5

S O D R @ I N A

PREDGOVOR..................................................................................

9

1. MESTO I ULOGA NA VOENATA TOPOGRAFIJA............ 11

1.1. Poim i definicija.............................................................. 11

1.2. Cel.. 12

1.3. Osnovni elementi na zemji{teto i negovoto zna~ewe

kako faktor na vooru`enata

borba...............................................................................

14

1.4. Reljef. 14

a) Osnovni elementi na reljefot. 16

b) Erozivni formi na reljefot... 23

v) Mrazni~ki formi na reljefot 25

g) Abrazivni formi na reljefot 25

d) Eolski reljefni formi. 25

1.5. Takti~ki karakteristiki na zemji{teto.. 26

2. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA TOPOGRAFSKITE

KARTI.................................................................

29

2.1. Osnovni poimi i definicija za karta 29

2.2. Razmer na kartata........................................................ 30

2.3. Klasifikacija na topografskite karti spored

razmerot.

37

6

2.4. Topografski znaci.. 38

2.5. Generalizacija na sodr`inata na kartata.... 41

3. MATEMATI^KI ELEMENTI NA KARTATA.. 43

3.1. Forma i povr{ina na zemjata... 43

3.2. Geografska koordinatna mre`a.. 45

3.3. Pravoagolna koordinatna mre`a 48

3.4. UTM Koordinatna mre`a. 52

3.5. Kartografski proekcii.. 57

a) Poim.... 57

b) Klasifikacija.. 58

v) Gaus-Krigerova proekcija. 60

g) Merkatorova proekcija.. 65

4. VIDOVI NA KARTI I NIVNA NAMENA 69

4.1. Klasifikacija na kartite i nivni karakteristiki. 69

4.2. Klasifikacija na topografskite karti....... 70

a) Topografski karti so krupen razmer. 71

b) Topografski karti so sreden razmer. 72

v) Topografski karti so siten razmer 72

4.3. Podelba na topografskite karti na listovi 72

4.4. Op{ti upatstva za upotreba na topografskite karti 75

a) Op{to za upotrebata na topografskite karti 75

b) ^itawe na topografskite karti.. 76

v) Pokazateli za procenka na zemji{te spored karta 77

7

g) Podgotvuvawe na karta za upotreba 79

4.5. Rabotna karta 82

4.6. Skici i {emi 84

4.7. Osnovni poimi za pomorski i vozduhoplovni karti.. 86

a) Pomorski karti 86

b) Vozduhoplovni karti.. 88

5. GEOGRAFSKI ELEMENTI NA KARTATA 91

5.1. Pretstavuvawe i prou~uvawe na reljefot na

topografska karta..

91

5.2. Vidovi na izohipsi.. 97

5.3. Odreduvawe na ekvidistancija i visini na to~ki.. 101

5.4. Trigonometriski to~ki. 102

5.5. Prika`uvawe na zemji{ni objekti na karta 105

5.6. Redakciski i dopolnitelni elementi na topografskite

karti

112

6. MEREWE NA KARTA (KARTOMETRIJA).. 115

6.1. Odreduvawe na polo`bata na to~ki na zemji{teto so

pomo{ na karta.

116

6.2. Odreduvawe dol`ini na zemji{teto na karta. 121

6.3. Merewe na povr{ini od karta. 127

6.4. Merewe na horizontalni agli na karta. 135

6.5. Kompas (Busola M-53). 141

6.6. Merewe na horizontalni agli so tetiven aglomer. 153

6.7. Odreduvawe na vertikalni agli na karta. 155

6.8. Proverka na vidlivosta na to~ki na zemji{teto so

pomo{ na karta

161

6.9. Odreduvawe na zadskrieni reoni na zemji{teto po

karta

168

8

7. TOPOGRAFSKO-TAKTI^KI KATEGORII NA ZEMJI[TE..

173

7.1. Manevarsko zemji{te. 173

7.2. Planinsko zemji{te.. 175

7.3. Karstno zemji{te.... 176

7.4. Po{umeno zemji{te 178

7.5. Ostanati kategorii na zemji{te. 179

8.

ORIENTACIJA NA ZEMJI[TE SO POMO[ NA KARTA.

181

8.1. Orientacija na karta. 181

8.2. Odreduvawe stojna to~ka na karta.. 186

8.3. Sporeduvawe na sodr`inata na karta so zemji{teto. 189

9. DVI@EWE PO NEPOZNATO ZEMJI[TE 193

9.1. Geografska, topografska i takti~ka orientacija. 193

9.2. Izbor i koristewe na orientiri 194

9.3. Orientacija spored nebeskite tela i objekti na

zemji{teto.

196

9.4. Dvi`ewe na teren po nepoznato zemji{te 199

10. TOPOGRAFSKI ZNACI ZA TOPOGRAFSKITE KARTI

SO RAZMER 1:25 000; 1:50 000; 1:100 000; 1:200 000

207

12.

LITERATURA..

235

13.

PRILOZI..

237

9

P R E D G O V O R

U~ebnikot Voena topografija e prv u~ebnik napi{an vo Republika Makedonija na makedonski jazik. Toj prvenstveno e

namenet za izu~uvawe na osnovite na predmetot voena topografija

na dodiplomskite studii pri Voenata akademija na Republika

Makedonija. Isto taka, mo`e da se koristi kako po{iroka

literatura za osve`uvawe na znaewata od voenata topografija, a

mo`e da se koristi i za potrebite na slu{atelite na

postdiplomski studii - specijalizacija za komandni i {tabni

dol`nosti pri Voenata akademija na Republika Makedonija.

