I vz6rec (blaga) - naein

I tkanja blaga

Hans Christian Andersen

Cesarjeva nova oblaiilaPred mnogo leti je Zivel cesar, ki je neznansko cenil nova obladila.

Ves svoj denar je porabil za to, da se je nadvse imenitno obladil. Niskrbel za svoje vojake, ni se zmenil za gledaliSde, in kadar se je peljalna sprehod, se je peljal samo zato, da je pokazal svojo novo obleko. Zavsako uro je imel drugo obladilo in prav tako, kakor pravijo navadnoo kralju, da je pri posvetovanju, tako so o njem zmerom dejali: ,Cesarje v obladilnici!n

V velikem mestu, v katerem je prebival, je bilo zelo Livahno. Vsakdan je prihajalo tja dosti tujcev. Nekega dne sta priSla tudi dva sle-

pa\a. Dejala sta, da sta tkalca in da znata tkati najlep$e blago, ki si ga

dlovek more misliti. Ne samo, da so barve in vzorci nenavadno lepi,ampak imajo tudi obleke, ki jih se5ijejo iz tega blaga, to dudeZno la-stnost, da jih dlovek, ki ni sposoben za svojo sluZbo ali ki je po5tenoneumen, ne vidi.

,To bi bila krasna obladila,n je pomislil cesar, ,de bi imel ta na sebi,

bi lahko zvedel, kateri moLje imajo v moji drlavi sluZbe, za katere so

nesposobni. Tedaj bi lahko razlodeval pametne od neumnih. Tako je,

blago morajo zame takoj stkati.n In obema sleparjema je dal vnaprejveliko denarja, da bi lahko za(ela delati.

Postavila sta res dvoje statev in se delala, kakor da delata, na sta-

wah pa nista imela niti enega vlakna. Tebi nid meni nid sta

zahtevala najbolj5o svilo in najkrasnej5i zlati sukanec.

To sta vtaknila v svoje lepe in delala na praznih stawahpozno v nod.

,Pa bi le rad videl, koliko sta ie napravila,n je sam

pri sebi dejal cesar. Toda, bilo mu je malo tesno, ko jepomislil, da tisti, ki je neumen ali za svojo sluZbo ne-

sposoben, blaga ne more videti. Sicer pa je mislil, dase njemu samemu ni bati, hotel je pa vendarlenajprej poslati koga drugega, da bi pogledal,

; kako je s to swarjo. Vsi ljudje v mestu so.vede-

[i, kaksno posebno mod ima to blago, in vsi so

kar hrepeneli, da bi videli, kako malopriden inneumen je njihov sosed.

,K tkalcema po5ljem svojega starega, po-Stenega ministra!< je sklenil cesar. ,On bo naj-

-_NI

bolje presodil, zakaj glavo ima na pravem mesru in nihde ne opravljasvoje sluZbe bolje kot onlo

Thko je Sel stari, dobri minister v dvorano, v kateri sta sedela sle-parja in delala ob praznih stawah.

,Bog nas obvaruj!n si je mislil stari minister in debelopogledal. >Saj nid ne vidim!< A tega glasno ni dejal.

Sleparja sra ga prosila, naj le stopi blite, in gavpra$ala, ali ni to lep worec in ali niso lepebarve. Potem sta pokazala prazne statve inubogemu ministru toliko da niso izpadleodi, toda videl ni nid, ker ni bilo kaj vide-ti. >Strela!< je vzkliknil sam pri sebi, ,alisem mar neumen? Tega si ne bi bilnikoli mislil in tega ne sme zvedetinoben dlovek! Da nisem sposobenza svojo sluZbo? Ne, tega ne smempovedati, da ne vidim blagaln

,Nu, k"j pravite?n ga jevpra5al eden sleparjev, ki je tkal.

,O, krasno je, dudovito!< muje odgovoril stari minister in zrlskozi svoje naodnike. >>Ta vzorecin te barve! Da, cesarju bom rekel, dazelo ugaja.n

>Nu, to naju veseli!< sta dejala tkalca, naro pa sta mu barve ime-novala z imeni in razloLila nenavaden vzorec. Stari minister je pazl1ivoposlusal, da bi mogel ponoviti, ko se vrne k cesarju, in tako-jeitoiil.

Zdal pa sta sleparja zahtevala se ved denarja, se ved svile in se vedzlata,l<t sta ga hotela rabiti za tkanje. vse sta vtaknila v lastne Lepe, vstatve ni pri5la niti ena nitka, toda kakor doslej sta $e dalje delala obpraznih stawah.

