AKTUALNO

Zaradi zaprtih vrtcev številni starši v stiskiOb načrtovanem enajstdnevnem zaprtju vzgojno-izobraževalnih ustanov je predvideno zgolj nujno varstvo za vrtčevske otroke in učence prve triade – a le, če so starši zaposleni v kritični infra-strukturi.

2

GORENJSKA

Pravih bajtarjev le še petnajstBajtarji z Velike planine letos pra-znujejo devetdeset let, odkar sta se brata Gregorc dogovorila za najem pastirske koče na Veliki pla-nini za čez zimo. Čas je tej tradici-ji nenaklonjen, ob jubileju so izda-li obsežen zbornik.

9

GORENJSKA

Navdih ji je življenje samoAprila bo Ana Soklič dopolnila 37 let. Prihaja iz vasice Savica blizu Bohinjske Bistrice. Otroštvo je preživela v Bohinju, kamor se rada vrača. Maja bo s skladbo Amen predstavljala Slovenijo na tekmo-vanju Pesem Evrovizije.

10

ZDRAVJE

Šola za otroke s čezmerno težoČetrtega marca je bil svetovni dan debelosti. Ob tej priložnosti so v Splošni bolnišnici Jesenice pred-stavili Šolo zdravega življenja, v kateri obravnavajo otroke s čez-merno težo. V šolo so doslej vklju-čili 55 otrok.

11

VREME

Danes dopoldne bo sneži-lo, popoldne se bo oblač-nost trgala. Pihal bo se-vernik. Jutri in v četrtek bo pretežno jasno.

–5/7 °Cjutri: pretežno jasno

97

70

35

26

66

01

8

74 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 6. aprila 2021

Leto LXXIV, št. 27, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

Igor Kavčič

Kranj – S svečano podelitvi-jo vsakoletnih nagrad naj-boljšim predstavam festiva-la in razglasitvijo Grumove ter drugih nagrad bi se da-nes zaključil letošnji 51. Te-den slovenske drame. Ta je bil zaradi aktualnih razmer ob pandemiji prestavljen na november, organizatorji pa so se odločili, da v tednu, ki je sicer namenjen prazno-vanju slovenske dramatike, vseeno že razglasijo osre-dnje tri nagrade, ki bi jih si-cer podelili na sklepni prire-ditvi.

Prestižno nagrado za naj-boljše izvirno slovensko dramsko besedilo, ki jo na fe-stivalu podeljujejo že vse od leta 1979, bo po soglasni od-ločitvi komisije letos prejela Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili. Le-tošnja nagrajenka je po rodu iz Kranja, od koder izvirajo njene prve gledališke izku-šnje, sicer pa živi in kot samo-zaposlena v kulturi deluje v Ljubljani. Je raziskovalka ter avtorica strokovnih in ume-tniških gledaliških besedil, dramaturginja, scenaristka, pedagoginja in ustvarjalka v intermedijskih umetnostih.

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika/dra-matičarko je letos prispelo enajst besedil, žirijo pa je najbolj prepričalo delo Jutri je v sanjah izgledal druga-če avtorice Nine Kuclar Sti-ković. Na Tednu slovenske drame od leta 1979 bienal-no podeljujejo tudi Grün--Filipičevo priznanje za do-sežke na področju drama-turgije in teatrologije. Le-tošnji nagrajenec je Milan Ramšak Marković. Nagrade bodo podelili novembra ob zaključku 51. Tedna sloven-ske drame.

Grumova nagrada Maji ŠorliDobitnica letošnje nagrade Slavka Gruma je Maja Šorli, nagrada za mlado dramatičarko gre Nini Kuclar Stiković, bienalno Grün-Filipičevo priznanje pa bo prejel Milan Ramšak Marković.

Maja Šorli; po mnogih letih letošnja prejemnica Grumove nagrade izhaja iz Kranja.

Foto

: Hel

ena

Gra

hek

12. stran

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Vladna služba za razvoj in evropsko kohe-zijsko politiko je izdala od-ločitev o finančni podpori za projekt Odvajanje in či-ščenje komunalne odpadne vode v porečju Sore – občina Škofja Loka. Za 2,8 milijo-na evrov vreden projekt, ki ga Občina Škofja Loka izva-ja v okviru Dogovora za ra-zvoj Gorenjske razvojne re-gije, bo kohezijski sklad pri-speval 793 tisoč evrov.

S projektom je predvide-na izgradnja skupaj 3904 metrov kanalizacijskega sistema.

Evropski denar za kanalizacijoZa skoraj štiri kilometre kanalizacijskega sistema so v Škofji Loki prejeli denar evropskega kohezijskega sklada. Večina kanalizacije že zgrajena, gradijo še pri Sv. Duhu.

Gradnja komunalne infrastrukture pri Sv. Duhu lansko jesen / Foto: Gorazd Kavčič8. stran

Simon Šubic

Bašelj, Ukanc – V soboto okoli 15. ure je v Bašlju ob-čan med opravljanjem dela na višini nesrečno padel z lestve. Kljub posredovanju reševalcev Nujne medicin-ske pomoči Kranj je moški umrl na kraju nesreče. Od-rejena je bila obdukcija, po-licisti pa so tujo krivdo iz-ključili.

V soboto zvečer so policisti v Ukancu obravnavali pro-metno nesrečo s smrtnim

izidom. Okoli 23. ure je voz-nik osebnega vozila z mostu zapeljal v potok Savica, v ka-terem je vozilo obstalo pre-vrnjeno na strehi. Umrl je na kraju, odrejena je bila ob-dukcija. Policisti domneva-jo, da je do nesreče prišlo za-radi neprilagojene hitrosti.

V nesrečo je bila udeleže-na tudi sopotnica, ki se ni po-škodovala in se je sama reši-la iz vozila ter takoj poiska-la pomoč pri bližnjih hišah.

V soboto dve tragični smrtiGorenjski policisti so minulo soboto obravnavali dve tragični nesreči. V Bašlju se je pri padcu z lestve smrtno poškodoval občan, v prometni nesreči v Ukancu pa je umrl voznik osebnega vozila.

16. stran

2 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme ANA VERDIR iz Dupelj.

Mateja Rant

Kranj, Škofja Loka – Šole in vrtci ob ponovni ustavitvi javnega življenja v varstvo sprejemajo le otroke star-šev, ki delajo v kritični in-frastrukturi. Pri tem morata oba starša zagotoviti potrdi-lo, da sta zaposlena v kritični infrastrukturi. A ker še ved-no deluje tudi velik del dru-gih dejavnosti, so se mnogi starši znašli v stiski.

Na to je opozorila tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnate-ljica Vrtca Škofja Loka Ja-nja Bogataj: »Starši so se v teh dneh znašli v zelo tež-kih razmerah, tako da smo ravnateljice vrtcev na Go-renjskem poslušale števil-ne težke zgodbe.« Navodi-la pristojnega ministrstva so namreč zelo jasna, in si-cer da imajo pravico do vsto-pa v vrtec le tisti otroci, kate-rih starši delajo v kritični in-frastrukturi. »Posledično je prisotnost v vrtcih zelo niz-ka, giblje se med petim in osmimi odstotki,« je prej-šnji teden pojasnila Janja Bogataj in dodala, da tako

nizke prisotnosti otrok še niso imeli. Pri tem ocenju-je, da tako rigorozni ukrepi zagotovo niso bili potrebni, saj v vrtcih izvajajo vse uk-repe in upoštevajo vsa pri-poročila NIJZ za prepreče-vanje širjenja okužb, kar po njenem prepričanju doka-zuje tudi to, da delež okuže-nih v vrtcih znaša manj kot odstotek. »Vrtci torej niso vir okužb,« je prepričana Ja-nja Bogataj, ki je ob tem še navedla, da se zaposleni tudi že deset tednov redno testi-rajo na covid-19, veliko se jih je odločilo tudi za cepljenje – po njenih podatkih se je za to na ravni države doslej odlo-čilo skoraj štirideset odstot-kov zaposlenih na področju predšolske vzgoje.

V Škofji Loki je ta čas od-prt zgolj Vrtec Kamnitnik, v katerem je bilo pretekli te-den okrog sedem odstotkov otrok. »Ob tem pa vemo, da podjetja in industrija v okoli-ci delujejo, kar nakazuje tudi živahen jutranji promet, zato ni jasno, kje so otroci v varstvu,« se sprašuje in do-mneva, da težave z varstvom starši najverjetneje rešujejo

s pomočjo babic in dedkov. »Slišala pa sem tudi za pri-mere, ko so se upokoje-ne gospe organizirale in iz-vajajo varstvo na svojem domu. To so nenadzorova-na varstva, v neprimernem okolju; v vrtcih smo odločno proti temu, da se javni vrtci zapirajo, organizirajo pa se

druge oblike varstva proti plačilu.« Nesprejemljivo se ji zdi tudi, da se v letošnjem šolskem letu v vrtcih names-to z izvajanjem pedagoške-ga procesa ukvarjajo pred-vsem z organizacijo odpira-nja in zapiranja enot ter obli-kovanja oddelkov. »To vnaša nemir med zaposlene, ki so

doma na čakanju, kar ne pri-speva k delovni kulturi in ra-zvoju pedagoške stroke,« je razočarana Janja Bogataj, ki si zato želi, da se vrtci odpre-jo ter se pristojni držijo do-govorov in javno danih ob-ljub, da se vrtci in šole zapi-rajo zadnji. »Ne pa, da smo vedno prvi, ki se zapirajo.«

Minulo sredo so tudi v Združenju mestnih občin Slovenije pozvali vlado, naj zagotovi nujno varstvo pred-šolskih otrok vsem staršem, ki morajo biti nujno na de-lovnih mestih. Zaprtje vrtcev ima po mnenju županov mestnih občin lahko nega-tivne finančne posledice za starše in zmanjšuje varnost njihovih zaposlitev. Zato so predlagali spremembo odlo-ka o začasni prepovedi zbira-nja ljudi v zavodih s področ-ja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih vi-sokošolskih zavodih tako, da prepoved zbiranja ljudi ne bi veljala za »vrtce v zmanj-šanem obsegu, ki zagotavlja nujno varstvo za otroke, ka-terih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotovi-ti na drug način, če tako od-loči župan občine, na obmo-čju katere vrtec izvaja dejav-nost«. Kot so opozorili, vrtci namreč sodijo v izvirno pri-stojnost lokalnih skupnosti in je zato edino ustrezno, da imajo občine v okviru zakon-skih določb možnost vpliva-nja na izvajanje vzgojne de-javnosti.

Zaradi zaprtih vrtcev številni starši v stiskiOb načrtovanem enajstdnevnem zaprtju vzgojno-izobraževalnih ustanov je predvideno zgolj nujno varstvo za vrtčevske otroke in učence prve triade, a le, če so starši zaposleni v kritični infrastrukturi.

Številni vrtci so v teh dneh zaprli svoja vrata. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – V Zavodu za gozdove Slovenije so v času zaustavitve javnega življenja, ki naj bi se predvidoma končala 11. aprila, svoje delovanje prilagodili novim razmeram. Stike s strankami so omejili le na najnujnejša opravila, med drugim so izbiro drevja za posek in druga podobna dejanja (razen v nujnih primerih) prestavili na čas po 11. aprilu. Med številnimi nalo-gami, ki jih izvajajo, so v času zaustavitve javnega življenja dali poudarek spomladanski obnovi gozdov, pregledom gozdov in odkrivanju žarišč podlubnikov, označevanju lubadark in izdaji odločb za sanitarni posek, kontroli posekov in izvajanja odločb, ocenjevanju škode po divjadi ...

Prestavili izbiro drevja za posek

Suzana P. Kovačič

Ljubljana, Kranj – Po podat-kih Covid-19 Sledilnika so imele na širšem Gorenj-skem v soboto več kot deset potrjenih okužb občine Ka-mnik (31), Radovljica (17), Kranj in Jesenice (po 14). Le štiri občine tega dne niso za-beležile okužbe, in sicer Je-zersko, Preddvor, Železni-ki in Gorenja vas - Poljane. Če pa pogledamo podatke Covid-19 Sledilnika za zad-njih sedem dni (do vključno sobote), nobena gorenjska občina ni bila brez okužbe, v oranžni barvi z ugodnej-šo epidemiološko sliko pa le občina Železniki.

Po podatkih vlade, obja-vljenih na Twitterju, je bilo včeraj hospitaliziranih 557 covidnih bolnikov, od tega kar 126 v intenzivni negi. V nedeljo je umrlo tako kot dan prej sedem bolnikov.

V državi je več kot 14 tisoč primerov okužbe s korona-virusom. Povprečje potrje-nih primerov v zadnjih sed-mih dneh je po včerajšnjem zapisu vlade znašalo 1058.

V gorenjski statistični re-giji imamo sedem cepilnih centrov proti covidu-19, in sicer v Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici, Bohinj-ski Bistrici, na Bledu in Je-senicah, širše še v Medvo-dah in v Kamniku. Izvajalci cepljenj so tamkajšnji zdra-vstveni domovi. S kranjske občine so sporočili, da bodo starejše od 65 let cepili s ce-pivom proizvajalcev Pfizer

oziroma Moderna, občane med 60. in 64. letom staros-ti pa s cepivom proizvajalca Astra Zeneca. Vodja sveto-valne skupine za cepljenje na NIJZ prof. dr. Bojana Be-ović je v oddaji 24 ur poveda-la, da bo skupina predlagala ustavitev cepljenja mlajših od šestdeset let s cepivom podjetja AstraZeneca, dok-ler se ne razjasnijo dileme

glede resnih neželenih učin-kov po tem cepivu.

Sprememba vladnega semaforja po 11. aprilu?

Svetovalna skupina za co-vid-19 na ministrstvu za zdravje je včeraj razpravljala o morebitnih spremembah pri vladnem semaforju ukre-pov po 11. aprilu, ko preneha veljati t. i. lock down. Njihovi predlogi do zaključka časopi-sne redakcije niso bili znani, bo pa o tem, kot je že ustalje-no, še razpravljala in odloči-la vlada, ko bo tudi več zna-nega o predlaganem samote-stiranju dijakov in osnovno-šolcev.

Še hitrejša zaznava tveganega stika

Glede na trenutno epide-miološko stanje in prizade-vanja za omejitev širjenja ko-ronavirusa v Sloveniji in tu-jini je epidemiološka stroka in tehnična ekipa, ki skrbi za delovanje aplikacije #Osta-niZdrav, po zgledu nemške različice prilagodila parame-tre, ki se uporabljajo za izra-čun stanja tveganja. Namen

spremembe je hitrejša in učinkovitejša zaznava more-bitnega tveganega stika. Pred spremembo parametrov je moral stik, da bi se upošte-val v izračunu skupnega tve-ganja, trajati deset minut, po novem se ta čas skrajšuje na pet minut. Delovanje aplika-cije je za posameznika smi-selno, če si jo ta naloži tak-rat, ko še nima znakov bolez-ni. Uporabniki pa so na varen in anonimen način opozorje-ni, da so bili izpostavljeni ri-zičnemu stiku, ter so s tem spodbujeni k še odgovornej-šemu ravnanju.

Še več informacij o koronavirusu ...

V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informa-cij v zvezi s koronavirusom je ponovno vzpostavljen klic-ni center. Na vprašanja od-govarjajo študentje višjih le-tnikov Medicinske fakulte-te Univerze v Ljubljani pod mentorstvom ustreznih stro-kovnjakov. Na brezplačno te-lefonsko številko 080 1404 lahko pokličete od ponedelj-ka do petka med 8. in 18. uro.

V Železnikih jim gre nekoliko boljePodatki o potrjenih okužbah s koronavirusom minuli konec tedna niso spodbudni. V petek in soboto je bil med odvzetimi vzorci delež pozitivnih izvidov obakrat skoraj 26-odstoten, v nedeljo 18,4-odstoten.

Včeraj je bilo hospitaliziranih 557 covidnih bolnikov, od tega kar 126 v intenzivni negi.

Rateče – Organizacijski komite Planica je posredoval obvestilo za vse tiste, ki ste kupili vstopnice za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici marca 2020 in ste jih kasneje zamenjali za vstopnice za tekmovanje, ki je bilo izvedeno de-cembra 2020 ali za pravkar zaključeno tekmovanje svetovnega pokala v smučarskih skokih. »Skladno z veljavno zakonodajo lahko kupnino za vstopnice, ki ste jih že zamenjali, zahtevate nazaj na prodajnih mestih, kjer ste kupili prvotne vstopni-ce oziroma kjer ste jih zamenjali za decembrske ali letošnje marčevske vstopnice. Imetnikom vrednotnic za svetovno pr-venstvo v smučarskih poletih, ki bi moralo biti marca 2020, sporočamo, da so te še vedno veljavne in vam omogočajo zamenjavo za vstopnice za svetovni pokal v smučarskih skokih Planica 2022, ko bodo na voljo, ali vračilo kupnine po preteku 24 mesecev od datuma izdaje vrednotnice skladno z zakonsko določbo,« so zapisali.