Isto taka, ovoj u~ebnik pretstavuva osnovna literatura i za

potrebite na {kolata za oficeri za slu`bite vo ARM i {kolata

za rezervni oficeri, no mo`e da se koristi i kako prira~no

~etivo za golem broj korisnici od najrazli~ni oblasti.

Vo sozdavaweto na sodr`inata na ovoj u~ebnik, koristeni se

dosega{nite nau~ni soznanija od oblasta na voenata topografija.

Koristeni se golem broj na u~ebnici i publikacii koi se navedeni

vo literaturata, a osobeno Voena topografija od polk. Gvozden

^olovi}, Topografski prira~nik, od p.polk. Bogomir Jankovi},

Kartografija od prof. d-r Mihailo Zikov, Kartografija od

grupa avtori vo izdanie na VGI Belgrad, Elements of cartography,

New York , Toronto , Singapore od grupa avtori, Cartographie Gnrale, Ren Cuenin, I.G.N. Paris i mnogu drugi dela, od koi se prezemeni del od tekstovite i del od pretstavenite sliki i primeri, za {to

izrazuvam posebna blagodarnost.

Sodr`inskiot koncept na u~ebnikot e zasnovan vrz

nastavnite programi za dodiplomski studii, potoa za {kolata za

oficeri na slu`bite na ARM i za {kolata za rezervni oficeri na

ARM.

Vo prviot del obraboteni se osnovnite poimi, definicijata

i celta na izu~uvawe na voenata topografija, kako i osnovnite

elementi i takti~ki karakteristiki na zemji{teto i negovoto

zna~ewe kako faktor na vooru`enata borba.

Vo vtoriot del na u~ebnikot se elaborirani osnovnite

svojstva na kartite, a vo tretiot del matemati~kite elementi na

kartite so akcent na odredeni kartografski proekcii.

10

Vo ~etvrtiot del nakuso se obraboteni razli~nite vidovi

na karti, a posebno topografskite karti i elementite na

rabotnite karti, dodeka vo petttiot del se elaborirani

geografskite elementi na kartite.

Kartometriskite postapki so koi vrz osnova na karta se

dobivaat potrebni podatoci za najrazli~ni polo`bi na to~ki,

rastojanija, horizontalni i vertikalni agli, nakloni, merewe na

povr{ini, presmetuvawe dogleduvawe na to~ki i drugi

karakteristiki na zemji{teto se obraboteni vo {estiot del. Vo

ovoj del isto taka se objasneti site zada~i koi mo`at da se

re{avaat so pomo{ na kompas.

Topografsko-takti~kite kategorii na zemji{te se

elaborirani vo sedmiot del, a vo osmiot del se obraboteni site

mo`ni na~ini na orientirawe i orientacijata na karta.

Mo`nostite za dvi`ewe po nepoznato zemji{te so pomo{ na

karta i bez karta, na~inite za presmetuvawe na potrebnoto vreme

za sovladuvawe na dadena mar{-ruta i drugi elementi se

obraboteni vo devettiot del na u~ebnikot.

Za prezentiranite sodr`ini se koristeni razni izvori so

razni vremenski preseci. Istite se validni i upotreblivi se

dodeka ne se izmenat nekoi osnovni postavki vo konstruiraweto i

na~inot na koristeweto na topografskite karti i drugi izvori na

podatoci za zemji{teto.

^uvstvuvam potreba da izrazam golema blagodarnost na

pove}e institucii i poedinci koi nesebi~no se vklu~ija vo

procesot na realizacija na ovoj u~ebnik. Me|u niv posebno }e gi

spomenam Voenata akademija General Mihailo Apostolski, Ministerstvoto za nauka na RM, prof. d-r Aleksandar Stojmilov,

recenzentite prof. d-r Milo{ Zmejkovski i doc. d-r Boris

Nikodinovski, i in`.arhitekt Qubi{a Novakovi}.

Avtorot

11

1. MESTO I ULOGA NA VOENATA TOPOGRAFIJA

1.1. Poim i definicija

Vo sovremenite armii poznavaweto na zemji{teto i

~itaweto na kartite e va`na komponenta na voenite ve{tini, koja

e od ogromno zna~ewe za prou~uvawe i primenuvawe na ostanatite

disciplini na voenata nauka.

Zemji{teto e eden od osnovnite, objektivni i postojani

elementi na borbenata situacija, koj mo`e da vlijae vrz

olesnuvaweto ili ote`nuvaweto na borbenite dejstva. Zaradi toa,

pri procenka na borbenata situacija, paralelno so ostanatite

elementi, sekoga{ se prou~uvaat i topografsko-takti~kite

osobini na zemji{teto. Spored toa, za brza, potpolna i realna

procenka na borbenata situacija, donesuvawe na soodvetna

(najcelishodna) odluka vo dadena situacija i za sigurno snao|awe na

zemji{teto vo tekot na borbenite dejstva, neophodno e sistematsko

sobirawe i prou~uvawe na podatoci za dadenoto zemji{te.

Celta, obemot i detalnoto prou~uvawe na dadeno zemji{te

}e zavisi od vidot i karakterot na zada~ata koja }e se izveduva na

nego.