. . Cesar je lmalu poslal drugega po5tenega ministra, da bi pogledal,

kako napreduje tkanje in ali bo blago kmJu izdelano. Zgodiioie muje prav tako kakor prvemu. Gledal je in gledal, ker pa so bile sraweprazne, ni nidesar videl.

,Ali ni tole lep kosiek blaga?o sra ga vprasala sleparja in mu kazalain pojasnjevala-vzorec, ki ga sploh ni bilo.

,Neumen da bi bil?" je pomislil mot. ,Nikoli bi mi kaj takegane. p.riSlo na pamer. Ne smem se izdatiln In tako je hvalil blago, ki [asplgf ni videl, in jima zagotav\al svoje veselje nad lepimi baivami Innad krasnim vzorcem. ,Rekel bom cesarju, kako mi ji v5ed.n

Vsi ljudje v mestu so govorili o prekrasnem blagu.zdal pa je hotel cesar blago sam videti, doklei je bilo $e na sta-

>Nu, to na]u veseli!< sta dejala tkalca,

III

llustracije: Suzi Briceli

35

v

wah. Z velikim krdelom izbranih moZ, med katerimi sta bila tudi obapo5tena ministra, ki sta bila Le poprej tam, je Sel k prekanjenima sle-

par)ema, ki sta zda) z vsemi silami tkala, toda brez enega vlakna niti.,Ali ni krasno?n sta dejala oba stara ministra, ki sta bila Le prej tu.

,Poglejte, velidanswo, kakien vzorec, kaksne barveln In nato sta poka-zala na prazne stawe, kajti mislila sta, da drugi pai vidijo blago.

>Kaj?< se je potihem vpra5al cesar. ,rJaz prav nid ne vidim! Saj toje straSno! AIi sem neumen? Ali nisem sposoben za cesarja? To bi bilonajbolj stra5no, kar se more zgoditiln - ,O, zelo lepo je!< je glasnodejal. ,To blago zasluLi mojo najvi5jo pohvaloln In zadovoljno je po-kimal in opazoval pruzne stawe, saj ni mogel redi, da nidesar ne vidi.Vse spremswo, ki ga je imel s seboj, je gledalo in je prav toliko videlokakor vsi drugi. Toda dejali so kakor cesar: ,O, to je lepoln In sveto-vali so mu, naj ta nova obladila, krasna obladila nosi prvid za velikoprocesijo, ki bo kmalu. ,To je krasno, ljubko, dudovitoln je 5lo od ustdo ust. Bilo je videti, da se tega vsi iskreno vesele, in cesar je podelilsleparjema naslov cesarska tkalca.

Vso nod pred jutrom, na katero je morala biti procesija, sta tkalcadula in priLgala sta nad Sestnajst svedlk. Ljudje so lahko videli, da stabila zaposlena s Sivanjem cesarjevih oblek. Delala sta, kakor bi blagojemala s statev, z velikimi Skarjami sta strigla v zrak, Sivala pa sra s

$ivankami brez niti in nazadn)e dejala: ,Obladila so narejena!<Cesar je s svojimi najodlidnej5imi vitezi pri5el sam k njima in sle-parja sta dvignila vsak po eno roko, kakor bi nekaj drLala, in deja-la:

llustraciji: Suzi Briceli

l,,r''i : :irXl:..,: t1:q

t ry* i'F_ /*' ''J''rS,Vidite, tu so hlade! TL suknjii! Tir je

,Thko lahko je kakor pajievina. ilovek bina sebi. A prav v tem je vsa lepota.n

plaSiln iir tako dalje.mislil, da nima nidesar

,Da!n so dejali vitezi. Toda videti niso mogli niCesar, kerni bilo kaj videti.

,ie izvoli va5e velidanswo najmilostneje odlotiti svojoobleko,u sta dejala sleparja, ,tedaj vas obledeva v novotukaj pred velikim zrcalomlo

Cesar je odlozil vsa svoja obladila in sle-parja sta se delala, kakor bi mu obladila kosza kosom nove obleke, ki naj bi bila izdela-na. In cesar se je obradal in vrtel pred zrca-lom.

>Ej, kako lepo vam pristoji! Kako lepo se

vam prilegalo so dejali vsi. ,Kaksen vzorec,kaksne barve!To je prekrasno obladiloln

,Zunaj vas le dakajo z nebom, ki ga bodonosili nad va5im velidanswom v procesiji,n

t-\.q. 'q- ',.. 'j{- a t': "r:i:'.i.i.

j" "11lllil visji obrednik, ki je vodii ceremonije.