Pojasnilo glede kupljenih vstopnic za Planico

3Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak Aleksič, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

OGLASNO TRŽENJE

Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek, od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Vikend, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

KO­MEN­TARSuzana P. Kovačič

Vrtiljak, ki ga poganja virus

Drugega vala epidemije še nismo zaključili in smo se znašli na pragu

tretjega, nekateri pravijo, da smo že krepko v njem. Konec tretjega vala lahko pričakuje-mo konec junija, je pred dnevi napovedal dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Kroji ga z vnovičnim porastom števila okužb in hospitalizacij ang-leška različica koronavirusa z večjo kužnostjo. Samo v petek in soboto je bila med vzetimi vzorci na testiranju obakrat dobra četrtina izvidov pozi-tivnih. Pomlad nam torej še ni prinesla izboljšanja razmer, na kar smo upali.

Te dni smo znova sredi za-časne zaustavitve javnega živ-ljenja. Nekateri so se sprijazni-li in strožje ukrepe spoštujejo, nekateri se jezijo ... Čustveni odzivi so pričakovani, a nič bolje ne bo, če jih spustimo iz-pod nadzora. Koronavirus žal ubira svojo pot in ga človeške skrbi ne zanimajo. Pred kako zahtevno preizkušnjo nas je postavil kot družbo!

Za zaviranje oziroma obvla-dovanje epidemije smo imeli na začetku drugega vala oktobra lani samo samozaščitno obna-šanje in ukrepe. V tem trenut-ku samozaščitno obnašanje in ukrepi k obvladovanju epide-mije prispevajo približno po-lovico, tretjino prekuženost in približno deset odstotkov pre-cepljenost, je pred dnevi pojas-nil dr. Leon Cizelj. Ključna za obvladovanje tretjega vala bos-ta po njegovem precepljenost in

prekuženost, z ukrepi pa lahko znižamo pritisk na bolnišnice za nekaj sto postelj. Še enkrat je na preizkusu tudi solidar-nost s spoštovanjem ukrepov, da zaščitimo ranljivejše, pa tudi zaveza o dobavi cepiv in sporočilo kampanje: Nalezimo se dobrih navad. Cepimo se.

S četrto dopolnitvijo nacio-nalne strategije cepljenja proti covidu-19, ki je začela velja-ti prvega aprila, so na novo postavljene prednostne skupi-ne, predvsem so višje umestili starejše od šestdeset let, ki naj bi jih čim hitreje zaščitili. Ce-piti jih bodo začeli že ta teden. Ne moremo pa biti zadovoljni z razlikami glede precepljenos-ti med regijami in upam, da se to kmalu popravi.

Ni enostavno več najti morja spodbudnih besed na vrtiljaku, ki ga poganja koronavirus, ki je z novimi različicami že po-kazal več svojih obrazov. A si vseeno mislim, ker ne želim obupati, ker ne verjamem v teorije zarot, da je treba dvig-niti moralo, jo iztisniti iz sebe. Nekako takole: Dokler obstaja volja in zmožnost pozornosti, je mogoče ponovno razmisli-ti o življenju v bolj spodbudni smeri. Povedano drugače: Če se ena vrata zaprejo, se nima smisla zaletavati vanje ali ča-kati pred njimi. Poglejmo, kje se druga vrata odprejo, pojdi-mo skozi in poglejmo, kaj je tam za nas dobrega, zanimive-ga in koristnega.

Naporni časi so, a bomo zmogli. Verjamem v to.

Aleš Senožetnik

Kranj – Gorenjsko gospo-darstvo se, tako kot drugod po državi in po svetu, že več mesecev srečuje s spreme-njenimi razmerami zaradi epidemije covida-19. V tem času so prilagodili delov-ne procese in uvedli ukre-pe za preprečevanje širjenja okužb. Zato jih tudi tokra-tno 11-dnevno zaprtje ni uje-lo nepripravljenih in jim, sodeč po odzivih, ki smo jih pridobili iz nekaterih večjih podjetij, ne povzroča večjih težav pri delovanju.

V Elanu denimo pravijo, da tokratno 11-dnevno za-prtje države bistveno ne bo vplivalo na njihovo poslova-nje. V navtični diviziji in di-viziji kompozitov bo proizvo-dnja potekala v načrtovanem obsegu, v zimski diviziji pa nameravajo s polno proizvo-dnjo začeti 12. aprila, torej ta-koj ob vnovičnem odprtju dr-žave. Do takrat pa bo na sede-žu prisotnih nekaj manj pro-izvodnih delavcev, za večino režijskih delovnih mest pa so organizirali delo na domu.

Dolgotrajno zaprtje smu-čišč pa je že pustilo posledi-ce v nižjem obsegu predse-zonskih naročil na ključnih evropskih trgih. »Ta vpliv v Elanu zmanjšujemo z rastjo prodaje v Severni Ameriki, kjer so bila smučišča v tej sezoni odprta in zimska se-zona tudi zaradi ustreznih snežnih razmer zelo dobro poteka, ter z uvajanjem no-vih izdelkov, kot sta inovativ-na zložljiva smučka Voyager in popolnoma nova kolek-cija turnih smuči Ripstick Tour,« so še dodali v podje-tju iz Begunj.

Podjetje Lotrič Meroslov-je tudi v času izrednih raz-mer zagotavlja meroslov-ne storitve in je pomemben poslovni partner kritične in-dustrije, od bolnišnic, zdra-vstvenih domov, domov za starejše do lekarn in živil-skih trgovin. Kot pravijo, se zavedajo svoje odgovorno-sti, skrb za zdravje zaposle-nih in poslovnih partnerjev pa je zanje ključnega pome-na. V podjetju so prilagodili poslovne procese, vsi, ki jim narava dela to omogoča, pa delajo od doma. »Trenutno zaprtje je predlagala eksper-tna skupina, ki ji velja zau-pati. Upamo, da bo obstoje-čih družbenih razmer kar se da hitro konec (k čemur naj bi pripomoglo tudi trenutno zaprtje) in bomo tako laž-je uspešno nadaljevali svoje delo ter se vsi skupaj vrnili v običajno življenje,« so še do-dali v odgovoru.

Tudi Merkurjevi trgovski centri ob upoštevanju ukre-pov za preprečevanje širje-nja okužb in omejitvah šte-vila kupcev ostajajo odprti, potrošnikom so na voljo tudi storitve na spletu.

Ker se je že začela sezona vrtnarjenja, obnove in grad-nje, v teh dneh beležijo celo povečan obisk. »Ljudje želi-jo biti v času, ko bodo doma, aktivni in se ukvarjati s pro-jekti v svojem domu in zu-naj hiše, z urejanjem okoli-ce – in mi jih s svojimi pro-grami pri tem podpiramo,« pravijo in dodajajo, da so v času zaprtja omejili storitve, pri katerih prihaja do stika s potrošniki. Tako ni mogoča denimo montaža vrat ali ke-ramična dela pa tudi vnosa in priklopa aparatov pri kup-cih ne izvajajo.

Kot pravijo v kranjskem podjetju Goodyear, je nemo-tena oskrba s pnevmatikami

ključnega pomena za vse, ki jih potrebujejo, »vključno z reševalnimi službami, orga-ni pregona in transportnimi voznimi parki, ki zagotavlja-jo tudi prevoze prehranskih in medicinskih dobrin ter oskrbo vseh prebivalcev Slo-venije (kot tudi prebivalcev drugih evropskih držav).« Tako njihova tovarna v Kra-nju ostaja odprta, prav tako njihov regijski distribucijski center, ki pokriva države ce-lotne jugovzhodne Evrope. Izjemi sta bili le velikonoč-na nedelja in ponedeljek, ko so svoja vrata zaprli. Sicer pa podobno kot drugod izvajajo vse ukrepe za preprečevanje širjenja okužb, zaposlenim, ki lahko svoje delo opravljajo od doma, pa to omogočajo. Kot pravijo, jih več kot dves-to že od jeseni stalno ali večji del časa dela od doma, v času 11-dnevnega zaprtja pa to še dodatno spodbujajo.

Zaprtje ne vzbuja večjih skrbiV nekaterih gorenjskih podjetjih smo povprašali, kako na njihovo poslovanje vpliva aprilsko vnovično zaprtje države, ki velja v teh dneh.

Zaprtje smučišč je posledice pustilo v nižjem obsegu predsezonskih naročil smuči na evropskih trgih. / Foto: Gorazd Kavčič

Cveto Zaplotnik

Kranj – Vse več bank zaraču-nava svojim strankam leža-rino za denar na bančnih ra-čunih. Tako je tudi SKB ban-ka začela 1. aprila zaračuna-vati fizičnim osebam nado-mestilo za denar na osebnih in varčevalnih računih ter za depozite. Nadomestilo za-računava za povprečno sta-nje nad 200 tisoč evrov, pri čemer sešteva stanje na ra-čunih in depozitih. Meseč-no nadomestilo znaša 0,04 odstotka. Kaj to pomeni,

ponazarjajo s primerom. Če ima stranka ves mesec na računih povprečno 250 ti-soč evrov, torej 50 tisoč nad mejo 200 tisoč, bo za to pla-čala mesečno 20 evrov nado-mestila.

V SKB banki sicer prav-nim osebam in samostoj-nim podjetnikom obraču-navajo nadomestilo za vo-denje sredstev na transak-cijskem računu v valuti evro že od leta 2016, s 1. aprilom pa so prešli na mesečno na-domestilo v višini 0,04 od-stotka in znižali mejo z 250

na 100 tisoč evrov. Nado-mestilo jim zaračunavajo od povprečnih sredstev na transakcijskih računih, de-pozitih in od sredstev iz do-govorov o medsebojnem fi-nančnem sodelovanju v va-luti evro.

»Uvedba ležarin je posle-dica daljšega obdobja in šir-šega dogajanja v bančnem sektorju, ki traja že od leta 2014. Banke za presežno likvidnost, ki jo plasirajo v nacionalno banko, plaču-jejo obresti v višini 0,5 od-stotka letno. V zadnjem letu

opažamo tudi zmanjšanje obsega investicij podjetij in manjšo potrošnjo prebival-stva ter posledično manjše povpraševanje po kreditih in kopičenje denarja v ban-kah,« uvedbo ležarin uteme-ljujejo v SKB banki in doda-jajo, da se ob zapiranju jav-

nega življenja zaradi covi-da-19 obseg denarnih vlog še povečuje, saj se s tem še zmanjšujejo možnosti za trošenje denarja.

Ležarina za denar na bankiAprila je ležarino za zneske nad dvesto tisoč evrov na računih fizičnih oseb uvedla tudi SKB banka.

Nova KBM bo s 1. junijem začela fizičnim osebam zaračunavati nadomestilo za vodenje povprečnih mesečnih zneskov nad dvesto tisoč evrov.

4 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021

info@g-glas.si

Urša Peternel

Jesenice – Jeseniški občinski svet je potrdil predlog za iz-vedbo participativnega pro-računa Občine Jesenice v ob-dobju 2021–2023. Projekt so poimenovali JES odločam.

Kot so pojasnili na Ob-čini Jesenice, je namen iz-vedbe projekta vključevanje občank in občanov v proce-se odločanja o porabi pro-računskih sredstev. Ti bodo lahko namreč predlagali že-lene projekte in nato o njih glasovali. Izglasovane pro-jekte bo Občina Jesenice iz-vedla v proračunskih letih 2022 in 2023, za izvedbo iz-branih projektov pa bo zago-tovila 280 tisoč evrov za obe leti. Vsaki od sedmih jeseni-ških krajevnih skupnosti bo na voljo enak del sredstev, torej štirideset tisoč evrov, za vsako območje pa bodo lo-čeno zbirali predloge in gla-sovali.

In kako bo celoten posto-pek potekal? Celoten projekt je razdeljen na šest faz, so povedali na Občini Jeseni-ce. V prvi fazi, ki bo poteka-la med 3. majem in 11. juni-jem, bodo potekale delavni-ce z javnimi predstavitvami in svetovanjem občanom, kako naj pripravijo projek-tne predloge. Občani bodo v tej fazi lahko podali tudi pre-dloge projektov, ki pa bodo morali ustrezati merilom. V drugi fazi bo posebna delov-na skupina občinske uprave predloge pregledala in pre-verila njihovo skladnost z merili ter pripravila seznam tistih, ki jih bodo uvrstili na glasovanje. To bo poteka-lo v tretji fazi, in sicer med 30. avgustom in 5. septem-brom, občani pa bodo glaso-vali o tem, kateri projektni predlogi se jim zdijo najko-ristnejši. Nastala bo predno-stna lista predlogov, v četrti fazi pa jo bo komisija potr-dila, župan pa predloge uvr-stil v predloga proračunov za leti 2022 in 2023. V peti fazi bo sledila izvedba projektov, in sicer v proračunskih letih 2022 in 2023. V zadnji, šesti fazi pa bo na vrsti ocena ce-lotnega postopka.

JES odločamTudi Jesenice so dobile pariticipativni proračun, kar pomeni, da bodo o porabi dela proračunskega denarja soodločali občani. V letih 2022 in 2023 bo za to na voljo 280 tisoč evrov

Marjana Ahačič

Kranj – Prejšnje desetletje je bilo v Evropi najtoplejše doslej, ekstremni vremen-ski dogodki povsod po sve-tu so vse pogostejši in vedno bolj uničujoči – od gozdnih požarov, kakršnih še nis-mo doživeli, vročinskih va-lov nad arktičnim krogom, uničujočih suš na sredo-zemskem območju, poplav, orkanskih vetrov do doslej največjih izbruhov luba-darja, ki uničujejo gozdove v srednji in vzhodni Evro-pi, poudarjajo tudi na pred-stavništvu Evropske komi-sije v Sloveniji. Posledice spreminjanja podnebja so že tu, zato je skrajni čas, da pozornost od razumevanja problema preusmerimo k ukrepanju, opozarjajo.

Prejšnji mesec je Evrop-ska komisija objavila novo strategijo za prilagajanje na podnebne spremem-be, dokument, ki spodbu-ja, da se začnemo hitro in zelo konkretno prilagajati na podnebne spremembe, so opozorili tudi v spletnem pogovoru, v katerem so kot primer dobre prakse pouda-rili Bohinj.

Od EU do posameznika

Trenutno obstajajo velike razlike med evropskimi dr-žavami, ugotavlja Elena Viš-nar Malinovská z generalne-ga direktorata Evropske ko-misije za podnebno politiko. Poudarja, da se bodo mora-li na spremenjene razmere prilagoditi vsi sistemi v drža-vah, nova strategija pa v pri-merjavi s prejšnjo, ki je nas-tala pred slabim desetletjem, poudarja prav aktivacijo vseh nivojev odločanja in življe-nja: od Bruslja do vsakega po-sameznika, ki mora sprejeti odgovornost za prilagajanje na spremenjene razmere.

Pričakujmo več suše in več poplav

V zadnjih dvajsetih letih se je tudi v Sloveniji podnebje že zelo spremenilo, bolj kot v okolici, ugotavljajo na Agen-ciji RS za okolje. »Najbolj dra-stično občutimo poletne suše, ki se bodo v prihodnosti še bolj gostile. Po drugi strani pa se nam dogajajo tudi poplave; v prihodnosti bodo problem zimske padavine, manj v ob-liki snega, sicer dobrega na-ravnega zadrževalnika, ki vod zadrži takrat, ko je rastline ne potrebujejo, in jo sprosti, ko jo potrebujejo. Hkrati se bomo tudi poleti spopadali ne le s sušami, ampak tudi s hudo-urniškimi poplavami,« napo-veduje Mojca Dolinar. Dobra novica pri tem je, dodaja, da se bo s povečanimi zimskimi pa-davinami povečalo napajanje podzemnih voda, ki so za nas glavni vir pitne vode.

Vročinski valovi največji vpliv

Vročinski valovi – ne le poleti – bodo imeli na naše življenje vse večji vpliv. Ne-katere države so že pripra-vile projekte za blaženje teh

vplivov, eni od bolj inovativ-nih so tako imenovani me-stni gozdovi. »Medtem ko si na Kitajskem lahko privo-ščijo, da gradijo tako ime-novano gozdno mesto na novo, v Evropi prilagajamo tisto, kar imamo,« pravi Vi-šnar Malinovská in kot pri-mer dobre prakse navaja København, kjer so na pri-mer po velikih težavah s hu-dourniškimi poplavami v preteklem desetletju uredili zbiralnike, ki ob nalivih za-držujejo vodo, ko ta odteče, pa se spremenijo v igrišča. V številnih evropskih mes-tih pa z intenzivnimi ozele-nitvami oziroma tako ime-novanimi gozdnimi mesti spreminjajo mikroklimo v naseljih in tako blažijo po-sledice vročinskih valov.

Kmetijstvo kot problem in kot rešitev

Gaja Brecelj z okoljske or-ganizacije Umanotera ob tem opozarja, da prilagaja-nje na podnebne spremem-be ni dovolj, odločno se je tre-ba lotiti tudi blaženja. »To je jasno tudi z vidika stroškov, v Sloveniji so namreč ško-de zaradi suš in neurij res

ogromne. Kmetijstvo, eden od sektorjev, ki ne znižuje iz-pustov toplogrednih plinov, je tudi eden od najbolj priza-detih in bi se zato prvo mo-ralo začeti prilagajati,« opo-zarja Brecljeva, ki rešitev vidi predvsem v ekološkem pri-delovanju.