Pri podgotvuvawe i izvr{uvawe na borbeni zada~i na

zemji{teto, toa mora dobro da se prou~i vo pravecot na dejstvuvawe

na edinicite, a osobeno treba da se prou~at topografskite objekti

so ~ie zazemawe se obezbeduva uspe{no izveduvawe na borbenite

dejstva.

Zemji{teto najdobro mo`e da se prou~i, da se zapoznae i da

se proceni so neposredno izviduvawe (rekognoscirawe). Me|utoa,

koga se raboti za pogolem prostor koj mo`e da bide oddale~en ili

zaposednat od neprijatelot, pri {to izviduvaweto e dosta

ote`nato, se koristat drugi na~ini za sobirawe na podatoci za

zemji{teto (izviduvawe od zemja i od vozduh so vizuelni i tehni~ki

sredstva, preku borbeni dejstva, so ispituvawe na naselenie od tie

prostori i dr). Site navedeni i drugi na~ini me|usebno se

nadopolnuvaat i proveruvaat, no tie sepak ne se dovolni. Osnovni i

najrasprostraneti sredstva za prou~uvawe na zemji{teto i

12

snao|awe na nego se topografskite i specijalnite karti,

aerofotosnimki i drugi dokumenti za dadenoto zemji{te.

Topografskite i drugite karti davaat dovolno to~na i

verna slika na topografskite elementi i detali na zemji{teto,

nivniot raspored, me|usebnite odnosi i najva`nite osobini.

So ogled na navedenoto, sekoj stare{ina koj }e komanduva so

bilo kakva edinica, mora da znae da upotrebi odnosno da ~ita

topografska karta.

Topografijata vo po{iroka smisla na zborot, pretstavuva

op{t opis na zemji{teto. Vo potesna smisla, taa e del od

geodezijata {to se zanimava so detalno prou~uvawe na kopneniot

del na Zemjinata povr{ina vo geometriski i sodr`inski domen,

kako i so nejzino pretstavuvawe na ramnina, odnosno na planovi i

karti so krupen razmer. Imeto topografija poteknuva od gr~kite zborovi topos - mesto, i grafos - pi{uvam.

Voenata topografija kako del od op{tata topografija e

nau~no-tehni~ka disciplina {to se zanimava so metodikata i

tehnikata na izu~uvawe na zemji{teto i negovite topografsko-

takti~ki, operativni i strategiski karakteristiki, vrz osnova na

topografskite karti, aerofotosnimki, aerofotokarti i

satelitski snimki.

Pokraj navedeniot osnoven predmet, voenata topografija ja

prou~uva i orientacijata i na~inite na ednostavnite merewa na

zemji{teto i na kartite, sodr`inata i upotrebata na

topografskite karti i aerofotosnimkite, kako i izrabotuvawe na

grafi~ki pretstavi na rabotni borbeni dokumenti.

Voenata topografija neposredno im slu`i na interesite na

voenata ve{tina i pretstavuva specifi~no geodetsko-topografsko

obezbeduvawe na borbenite dejstva.

1.2. Cel na izu~uvaweto na voenata topografija

Celta na izu~uvaweto na voenata topografija e da se steknat

potrebni teoretski i prakti~ni znaewa, umeewa i naviki za

pravilno i potpolno iskoristuvawe na topografskite karti,

aerofotosnimkite i drugi materijali i podatoci za zemji{teto vo

13

voeni celi. Ne treba posebno da se napomene deka za uspe{no

izvr{uvawe i re{avawe na borbenite zada~i neophodno e da se

znae:

-brzo i uspe{no orientirawe vo prostorot, odr`uvawe na

dadeniot pravec na dvi`ewe i izvr{uvawe na ednostavni agolni i

liniski merewa so pomo{ na karta i bez nea, vo site prostorni,

vremenski i borbeni uslovi;

-prou~uvawe i procenuvawe (so pomo{ na karta, aerofoto-

snimki) na zemji{teto na koe }e se izveduvaat dejstva, zaradi

najefikasna upotreba na edinicite;

-to~no da se nanesuvaat na karta elementite na borbeniot

poredok, promenite vo tekot na dejstvata i po takov dokument da se

sledi i ocenuva situacijata, da se donesuvaat odluki i da se

izrabotuvaat soodvetni borbeni dokumenti;

- na karta to~no i brzo da se odreduvaat koordinati na to~ki

i so nivna pomo{ da se poka`uvaat celite na zemji{teto;

- da se izraboti ednostaven crte` na del od zemji{teto i

sostojbata na nego, koe {to e potrebno za izvr{uvawe na odredeni

takti~ki raboti.

Zna~i, celta na izu~uvaweto na ovoj predmet e:

1.Detalno da se zapoznaat site elementi na topografskata

karta kako osnoven izvor na informacii za zemji{teto.

2.Topografskite karti da se koristat kako najpogodna

osnova za registrirawe i prou~uvawe na site informacii i

rezultati dobieni po pat na izviduvawe ili na bilo koj drug na~in.

3.Brzo i efikasno orientirawe vo prostorot.

4.Osposobuvawe na stare{inite za prou~uvawe na

zemji{teto kako sostaven del na procenkata na situacijata pri

planiraweto na borbeni dejstva.

5.Pravilna i precizna izrabotka na grafi~ki pretstavi na

borbeni dokumenti na karti ili vo vid na skici i {emi.