- 'vidite, saj sem ze obrecen!" je dejar..rnr. ,di mi ne pristoji dobro?uIn naro se j9 se enkrat obrnil k zrcarru, ker je t ",.i "rC,ijiti vtis, kakor

da se_ res ogleduje v svojem slavnostnem cesarskem obladilu.Komorniki, ki naj bi nosili vledko, so z rokami segri proti trom,kakor da bi bili vleiko vzdignili. Hodili so in delali, t?ko. da d,ri.ijo

nekaj v zraku. Niso si upali fokazati, danicesar ;.;fui;;.Thko je sel cesar ," pro..iilo pod razkos.rim .rebom'r. ,rr ljudje na

cesti in pri oknih so govorili:

. 'lBog v nebesihl. Kako brez primere so cesarjeva oblatila; kaksnovleiko ima na obleki, kako repf se mu ,r. p.ii.g"!< Nihde ni hotelpokazati, da nidesar ne vidi, zalaj potem bi uirlar 7, ,roforobnega ari

f:,1-i:rn,nega. Nobena cesarieva oblacila niso dozivel, take pof,rrl.

Kakor ta.

- '11- saj nima nicesar_ n_a sebi!,, je nazadnje vzkliknil neki otrok.,L11bi bog,.dujte glas nedolznegalu je rekel otJ i" J.-rg ,, drugi_ ,o ,ipoSepetavali to, kar je dejal otrok.

'

'Pa saj nima niiesar na sebirn je nazadnje vpilo ljudswo. To je ce-sarja prizadelo, zakal zdelo se -r1., da imalo prr,r, ,oa, sam pri sebi

neb6 - na Stirih drogovihrazpeto blago, ki ga nosijopri verskih procesijah(sp revodih)

ceremonija - slavnost,obred po ustaljenihpred pisih

kom6rnik - visok uradnik vvladarjevi sluZbi

vl60ka - del svecanegaoblacila, navadno Zenskega,ki se zadaj vlece po ileh

37

je mislil: >Zda1

In komorniki so

moram vhodili $e

procesiji zdrLati.n

bolj trdo in nosili

llustracija: Suzi Briceli

* Na koga nas spominja cesar iz pravljice? Na resnega inodgovornega vladarja ali na razvajenega in neeimrnegagospodiCa? Katere eloveSke napake smeSi pisatelj? S kate-rimi dogodki je to prikazal? Kdo si je upal javno razkrinkatilaZnivce?

@ 0bnovi pravlji0no dogajanje. Pomagaj si tako, da besedilorazdeliS na osem dogajalnih enot. Nekatere dogajalne enoteso Ze povzete/obnovljene, manjkajoee obnovi sam(a):

Dogajalne enote

1. NekoC je Zivel zelo neeimrn cesar, ki se je rad lepo oblafil.

2. V cesarjevo mesto sta pripotovala dva sleparja. RazglaSala

sta, da znata stkati eudeZno blago. 0blek iz tega blaga neu-mni in nesposobni niso videli.

4. Tkalca sta se le pretvarlala, da tketa. Na njunih statvah nibilo prav nieesar.

5. Na ogled k tkalcema je cesar najprej poslal svojega staregain poStenega ministra, nato pa Se drugega poStenega mini-stra. Oba sta v strahu, da ne bi izpadla neumna in nespo-sobna, obeudovala'stkano' blago.

7. Obleko iz eudeZnega blaga le cesar razkazoval tudi svojemuljudstvu na procesiji. Vsi obiskovalci in dvorjani so se pretvar-

lali in obeudovali slavnostna cesarska oblaeila.

8.

I + Osebe v pravljicah so dobre ali hudobne, pametne ali neu-

I mne, torej so naslikane Crno-belo. Poglel, kakSne so pravlji-

I ene osebe iz naSega berila.

I e DopiSi v preglednico eim ustreznelsi pridevnik, s katerim boS

I oznaOil(a) lastnosti pravljienih oseb (Zivali).

vledko, ki je sploh ni bilo.

starejSa bratanajmlajSi brat

Cesarjeva nova obladila

cesartkalcaministraljudstvootrok

Zelezni prstan

Prevedel RudolfKraal

i deeer

i PesI madka

I xaca

ir3lieye

Osebe

hei iI

Umetna pravljica se razlikuje od ljudske po tem, da ima zna-nega avtorja" Pravljica Cesarjeva nova obla1ila je klasiCna

Doma, v vrtcu in Soli si spoznal(a) veliko pravltic. Gotovo sijih veliko prebral(a) tudi sam(a). Tako ti ne bo teZko pripravitigovorne vaje, v kateri boS primerjal(a) dve pravljici.