Bohinj – primer dobre prakse

Povezava kmetijstva in turizma je strategija, na ka-teri trajnostni razvoj gradi-jo v Bohinju, kjer so tako kot na širšem območju Ju-lijskih Alp že pred časom začeli spodbujati ekološko pridelavo. »Začeti je treba spreminjati navade ljudi, potrošnikov, turistov. Ne gre samo za to, da kmetij-stvo pripomore k ustvarja-nju kulturne krajine, ki je turistični produkt, gre tudi za to, da s spodbujanjem kmetijstva ustvarjamo krat-ke dobaviteljske verige, po-skrbimo, da je krajina ure-jena, in spreminjamo nava-de potrošnikov oziroma go-stov, ki v naše okolje priha-jajo,« je poudaril Klemen Langus, direktor LTO Bo-hinj.

Suš bo še več, poplav pa tudiNova evropska podnebna strategija poudarja aktivacijo vseh nivojev odločanja in življenja. Med primeri dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe in blaženja njihovih vplivov tudi Bohinj.

V Bohinju razvoj usmerjajo v povezavo trajnostnega turizma in ekološkega kmetovanja, zaradi česar predstavljajo primer dobre prakse v regiji in širše.

Urša Peternel

Jesenice – Po zaključeni pe-ticiji in zbranih 5.200 pod-pisih za ohranitev dejavnosti splošne bolnišnice na Jese-nicah župan Občine Jeseni-ce Blaž Račič nadaljuje priza-devanja za predstavitev nuj-nosti ohranitve splošne bol-nišnice na Jesenicah. Tako

se je obrnil tudi na občine Zgornje Gorenjske in občine Zgornjega Posočja – Bovec, Kobarid in Tolmin, za pre-bivalce katerih sekundarno zdravstveno dejavnost v veli-ki meri opravlja Splošna bol-nišnica Jesenice.

Po Kranjski Gori, ki je prva javno podprla jeseniško lo-kacijo, je vprašanje lokacije

Splošne bolnišnice Jeseni-ce obravnaval tudi občinski svet Občine Bovec. Jeseni-ški župan je na seji predsta-vil elaborat s ključnimi argu-menti, na koncu pa so občin-ski svetniki izrekli podporo obstoječi lokaciji bolnišnice na Jesenicah.

»Vsak kilometer, za kate-rega bi se splošna bolnišnica

oddaljila z Jesenic, bi to po-menilo dodaten kilometer dlje za naše občane,« je dejal bovški župan Valter Mlekuž.

Župan Račič bo še v tem mesecu tematiko predsta-vil tudi na kolegiju politič-nih strank občinskega sveta Občine Radovljica, medtem ko odzive preostalih občin še pričakujejo.

Podpora Bovca JesenicamNa pobudo jeseniškega župana Blaža Račiča je občinski svet Občine Bovec razpravljal tudi o lokaciji jeseniške bolnišnice in izrekel podporo obstoječi lokaciji bolnišnice na Jesenicah.

Marjana Ahačič

Bohinjska Bistrica – V Bohi-nju so se v zadnjih letih radi pohvalili z množično ude-ležbo na tradicionalnih spo-mladanskih čistilnih akci-jah, letos pa za zadaj zaradi aktualnih razmer, poveza-nih z epidemijo, še ne kaže, da bi akcijo lahko izpeljali. Zato so se odločili, da jo pre-stavijo na čas, ko bodo raz-mere to dopuščale. Ob tem pa opozarjajo, da se je prav v času epidemije tudi v Bohi-nju odnos do okolja izrazito poslabšal.

»Skozi Sotesko vidimo ob cesti večje količine ploče-vink piva, cigaretnih škatlic, lončkov za kavo … Ob spre-hajalnih poteh ležijo papirč-ki čokolad, plastenke pijače, piva, rokavice, maske, celo polne vrečke smeti, odlože-ne v naravno okolje. Kakšne

misli se po glavi motajo po-sameznikom, ki pustijo pol-no vrečko smeti ob cesti na planine? Ob sprehajalni poti pri jezeru? Ob izhodiščni poti do slapu?

Tuj nam ni niti pogled na številne vrečke s pasjimi iztrebki, skrite za bližnjim grmičevjem, ali pa plastika od bal na obrežni vegetaci-ji, vrečke za sadje, odpadne zaščitne maske in rokavice, kosi plastike od rož, posod ...« opozarjajo pristojni.

»V času epidemije smo marsikateri Bohinj doživlja-li drugače – manj obljude-no, manj prometno, izven poletne sezone manj gneče na sprehajalnih poteh, v ko-rita, do slapu in podobno. A kljub temu se količina smeti v primerjavi s preteklimi leti na videz ni zmanjšala. Torej lahko del odgovornosti za to nosimo tudi Bohinjci sami.«

Opozarjajo na onesnaženjeTudi v Bohinju opažajo, da je v času epidemije v naravnem okolju opaziti vse več nesnage. Od odvrženih pločevink do lončkov za kavo, plastenk, mask in celo vrečk, polnih smeti.

Vsaki od sedmih jeseniških krajevnih skupnosti bo na voljo štirideset tisoč evrov.

Ank

erst

Gnb

R, E

gelm

oosw

eg 2

6, A

-971

1 Pa

tern

ion

KLEPAR oz. SODELAVEC ZA POPRAVILO KAROSERIJ m/ž

(Karosseriebautechniker/in)

V Feldkirchnu na avstrijskem Koroškem zaposlimo KLEPARJA oz. sodelavca za popravilo karoserij (m/ž). Plača po kolektivni pogodbi, po dogovoru plačamo tudi več. Potrebno je osnovno znanje nemščine. Svojo prijavo pošljite na naslov:

KAROSSERIE STRANIGIndustriestraße 13 I A-9560 Feldkirchen

tel. 0043 4276 3424www.stranig.net

hemmadorf.at

V naši vrhunski novi kavarni Caffee-Bar, Glödnitz/Gurktal, na avstrijskem Koroškem zaposlimo od poletja 2021 naprej

SODELAVCE ZA STREŽBO m/ž(Servicekräfte)

SODELAVCA ZA DELO V BARU m/ž(Barkeeper)

Delo za polni oz. polovični delovni čas. Odprto imamo celo leto. Plača po kolektivni pogodbi. Po potrebi vam nudimo tudi

stanovanje. Pogoj je osnovno znanje nemščine. Vašo prijavo z vsemi potrebnimi podatki in prilogami z veseljem pričakujemo na:

info@hemmadorf.at I 0043 664 431 74 83

Ank

erst

Gnb

R, E

gelm

oosw

eg 2

6, A

-971

1 Pa

tern

ion

5Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 info@g-glas.si

Urša Peternel

Žirovnica – »Trajnostno na-ravnana občina na pragu Ka-ravank, kjer kakovostno so-bivamo in sr(e)čno ustvarja-mo.«

Tako se glasi slogan Razvoj-nega programa Občine Žirov-nica do leta 2030, ki so ga na zadnji seji potrdili žirovniški občinski svetniki. Z njim so nekoliko spremenili doseda-njo razvojno smer, ki je bila osredotočena v razvoj Žirov-nice kot turistične občine. Anketa med občani je namreč pokazala, da si želijo pred-vsem, da bi se občina razvijala v bivanjsko okolje z visoko ka-kovostjo življenja. Tako so na Občini Žirovnica spremenili tudi vizijo razvoja občine do

leta 2030: cilj je, da vzposta-vijo pogoje za trajnostjo sobi-vanje občanov in uravnotežen razvoj vseh dejavnosti.

Tako naj bi v prihodnjih letih občina (p)ostala traj-nostna, podeželska, kultur-no ustvarjalna in samooskr-bna, obenem pa srčna, aktiv-na, tradicionalna in odzivna.

Do leta 2030 so si na Ob-čini Žirovnica zastavili dva-najst prednostnih strateških projektov. Glavni bo gradnja osrednjega večnamenskega kulturnega središča s knji-žnico na Breznici, ki bo postal mesto srečevanj med genera-cijami in krajani iz različnih delov občine. Poleg tega bodo v vrtcu s prizidkom zagotovili dodatne zmogljivosti, zgradi-li dom starostnikov, zgradili

obvoznico mimo Vrbe in pos-krbeli za ureditev vaških je-der. Med strateškimi projek-

ti so tudi ureditev državne ceste in pločnika na odseku Zabreznica–Breznica–Smo-kuč–Rodine ter pločnika na Bregu, ureditev podvozov in zmanjšanje hrupa železnice,

gradnja daljinske kolesar-ske povezave Jesenice–Vrba–Lesce, gradnja gasilsko-re-ševalnega centra, ureditev Muzejskega kompleksa Pre-šernove rojstne hiše v Vrbi, nadgraditev Rekreacijske-ga parka Završnica in skrb za umirjanje prometa na šir-šem območju ter popolnitev Poslovne cone.

Izdelali so tudi finanč-ni okvir izvedbe vseh na-črtovanih ukrepov do leta 2030. Stroški so ocenjeni na 32,8 milijona evrov, pri če-mer ima sama občina na vo-ljo od milijon do dva milijo-na razvojno-investicijskih sredstev letno, računajo pa tudi na državna in evropska sredstva ter sredstva zaseb-nih vlagateljev.

Spremenili razvojno smer ŽirovniceDosedanji razvoj občine Žirovnica je bil usmerjen v turizem, po novem pa naj bi se občina razvijala v bivanjsko okolje z visoko kakovostjo življenja. Takšen razvoj si namreč želijo občani.

Kar 45 odstotkov občanov, ki so sodelovali v anketi, si želi bivati v občini z visoko kakovostjo življenja. Le enajst odstotkov pa si jih želi, da bi se občina razvijala predvsem kot turistična občina.

Suzana P. Kovačič

Spodnje Duplje – Pred ve-liko nočjo bi v Graščini Duplje tradicionalno pova-bili na ogled spomladan-ske razstave dijakov Bioteh-niškega centra Naklo, ki jo pripravljajo v sodelovanju s KTD Pod Krivo jelko in ga-lerijo Graščine Duplje. Le-tos so pod naslovom Pomla-dno prebujenje pripravili skoraj osemdeset aranžma-jev. Zaradi ukrepov, poveza-nih z epidemijo covida-19, je bilo tudi odprtje razstave samo virtualno s kulturnim programom in pozdravni-ma nagovoroma župana Ob-čine Naklo Ivana Megliča in ravnateljice srednje šole Bio-tehniškega centra Naklo An-dreje Ahčin. Župan je pove-dal, da bodo glede na vlože-ni trud razstavo podaljšali v

teden po 12. aprilu in bo za individualne oglede ter ob upoštevanju takrat veljav-nih ukrepov na ogled od 13. do 18. aprila. Ob bok razsta-vi so pripravili šolski natečaj z naslovom Z velikonočnim jajcem v novo življenje, da bi v dijakih okrepili optimizem in jih spodbudili k ustvarja-nju. »Zelo smo se razveselili odziva, saj je na natečaju so-delovalo kar 62 dijakov iz os-mih izobraževalnih progra-mov. Vsi izdelki so razsta-vljeni v Graščini Duplje, ko-misija pa je imela težko na-logo pri izboru najboljših,« je dejal župan Meglič. Peto mesto si delijo dijakinje Va-nja Gartner, Klara Plevnik in Ana Markun, četrto mesto je pripadlo Klari Kadunc, tret-je Mojci Praprotnik, drugo Lizi Burja in prvo mesto Bri-ni Vrhovnik.

Pomlad v Graščini Duplje

Tradicionalni spomladanski razstavi se niso odpovedali, odprtje je bilo virtualno, upanje za ogled v živo pa je še aktualno. / Foto: Ivan Meglič

A. Se., M. A.

Kranj – Na Krvavcu vnovične-mu zapiranju smučišč v času zaprtja države niso naklonje-ni. Lastnik družbe RTC Krva-vec Janez Janša je že napove-dal, da bodo na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtov-ca naslovili pismo, v katerem ga bodo pozvali, naj vlada po sedmih dneh ponovno prouči ukrep, tako kot to predvideva sklep ustavnega sodišča, in od tega petka zopet dovoli delo-vanje smučišč v skladu z ukre-pi NIJZ. Kot nam je povedal Janša, bi s tem smučišča, ki še obratujejo, pridobila dodaten konec tedna, kar je za njihovo panogo zelo pomembno. »Za turizem so najbolj pomemb-ni vikendi in prav zato si želi-mo, da bi se smučišča odprla že v petek, ostali administra-tivni delavci pa bi se na delov-na mesta lahko vrnili nato v ponedeljek,« pravi Janša, ki je kritičen do ukrepov, ki so po njegovem premalo fleksi-bilni. »Tu se kaže, kako neela-stični so. Odločitve sprejema-jo uradniki, ki z realnimi situ-acijami nimajo nobenih izku-šenj.«

Na Krvavcu imajo sicer še vedno dobre pogoje za smu-ko, zato bo smučišče obra-tovalo do poteka sezonskih smučarskih vozovnic, torej do 5. maja.

Če bi lahko normalno de-lali, bi bila letošnja zimska sezona glede na snežne raz-mere in število lepih sonč-nih dni ena najboljših v zad-njih dvajsetih letih, ocenju-jejo na Voglu in ugotavljajo,

da se je zaradi epidemi-je žal obisk skoncentriral le na počitniški teden. Kot je povedala Aleksandra Fi-orelli iz Žičnic Vogel Bo-hinj, so prejšnjo sredo šte-vilni smučarji izkoristili še zadnjo priložnost za obisk smučišč pred popolno zau-stavitvijo javnega življenja. Zato so žičničarji prepriča-ni, da bi se dober obisk na-daljeval tudi v prihodnjih

dneh. Smučarje tako na Vo-gel, kjer imajo še dva metra in pol snega, znova vabijo, ko se trenutni strogi ukrepi sprostijo, to je prihodnji po-nedeljek, 12. aprila.

Na Soriški planini je bilo zadnjič v tej sezoni mož-no smučati minulo sredo, z aprilom pa so smučišče za-prli. Že pred tednom dni so sezono zaključili tudi v Kranjski Gori.

Zaprtju niso naklonjeniZaradi zaostritve ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 so ponovno zaprta tudi gorenjska smučišča. Po sprostitvi ukrepov ponovno odprtje napovedujejo le še na Krvavcu in Voglu.

V teh dneh so smučišča ponovno zaprta. / Foto: Aleš Senožetnik

Aleš Senožetnik

Cerklje – Tomaž Tolar odha-ja z mesta direktorja Zavoda za turizem Cerklje. Kot sta

potrdila tako Tolar sam kot tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, je do prekinitve so-delovanja prišlo sporazum-no. Zavod bo začasno kot

v. d. direktorice vodila Nina J. Janežič, ki je sicer zapo-slena na občinski upravi v Cerkljah. Novega direktorja zavoda bodo nato v Cerkljah

iskali z javnim razpisom. Kot je povedal Čebulj, si na tem mestu želijo nekoga iz lokal-nega okolja, ki pozna občino in cerkljanska društva.

Iščejo novega direktorja zavoda za turizem

6 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021

info@g-glas.si

Simon Šubic

Kranj – Mestni občini Kranj (MOK) je uspelo pridobi-ti evropska sredstva tudi za projekt Kovačnica – pod-jetniški inkubator Kranj, s katerim bodo obnovili nek-danje poštne prostore v sta-rem mestnem središču in jih namenili mladim za-gonskim podjetjem. Služ-ba vlade za razvoj in evrop-sko kohezijsko politiko je namreč prejšnji teden za izvedbo projekta odobrila 1,5 milijona evrov finanč-ne podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je iz mehanizma Dogo-vor za razvoj regij namenil nepovratna sredstva tudi za prenovo nekdanje gradbe-ne šole. Pri uresničitvi dob-rih 2,4 milijona evrov vred-nega projekta bo država so-delovala s šeststo tisoč evri, občina pa bo primaknila še preostalih tristo tisoč evrov. Obnova se bo začela pred-vidoma junija, prostori pa naj bi bili nared za vselitev in uporabo poleti prihod-nje leto.

MOK je nekdanje prosto-re Pošte Slovenije na Poštni ulici 4 tudi z namenom oži-vitve starega mestnega je-dra kupil lani. Kovačnica, ki se tja seli iz nekdanje tr-govske šole, v kateri bodo uredili podružnico Osnov-ne šole Matije Čopa, bo na novi lokaciji na 1750 kvadra-tnih metrih površine razpo-lagala z osemdesetimi de-lovnimi mesti za mlade podjetnike, s stotimi sedež-nimi mesti v večnamenski dvorani, sedmimi sejnimi sobami in z 250 kvadratnih metrov skupnih prostorov. »V novih prostorih bodo so-bivala mlada zagonska pod-jetja, ki delujejo največ pet

let. Uporabniki bodo imeli na voljo sodobno opremlje-ne laboratorijske prostore za izdelavo svojih izdelkov in nudenje storitev s pod-ročja umetne inteligence ter navidezne in obogatene resničnosti. Novi 'stanoval-ci – podjetniki' v mestnem središču ne bodo samo de-lali, ampak tudi navezova-li nove stike ter se udeleže-vali kulturnih in turističnih dogodkov. Z zagonom in ustvarjalnostjo bodo ožive-li staro mestno jedro,« na-povedujejo na MOK-u. Ob-čina želi v mesto privabi-ti tudi t. i. digitalne noma-de, ki iščejo takšne prostore za opravljanje dela na dalja-vo, tudi za svetovne korpo-racije. »MOK je ambicio-zen, v teh prostorih si želi tudi nova prebojna podjetja po vzoru Googla, Faceboo-ka, Amazona …« so optimi-stično razpoloženi na Slo-venskem trgu 1.