6.To~no i brzo odreduvawe na koordinatite na to~ki po

karta(ili aerofotosnimki i dr.) kako i koristewe za poka`uvawe

na objektite na zemji{teto.

Pokraj navedenite teoretski i prakti~ni znaewa, umeewa i

naviki, va`no e da se znae da se iskoristi nekoja od ostanatite

14

mo`nosti za orientacija i merewa na zemji{teto koga ne se

raspolaga so soodvetni topografski dokumenti, odnosno koga tie

ne se potrebni ili ne mo`at uspe{no da se upotrebat.

1.3. Osnovni elementi na zemji{teto i negovoto zna~ewe

kako faktor na vooru`enata borba

Pod poimot zemji{te se podrazbira povr{inskiot sloj na nekoj del od Zemjinoto kopno so site prirodni vozvi{enija i vdlabnatini, vodi, rastitelen svet, naseleni mesta, komunikacii i site drugi prirodni i sozdadeni objekti na nego.

Zemji{teto kako element na prostorot e eden od postojano

prisutnite faktori na vooru`enata borba. Negovoto dobro

poznavawe i ve{to koristewe pretstavuva va`en uslov za uspe{no

vodewe na site vidovi i oblici na borbeni dejstva.

So ogled na toa deka vo uslovi na vojna ima masovna

upotreba na sovremeno vooru`uvawe, oklopno-mehanizirani sili,

vozdu{ni desanti, {to nametnuva golema dinami~nost,

prou~uvaweto i procenkata na zemji{teto, kako i negovoto ve{to

iskoristuvawe vo tekot na izveduvaweto na borbenite dejstva ima

ogromno zna~ewe.

Karakteristikite na nekoe zemji{te se odreduvaat spored

izgledot, dimenziite i prostornata razmestenost na reljefnite

oblici, kako i spored brojot i kvalitetot na zemji{nite objekti

rasporedeni na nego.

Dobroto poznavawe na zemji{teto ovozmo`uva pravilno

postavuvawe na borbeniot raspored, izbirawe na pravecot na

izveduvawe na glavnite borbeni dejstva, efikasna upotreba na

vooru`uvaweto i borbenata tehnika, prikrieno dvi`ewe i

manevrirawe, postignuvawe na iznenaduvawe, dobro maskirawe i

za{tita na edinicite od dejstvuvaweto na neprijatelot, sigurna

orientacija, odr`uvawe na dadeniot pravec na dvi`ewe,

pristignuvawe na vreme vo odreden reon i dr.

1.4. Reljef

15

Reljefot na zemji{teto nastanal so dejstvuvaweto na

vnatre{ni(endogeni) i nadvore{ni(egzogeni) sili. Pod vlijanie na

vnatre{nite sili sozdadeni se golemite tektonski oblici

(okeanskite i morskite baseni, planinski venci) vo reljefot na

Zemjinata povr{ina, a so dejstvuvaweto na nadvore{nite sili na

ve}e sozdadenite tektonski oblici, se formiraat pomali reljefni

oblici. Zna~i, reljefot na zemji{teto nastanal so dejstvuvaweto

na ovie dva vida na sili, pod ~ie zaemno vlijanie reljefot

neprekinato se menuva i modificira.

Nadvore{niot izgled na zemji{teto so site negovi formi na Zemjinata povr{ina, vozvi{enija, vdlabnatini, dolini i ramnini so najrazli~ni dimenzii i oblici se vika reljef. Ili pak, reljef e povr{inata na zemjata so site nejzini formi koi se

sostojat od dve osnovni grupi: vozvi{enija i vdlabnatini.

Reljefot e eden od najzna~ajnite faktori koj ima golemo

zna~ewe pri podgotvuvawe i vodewe na vojna, a osobeno na

vooru`enata borba. Zaradi toa, reljefot vo voen pogled

pretstavuva zna~aen i osnoven kvalitativen element na

prostorot(zemji{teto). Zna~i, sekoja procenka na zemji{teto

po~nuva so izu~uvawe na reljefot, zatoa {to toj mo`e da go

zgolemi ili da go namali zna~eweto na drugite elementi.

Visinskata struktura i geolo{kiot sostav na reljefot bitno vlijaat vrz hidrografijata, klimata, rastitelniot i

`ivotinskiot svet i `ivotot i aktivnostite na lu|eto, a preku toa

vrz naselenosta, polo`bata i tipot na naselbite, komunikativ-

nosta, stopanskite aktivnosti i voop{to na socijalno-ekonomskite

sostojbi vo odredena sredina, a preku toa zna~itelno vlijae i na

organizacijata, formacijata, opremuvaweto, tehnikata, snabduva-

weto i dejstvuvaweto na voenite edinici.

Protegaweto na planinskite masivi i nivnite ogranoci, dolinite i kotlinite, proodnite i neproodnite zoni i pravci, presudno vlijaat vrz izveduvaweto na borbenite dejstva. Geolo{kata gradba na reljefot i vidovite na po~vi vlijaat vrz

na~inot i brzinata na izrabotuvawe na rovovi, zasolni{ta i drugi

objekti, kako i vrz proodnosta na terenot. Isto taka, mo{ne

zna~ajna e i osetlivosta na terenot na radioaktivno zra~ewe, kako

i negovata otpornost na pritisoci predizvikani od dejstvoto na

udarnite branovi na razni eksplozivni sredstva.

