2

Centar za razvoj gradanskog društva PROTECTA - QR 6UELMD´ … · 2011-04-11 · =hohqr nklqlsh" =dnomx dn =hohqh mdyqh qdedynh ² *uhhq sxeolf surfxuhphqw åwr x gxkx qdåhj mh]lnd

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Centar za razvoj gradanskog društva PROTECTA - QR 6UELMD´ … · 2011-04-11 · =hohqr nklqlsh" =dnomx dn =hohqh mdyqh qdedynh ² *uhhq sxeolf surfxuhphqw åwr x gxkx qdåhj mh]lnd

Akava lifleti i štampime pe projektoske „Kerdipe održime mehanizmo ko posukar dzivdjipe ko Južno i Jugoistočno Srbija“ kova kerela Maškaripe za ko pošukar životo manušengoro amalipe PROTEKTA ano saživoto e Zeleno phuv. O projekti podikerelape e programia SEKTOR, kova podikerel Regionalno centro za ki besibnaskoro than (REC). O programi pokinel Švedsko agencija za ko maškaromanušengoro amalipe (SIDA).

« Jek taro kljiđi svetsko pučibe i kerđipe potrošinengoro sikibe »

Godjalo khinipe

Zeleno khinipe

« Za ko arakibe trebul zoralji političko volja, kova

i kombirime sa ko haljovipnako smernica sar te kerelpe i buthi ”

6 BADZAKO THE OVEN ZELENO KHINIBE

BADZAK 1 - Anenen jasno vakhebe tharo zeleno

arakhibe!BADZAK 2 - Dikhenen ako šaj khova i proizvodia thaj o

usluge najlače the podikerenpe!

BADZAK 3 - Dikhenen isi li avre čande!

BADZAK 4 -

BADZAK 4 - Dikhenen kobor kha oven troškovia za khi

celokupno proizvodnja tharo početko dziko agor proiz-

vodi ili usluga!

BADZAK 5- Lenenen kriterijumija za ko arakibe ko

životno maškharipe ko tenderija!

BADZAK 6 - Podikheren tumaro mandljipe!

Page 2: Centar za razvoj gradanskog društva PROTECTA - QR 6UELMD´ … · 2011-04-11 · =hohqr nklqlsh" =dnomx dn =hohqh mdyqh qdedynh ² *uhhq sxeolf surfxuhphqw åwr x gxkx qdåhj mh]lnd

Zeleno khinipe? Zaključak

Zelene javne nabavke – Green public procurement što u duhu našeg jezika možemo još prevesti Društveno odgovorna javna nabavka.

SarorengereSarorengere uprave, olasi najbare potrešači ano svakoja phuv, pa i ani amri. Kupovno zoraljipe ani varkasi puhvjasa i dziko 17% BDP-a, i adavai najbaro potrosačko kerđipe. Akava sa dela ki javno uprava šaipe te generisinel sar ka meninelpe kerđipe, administracija, lelipe.

SarorengeriSarorengeri uprava, khana ka pisinel tenderi isila šaipe the birinel sar i taro kova ka khinel i adaleske i zeleno sarorengoro khinipe, predstavinel jekto instrumenći regionalno politike, jer adava so arakhen sar dena za ko zeleno khinipe, dela mogućnost the oven zoralji i razvime Srbija thaj o regije.

AnoAno isto than, sar ka ovel prihvatime zeleno ponuda, phindzare-nape i ovoinenape preduzeća, khola mangren te oven eko- bilo the oven prizvodija kova ka bikhinenpe, ili kova samo ka prizvo-dinenpe i kola ka oven ko zorale ekološke jaka.

Sarorengeri uprava sar najbaro koj ka khinel, šaj te pomoginel kho kherdipe ki kritično masa i đuka te oven pocikne troškoja pobaro inđaripe ko tržište thaj kindipe ekologijaskoro so kerelpe.Za ko bućikane subjektija, zeleno sarorengoro khinibe i adava kova predložinel neve proizvodia thaj usluge kova i threbul za ko sarorengeri uprava. Adava i kha ovel baro tržište. Kho adava načinija sarorengeri uprava ka del zorthi the ovel neve preduzeća kathe šaj ano khova delovia regijakeri.

The khinelpe „zeleno“ adava i te dzanolpe procedure za ko khinibe nane važno kolko kha pokhinelpe, nego i sar akija roba ka isila društveno i ekološko uticaji ano phoro životno ciklusi. Adava i životni ciklusi varsavo proizvodi i najbitno jer đuka dićol kobor i ekkoliški. Phalo adava pojam amen dika faze za ki proiz-vodnja tharo kedipe, keribe sirovine, thradibe, distribucija, lelibe i ponovo kherđipe, reciklažu thaj thradibe. Khana sa dika taro sa agorja,agorja, šaj te sračunina khova nane khuč. Ano amare tenderija i uvek označime „nane khuč“, ali thelal šaj te ovel „ekonomski najšukar ponuda“

Phuvja thari Evropsko unija dzana i dureste- ola mangen 50% proizvodija i usluga khova khinel sarorengeri uprava the oven ekoloski prihvatime. Adava i šaj the ovel ako sarore ikerenape phalo pravila i ako dzanen khaj akaja buthi pomoginel the ovel pohari otpad, bhilače materije, opasnost thaj i rizik khana lenpe varsave proizvodija, tha so i najšukar za ko varsavi phuv- khana ka de podsticaji ko manuša the priozvodinen ekološki- kha ovel i pošukar regionalno razvoji.pošukar regionalno razvoji.

Srbija shaj sar so dihel ko avre phuvja ano okruženje, the del podstrek khi zeleno khinibe, adava so šaj te khinelpe a so ne rodel i so štedinel but energija. Phlo lende ne ačol otpadi i nane bhilačo za ki ekologija i manušengoro sastipe.

Zeleno sarorengoro khinibe i jekaja lafija seruthano odgovornost, khovai usmerime khi adresa khi pheskeri theritorijakhe.