Na MOK-u poudarjajo, da želijo s projektom povečati dodano vrednost malih in srednjih podjetij v regional-nem gospodarstvu, spod-buditi inovacijski in za-gonski podjetniški poten-cial občine, krepiti podje-tništvo in ustvarjalno regi-onalno skupnost ter prispe-vati k trajnostni rabi pros-tora. »Zgodovinsko boga-to staro mestno jedro bodo preplavile podjetnost in sve-že ideje. Želimo si močno podjetniško skupnost. Za-vedamo pa se, da se takšne stvari ne zgradijo čez noč. Zato že zdaj vabimo mlade podjetnike in podjetnice, da razmišljajo o prihodnosti in tem, da bi svoje poslovne poti nadaljevali v Kovačnici – podjetniškem inkubator-ju Kranj,« je povedal kranj-ski župan Matjaž Rakovec.

Evropski denar tudi za KovačnicoIzvedbo projekta Kovačnica v kranjskem mestnem središču bosta z 2,1 milijona evrov podprla tudi Republika Slovenija in Evropska unija.

Suzana P. Kovačič

Naklo – V digitalni transfor-maciji zdravstva je nacio-nalni preboj prinesla uved-ba eRecepta, za katerega je osrednji del razvilo podjetje SRC Infonet. Podjetje, ki se ukvarja z zdravstveno infor-matiko, je sodelovalo tudi pri drugih projektih eZdravja. »Osnovna ideja je, da novo-sti zdravstvenim delavcem in na drugi strani pacientom ne smejo predstavljati nekega zahtevnega procesa, ampak uporabno funkcionalnost,« je poudaril Vasja Rebec, di-rektor podjetja SRC Infonet.

»Digitalna transformaci-ja se dogaja tudi na področju zdravstva. Uporabniki naših aplikacij, kot je doZdravnika.si, so po eni strani pacienti, ki se lahko naročijo ali pos-vetujejo z zdravnikom (tudi z videom), naročijo pred-pis recepta za stalno terapi-jo, novo napotnico za kon-trolni pregled, na drugi stra-ni so uporabniki zdravniki in medicinske sestre, ki upora-bljajo aplikacije med proce-som zdravljenja v večjih ali manjših zdravstvenih usta-novah,« je pojasnila Marjana Pikec, namestnica direktor-ja. Trenutno ima njihov sis-tem doZdravnika.si več kot 31 tisoč registriranih uporab-nikov (pacientov), pridruže-nih zdravstvenih ustanov je okrog šestdeset odstotkov.

Karkoli naredimo, mora biti varno in sledljivo

»Res je treba nameniti veli-ko pozornosti varnosti in za-nesljivosti rešitev, a menim, da danes ni področja, kjer na to ne bi morali biti posebej pozorni,« je prepričana Pi-kčeva. Z direktorjem menita, da imamo v Evropi in Slove-niji dobro regulativo. »Vsi sis-temi v zdravstvu morajo ime-ti tudi sledljivost: kdo je videl podatke o pacientu, kdo jih je urejal, kaj je počel z njimi ...« je poudaril direktor podjetja. SRC Infonet ima razvita orod-ja za obravnavo pacienta na daljavo. »Pri vpeljavi novo-sti so pogumnejši zasebniki in v tistih javnih ustanovah, kjer direktor odredi upora-bo rešitve,« je povedala Mar-jana Pikec in ponazorila: »Z

digitalizacijo celotnega pro-cesa obravnave pacienta se lahko opusti papir. Ni tre-ba graditi hiš, zato da imaš arhiv. Bolnišnica Topolši-ca je za naš dokumentni sis-tem prejela nagrado za di-gitalno preobrazbo leta.« Trendi gredo v smeri gene-racije, za katero je digitalno nekaj naravnega, sta prepri-čana sogovornika. »Na prvi pregled grem tudi jaz raje k zdravniku, kontrolni pregledi pa so pogosto odveč. Čakam prvo ustanovo, ki se bo v ce-loti organizirala in bo imela kontrolno internetno ambu-lanto,« je pozval Vasja Rebec.

Nagrajeni Vrstomat

Za projekt Vrstomat, ki je naredil preskok v razume-vanju čakalnic in ga upora-bljajo gorenjski zdravstve-ni domovi (razen kranjske-ga, ki ima drugega ponudni-ka IS) ter drugi zdravstve-ni domovi in bolnišnice po vsej Sloveniji, so prejeli nag-rado. »Vrstomat opravi ce-lotno delo administratorke ali medicinske sestre, ki na-redi sprejem pacienta. Teh učinkov je neskončno, s tem so se v čakalnicah izpraznile tudi vrste in ustvaril red,« je pojasnila Marjana Pikec.

Aplikacija za množično testiranje in cepljenje

Med epidemijo je podje-tje povezalo slovenske mi-krobiološke laboratorije

in odločevalcem dostav-ljalo ključne »on-line« po-datke. »GDRP, torej ured-bo o varstvu podatkov, imamo vedno pred očmi. Mi smo samo skrbnik po-datkov, ne lastnik,« je po-udaril direktor podjetja. Razvili so tudi aplikacijo za množično hitro in PCR-te-stiranje, ki jo že uporablja 160 terenskih timov.

Najnovejši projekt je ra-zvoj mobilne aplikacije za cepljenje proti covidu-19, ki omogoča, da se lahko že na lokaciji odčita karti-ca zdravstvenega zavaro-vanja, program pa z dve-ma klikoma podatke pre-nese v sistem. Samodejno se tvori tudi potrdilo o cep-ljenju, ki ga cepljena ose-ba lahko prejme tudi v digi-talni obliki na svoj telefon v aplikaciji doZdravnika.si. Med inovacijami podje-tja je tudi elektronski tem-peraturno-terapevtski list, ki nudi podporo procesu zdravljenja pacientov v bol-nišnicah in v zadnjem času pridobiva vse več uporabni-kov, ki spoznavajo prednos-ti digitalnega zapisa, ker imajo dostop do podatkov kjerkoli in kadarkoli, zapisi so čitljivi in pregledni, pred-pis zdravila pa opravljen z nekaj kliki.

Še malo v zgodovino

Podjetje, tedaj kot Infonet Kranj, so pred tridesetimi leti ustanovili matematiki

Iztok Zupan, Smiljana Sla-vec in Jure Bobnar, ki jih je povezal skupen interes za področje zdravstvene infor-matike. Leta 1991 so skleni-li prvo pogodbo za namesti-tev programske opreme za podporo administrativnega dela v bolnišnični dejavno-sti s Splošno bolnišnico Je-senice. Istega leta so s svoji-mi programskimi rešitvami opremili prvo lekarno znot-raj Gorenjskih lekarn, leto kasneje so začeli uvajati pro-gramske rešitve v Osnov-nem zdravstvu Gorenjske.

Osemdeset sodelavcev

Od leta 2004 je podjetje Infonet član skupine SRC in danes zaposluje osemde-set strokovnjakov s področ-ja matematike, računalni-štva in informatike. Približ-no dvajset odstotkov je pro-gramerjev, drugi so skrbni-ki njihovih sistemov (aplika-cij). Znanje, ki so ga prido-bili na področju digitalizaci-je zdravstva v vseh teh letih, je neprecenljivo in je dober temelj za razvoj vedno no-vih produktov, so še pouda-rili. Zaradi širitve so se lani iz Kranja preselili v večje pro-store v Merkurjevi poslov-ni stavbi v Naklem. Ohranili pa so podjetje z gorenjskim DNK. Kot še povedo, ogrom-no delajo, sponzorirajo delo-vanje več društev in se radi zabavajo. Jubilejna zabava pa bo zaradi covida-19 mora-la še počakati ...

Digitalizirajo zdravstvoPodjetje SRC Infonet je eden od pionirjev informatizacije oziroma digitalne transformacije zdravstva v Sloveniji. Letos praznujejo tridesetletnico. Med aktualnimi projekti je razvoj mobilne aplikacije za cepljenje proti covidu-19.

Direktor podjetja SRC Infonet mag. Vasja Rebec (na sredini), med drugim je bil pet let tudi namestnik direktorja za poslovne zadeve na Kliniki Golnik. Na fotografiji je z namestnico direktorja Marjano Pikec, ki ima na področju informatizacije zdravstva več kot dvajset let delovnih izkušenj, in Urošem Kraljem. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – Družba Google bo z 8. aprilom nadaljevala zajem slik za osvežitev storitve prikaza ulic Google Street View, ki je del storitve Google Maps. O tem so obvestili tudi informacijsko pooblaščenko. Kot navajajo, se bodo tokrat osredotočili na pločnike in ulice v 37 slovenskih krajih, na Gorenjskem bodo to Škofja Loka, Kranj in Radovljica.

Osvežitev Googlovega prikaza ulic

Simon Šubic

Kranj – V Kranju nadaljuje-jo racionalizacijo mreže ko-šev za pasje iztrebke, ki so jo začeli v začetku leta. V tokra-tni, drugi fazi bodo odstrani-li še 25 takih košev na obmo-čju Orehka, Huj, Planine, KS Bratov Smuk, Vodovodnega stolpa, Stražišča in Zlatega polja, so napovedali. Gre za koše za pasje iztrebke, ki ima-jo v radiju od 15 do 20 metrov že postavljen koš za mešane odpadke, te pa bodo opremi-li z nalepkami s tačkami, ki

občanom sporočajo, da lahko vrečke s pasjimi iztrebki od-lagajo med mešane odpadke, so razložili.

V kabinetu župana so po-jasnili, da je občina lani za vzdrževanje košev za pasje iztrebke namenila trideset tisoč evrov, želja pa je raci-onalizirati postavitve košev za pasje iztrebke, obenem pa sprostiti proračunska sredstva za postavitev doda-tnih košev za mešane odpad-ke in privarčevati sredstva za postavitev novega pasje-ga parka.

Umaknili bodo še več košev

Radovljica – Za obnovitvena dela gradu Kamen v Begunjah Občina Radovljica v zadnjem obdobju namenja štirideset tisoč evrov letno. Lani so tako očistili vegetacijo in ob poti, ki vodi po razvalinah gradu, postavili ograje. Letos je v načrtu obnova strehe na zgornjem stolpu in bližnjih sten, a so posegi za zdaj še v usklajevanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

Predlog obnovitvenih del še usklajujejo

7Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 info@g-glas.si

Maja Bertoncelj

Medvode – Medvoški občin-ski svetniki so na marčevski seji občinskega sveta spreje-li proračuna občine za letoš-nje in prihodnje leto.

V letu 2021 načrtujejo 20.507.253 evrov prihodkov in 22.129.253 evrov odhod-kov. Odhodki torej prese-gajo prihodke za 1.622.000 evrov. Ti pa se povečujejo še za 628 tisoč evrov z odpla-čilom dolga. Tako je skup-ni presežek odhodkov nad prihodki z upoštevanjem fi-nanciranja načrtovan v vi-šini 2.250.000 evrov. Ta se pokriva s prenesenimi pri-hodki iz preteklih let v viši-ni 2.250.000 evrov. »Po eni strani je bilo v pripravi prora-čuna treba precej pozornosti posvetiti prihodkovni strani, ki smo jo načrtovali realno in v skladu s trenutnimi razme-rami tako v državi kot tudi v občini. Upoštevan je tudi nov Zakon o finančni raz-bremenitvi občin, katerega sprejem bo predvsem vplival na proračun za leto 2022 in v manjši meri na proračun v letu 2021. Sicer je proračun tudi za leto 2021 po svojem obsegu tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani še vedno zelo visok. Pri na-črtovanju odhodkov pa smo v največji možni meri sledi-li dejstvu, da je treba zagoto-viti sredstva za dokončanje obsežnega projekta odvaja-nja odpadne vode na večjem delu naše občine, vključno

s sočasno gradnjo vodovo-dov in meteorne kanalizaci-je. Začel se bo projekt Kole-sarska pot Medvode–Pirni-če–Vikrče (1.541.000 evrov v letu 2021), velik del investi-cijskih odhodkov je name-njenih investicijam v druž-bene dejavnosti, investicije pa so planirane tudi v komu-nalno dejavnost in v prome-tno infrastrukturo. Pri prip-ravi proračuna je bilo pred-nostno upoštevano zagota-vljanje sredstev za zakon-ske obveznosti, dokonča-nje začetih investicij ter in-vesticije, za katere pričaku-jemo sofinanciranje z nepo-vratnimi sredstvi,« je pojas-njeno v obrazložitvi prora-čuna za letošnje leto. Za kar

nekaj projektov so pridobili tudi sofinanciranje z nepo-vratnimi sredstvi oziroma še čakajo na rezultate, sled-nje še posebej velja za sana-cijo Kulturnega doma Med-vode in za rekonstrukcijo Osnovne šole Simona Jen-ka Smlednik. Za prvi pro-jekt imajo v letu 2021 re-zerviranih 383.532 evrov, za drugega, ki naj bi bil za-ključen prihodnje leto, pa 550 tisoč evrov. Na podro-čju vzgoje in izobraževanja je 450 tisoč evrov namenje-nih za prizidek k Osnovni šoli Preska, ki je že v izved-bi, 400 tisoč evrov za nado-mestno gradnjo OŠ Preska in 250 tisoč evrov za zače-tek gradnje prizidka Vrtca

Medvode - Smlednik. Obeta-ta se tudi začetka projektov gradnje zbirnega centra na Jeprci (300 tisoč evrov) in ši-ritve pokopališča v Smledni-ku (300 tisoč evrov).

V letu 2022 načrtuje-jo 17.836.140 evrov prihod-kov in 17.524.640 evrov od-hodkov. Prihodki torej pre-segajo odhodke za 311.500 evrov. Upoštevati pa je tre-ba še odplačilo dolga v viši-ni 636.500 evrov, ki je pokrit s presežkom in prenesenimi prihodki iz preteklih let v vi-šini 325 tisoč evrov. Kot je na seji pojasnil župan Medvod Nejc Smole, se že jeseni obe-ta rebalans letošnjega pro-računa in tudi sprememba proračuna za prihodnje leto.

Investicijsko bogat proračunMedvoški občinski svetniki so sprejeli proračuna za letošnje in prihodnje leto. Pri pripravi je bilo prednostno upoštevano zagotavljanje sredstev za zakonske obveznosti, za dokončanje začetih investicij ter za investicije, za katere pričakujejo sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi.

V letošnjem letu je načrtovan začetek projekta gradnje kolesarske poti Medvode–Pirniče–Vikrče. Vrednost projekta je dobrih 2,2 milijona evrov. Vključuje tudi gradnjo brvi čez Savo na območju za Knjižnico Medvode in občinsko stavbo (na sliki). / Foto: Peter Košenina

Simon Šubic

Kranj – Sprožitev ponov-nega postopka gradbene-ga dovoljenja za prvo fazo gradnje fekalne kanalizaci-je v Industrijski coni Laze je bila neizkoriščena prilož-nost, da bi pretežnemu delu Stražišča zagotovili novo ureditev dvocevne kanaliza-cije od izliva na čistilni nap-ravi do izvora v Lazah in ne obratno, ugotavlja Marko Špolad, predstavnik Civilne iniciative za zeleno Straži-šče. Gre za hitropotezno in nikakor optimalno rešitev kanalizacijskega gordijske-ga vozla na območju Laz, dodaja. Ob tem je sporočil, da je odstopil kot član sve-ta Krajevne skupnosti Stra-žišče, ker je njen predsednik Jure Šprajc javno podprl ob-činski projekt, čeprav za to ni prejel mandata.

»Postopek niti v drugo ni postregel z eksplicitnimi utemeljitvami ustreznosti priključitve fekalnih in pre-čiščenih industrijskih voda na dotrajano in poddimen-zionirno mešano cev Ješe-tove ulice. Izliv meteornih voda, ki se bodo pomeša-ne z vodami z manipulativ-nih površin zlivale v zašči-teno Sorško reko, pa sploh ni bil predmet presojanja,« je v izjavi za javnost zapi-sal Špolad. Že leta 2014 je raziskava Geometa odkrila

območje opustelih glinoko-pov nad Lazami kot verjetno črno odlagališče odpadkov, kar je zadnja raziskava Na-cionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki jo je naročila Mestna občina Kranj (MOK), zgolj podkre-pila, pravi Špolad. »Eksplici-tni dokaz onesnaženja bi bil šele izkop, ugotavljanje se-stave in/ali državna sanaci-ja, kot npr. v Moravčah,« je prepričan. Ob tem opozar-ja, da Agencija RS za okolje (ARSO) že pet let od pobu-de društva Alpe Adria Gre-en (AAG) ne odloči o odgo-vornosti in sanaciji obmo-čja zaradi velike okoljske škode, izumrlih zaščitenih habitatov in hude prizade-tosti okolja. »Vse to je moral AAG dokazati pred sodnimi organi, državni presojevalci pa se ne zganejo navzlic od-ločbam, raziskavam in po-sredovanju varuhinje člo-vekovih pravic. Do sedaj so uspeli ugotoviti zgolj enega povzročitelja velike okoljske škode. Zaradi malomar-nosti ga je ARSO prepoznal v MOK-u,« je zapisal.