Ve}e rekovme deka site prirodni vozvi{enija i vdlabnatini

koi pretstavuvaat odreden del od fizi~kata zemjina povr{ina, se

16

narekuva reljef na zemji{teto, vozvi{enijata i vdlabnatinite pretstavuvaat reljefni oblici, a site drugi prirodni i ve{ta~ki tvorbi vo sostav na reljefot uslovno mo`at da se nare~at

zemji{ni objekti.

a) Osnovni elementi na reljefot

Vozvi{enija se elementi na reljefot koi zabele`itelno se povisoki od svojata neposredna okolina. Kaj niv razlikuvame:

podno`je, strana, rab(ivica) i teme. Najvisokiot del od temeto se vika vrv na vozvi{enieto.

Podno`je e linija od koja vozvi{enieto se izdignuva nad okolinata. Rab e linija od koja istovremeno mo`e da se vidat i temeto i stranata na vozvi{enieto. Rabot e mnogu zna~aen element

na vozvi{enieto, bidejki od nego efikasno mo`e da se kontro-

liraat stranata i podno`jeto, a i elementite na sosednite

vozvi{enija. Strana e povr{ina me|u podno`jeto i rabot na vozvi{enieto.

Spored izgledot stranite mo`at da bidat ramni(relativno

ednoli~en naklon), ispaknati(konveksni), vdlabnati(konkavni) i

skalesti(terasesti).

Spored naklonot stranite mo`at da bidat blagi, strmni i

mnogu strmni.

Teme e gorniot zaoblen del na vozvi{enieto i mo`e da bide vrvlesto, zaobleno ili ramno.

17

Sl. 1. Elementi na vozvi{enieto

18

Sl. 2. Strani na vozvi{enijata

Apsolutna visina(nadmorska) e vertikalnoto rastojanie pome|u nekoja to~ka na fizi~kata zemjina povr{ina i nivoto na

moreto(nulta povr{ina vo odnos na koja se odmeruvaat visinite).

Relativna visina (visinskata razlika) e razlika na

apsolutnite visini na dve to~ki N = N1 - N2.

Spored op{tiot izgled, goleminata, apsolutnata visina i

visinskata razlika, oblikot na temeto, izgledot i naklonot na

stranite, vozvi{enijata se narekuvaat: rit~e; rid; brdo; kosa i planina.

-Rit~e e vozvi{enie so mala relativna visina {to se izdignuva nad nekoja ramnina(obi~no do 10 metri).

-Rid e vozvi{enie so relativna visina do 100 metri, naj~esto so izdol`en oblik i so neednakvo strmni strani. Obi~no

ima eden poizrazen vrv. Ridot kako topografski objekt e pogoden za

organizirawe na otporna to~ka vo odbrana, ili potpor na napadni

takti~ki dejstva.

-Brdo e vozvi{enie so poslo`eni formi i so relativna visina preku 100 metri. Toa mo`e da ima pove}e vrvovi. Dokolku

ima zaramnet vrv toga{ gorniot del na brdoto se vika plo~a. Ako pak vrvot na brdoto e kamenliv so edna postrmna i druga poblaga

strana se vika ~uka.

19

Sl. 3. Brdo Sl. 4. ^uka

-Kosa e del od nekoe pogolemo vozvi{enie (brdo ili planina) od koe kako granka postepeno se spu{ta kon podno`jeto.

Obi~no se nao|a pome|u dve ili pove}e pomali ili pogolemi

dolini. Taa bo~no gi ras~lenuva vozvi{enijata, taka {to kaj

planinskite venci kosite se naredeni pomalku ili pove}e

paralelno.

Po najvisokite delovi na temeto na vozvi{enijata se

protega vododelnica, kako linija od koja vodata te~e vo sprotivni nasoki kon dolinite.

-Planina e prostrano i jasno izrazeno, visoko i slo`eno vozvi{enie koe go nadvisuva okolnoto zemji{te. Temeto na

planinata mo`e da bide vo vid na konus ili izdol`eno. Linijata vo

koja se spojuvaat stranite na izdol`ena planina se vika venec. Venecot pretstavuva zna~aen topografsko-takti~ki objekt koj na

odreden na~in vlijae vrz izveduvaweto na borbenite dejstva.

Sl. 5. Planina

20

Sl. 6. Bilo

Sl. 7. Dva razli~ni grebeni

Sl. 8. Prevoi(sedla)

21

Vo zavisnost od protegaweto, venecot mo`e da gi kanalizira

silite na napa|a~ot vo opfatot na vododelnicata, ili pak da

obezbedi e{alonirawe na sopstvenite sili vo dlabo~ina. Ako e

venecot {irok, zaoblen, a stranite na planinata so blag naklon, se

narekuva bilo. No, ako e venecot tesen, a stranite na planinata strmni i kamenlivi, venecot se vika greben. Grebenot ja ote`nuva proodnosta, taka {to upotrebata na pote{ka borbena tehnika ja

kanalizira vdol` postojnite komunikacii. Najvisokata linija

vdol` venecot ili grebenot pretstavuva vododelnica. Najvisokite

delovi na planinite mo`at da bidat vo vid na prostrana ramnina i

toa se vika visoramnina ili plato. Najvisokite to~ki na planinite se vikaat vrvovi, a vdlabnatinite me|u niv sedla(ili prevoi).