- Nalprej dobro premisli, za kateri pravljici se boS

odloeil(a). Pobrskaj po domaei knjiinici, poiSdi in preglejzbirko pravljic v knliZnici ...

- Pravljici, za kateri si se odlodil(a), ponovno preberi. 0bbranju si naredi zabeleZke o temi, knjiZevnih osebah,dogajanju, kraju in easu dogajanja, upo5tevanjuznaeilnosti pravljice v prebranem delu.

- Najbolje je, da narediS razpredelnico/plakat, zapise5svoje ugotovitve in ... vadiS za svoj govorni nastop.Verjetno ti ie vseeno ena od pravljic bolj vSed. Pojasnisvojem u posluSalstvu, zakaj.

- V Soli samozavestno nastopaj. Govori razloeno, naravno,cim bolj knjiZno.

- Po nastopanju posluSaj mnenja so5olcev in uciteljice/ueitelja, kako jim je bil vSee tvoj govorni nastop. Tudisam(a) razmisli, ali je bila predstavitev uspe5na ali ti je pricem spodletelo. Kaj bi bilo dobro naslednjie izbottSati?

:. Pripravi govorni nastop o Hansu Christianu Andersenu z

naslovom Moi najljubSi pisatelj. Pomagaj si z navodili nastrani

.160.

,::, Gotovo poznaS veliko pravljic. Poskusi napisati zameSanopravljico, v kateri se bodo sredevali znani pravljieni junaki

razlienih pravliic. Znane pravljice je torej mogoee predelati vpovsem novo pravljico.

Hans Christian Andersen (1805-1875) je danski pisatetj, ki ;edoma in v svetu zaslovel predvsem s svojimi pravljicami. Nje-gove pravljice se odlikujejo z bogato domisllijo in humorjem. Vslovenski jezik je prevedenih kar precej Andersenovih pravljic,med drugimi solo SneZna kraljica in druge pravljiceter Ander-senove pravljice.

>Veliko otrok sanja o tem, da bi postali slavni, posreci pa sele malokateremu. Andersen je bil trdno odloAen, da svoj naAftizpelje, eeprav je bil reven kot cerkvena miS, brez zvez in brezizobrazbe. /.../ Bilje star Ze sedemnajst let, dolg in grd, pa jemoral v Solo med same otroke.

avtorska pravliica. Napisal jo je znani danski pravljiear Hans

Christian Andersen. Vsakemu knjiZevnemu besedilu, ki imaznanega avtorja, pravimo umetno knjiZevno besedilo.

Dela se lahko lotiS takole:

- Spomni se neke znane pravljice (npr. najliubSe prej

navedene).

- Zadni jo pripovedovati (zapisovati).

- V pripoved vnesi osebo iz druge pravljice in nadaljujspremenjeno pripoved po svoje.

- V pripoved lahko vneseS Se vee oseb iz razlie nih pravljic(npr. iz prej naStetih).

ZameSano pravljico si lahko podajamo. Na primer Stirje

ucenci so pravliidarji. Prvi zacne pripovedovati znano pra-

vljico, naslednji jo logieno nadaljuje v skladu s pravljidnim

dogajanjem, vendar z drugimi osebami.

Pravljice lahko predelaS tudi z zamenjavo nepravljicnihoseb:

- Povzemi osnovno zgodbo znane pravljice.

- Zamenjaj znane osebe v pravljici z osebami iz resnicnosti(npr. tvoja teta, znani pevec, soSolci in tvoli ueitelji,hiSnik, sosedova gospa).

- Podobno lahko posodobiS pravljiene predmete/pripomoeke in spremeniS kraje dogaianja.

No, tudi to je minilo, naredil je maturo in nato 5e izpit iz filo-zofije. /.../ V Kopenhagnu ima spomenik, spomenik ima tudimorska deklica in tam se slikajo turisti s celega sveta. / . / Nie-gov rojstni dan je mednarodni dan mladinske knjige. To je pa

res slava, boste rekli. Gotovo, ljubi moji, to je slava, toda vsa

slava je prazen dim protitistemu lepemu, kar doZiviS, ko bereSnjegove pravljice.n

(Polonca Kovad, 0d kod so se vzele pravljice, Kekec Vl/4,

1 ee6)

Na medmreZju poiSei eim vee zanimivih podatkov o Hansu

Christianu Andersenu.II

t

39