Špolad občini očita, da skuša lastno odgovornost za stara okoljska bremena znotraj cone Laze zreducira-ti zgolj na nedelujoče javne službe ob onesnaženju s fe-kalnimi vodami, ne pa tudi z vplivom industrije, ki ni-kakor ne sodi tja.

Neizkoriščena priložnost v LazahPridobitev gradbenega dovoljenja za kanalizacijo v Lazah je neizkoriščena priložnost kranjske občine, da bi celostno in trajnostno uredila kanalizacijo v Stražišču, pravi Marko Špolad iz Civilne iniciative za zeleno Stražišče.

Maja Bertoncelj

Smlednik – V starem jedru Smlednika, pod cerkvijo sv. Urha, je na sončni brežini že četrto leto skupnostni ze-liščni vrt – Vaški vrt, za ka-terega skrbijo člani Društva za ustno zgodovino in dru-gi prostovoljci. V tistih delih leta, ko ni bujnega zelenja in cvetja, ga pogosto krasi-jo unikatne stvaritve ene od članic društva, ljubiteljske umetnice Albine Bizjak.

»Za letošnje velikonoč-ne praznike je pripravila

kompleksno okrasitev, v ka-teri je domiselno uporabila predvsem naravne materi-ale. Predstavljajo celo pale-to praznične pomladne sim-bolike, ki pritegne vse gene-racije, a najbolj seveda otro-ke. Okrašeni vrt si boste lah-ko ogledali še teden po veli-ki noči. V začetku maja pa bo staro vaško jedro Smlednika dobilo nove sezonske vsebi-ne, saj bo Trg sv. Urha go-stil točko za izmenjavo sadik in manjšo razstavo o zgodo-vini Flancanja v Smledniku, Vaški vrt pa nagradni kviz o

rastlinah za družine,« je po-jasnila Urška Sešek, predse-dnica Društva za ustno zgo-dovino. Društvo že 19 let obu-ja in ohranja kulturno dedi-ščino tamkajšnjih krajev. V tem času je 17 let zapored or-ganiziralo priljubljeno pri-reditev Flancanje, izmenja-vo doma pridelanih sadik, ki je bila obogatena s spremlje-valnim programom. »Žal tako kot lani tudi letos raz-mere niso naklonjene prire-ditvi v tradicionalni obliki. Zato smo se odločili za Flan-canje v obliki akcije Podari

flanco z možnostjo individu-alnega obiska točk izmenja-ve na prostem. V prvem ali drugem tednu maja, odvis-no od vremenskih razmer, bo na Trgu sv. Urha v Smledni-ku stala stojnica, na katero bo možno kadarkoli v tem tednu prinesti viške domačih sadik

in semen in jo tudi večkrat priti obiskat in pogledat, ali je kdo podaril kaj, česar pa vi niste pridelali. Poleg stojnice bo manjša razstava, na kate-ri bo predstavljena zgodovina Flancanja v Smledniku, v vsa-ki od vasi KS Smlednik pa bo promocijska točka, ki bo prav

tako spodbujala k izmenjavi 'flanc'. Na Vaškem vrtu, ki bo imel letos prenovljeno zasa-ditev, pa bo na voljo nagradni kviz o rastlinah, ki bo name-njen predvsem družinam,« je še povedala Seškova.

Tradicija Flancanja se bo tako nadaljevala.

Vaški vrt privablja z velikonočno okrasitvijoSkupnostni zeliščni vrt v Smledniku krasijo unikatne stvaritve ljubiteljske umetnice Albine Bizjak. V Društvu za ustno zgodovino bodo tudi letos pripravili tradicionalno Flancanje, a na drugačen način.

Za letošnje velikonočne praznike je Albina Bizjak pripravila kompleksno okrasitev Vaškega vrta v Smledniku, v kateri je domiselno uporabila predvsem naravne materiale.

Fot

o: P

eter

Koš

enin

a

8 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021

info@g-glas.si

Ana Šubic

Železniki – Pošta v Železni-kih je po zadnjih spremem-bah odpiralnega časa odpr-ta 13 ur na teden manj, kar je nesprejemljivo, je na zad-nji redni seji občinskega sve-ta v Železnikih opozoril sve-tnik Franc Tušek in v imenu občinskega odbora NSi obči-ni predlagal, naj stopi v stik s Pošto Slovenije. Kot je de-jal, je občina Železniki po ve-likosti tretja na Gorenjskem, občani pa so zelo razpršeni in še zlasti pri tistih iz bolj oddaljenih krajev je poslova-nje s pošto oteženo. Imajo namreč le poslovalnico v Že-leznikih in franšizo v Selcih. »Uporabniki stojijo v dolgih vrstah, na mrazu, dežju, po-časi bo vročina,« je dejal Tu-šek, ki predlaga, da bi bila pošta v Železnikih ob delav-nikih znova odprta od 8. do 18. ure. Sedaj posluje od 9. do 17. ure, le ob sredah eno uro dlje, ob sobotah pa sploh ni več odprta. Občina je gle-de podaljšanja delovnega časa sredi marca poslala do-pis na ljubljansko poslovno enoto Pošte Slovenije, a od-govora še niso prejeli, je po-vedal župan Anton Luznar.

Na Pošti Slovenije so na naša vprašanja odgovori-li, da bo glede na trenutne trende obiska poslovalnice v Železnikih njen delovni čas za zdaj ostal enak. Večjo spremembo delovnih časov rednih pošt so uvedli julija lani; kot so pojasnili zaradi bistvenega zmanjšanja obi-ska pošt in znižanja obsega storitev na poštnih okencih, pri čemer so si prizadevali

zagotoviti primerljive de-lovne čase v podobnih oko-liščinah in ustrezno dosto-pnost uporabnikom po-štnih storitev med tednom. Dodatno težo k odločitvi o spremembi delovnega časa je prinesla epidemija, ki je še pospešila padec prome-

ta v poštnih poslovalnicah. Uporabniki vse pogoste-je uporabljajo alternativna sprejemno-izročilna mesta,

kot so paketomati in lokaci-je pogodbenih izvajalcev.

Novi delovni čas pošte v Železnikih so določili na podlagi analize njenega po-slovanja ter gibanja strank in opravljenih storitev po urah. »Ob tem smo opravili pri-merjavo opravljenih storitev z drugimi primerljivimi re-dnimi poštami in ugotovili, da so uporabniki v povprečju več kot devetdeset odstotkov pošiljk prevzeli do 17. ure, prav tako so do te ure pov-prečno opravili 87 odstotkov storitev oz. so poslovne stran-ke 73 odstotkov storitev (veči-noma oddajo pošiljk) opravi-le med 12. in 16. uro, do 17. ure pa 92 odstotkov storitev.« Dodali so, da stalno sprem-ljajo učinke poslovanja posa-meznih pošt ter izvajajo op-timizacijo poštnega omrežja

in delovnih časov. »Na podla-gi analize prometa in ob upo-števanju relevantnih dejav-nikov, kot so organizacijska oblika, velikost pošte, speci-fične funkcije, ki jih opravlja, ter število gospodinjstev, ki jih pokriva, smo tudi določili sedanji delovni čas ter ga po-enotili z delovnimi časi pri-merljivih pošt po Sloveni-ji,« so razložili na Pošti Slo-venije.

Poudarili so še, da razu-mejo prizadevanja občanov po ohranitvi delovnih časov ter si prizadevajo uravno-težiti zahteve in pričakova-nja vseh deležnikov ter de-janske možnosti Pošte Slo-venije, ki mora v razmerah naglo padajočih količin pi-semskih pošiljk in storitev skrbeti za optimalno poslo-vanje.

Pošta ne bo odprta dljePošta Slovenije kljub pozivom za zdaj ne bo podaljšala delovnega časa poslovalnice v Železnikih.

Pošta v Železnikih je odprta trinajst ur na teden manj kot prej.

Mateja Rant

Žiri – Na podlagi vprašanj in mnenj, ki so jih svetniki zastavili na prehodni seji, so na občinski upravi pripravi-li pregled stanja na podro-čju neprofitnih stanovanj, ki so v lasti občine. Po besedah Nine Lukan z Občine Žiri ima občina v lasti 19 stano-vanj. » V Žireh je očitno ta čas dovolj stanovanj, ker ni velikega povpraševanja po njih,« je razložila in dodala, da recimo na zadnjem razpi-su za oddajo stanovanj v na-jem za to ni bilo nobenega zanimanja. »Večina prijavi-teljev se je na razpis prijavila

izključno zaradi izpolnitve pogoja za črpanje subvenci-je tržne najemnine.« Stano-vanja občine so namreč ve-činoma starejša in ob vseli-tvi običajno neopremljena. Ne glede na to pa svetniki niso preveč naklonjeni pro-daji teh stanovanj.

Po besedah Nine Lukan sicer neprofitna stanovanja praviloma niso namenje-na prodaji, v primeru, da najemnik poda prošnjo za odkup, pa odločitev o tem sprejme občinski svet. »Ob-činska uprava stanovanje prodaja na osnovi izdelane cenitve in objavi javno zbi-ranje ponudb.« Ob tem je

opozorila, da ima stanova-nje, ker je zasedeno, že v iz-hodišču nižjo ceno. Nekate-ri najemniki imajo s pogod-bo dogovorjeno predkup-no pravico in ga lahko od-kupijo po ceni, ki jo ponu-di drug ponudnik. »V pri-meru, da nekdo kupi stano-vanje z najemnikom, pa se najemniku ne sme poslab-šati položaj iz najemnega razmerja. Najemnika tudi ni mogoče kar tako izseli-ti, ker ga ščiti zakonodaja.« Po besedah župana Janeza Žaklja bi si zato želeli usme-ritev svetnikov, kaj storiti v primerih, ko želi kdo odku-piti stanovanje. »Se je pa

treba zavedati, da so stano-vanja večinoma v slabem stanju, tako da se s proda-jo ne bi rešili le stanovanja, ampak tudi kakšnega pro-blema z njim.« Čeprav so se svetniki strinjali, da ima verjetno občina s stanovanji res predvsem stroške, pa se na koncu niso opredelili niti za to, da občina neprofitnih stanovanj ne proda v nobe-nem primeru, niti da se v primeru, da najemnik izra-zi interes za nakup, lahko proda. Svetniki bodo tako tudi v prihodnje, tako kot je veljalo že zdaj, odločali o vsakem primeru prodaje stanovanja posebej.

Stanovanjem se ne želijo odrečiObčinske svetnike v Žireh so na zadnji seji seznanili tudi s stanjem na področju neprofitnih stanovanj v njihovi občini.

Od tega bodo gradili 3314 metrov gravitacijskih kana-lov in 590 metrov tlačnih vo-dov, predvidena so tudi tri čr-pališča. Na sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode bo po izvedbi projekta na obmo-čju občine Škofja Loka do-datno priključenih 313 popu-lacijskih enot, od tega 276 iz gospodinjstev in 37 iz dejav-nosti. Po izvedeni investiciji bo tako v občini Škofja Loka 98,84 odstotka populacij-skih enot priključenih na jav-no gospodarsko infrastruk-turo odvajanja in ustrezne-ga čiščenja odpadnih voda. V katerih delih občine bodo

gradili kanalizacijo? »Pro-jekt Odvajanje in čiščenje ko-munalne odpadne vode v po-rečju Sore – občina Škofja Loka zajema izgradnjo ka-nalizacije na območju obči-ne Škofja Loka s ciljem večje priključenosti prebivalcev na odvajanje in čiščenje odpa-dne vode,« razložijo na Obči-ni Škofja Loka. »Projekt ob-sega sedem sklopov (obmo-čij) gradnje fekalne kanaliza-cije: Partizanska cesta in Šol-ska ulica, Kamnitnik, Ces-ta talcev, TPC Grenc-Suha, Sveti Duh, Ljubljanska cesta, Forme, Virmaše. Na vseh de-lih je izgradnja že zaključe-na, izjema je Sveti Duh, kjer so dela v izvajanju.«

Evropski denar za kanalizacijo31. stran

Na Pošti Slovenije so pojasnili, da so novi delovni čas poslovalnice v Železnikih določili na podlagi analize njenega poslovanja ter gibanja strank in opravljenih storitev po urah.Planica – V novici z naslovom Na Planici so se poklonili pad-

lim borcem, ki smo jo objavili v petek, smo napačno časovno umestili polaganje vencev ob 79. obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in 14 borcev prve Selške čete. Pravil-no je, da sta se pri spomeniku na Planici nad Crngrobom padlim borcem kranjski župan Matjaž Rakovec in podžupan Janez Černe poklonila v soboto, 27. marca, vence pa so tedaj položili tudi predstavniki združenj borcev za vrednote NOB Kranj, Žabnica - Bitnje in Stražišče ter krajevnih skupnosti Jošt in Žabnica. Podžupan Černe je dan prej s poveljnikom vojašnice Franjem Lipovcem položil venec tudi pri doprsnem kipu Staneta Žagarja pred kranjsko vojašnico.

Popravek: Na Planici so se poklonili padlim borcem

Železniki – Občina Železniki, krajevne skupnosti, vaški od-bori in društva so konec marca uspešno izpeljali spomla-dansko čistilno akcijo. Pridružili so se ji v vseh šestih kra-jevnih skupnostih, kjer so številni občani pobirali odpadke in urejali okolico. Lani čistilne akcije zaradi koronarazmer ni bilo, zato je bilo še toliko pomembneje, da so jo tokrat spravili pod streho. Na Komunali Škofja Loka so pojasnili, da so po čistilni akciji z območja občine Železniki odpelja-li 2.080 kilogramov odpadkov, kar je nekoliko več kot ob preteklih akcijah.

Zbrali dobri dve toni odpadkov

Kamnik – V petek, 2. aprila, smo praznovali svetovni dan zavedanja o avtizmu, ki so ga na pobudo Zveze za avtizem Slovenije zaznamovali tudi v Kamniku. V ta namen so stražni stolp Malega gradu na predvečer 2. aprila in na dan zavedanja o avtizmu osvetlili v modro barvo. »S tem želimo širiti zave-danje o avtizmu ter ozaveščati družbo o razumevanju oseb z avtizmom in varovanju njihovih človekovih pravic. Med nami živi vse več otrok, mladostnikov in odraslih z avtizmom in njihovih družin, ki živijo zelo drugačno življenje, kot ga pozna večina prebivalcev. Družine, kjer ima nekdo od družinskih članov avtizem, imajo veliko skrbi, ki so povezane z zdrav-jem, vzgojo, izobraževanjem in zaposlitvijo tega družinskega člana,« pravijo na občini, kjer so z osvetljevanjem stražnega stolpa z različnimi barvami doslej zaznamovali že svetovni dan sladkorne bolezni, svetovni dan raka trebušne slinavke in mednarodni dan boja proti otroškemu raku.

Z modro barvo zaznamovali svetovni dan avtizma

Vrbnje, Lancovo – V Vrbnjah pri Radovljici so v soboto uspešno izpeljali letošnjo čistilno akcijo, ki se je je udeležilo kar okoli petdeset krajanov. Med tistimi krajevnimi skupnostmi v občini Radovljica, ki so se odločile, da tradicionalne čistilne akcije organizirajo kljub epidemiji, je tudi KS Lancovo, kjer bodo okolje čistili v soboto, 17. aprila. Udeleženci se bodo zbrali pred Kulturnim domom na Lancovem ob 9. uri, akcijo pa bodo zaključili ob 12. uri. Komunala Radovljica bo za vse, ki bodo akcije organizirali, zagotovila vreče za odpadke, rokavice in odvoz zbranih odpadkov z dogovorjenih mest.

Uspešna čistilna akcija

9Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 info@g-glas.si

Jasna Paladin

Velika planina – Velika plani-na je najbolj znana po svojih pastirskih bajtah, pastirjih in kravah, ki se tam pasejo v poletnih mesecih, a nepo-grešljivi del planine – hkra-ti pa tudi velika posebnost – so že devetdeset let tudi baj-tarji, ki planino s simbolno predajo ključev od pastirjev prevzamejo oktobra, ključe pa jim vrnejo maja.