Vdlabnatini se onie formi na reljefot na zemji{teto koi se poniski od svoite neposredni okolini. Najniskata linija po

dol`inata na dnoto na vdlabnatinata kon koja se naso~eni stranite

na dadenata vdlabnatina, koja obi~no se poklopuva so tek na reka

ili potok se narekuva vodoslivnica. Spored op{tiot izgled i golemina razlikuvame pove}e vidovi na vdlabnatini od koi

pozna~ajni se: vododerina; suvodolica(jaruga); dol; dolina i kotlina.

-Vododerina e vdlabnatina koja se javuva obi~no posle pa|awe na poroen do`d ili sneg na strmno i rastresito-erozivno

zemji{te. So podolgotrajno deluvawe na navedenite faktori

vododerinite dobivaat pogolemi dimenzii i vo dlabo~ina i vo

{irina.

-Suvodolica(jaruga) e podlaboka vododerina so strmni strani i pocvrsta podloga na dnoto.

-Dol e relativno plitka vdlabnatina so zaoblen izgled.

-Dolina e izdol`ena i naj~esto iskrivena vdlabnatina, so dol`ina od nekolku stotini metri do nekolku stotini kilometri,

niz ~ie dno obi~no te~e voda. Kaj dolinite se razlikuva goren,

sreden i dolen del. Vo gorniot del(izvori{teto na rekata)

dolinata obi~no e so tesno dno i so strmni i visoki strani, a vo

dolniot del dnoto e zna~itelno po{iroko, a stranite niski i so

blag naklon.

Stesnetite delovi na dolinite se vikaat klisuri. Klisurite se te{ko proodni pravci i dvi`eweto na borbeni i transportni

22

vozila e mo`no samo po postojnite komunikacii. Dolina so tesno

dno i so mnogu strmni i kamenlivi strani se vika dlaboka dolina

ili kawon. Premin vdol` kawonite e mo`en samo po postojnite komunikacii. Napre~ni premini vo najgolem del od kawonite ne se

mo`ni za borbenata tehnika, pa duri i za pe{adijata.

Sl. 9. Dve razli~ni dolini

Dolinite imaat ogromno voeno i ekonomsko zna~ewe. Tie

pretstavuvaat va`ni strategiski, odnosno operativno-takti~ki

ili takti~ki pravci. Pogolemite dolini otsekoga{ bile zna~ajni

operativni pravci, po koi se dvi`ele golemi voeni formacii ili

masi od razni narodi pri migracii. Vo sovremeni uslovi, a so ogled

na toa {to niz niv pominuvaat zna~ajni komunikacii i deka

upotrebata na transportnata i borbenata tehnika e se pogolema,

zna~eweto na dolinite kako pogodni komunikaciski pravci u{te

pove}e se zgolemuva. Najniskata linija po dol`inata na dolovite i

dolinite, koja se poklopuva so vodotekot i kon koja se naso~eni

stranite na vdlabnatinata se vika vodoslivnica.

23

Sl. 10. Dve razli~ni klisuri

Sl.. 11. Kotlina

-Kotlina e prostrana vdlabnatina so kotlesta, ili zaoblena forma, so prete`no zaramneto dno, ~esto pati so strmni

strani. Naj~esto se javuvaat kako tektonski pomestuvawa ili kako

pro{ireni re~ni dolini. Kotlinite so svojata polo`ba i

karakteristiki vo ramkite na reljefot na po{irok zemji{en

prostor ovozmo`uvaat upotreba na oklopno-mehanizirani sili i

operativno-takti~ki vozdu{ni desanti.

24

b) Erozivni formi na reljefot

Kako rezultat na temperaturnite promeni, dvi`eweto na

vozdu{nite masi, kru`noto dvi`ewe na vodata i sozdavawe na

vodnite tekovi i mraznici, doa|a do razoruvawe, rastvoruvawe i

prenesuvawe na oddelni delovi na zemjinata povr{ina.

Razoruvaweto i rastvoraweto na zemjinata kora se narekuva erozija, a talo`eweto na razorenite i rastvorenite materii akumulacija. So erozija i akumulacija se menuvaat osnovnite formi na reljefot i se sozdavaat novi erozivni formi: karstni; abrazivni; fluvijalni ili re~ni; glacijalni; eolski i dr.

-Karstnite formi nastanuvaat na varovni~ko zemji{te so

mehani~ko i hemisko dejstvo na atmosferskite vodi i vodotecite.

Vodata koja sodr`i jagleroden dioksid koga }e dojde vo dopir so

varovnikot, kalcium-karbonatot se pretvora vo bikarbonat koj

potoa se rastvora vo vodata koja go nosi ponatamu.

Najrasprostraneti karstni reljefni formi se: {krapi; vrta~i; jami; pe{teri; uvali i karstni poliwa.

-[krapi se tesni brazdi, vse~eni na strmni karstni padini, dlaboki po metar i pove}e, me|usebno razdeleni so mali ostri

grebeni.

-Vrta~i se najkarakteristi~ni karstni formi, ~ie dno naj~esto e zaramneto i pokrieno so crvenikava glina, a stranite se

naj~esto strmni. Otvorot obi~no im e okolu 20 do 50 metri. Vo

tekot na borbenite dejstva mo`at da se koristat kako mesta za

rasporeduvawe na borbenata tehnika, kako prirodni zasolni i

zasolni{ta za lu|e i materijalno-tehni~ki sredstva.

-Jamite se vertikalni kanali vo karstnite masivi, obi~no povrzani so podzemni kanali i pe{teri.

-Pe{terite se podzemni hodnici ili kanali, naj~esto so mnogu pro{ireni delovi, suvi ili so vodni tekovi. Mo`at da bidat

so najrazli~ni dimenzii.

-Uvali se pogolemi karstni vdlabnatini, obi~no formirani so spojuvawe na nekolku vrta~i. Naj~esto se so izdol`en oblik, so

dol`ina od nekolku stotini metri do 1-2 kilometri.

25

Sl. 12. Karstni oblici

-Karstno pole e golema izdol`ena depresija vo karstnite masivi, so razli~ni formi i dimenzii. Hidrolo{ki mo`e da bide

suvo i periodi~no ili postojano poplavuvano. Karstnite poliwa se

edinstveni plodni i obrabotlivi povr{ini vo karstnite podra~ja,

koi se proodni i za oklopno-mehanizirani edinici von

komunikaciite. Isto taka mnogu se zna~ajni i kako desantni

prostori.

v) Mrazni~ki formi na reljefot

26

Mrazni~kite reljefni formi: cirkovi, valovi(korita) i moreni, se formirale vo glacijalniot i postglacijalniot period, pod dejstvo na mraznicite i pri nivnoto dvi`ewe.

-Cirkovite se trkalezni amfiteatarski vdlabnatini, so strmni strani, vo koi se formiral i trgnal mraznikot. Cirkovite

obi~no se ispolneti so voda i formiraat ezerca.

-Valovi(korita) se izdol`eni vdlabnatini, so strmni strani i zaramneto dno, odnosno toa se korita na nekoga{nite mraznici.

-Moreni se yidovi(bedemi) sozdadeni od rastresit materijal koj mraznikot go nosel so sebe i pred sebe, a koj se natalo`il posle

istopuvaweto na mraznikot. Posle tie ~elni yidovi, po istopu-

vaweto na mraznikot se formirale ezera.

g) Abrazivni formi na reljefot

Morskite i ezerskite branovi, naj~esto so golema sila

udiraat na bregovite, so {to sozdavaat posebni formi vo reljefot,

nare~eni abrazivni (krajbre`ni). Takvi se: potkopina, klif,

terasa, `alo(peso~ni ili ~akalni bregovi) i dr.

d) Eolski formi na reljefot

Eolskite reljefni formi nastanuvaat so erozivno i

transportno dejstvo na veterot. Veterot gi duva sitnite ~esti~ki

od prav i pesok i gi prenesuva na razni rastojanija kade {to se

talo`at. Kako posledica na toa nastanuvaat specifi~ni formi

kako {to se: dini, vrta~i od les, peso~ni yidovi, me|udinski

depresii i dr.

1.5. Takti~ki karakteristiki na zemji{teto

Pod takti~ki karakteristiki na zemji{teto se

podrazbiraat onie svojstva koi imaat vlijanie vrz organizacijata i

izveduvaweto na borbenite dejstva i upotrebata na voenata

tehnika. Zemji{teto vlijae na takti~kite dejstva so odredeni

27

karakteristiki kako {to se: proodnost na zemji{teto, preglednost,

za{titni svojstva, geolo{ki sostav i ekonomska sostojba.

Proodnosta na odredeno zemji{te se procenuva spored mo`nostite za dvi`ewe na borbeni i neborbeni vozila, kako i

spored negovoto vlijanie vrz brzinata na dvi`ewe, manevriraweto

i odr`uvaweto na odreden pravec na dvi`ewe. Kvalitetot i

stepenot na razvienosta na patnata mre`a e eden od osnovnite

faktori koi vlijaat na proodnosta na sekoe zemji{te. No,

proodnosta na odredeno zemji{te ne se procenuva samo spored

sostojbata na patnata mre`a, tuku i spored mo`nostite za dvi`ewe

nadvor od pati{tata. Proodnosta na zemji{teto nadvor od

pati{tata zavisi od reljefot, povr{inskite vodi, vegetacijata,

atmosferskite pojavi, godi{noto vreme i takti~ko-tehni~kite

karakteristiki na vozilata.

Reljefot na zemji{teto so visinskite razliki i naklonite

na stranite i so stepenot na isprese~enost so reki, kanali, potoci

itn. najmnogu vlijae vrz proodnosta na zemji{teto von

komunikaciite. Isto taka i brzinata na dvi`eweto von pati{tata

preku suvo i tvrdo zemji{te zavisi od naklonot na stranite na

reljefnite oblici.

Povr{inskite vodi (reki, kanali, potoci, mo~uri{ta) ja

ote`nuvaat proodnosta nadvor od pati{tata. Na proodnosta

najmnogu vlijaat rekite i toa zavisno od nivnata golemina,

dlabo~ina i brzina na tekot, formata na bregovite, vidot na dnoto

na koritoto i karakteristikite na krajbre`niot reljef na

zemji{teto.

Vegetacijata i naselenite mesta imat golemo vlijanie vrz

proodnosta na zemji{teto. Infrastrukturata i drugite karak-

teristiki na naselenite mesta i nivnite okolini vlijaat vrz

stepenot na proodnosta na zemji{teto vo odredeni pravci.

Vegetacijata mo`e da bide postojana i povremena. Postojana

vegetacija se {umite, grmu{kite ovo{nite nasadi, poedine~ni

drvja i dr. Povremena vegetacija se zemjodelskite posevi i drugi

samoniknati rastenija. Pogolemite kompleksi na stari i gusti

{umi imaat najgolemo vlijanie vrz stepenot na proodnost na

zemji{teto.