Bajtarji so najemniki pas-tirskih bajt v zimskem ob-dobju, njihov začetek pa

sega v leto 1930, ko sta bra-ta Slavko in Rajko Gregorc iz Kamnika prosila kmeta za najem pastirske bajte za čez zimo. Za kmeta je bila prošnja nenavadna, saj je bila planina pozimi, še po-sebno v visokem snegu, tež-ko dostopna, bajte so bile na-menjene le zavetju pastirjev v poletnih dneh in niso bile namenjene bivanju v njih pozimi. Najemniki so v so-glasju z lastniki bajte zače-li postopoma obnavljati in jih spreminjati v za bivanje primernejše prostore – bajte

so dobivale okna, odpirali so južne stene in tako dobili več svetlobe, odstranili so odpr-ta ognjišča in jih zamenjali s štedilniki …

»Pred drugo svetovno voj-no so bile vse bajte na Veliki planini takšne, kot je danes Preskarjev muzej – ovalne, brez oken, z odprtim ognjiš-čem v prostoru za pastirja v sredini in prostorom za živi-no okoli njega. Za današnje čase je skorajda nepojmlji-vo, da so bile bajte praktično lesen šotor z ilovico na tleh in s skromnim bivališčem

za pastirja, a ljubiteljev pla-nine tudi pred devetdeseti-mi leti to ni odvrnilo od tega, da bi jih najeli. Brata Gre-gorc sta hitro dobila veliko posnemovalcev in do druge svetovne vojne skorajda ni bilo več bajte na planini, ki čez zimo ne bi imela bajtar-ja,« začetke bajtarstva opisu-je Vinko Poličnik, tudi sam dolgoletni bajtar, in pouda-ri, da bajtarji gojijo poseben odnos in spoštovanje tako do planine kot do pastirjev. »Planino imamo res radi, zato odgovorno skrbimo zanjo. Bajtarji smo že pred petdesetimi leti začeli čistil-ne akcije na planini, med pr-vimi smo imeli gorsko stra-žo in smo s plakati obisko-valce planine opozarjali, naj ne trgajo gorskega cvetja, ak-tivno smo sodelovali pri ure-janju in zaščiti Preskarjeve-ga muzeja … Poseben od-nos pa imamo tudi s pastir-ji. Včasih se najemne pogod-be niso podpisovale in je ve-ljala le beseda. Bajtarji smo bili znani po tem, da bese-do vselej držimo. Ne nazad-nje je bil rekorder med nami bajtar v eni bajti kar 49 let,« še pravi Poličnik in doda, da sta pogoja, da je nekdo baj-tar, danes dva, in sicer, da ima v najemu pastirsko baj-to in da je član Planinskega

društva Bajtar Velika plani-na.

Društvo že trideset let oh-ranja druženje bajtarjev, po čemer so znani že vseh de-vetdeset let. Pripravljajo vrsto družabnih dogodkov in so edino društvo, ki nima predsednika, ampak župana oziroma županjo. Ta funk-cija trenutno pripada Dar-ji Hribar, ki je ponosna, da jim je dolgoletno zgodovi-no bajtarstva uspelo zbrati v zborniku, ki nosi naslov 90 let bajtarstva na Veliki plani-ni (1930–2020).

V njem so predstavili in orisali razvoj, pomen in vlo-go bajtarjev na Veliki plani-ni. Poleg zgodovinskih dej-stev so predstavili tudi vrsto zaslužnih posameznikov pa tudi njihove številne spo-mine in celo pesnitve. Tudi

fotografij ne manjka. Zbor-nik je uredila Vesna Levič-nik, za strokovni pregled pa je poskrbel France Male-šič. Zbornik so pred pešči-co zbranih v kamniški knji-žnici predstavili v torek, 30. marca.

A tudi bajtarji se zavedajo, da se časi nezadržno spre-minjajo. »Planina je čeda-lje manj to, kar bi po svo-jem imenu morala biti – na-menjena planincem. In tudi pastirjev je čedalje manj, s tem pa tudi bajtarjev. Lastni-ki bajt jih danes neradi odda-jajo, saj so namenjene dru-žinskim članom, sorodni-kom in prijateljem, tako da je tistih res pravih bajtarjev danes le še 15, saj je na Veliki planini le še toliko bajt, ki jih kmetje pozimi oddajajo,« je še povedal Vinko Poličnik.

Pravih bajtarjev le še petnajstBajtarji z Velike planine letos praznujejo devetdeset let, odkar sta se prva turista, brata Gregorc, dogovorila za najem pastirske koče na Veliki planini za čez zimo. Čas je tej tradiciji zdaj nenaklonjen, zato je toliko bolj pomembno, da so ob jubileju izdali obsežen zbornik.

Darja Hribar z zbornikom, na katerega so bajtarji zelo ponosni

Bajtarji sezono vsako leto začnejo oktobra, ko pripravijo tudi tradicionalni bajtarski golaž.

Jasna Paladin

Kamnik – Člani podjetniške-ga kluba Kamnik so znani po tem, da se radi družijo in so-delujejo, a epidemija jim je tesnejše stike v zadnjih me-secih onemogočila. V zadru-gi KIKštarter so tako posneli in v živo predvajali dogodek, na katerem so zagotovili, da kljub vsemu pridno delajo in da jim idej ne manjka.

Matej Slapar, župan in ge-neralni sekretar kluba, je članom – podjetnikom izre-kel spoštovanje, da so v izje-mno težkih okoliščinah epi-demije znali razvijati in oh-raniti svoja podjetja ter de-lovna mesta, in jim predsta-vil novosti glede nakupa ne-katerih zemljišč na območju nekdanje smodnišnice.

Glavno besedo pa je imel Ivan Hribar, aktualni pred-sednik Podjetniškega klu ba

Kamnik, ki je članom predsta-vil svoj pogled naprej in načr-tovane aktivnosti kluba v nas-lednjih mesecih. Glede na to, da gre za prokurista Term Snovik in izkušenega turi-stičnega delavca, ne presene-ča, da se bo glavni dogodek odvijal na področju turizma. Predstavil je načrtovani turi-stični Start-up, ki bo predvi-doma potekal meseca maja v Termah Snovik, ko bodo ukrepi to dovoljevali. Svoje vrste so pri iskanju inovativ-nih idej za razvoj kamniškega turizma tako strnili Občina Kamnik, Zadruga KIKštar-ter, KIKštarter pospeševal-nik, d. o. o., Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, turi-stično gospodarstvo in Podje-tniški klub Kamnik, ki je dol-goletni pobudnik in podpor-nik mladih podjetniških idej v Kamniku. »Tudi tokrat je skupni projekt namenjen za

dober začetek nove poslov-ne poti mladih, inovativnih, podjetnih posameznikov, za-gonskih podjetij (startupov) in ekip. Turistični Start-up pa ni namenjen samo mla-dim, temveč tudi starejšim, ki imajo ideje, voljo in željo za takšne izzive. Kamnik se in-tenzivno razvija kot aktivna, zelena, trajnostna turistič-na destinacija in namen ter cilj dogodka sta nadgradnja obstoječe turistične ponud-be z novimi idejami, storit-vami in produkti za ustvarja-nje novih atraktivnih turistič-nih programov ter privablja-nje večdnevnih gostov. Prav tako je namen dogodka spod-buditi mlade ljudi za študij turističnih ved ter večjega za-poslovanja v panogi turizem na Kamniškem,« pravi Nina Irt, predstavnica za odnose z javnostmi Podjetniškega klu-ba Kamnik.

Turistični start-up vikendČlani Podjetniškega kluba Kamnik so se pred dnevi sestali na virtualnem dogodku in med drugim predstavili vrhunski turistični dogodek – Turistični start-up vikend, ki ga bodo predvidoma maja pripravili v Termah Snovik. Jasna Paladin

Domžale – Stavba na Lju-bljanski cesti 70 v strogem središču mesta, ki je pred leti prešla v last Občine Domža-le, dobiva vedno več vsebin, namenjenih vsem občanov.

V ponedeljek, 29. mar-ca, so tako pripravili uradno odprtje prostorov Medicine dela, prometa in športa, ki na tej lokaciji sicer deluje že ne-kaj časa. Slavnostni trak sta prerezali direktorica Zdra-vstvenega doma Domžale mag. Renata Rajapakse in podžupanja Občine Domža-le mag. Renata Kosec, novo pridobitev pa je predstavi-la vodja ambulante Polonca Kovačič. »V Domžalah smo lahko zelo ponosni na visok nivo življenjskega standarda na vsesplošni ravni. Kljub ko-ronakrizi opažam kar nekaj pozitivnega dogajanja na po-dročju razvoja malih in sre-dnje velikih podjetij prav v

naši občini. Večkrat se s svo-jimi kolegi iz drugih regij srečamo in izmenjamo iz-kušnje, situacije, mnenja ...

In moram reči, da imamo v Domžalah zares dobre pogo-je za izvajanje dela,« je med drugim dejala.

Odprli novo ambulantoZdravstveni dom Domžale je v nekdanjih prostorih Centra za socialno delo odprl prostore za medicino dela, prometa in športa.

Direktorica Zdravstvenega doma Domžale mag. Renata Rajapakse in podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec / Foto: Vido Repanšek (Občina Domžale)

10 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021

info@g-glas.si

Alenka Brun

Rateče – Zakonca Košarac sta prišla v Slovenijo pred dvema letoma. »Dobila sva delo,« pravi Momo Košarac, ki šteje 56 let. Soproga jih ima 52.

Delo sta našla v kuhinji ra-teške Ponce, gostilne s soba-mi, ki pa trenutno tako kot večina gostiln pri nas čaka na boljše čase. Covid-19 go-stincem povzroča velike te-žave. Eni so vrata zaprli ta-koj, ko je bila lani razglašena epidemija, drugi so se odlo-čili, da bodo poskusili s hra-no za s seboj ali dostavo na dom. Tako da »Momove če-vape in gurmanske pleske«, kot pravijo tisti, ki imajo radi njegove čevapčiče in pleska-vice, letos lahko prevzame-jo le ob določenih dnevih in urah na terasi Ponce – oziro-ma so jih lahko prevzeli, saj je Ponca sedaj do 23. aprila 2021 zaprta.

Ker je bila letošnja zima bogata s snegom, ljubiteljev

rekreacije, sploh tekačev na smučeh, v teh koncih ni manjkalo. Marsikdo se je us-tavil, si naročil kaj za s seboj in bil navdušen nad okusno hrano. Kuharski pridih za-koncev Košarac lepo dopol-ni ponudbo domačih jedi v Ponci.

Doma ni bilo dela»Nekaj dela je sicer bilo,

a ne dovolj, da bi se lahko s tem preživljal,« pripovedu-je Košarac, kako je bilo vi-deti v njegovem rojstnem okolju; in kako je začel raz-mišljati o tujini. »Ker mi je blizu peka na žaru, sem se najprej odločil, da bi posku-sil dobiti delo v Črni gori, ampak tam je bilo to mož-no le za čas sezone. Bilo je treba plačevati še najemni-no za stanovanje ... In ni šlo. Prijatelj pa je delal v Kranj-ski Gori v Lačnem Kekcu. Slišal je, da bodo potrebova-li pomoč, in z Gospavo nis-va veliko razmišljala.«

Momo Košarac je namreč v osnovi izučen mesar. In če bo kdo znal narediti pra-ve čevapčiče, potem boljše kombinacije ni: Bosanec in še mesar. Žena pa je sicer po izobrazbi trgovka, a sedaj pomaga v kuhinji.

On je torej znan po čevap-čičih in pleskavicah, kaj pa ona kuha, nas je zanimalo. Momo Košarac se nasmeh-ne: »Kuha vse. Njene sarme so vrhunske, poleti pa mora-te pokusiti njene polnjene paprike.« Nadaljujemo, ali se je kuhe priučila oziroma kako se je znašla v kuhinji, kot je gostilniška. Med sme-hom ponosno pove: »Vse bosanske ženske znajo ku-hati – od jajca na oko do naj-boljših jedi.«

Eni sem, drugi drugam

Zakonca živita in delata v Ratečah. Doma sta pustila dva sicer že odrasla otroka. Zara-di pandemije se je seveda tudi njima življenje spremenilo.

Preteklo leto nista šla enajst mesecev nikamor, povesta. Letos ni dosti bolje.

Ko smo ju obiskali, smo opazili, da razumeta slo-vensko. Žar mojster se je ob sprejemanju naročil na zu-nanji terasi trudil komuni-cirati v slovenščini, a nam smeje potem pojasnil, da je pravzaprav res potuha, da vsi razumejo bosansko – in

potem takoj »preklopi« na svoj jezik.

»Seveda ni bilo enostav-no pustiti vsega za seboj – otroke, vnuka ...,« nadalju-je. »Ampak saj veste, kako pravijo: greš pač s trebu-hom za kruhom. Pa ne samo midva, mnogi to na-redijo. Eni prihajajo v Slo-venijo, Slovenci pa gredo kam drugam. Vsak gre tja,

kjer je delo in je življenje lažje, boljše,« še pove Ko-šarac, ki se v Sloveniji si-cer dobro počuti.

»Kako bo, koliko časa bova ostala tukaj, morda do upokojitve … Nihče ne ve,« skomigne z rameni in sklene: »Povsod pa je sedaj enako. Ves svet se je usta-vil zaradi situacije z novim koronavirusom.«

S trebuhom za kruhomMomo in Gospava Košarac prihajata iz okolice Jahorine, iz Bosne in Hercegovine. Trenutno živita in delata v Ratečah. On je mesar, ki uživa v peki na žaru, njene sarme pa premamijo še tako zahtevnega gosta. Tudi v njuno življenje je posegla pandemija covida-19.

Momo in Gospava Košarac

Alenka Brun

Savica - Nizozemci imajo za letošnji izbor Pesem Evrovi-zije pripravljene kar štiri sce-narije. Nihče namreč ne ve, kakšna bo maja aktualna situ-acija glede covida-19. Sloven-ci tokrat pošiljamo na izbor Ano Soklič s skladbo Amen. Pri produkciji skladbe, ki jo preveva močan duh gospela, je sodelovalo več kot šestde-set ljudi. Na velikem evrovi-zijskem odru bo pesem prvič predstavljena v prvem pre-dizboru 18. maja, če se bo uvrstila med prvih deset, pa jo bomo slišali še v evrovizij-skem finalu 22. maja 2021.

Širša publika je Ano Sok-lič najprej spoznala kot pev-ko z umetniškim imenom Diona Dimm. To je bilo pred slabim desetletjem. Sokličeva se zasmeje. »Di-ona Dimm je žal odpotova-la že pred leti na Bahame in tam kraljuje in uživa svo-je sanje. Še najbolj mi je od njenega imena ostal v spo-minu rek Tomaža Domice-lja, ki je dejal, da tam, kjer je dim, je tudi ogenj ... Imena se je domislil moj prijatelj

in dolgoletni sodelavec Bo-jan Simončič, ki se je takrat, mislim, zgolj igral z razni-mi izpeljankami. Na koncu je ime ostalo. Sem in tja se še spomnim na to obdobje. Nanj imam lepe spomine.«

Glasba je izbrala njo

Ana Soklič pravi, da če ne bi bila glasbenica, bi bila igralka. Igra jo namreč že od nekdaj privlači. Tudi sta-ra mama po očetovi strani jo je od majhnega naprej spod-bujala k recitalu in inter-pretaciji. »Skupaj sva peli dvoglasno in bodrili ena dru-go,« se spominja Sokličeva. Zelo nostalgičen je spomin na petje v šolskem zboru, ki ga je vodila Cilka Novoselec iz Bohinjske Bistrice. Pravi, da se šele sedaj zaveda, kako jim je bilo lepo ...

Kdaj pa je ugotovila, da je petje tisto, kar želi v življenju početi, nas zanima. Dobimo zanimiv odgovor, da se je vse skupaj zgodilo precej spon-tano in da je bila pravzaprav glasba tista, ki se je »odločila, da je ne izpusti iz svojega ob-jema«.

Nezlagana iskrenost

Med Diono in Ano se je zgodilo precej življenja. Mnogo vzponov in padcev.

Ko se je Sokličeva prijavi-la na Emo 2020, takrat še s pesmijo Voda, ni razmišlja-la, da bo zmagala. Predvsem je želela ljudem predstaviti eno svojih avtorskih skladb, hkrati pa ji je všeč sam kon-tekst oddaje Ema, saj na odru nastopaš v živo. Želi si, da bi bilo v prihodnosti takšnih oddaj več. In potem se je ob zmagi tako odkrito zahvalila Bogu, da – če kari-kiramo – je vesoljna Sloveni-ja kar malce ostala brez be-sed. Predvsem je bila nezla-gana iskrenost Ane Soklič tista, ki je presenetila – in navdušila obenem.

»Ne vem, kako naj rečem ...« poskuša pojasniti pev-ka. »V tem življenju smo lahko veseli, če nam uspe spoznati tistih nekaj lju-di, prijateljev, ki pa jih na koncu lahko preštejemo na prste ene roke – in še veliko sem rekla. Partner je dru-ga polovica našega jedra. A vsemu navkljub na neki

način človek ostaja tudi sam. Še posebej v temnih nočeh, ko je s svojimi mis-limi in marsikatero boleči-no. Mislim, da se tukaj skri-va tudi odgovor na vaše raz-mišljanje.«

Izbrana pesem, odgovornost in sreča

Tudi organizacije Pesmi Evrovizije se je dotaknila epidemija covida-19. Seveda si je Sokličeva želela, da bi lahko predstavila Vodo, a čas gre naprej, treba se je prila-goditi in stopiti na nove poti. »Povsod pa je treba znati prepoznati upanje in dobro. To se mi zdi najlepša iztoč-nica za prihodnost.«

Povprašamo po sporo-čilnosti izbrane nove pe-smi Amen. Sokličeva pove, da ima najraje, da si vsak poslušalec ustvari lastno predstavo o njenih sklad-bah in njihovi vsebini. »To se mi zdi najlepše,« meni. Navdih zanjo je poiskala v življenju samem. »Veliko je stvari, ki me navdihuje-jo v življenju, in nekako čr-pam iz sladko-grenkega,« razmišlja. Pesem je sicer

v angleščini, ji pa ogrom-no pomeni, da je nastala v precej elitni zasedbi, kjer je tudi sama dodala velik vložek. Poudari, da se kot slovenska predstavnica na evrovizijskem odru popol-noma zaveda odgovorno-sti, ki jo nosi.

Kdaj je Ana najbolj sreč-na, smo radovedni za konec.

Ko ustvarja, poje, ko naj-de čas za sprehod ali peko piškotov, naštevamo. Kljub temu da prizna, da je do sebe zelo zahtevna in jo prijatelji označijo za perfekcionistko, je v odgovoru preprosta. Pra-vi, da je največja sreča, ko smo zdravi. »Ker če je zdrav-je, potem imamo vse. Takrat ni nič pretežko,« še pove.

Navdih ji je življenje samoAprila bo Ana Soklič dopolnila 37 let. Prihaja iz vasice Savica blizu Bohinjske Bistrice. Otroštvo je preživela v Bohinju, kamor se rada vrača. Ob pogledu na Bohinjsko jezero in gore, ki ga obdajajo, si spočije oči. Meseca maja bo s skladbo Amen predstavljala Slovenijo na tekmovanju Pesem Evrovizije.

Ana Soklič nas bo maja na letošnjem izboru Pesem Evrovizije zastopala s pesmijo Amen. / Foto: Adrian Pregelj

www.gorenjskiglas.si

www.gorenjske-lekarne.si, info@gorenjske-lekarne.si

Lekarniške enote: Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Kropa, Lesce, Planina, Planina II, Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica, Stražišče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica

Farmakoinformativna služba, Galenski laboratorij, Kontrolno analizni laboratorij

Homeopatska zdravila za samozdravljenje - Za svetovanje se predhodno naročite.

Gor

enjs

ke le

karn

e, G

ospo

svet

ska

ulic

a 12

, K

ranj

Farmacevtov nasvet iz Gorenjskih lekarn

Blažje zdravstvene težave pogosto lajšamo z zdravilnimi rastlinami in izdelki iz njih. Prepričanje, da so ti izdelki popolnoma varni, ker izvirajo iz narave, je včasih povsem napačno, zato je pri nabiranju, izdelovanju, kupovanju in uporabi izdelkov iz zdravilnih rastlin potrebna previdnost.

Opozorila pri uporabi kljub naravnemu izvoru

Zagotovitev učinkovitega, kakovostnega in varnega izdel-ka iz zdravilnih rastlin zahteva veliko znanja. Dobro mora-mo poznati zdravilne rastline (namen uporabe, kateri del rastline uporabimo), vedeti kdaj (ob katerem letnem času, v katerem delu dneva) in kje jih nabrati (ne ob prometnih cestah in v bližini industrije), na kakšen način jih shranje-vati. Poznati moramo tudi pravilen način priprave različ-nih izdelkov, kot so čaji, tinkture, oljni izvlečki, mazila.

Nabiranje rastline ob nepravem trenutku, nepravilno shra-njevanje ali neustrezen proces predelave lahko zdravilno rastlino oziroma izdelek spremeni v manj učinkovit ali celo zdravju škodljiv.

Bolnik naj se pred uporabo posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom

Pred uporabo zdravilnih rastlin ali izdelkov rastlinskega izvora, tudi tistih, ki jih nabere oziroma pripravi sam, naj se uporabnik vedno posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni. Treba je oceniti, ali je uporaba teh izdelkov primerna ter tudi morebiten vpliv na predpisana zdravila. Zato naj bolnik vedno pove tako zdravniku kot farmacevtu v lekarni, ali in katere zdravilne rastline oziroma izdelke iz njih upora-blja. Tudi izdelki iz zdravilnih rastlin imajo namreč lahko neželene učinke. Uporaba teh izdelkov naj bo zapisana na osebni kartici zdravil, ki jo lahko pripravimo tudi v lekarni.

Po izdelke rastlinskega izvora v lekarno

V lekarni so na voljo številni izdelki rastlinskega izvora, ki so primerni za lajšanje blažjih zdravstvenih težav ali včasih tudi kot dopolnitev zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik na recept. To so zdravila rastlinskega izvora, med njimi tudi galenski izdelki. Tudi homeopatska zdravila so v veliki meri rastlinskega izvora. V lekarnah vam bomo svetovali o izdel-kih iz zdravilnih rastlin, njihovi pravilni in varni uporabi, vas opozorili na možnost neželenih učinkov ter medsebojnega delovanja z zdravili, izdanimi na recept.

Galenska zdravila

Zdravila rastlinskega izvora izdeluje tudi Galenski laborato-rij Gorenjskih lekarn. Na voljo so v obliki čaja in čajnih mešanic, kapljic, sirupov in mazil. V priloženem navodilu za uporabo in na ovojnini so navedeni verodostojni podatki o učinkovitosti, opozorilih in previdnostnih ukrepih ter more-bitnih neželenih učinkih. Galenski izdelki Gorenjskih lekarn so predstavljeni tudi na spletni strani Gorenjskih lekarn.

Previdnost pri nakupu izdelkov

To še zlasti velja v primeru nakupa izdelka iz zdravilnih ras-tlin izven lekarne ter pri izdelkih, ki niso opredeljeni kot zdravila. Reklame obljubljajo marsikaj – tudi neresnične oziroma zavajajoče sposobnosti zdravljenja ali celo ozdra-vitve z zdravilnimi rastlinami. Vsi izdelki iz zdravilnih rastlin namreč nimajo lastnosti, kot so zahtevane za zdravila, pa čeprav so rastlinskega izvora. Še posebej odsvetujemo nakup po spletu ter še večjo previdnost pri uporabi izdel-kov iz zdravilnih rastlin, ki ne rastejo v Evropi.

Mag. Nina Pisk, mag. farm., spec.

Izdelki iz zdravilnih rastlin

Brez dodanih

konzervansov, arom, barvil in

sladkorja

Urša Peternel

Četrtega marca smo obeležili svetovni dan debelosti. Ob tej priložnosti

so v Splošni bolnišnici Jese-nice predstavili Šolo zdrave-ga življenja, v kateri obrav-navajo otroke s čezmerno težo. Šola deluje pod okril-

jem pediatričnega oddelka od julija 2019, vanjo pa so doslej vključili 55 otrok. Osnovni namen je nadzoro-vana izguba, preprečevanje nadaljnjega pridobivanja in kontrola telesne mase otrok in mladostnikov. V šoli sodeluje tim strokovnjakov: zdravnik, dietetik, medicin-ske sestre in fizioterapevt, v

prihodnosti pa se jim bo pridružil še psiholog. Kot pravijo, v šoli skušajo za otroke in starše ustvariti podporno okolje ter tako vplivati na spremembe živ-ljenjskega sloga celotne družine. Obravnava poteka tako, da otrok skupaj s starši najprej obišče ambulanto, kjer sku-šajo prepoznati vzroke za porast telesne mase. Zatem opravijo oceno zdravstvene-ga in prehranskega stanja otroka z raznimi preiskava-mi in meritvami. »V obdob-ju enega meseca otroke povabimo na petdnevno hospitalizacijo, znotraj

katere jim skozi različne skupinske igre predstavimo vsebine zdrave uravnoteže-ne prehrane. Le tako lahko samostojno preoblikujejo trenutne, manj primerne prehranske navade in dalje razvijajo ustreznejše,« so povedali. Prikažejo jim tudi gibalne vaje, ves čas imajo na voljo sobno kolo in tekal-no stezo.

Otroke in njihove starše pa spodbujajo tudi k ohranja-nju telesne dejavnosti v domačem okolju; skupaj poiščejo aktivnosti, ki so otroku všeč in bi jih rad izvajal. Po zaključeni hospi-talizaciji so otroci enkrat mesečno vabljeni na kon-trolni ambulantni pregled, da spremljajo njegovo tele-sno maso in druge dejavni-ke.Kot ugotavljajo, v Sloveniji že nekaj časa lahko govori-mo o epidemiji čezmerne telesne mase in debelosti pri otrocih ter mladostni-kih. Leta 2015 je bilo čez-merno težkih 18,2 odstotka in debelih 6,6 odstotka otrok in mladostnikov. Debelost je pogosto tudi družinski pojav, vendar ne toliko zaradi dedne zasno-ve, ampak življenjskega slo-ga celotne družine. Zato tudi otrok, ki ima povečano telesno maso, to težko nor-malizira, če se mu ne prid-ružijo vsi člani družine. S čezmerno težo so povezani tudi zapleti, kot so zgodnje faze sladkorne bolezni, zamaščenost jeter, povišan krvni tlak, motnje dihanja v spanju, motnje menstrual-nega cikla in čezmerna poraščenost pri dekletih ter motnja spolnega razvoja pri fantih.

Šola za otroke s čezmerno težoV Splošni bolnišnici Jesenice deluje Šola zdravega življenja, namenjena otrokom s čezmerno težo.

Prijazna ekipa Šole zdravega življenja

Večina čezmerne hranjenosti in debelosti v otroštvu in mladostništvu se nadaljuje v debelost v odrasli dobi.

Suzana P. Kovačič

Geslo kampanje ob svetov-nem dnevu zdravja, ki ga zaznamujemo 7. aprila, je Zaščiti. Investiraj. Skupaj.

Z njim Svetovna zdravstve-na organizacija sporoča, da so potrebna vlaganja v kad-re, širitev zdravstvenega osebja, izobraževalni sis-tem, boljše delovne razme-

re in v varnost zdravstvene-ga osebja na delovnem mestu. Leto 2021 pa je tudi letos razglasila za leto zdravstvenih delavcev zara-di njihove ključne vloge v

zahtevnem času pandemije covida-19. Po podatkih NIJZ je bilo na koncu leta 2019 v slovenskem zdravs-tvu zaposlenih skupaj nekaj več kot 31 tisoč zdravnikov, zobozdravnikov, farmacev-tov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Svetovni dan zdravja

12 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Igor Kavčič

Kranj – Tema podzemlja, človek z vojaško zaščitno masko, bivališče v majhni sobi brez naravne svetlobe, ko sta edina družba umetna svetloba in z njo sence, nje-gove lastne sence, in nekje drugje, nekje zunaj, je svet-loba sonca – a ne zanj, ki se vrne v temo.

Podobe v videu podpira-jo najnovejšo skladbo z nas-lovom Dihaj, ki jo podpisu-je Kranjčan Tomaž Štular, član nekdanje skupine The Tide, ki v zadnjih letih na-daljuje samostojno glasbe-no kariero z imenom Bordo. Konec leta 2018 je izdal odli-čen prvenec, album Med-zvezdje, po nekaj premo-ra je pred letom dni najprej v orbito poslal skladbo Tel-star, prihajajoča pandemija pa je že močno zaznamova-la naslednjo skladbo Ghosts. »Pesem je iz časa, ko so s preletom letal označeva-li konec pandemije. Kot da-nes vidimo, ni tako ... Nanjo pa je vplivalo dolgo zaprtje

javnega življenja pred tem. Pesem sem poskušal napi-sati in peti v slovenščini, a ta nekako ni popustila, zato je ostala v angleščini,« se svo-jega lanskoletnega glasbe-nega odziva na pandemijo spominja Tomaž Štular, ki iz aktualnega časa in pros-tora ne beži tudi z najnovej-šim singlom Dihaj, ki je iz-šel prejšnji teden, tako re-koč sočasno s ponovnim zaprtjem javnega življenja.

»Med obema pesmima se-veda so vzporednice, zagoto-vo je to občutek, da v letu dni ob dolgotrajnem boju proti virusu tudi mentalno in du-hovno nismo napredovali, je pa Ghosts bolj provokativ-na in uporniška do vere, po-litike, človeka kot posame-znika, Dihaj pa je osebna, mogoče žalostna pesem, a s svetlobo v smislu, da mora vsak izmed nas kljub težkim časom ohraniti svoje sanje,« o obeh pesmih pripoveduje avtor; da si mora človek ved-no ohranjati in potem tudi dovoliti svobodo. Maska v videu deluje predvsem kot

močna prispodoba nezmož-nosti stopiti na drugo stran in se soočiti s spremembo.

Dihaj počasi, ustavi svoj glas, Bordo sporoča v refrenu. »Dihaj počasi, pomeni umiri-ti svoj korak, razmisliti … Pre-večkrat pozabljamo na to – tudi jaz sam pogosto razmi-šljam in delujem preveč im-pulzivno,« še razmišlja Štu-lar, avtor besedila in glasbe. V studiu sodeluje z odličnim glasbenikom in producen-tom Petrom Penkom. »S Pe-trom sodelujeva že nekaj let, pozna nekoliko temačnejši zvok moje glasbe, ki ga hkra-ti bogatim z vokalnimi linija-mi, ki prinašajo optimizem. Peter poskrbi tudi za glasbe-no podporo in aranžmaje.

V rovih pod mestom

Video je v celoti posnet v rovih pod starim kranjskim mestnim jedrom. »Razmi-šljali smo o različnih sne-malnih okoljih in se na kon-cu odločili za 'kranjsko pod-zemlje'. Rovi so se izkaza-li za optimalno lokacijo, saj

smo vanje lahko umestili vso potrebno scenografijo, dobi-li smo želeno socialno dis-tanco, človeško samoto v te-mačnih prostorih ...« pripo-veduje Štular. Kljub temu da so danes rovi na pozitiven na-čin uporabljeni v turistične namene, ne smemo pozabi-ti, da so bili zgrajeni med dru-go svetovno vojno iz povsem drugega razloga, kot zašči-ta pred morebitnimi letal-skimi napadi. Kot pove sogo-vornik, v videu želi poudariti,

kako hitro se ljudje sprijazni-mo z nekimi novimi pravi-li. »Ko stopim ven iz podze-mlja, snamem masko in za-diham, se zavedam svobode, a mi strah pravi, naj se vrnem nazaj v temo, kjer bom prija-telj sam s sabo.« To v videu na zanimiv način pokaže v dru-ženju z lastno senco.

Pri snemanju videa je so-delovala kranjska ekipa, ob režiserju Simonu Fugini še snemalec in direktor fotogra-fije Aljoša Korenčan, sceno je

pripravil Bobe Petruševski, za luč skrbel Neco Vavpetič, masko je pripravila Mojca Gorogranc Petrushevska, ko-stume je Tina Štular, ženski lik pa odigrala Nataša Nane-va. »V ekipo so pristopili ljud-je, ki so želeli narediti nekaj drugačnega, posebnega. In to nam je uspelo,« je zadovo-ljen Tomaž Štular, ki ima v pripravi nove skladbe in upa, da bo po še nekaj singlih še v tem letu izdal svoj drugi al-bum, tokrat na vinilni plošči.

Dihaj v drugem svetuKranjčan Tomaž Štular, ki deluje pod umetniškim imenom Bordo, v singlu Dihaj predstavlja čas, ki ga živimo. Video zanj je posnel v rovih pod Kranjem.

Tomaž Štular je video za pesem Dihaj v celoti posnel v rovih pod Kranjem. / Foto: Aljoša Korenčan

Igor Kavčič

Kranj – Letošnji izbor presti-žne nagrade Slavka Gruma za najboljše izvirno sloven-sko dramsko besedilo je v znamenju žensk. Že pred te-dnom dni smo na tem mes-tu predstavili štiri nominira-ne avtorice in njihova dram-ska besedila. Letošnji festi-val 51. Teden slovenske dra-me je sicer prestavljen na november, organizatorji pa so se kljub temu odločili, da v tednu, ki je sicer namenjen praznovanju slovenske dra-matike, vseeno že razglasijo nagrade, ki bi jih podelili na sklepni prireditvi danes, 6. aprila, če bi festival potekal v običajnem terminu.

Strokovna komisija v se-stavi Matej Bogataj, Srečko Fišer (predsednik) in Ame-lia Kraigher je tako določila Grumovo nagrajenko, naj-boljšo mlado dramatičarko in prejemnika Grün-Filipi-čevega priznanja. Med 36 prispelimi besedili za nag-rado Slavka Gruma je komi-sija najprej nominirala be-sedila: Delo in deklica I–V: Drame tlačank Nike Švab, Franc Vedrane Grisogono

Nemeš, potem že tečem Si-mone Semenič in Tega oku-sa še niste poskusili Maje Šorli. Prav besedilo slednje je bilo soglasno izbrano za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo letošnje-ga razpisa.