Tabela br. 1.

PROSE^EN

NAKLON NA

KATEGORIJA

NA MO@NOSTI ZA DVI@EWE PO SUVO I

TVRDO ZEMJI[TE

28

ZEMJI[TE NAKLONOT NA ZEMJI[TETO

do 10 BLAGO Terenski vozila so trkala i so prikolki

10 - 20 SREDNO Terenski i tovarni vozila bez prikolki

20 - 30 STRMNO Vozila gaseni~ari

30 - 40 Tenkovi i samoodni orudija do 35

40 - 60 MNOGU

STRMNO Lu|e, no so pridr`uvawe za zemji{teto i

rastenijata koga naklonot e nad 45

NAD 60 KAMENLIVI OTSECI I

ODRONI

Planinari i posebno osposobeni lu|e so

specijalna oprema

Proodnosta za borbeni i transportni vozila kaj po{umeno

zemji{te zavisi i od karakteristikite na reljefot na po{umenoto

zemji{te i gustinata i debelinata na steblata na drvjata. Pri

procenka na proodnosta za ovie vidovi vozila treba da se imaat

predvid nivnite dimenzii, kako i mo`nostite za soboruvawe na

odredeni vidovi drvja. Lozovite nasadi naj~esto so betonski ili

pak so drveni stolbovi pretstavuvaat odredeno ograni~uvawe na

proodnosta i za vozila i za pe{adija. Grmu{kite i drugi vidovi

niskosteblesti rastenija vlijaat vrz proodnosta na zemji{teto za

pe{adijata.

Karakteristikite na po~vata zna~itelno vlijaat vrz

proodnosta na zemji{teto. No, pri sekoja procenka treba da se vodi

smetka i za hidrometeorolo{kite uslovi na konkretnoto zemji{te

i za karakteristikite na borbenite i transportnite vozila. Na

primer, te{ko proodno zemji{te zaradi kalliva po~va pri

zamrznuvawe ili vo su{ni periodi e lesno proodno.

Vrz osnova na iznesenite karakteristiki za proodnosta,

zemji{teto mo`e da bide: proodno, ograni~eno proodno i te{ko

proodno. Vakvata klasifikacija mo`e da ima najrazli~ni kombi-

nacii {to zavisi od karakteristikite na konkretnoto zemji{te.

Na primer, eden del od zemji{teto mo`e da bide lesno prooden,

eden del te{ko prooden ili neprooden i tn. Kako proodno mo`e da

se smeta ona zemji{te preku koe pri povolni meteorolo{ki uslovi

skoro vo site pravci mo`at da se dvi`at borbeni i transportni

vozila( gaseni~ari i so trkala). Retko mo`e da ima neproodni ili

te{ko proodni pravci. Na ograni~eno proodno zemji{te postoi

29

mo`nost za dvi`ewe na vozila gaseni~ari vo site pravci, dodeka

vozila so trkala mo`at da se dvi`at samo po pati{tata i vo

odredeni proodni pravci. Na te{ko proodno zemji{te mo`at da se

dvi`at pe{aci i tovaren dobitok, a vozila mo`at da se dvi`at

samo dokolku postojat pati{ta, ili odredeni proodni pravci.

Preglednosta na zemji{teto zavisi od odnosot na vidlivite i nevidlivite reoni na zemji{teto od odredeni to~ki.

Karakteristikite na reljefot na zemji{teto i vegetacijata

najmnogu vlijaat vrz preglednosta na zemji{teto. Preglednosta na

zemji{teto vlijae vrz uslovite za nabquduvawe, maskirawe,

orientacija, organizacijata na borbenite dejstva itn.

Spored stepenot na preglednosta, na~elno, zemji{teto mo`e

da se smeta kako: pregledno, delumno pregledno i nepregledno.

Pregledno e ona zemji{te koe od dominantni to~ki mo`e da se

nabquduva do 75 % od negovata povr{ina. Delumno pregledno ili

polupregledno e ona zemji{te koe od dominantni to~ki mo`e da se

nabquduva do 50% od negovata povr{ina. Nepregledno e ona

zemji{te koe od dominantni to~ki mo`e da se nabquduva pomalku

od 25 %. Pri opredeluvawe na preglednosta odredeni delovi od

zemji{teto mo`at da bidat nevidlivi zaradi reljefnite formi

ili pokrieni so {umi ili so drugi objekti koi{to go spre~uvaat

nabquduvaweto.

Za{titnite svojstva na zemji{teto se odreduvaat spored toa kakvi uslovi postojat na zemji{teto za za{tita na `ivata sila i

vooru`uvaweto od neprijatelsko nabquduvawe, borbeni dejstva i

nuklearno oru`je. Osnovni faktori koi gi opredeluvaat

za{titnite svojstva na zemji{teto se reljefot, vegetacijata i

posebnite objekti za za{tita na naselenieto i voeniot potencijal.

Na~elno, za{titnite svojstva na zemji{teto se vo

obratnoproporcionalen odnos so preglednosta: pogolemi za{titni

svojstva - pomala preglednost, i obratno.

Geolo{kiot sostav na zemji{teto vlijae na proodnosta, na za{titnite svojstva, na mo`nostite za utvrduvawe i popre~uvawe i

na ekonomskata sostojba na odreden zemji{en prostor.