V utemeljitvi nagrade med drugim preberemo: »So-dobna drama o univerzite-tnih spletkah in igrah moči je spisana v realističnem je-ziku, odlikuje jo dobro po-znavanje dramske snovi, ka-rakterizacija oseb pa je pla-stična in verjetna. Dramske osebe pred kuliso preobli-kovanja ustanov doživljajo tudi osebne in sentimental-ne zaplete, podvržene so ne-jasnim obtožbam o prekora-čenju pedagoškega erosa in sumom nadlegovanja štu-dentov. Celotno igro preve-va angažma, jasno se zavze-ma za pridobitve študent-skih protestov in zahtev, kot jih poznamo že od kon-ca šestdesetih let naprej. V tem je nadaljevalka nekate-rih preteklih politično anga-žiranih in v realistični name-ri izpisanih dramskih bese-dil izpred desetletij, na pri-mer Kozakove Afere. Tega

okusa še niste poskusili na primeru visokega šolstva razkriva številne navzkrižne družbene silnice; zaveda se, da je vsaka točka lahko tudi točka preloma in da je krh-ko in dolgo usklajevano rav-novesje v času neoliberal-nega polaščanja vsega tež-ko ohranjati; zaveda se, da naše pravice niso pridoblje-ne za zmerom in da jih je tre-ba nenehno braniti in širiti.«

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko je letos pris-pelo enajst besedil. Žirijo je najbolj prepričalo delo Jutri je v sanjah izgledal drugače Nine Kuclar Stiković. »Jut-ri je v sanjah izgledal druga-če je družinska drama, obli-kovana v preizkušeni reali-stični maniri, na zunaj celo dokumentaristična: pisana je prav po datumih 'časa, ko smo živeli med zidovi', od 13. marca 2020, 13.43, do 7. maja 2020, 22.49, kot nava-jajo didaskalije. Četudi dra-ma ni brez izdatnih komič-nih elementov in ti ji nemalo koristijo: v komičnem klju-ču se tu pa tam kakšna she-matičnost, konstruiranost lažje sprejme in ne ogrozi

temeljne vrline besedila – da trenutno najbolj omnipre-zentno temo, ki pa mimo ak-tualizma vleče za sabo izdat-no civilizacijsko prtljago, na-pada frontalno, neposredno, z mladostno neizprosnim ustvarjalnim optimizmom in nekaj naivnosti, brez kate-re le-onega ne more biti,« je žirija med drugim zapisala v obrazložitvi.

Grün-Filipičevo prizna-nje – podeljujejo ga bie-nalno – za dosežke na po-dročju dramaturgije in te-atrologije prejme Milan Ramšak Marković. Ome-njena strokovna žirija je v obrazložitev k prizna-nju med drugim zapisala: »Ko Marković kot drama-turg na novo prebira tako izrazite umetnike, kot so Cankar, Semenič, Krleža, Müller, Pasolini ali Fass-binder – ko za oder prireja drame, romane in filme – si drzne postaviti na vidno mesto njihovo dramaturgi-jo sámo, dramaturgijo kot táko. Skozi delovne proce-se in v predstavah na prese-netljive načine razgrinja re-žiserske, včasih tudi igral-ske ustvarjalne postopke.

/…/ Kot ustvarjalca ga zani-majo ideološka trenja, po-sveča se jim dosledno in študiozno, pri čemer gle-dalcu zastavlja številne mi-selne rebuse, uganke, ki drezajo v tkivo aktualnih

družbenih problemov.« V Prešernovem gledališču upajo, da bodo nagrade lahko podelili novembra, na sklepni slovesnosti le-tošnjega 51. Tedna sloven-ske drame.

Dramatika v znamenju ženskLetošnja dobitnica nagrade Slavka Gruma Maja Šorli izhaja iz Kranja, nagrado za mlado dramatičarko prejme Nina Kuclar Stiković, bienalno Grün-Filipičevo priznanje pa gre Milanu Ramšaku Markoviću.

Nina Kuclar Stiković / Foto: Nika Curk

Milan Ramšak Marković / Foto: osebni arhiv

13Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 ŠPORT IN REKREACIJA maja.bertoncelj@g-glas.si

Jože Marinček, Maja Bertoncelj

Kranj, Jesenice – V soboto so hokejisti HK Triglav in HK Slavija Junior v Ledeni dvo-rani Zlato polje v Kranju od-igrali tretjo finalno tekmo Mednarodne hokejske lige (IHL). Igrali so na tri zma-ge. Na vseh treh tekmah so se veselili Kranjčani, ki so tako osvojil naslov in zaslu-žen pokal. Odločitev pa je tokrat padla še po 77 minu-tah igre.

Na prvi tekmi finala so tri-glavani zmagali s 4 : 2, na dru-gi s 5 : 3. V taboru Kranjčanov so napovedovali in si seveda

želeli niz tekem končati v so-boto. To jim je tudi uspelo. Zmagali so po podaljšku s 6 : 5 (2 : 2, 2 : 1, 1 : 2, 1 : 0). V tretji tekmi se je pokazala ve-lika želja nasprotnika, da bi vsaj enkrat v finalu zmagal. Trener Triglava Gorazd Dri-novec že pred tekmo ni mo-gel računati na Krištofa Po-točnika, v 23. minuti sreča-nja pa je bil izključen izku-šeni Anže Terlikar. Kranjča-ni so bili oslabljeni tako v prvem kot v drugem napa-du, a jih to ni ustavilo pri nji-hovi želji po uspehu. Za do-mače so zadeli Nejc Burgar, Nejc Hočevar, Mihael Potoč-nik, Sebastjan Grošelj, Žan

Zupan, v podaljšku pa je zla-ti gol dal kapetan Miha Aha-čič.

Po končani tekmi sta pred-sednik Hokejske zveze Slo-venije Matjaž Rakovec, ki je obenem tudi župan Mestne občine Kranj, in tehnični di-rektor Hokejske zveze Slove-nije Jure Penko hokejistom HK Slavija Junior za drugo mesto predala srebrne me-dalje, hokejistom HK Tri-glav pa zlate in pokal, ki ga je prevzel kapetan Miha Aha-čič. Kranjčani so tretjo tek-mo odigrali v postavi: Urban Hafner, Uroš Plavc, Miha Ahačič, Matevž Ban, Urban Ban, Nejc Burgar, Sebastjan

Grošelj, Nejc Hočevar, Jure Jelar, Jaša Jenko, Žan Mar-kič, Miha Morel, Peter Pavc, Jan Pavlovič, Mihael Po-točnik, Ožbe Šlibar, Ma-tic Štenkler, Anže Terlikar, Žiga Udir in Žan Zupan. Trener je Gorazd Drinovec, pomočnik Anže Pintar, teh-nični vodja pa Rok Stipano-vič. »Čestitam fantom za to tretjo zmago, na kateri so se morali zelo potruditi. Ne na-zadnje smo bili zelo prese-nečeni, ko je bil po neki pri-tožbi po drugi tekmi kazno-van Krištof Potočnik in smo ostali brez pravega drugega napada. Na tretji tekmi pa po mojem prestroga izključitev

Terlikarja iz igre in ostali smo še brez pravega prvega napada. Da o vratarjih ne go-vorim. Poškodovan je bil naš prvi vratar Kristjan Šenk, s poškodbami in boleznijo se je boril tudi Uroš Plavc, za zadnjo tekmo pa nam je bo-lezen v posteljo položila še mladega Gala Remškarja Je-larja,« je povedel trener HK Triglav Kranj Gorazd Dri-novec. S to tekmo je zanje

sezona najverjetneje zaklju-čena. Agregate za zamrzova-nje so v Ledeni dvorani Zlato polje v Kranju ugasnili.

Sezone pa še ni konec za hokejiste HDD SIJ Acroni Jesenice, ki uspešno igrajo v Alpski hokejski ligi. Po treh zmagah v četrtfinalu so ek-spresno prišli v polfinale. V četrtek so bili od HC Gher-deina valgardena.it znova boljši in doma zmagali s 3 : 2 (2 : 1, 0 : 1, 1 : 0). Po kraj-ši odsotnosti zaradi poškod-be kolena se je v ekipo vrnil Jaka Sodja. »Odlična serija. Zelo težko prigarana zmaga, a boljši smo bili vse tri tekme in zasluženo gremo v polfi-nale. Zdaj je pred nami ne-kaj dni počitka, po tem pa se bomo pripravili na nasprot-nika v polfinalu,« je dejal strelec odločilnega zadetka Timotej Kočar.

Polfinalni niz se bo začel v četrtek. Nasprotnik Jeseniča-nov je ekipa Migross Super-mercati Asiago Hockey. Prvo tekmo bodo odigrali doma (začetek ob 20.30), druga bo v soboto v gosteh. Igra se na tri zmage. Para drugega pol-finala sta HK SŽ Olimpija – EHC Lustenau. V primeru slovenskega finala bo ta štel tudi za finale slovenskega dr-žavnega prvenstva.

Zlati gol Triglava za nov pokalHokejisti HK Triglav so v soboto postali zmagovalci Mednarodne hokejske lige (IHL). V finalu so proti Slaviji Junior dobili vse tri tekme. Hokejisti Jesenic so se gladko uvrstili v polfinale Alpske hokejske lige, v katerem se bodo pomerili z moštvom Migross Supermercati Asiago Hockey. Prva tekma bo v četrtek na Jesenicah.

V podaljšku je zlati gol dosegel kapetan Miha Ahačič in veselje Kranjčanov se je lahko začelo. / Foto: Gorazd Kavčič

Članska ekipa HK Triglav Kranj je zmagovalka Mednarodne hokejske lige (IHL) v sezoni 2020/21. / Foto: Gorazd Kavčič

Maja Bertoncelj

Kranj – Dober teden je od konca sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Za slovenski tabor je bila zgodovinska. Nika Križnar je kot prva slovenska ska-kalka osvojila veliki kristalni globus, fantje in dekleta sku-paj pa kar štiri medalje na svetovnem nordijskem pr-venstvu. Pot do velikega kri-stalnega globusa je bila na-peta, ne samo po točkah in mestih, kot smo videli, am-pak tudi zaradi vseh težav na zadnjih prizoriščih v Rusiji, vezanih na pozitivni izvid

testa na covid-19 trenerja Zorana Zupančiča. Križnar-jevi je celo grozilo, da se ne bo mogla boriti do konca. Po vrnitvi v domovino se je Zu-pančič ozrl na sezono in na dogajanje v Rusiji.

»Brez težav ni šlo. Že na svetovnem prvenstvu, ko sem bil pozitiven na co-vid-19, smo jih premaga-li kar nekaj. V Rusiji je bilo morda videti, kot da nas že-lijo ustaviti. Povsem po pra-vilih Mednarodne smučar-ske zveze smo bili vsi z ne-gativnim izvidom PCR-te-sta in vsemi potrebnimi pa-pirji. Mene, ki sem covid-19

že prebolel, so še enkrat dia-gnosticirali kot pozitivnega, tako so naredili tudi s preos-talo ekipo, kljub temu da so bile nekatere skakalke prav tako okužene že prej. Cela ekipa je bila izolirana v Niž-nem Tagilu, ostala karava-na pa se je odpeljala naprej na zadnje prizorišče v Čajko-vski. Ponovno smo bili mo-teni v postopku priprave na tekmovanje. Odpeljali so me v neki gozd, v napol podrto hišo, bil sem brez povezave s svetom in preko atašeja iz-vedel, da je tudi ekipa izolira-na, kar me je zelo ujezilo. To je bila vojna živcev. K sreči

se je na koncu po posredo-vanju zelo vplivnih ljudi, zu-nanjega ministra in velepo-slanika v Moskvi pa predse-dnika regije Sverdlovsk in predsednika Olimpijskega komiteja Rusije vse skupaj uredilo. Rezultat novega te-sta je bil negativen. Dekle-ta so garala do konca. Izgu-bili smo bitko v pokalu naro-dov, a veliki kristalni globus nam je na koncu vsem oro-sil oči in prinesel veliko za-dovoljstva. Na visokem nivo-ju smo bili od junija naprej, gladko smo zmagali na tudi poletni veliki nagradi, na sve-tovnem prvenstvu smo bili

tudi najboljša ekipa, in če bi te točke lahko šteli v skupni seštevek, lahko po vsem tem ocenim, da tudi če nismo zmagali v pokalu narodov, smo bili letos najboljša eki-pa in dosegli smo še veliko več lepih rezultatov,« je po-jasnil Žirovec Zoran Zupan-čič in dodal, da se je veselil

vsakega dosežka svojih varo-vank. »Trdno verjamem, da je vsaka v svoji najboljši ob-liki sposobna doseči stopnič-ke, tiste najbolj trmaste tudi serijske stopničke.«

Pred skakalkami je nekaj zasluženega počitka, kmalu pa se bodo že začele priprave na novo, olimpijsko sezono.

Kristalni globus vsem orosil očiZoran Zupančič, glavni trener slovenske ženske skakalne reprezentance, je po koncu sezone, katere krona je bil veliki kristalni globus Nike Križnar, pojasnjeval tudi zaplete pred zadnjim prizoriščem tekem v Rusiji. Zaprt v napol podrti hiši sredi gozda je izvedel, da je v izolaciji celotna ekipa.

Zoran Zupančič pravi, da so bila dekleta že poleti na visokem nivoju, dobro so startala v sezono in odlične nastope nato še stopnjevala. / Foto: Gorazd Kavčič, arhiv GG

14 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021REKREACIJA info@g-glas.si

Mladost, potepi in drugi užitki

Jelena Justin

Ko se križem kražem loti-mo hribov Posavskega hri-bovja, bomo slej kot prej obiskali tudi Golavo. Leži severno od Mrzlice, neka-ko med Preboldom in Pred-mejo, prelazom, ki povezu-je Zasavje in Savinjsko ko-tlino. Ti nizki hribčki so iz-jemno zanimivi, ker nered-ko presenetijo s svojo strmi-no. Golava je ravno eden ta-kih hribov.

Za izhodišče si bomo izbrali vasico Matke. Po av-tocesti se zapeljemo pro-ti Celju, a jo zapustimo na izvozu Šempeter. V vasi

Šempeter zavijemo desno v smeri vasi Šešče in nada-ljujemo do vasice Matke. Peljemo skozi vas in nada-ljujemo ob potoku do križi-šča, kjer zagledamo smero-kaz za Golavo. Peljemo še malce naprej od turistične kmetije, kjer na desni strani zagledamo kolovoz s smero-kazom. Parkiramo. Vzpon začnemo po kolovozu in že v spodnjem delu se kar pre-cej strmo povzpne. Pridemo nad ogromen travnik, odpre se nam pa čudovit razgled na Kamnik, ki smo ga obiskali pred kratkim. Sledimo kolo-vozu, ko se levo odcepi stezi-ca, ki z vsakim korakom in

vsakim višinskim metrom pridobiva strmino. Strm vzpon nas pripelje na kolo-voz, kjer je venček smeroka-zov. Predlagam, da se odlo-čimo za Andrejo pot, ki pe-lje na Golavo. Nadaljuje-mo levo, po kolovozu, mal-ce celo izgubimo višino. Ko-lovozna pot se spremeni v travnati kolovoz. V tem delu ni nobenih markacij, z izje-mo smerokaza proti Mrzlici, ki mu tudi sledimo. Ko dose-žemo manjše sedlo, se desno odcepi strma Andrejeva pot na Golavo. V spodnjem delu se pot vzpenja v okljukih, ko se približamo skalam, pa zagledamo celo jeklenico, ki

nam pomaga, da se vzpne-mo. Tudi skalno pobočje je strmo in na poti je mešanica zemlje, kamenja in korenin, zato je pot v mokrem nevar-na za zdrs. Narejene so celo stopnice, še nekaj okljukov in že smo na vršnem pomo-lu, na čigar levi strani zagle-damo Blažev bivak na Go-lavi. Razgled z vrha je pred-vsem razgled na Mrzlico, saj je vrh skrit v gozdu. V bivaku je žig zasavsko-posavske po-hodniške poti. Malce se na-dihamo in spočijemo, nato pa začnemo sestop. Gremo po grebenu proti severu. Po-nekod je potrebne nekaj pre-vidnosti, saj je greben ozek,

kmalu pa občutimo, kako strm je spust. Izgubljamo vi-šino, ko dosežemo kolovoz, kjer je razpotje, kjer smo pri vzponu zavili na Andrejevo pot, sedaj pa nadaljujemo naravnost, skozi gozd. Tudi ta del vzpona nam pokaže svojo strmino, zato bodimo previdni.

Pot nas iz gozda pripelje na kolovoz, kjer zavijemo desno in se vrnemo na izho-dišče, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 834 mVišinska razlika: 405 mTrajanje: 2 uri in 15 minutZahtevnost:

Planinski izlet: Golava (834 m n. m.)

Kratko, a sladkoSkromna višina, a precejšnja strmina. Na poti si pomagamo celo z jeklenico. Prikupen bivak, v katerem se na vrhu lahko nadihamo.

Strma Andrejeva pot na Golavo / Foto: Jelena Justin

Blažev bivak na Golavi / Foto: Jelena Justin

Sestopna pot do križišča, kjer smo pri vzponu zavili proti Andrejevi poti / Foto: Jelena Justin

Neža Markelj

Kombuča – osvežitev letaSedim na topli leseni klo-

pci. Pred sabo spet občudu-jem zasnežen Prisank in druge kraljevske dvatisočake nad vršiško cesto. Spet sem na Mavrincu. Ta razglednik mi že nekaj dni nikakor ne da miru in tako sem danes s sabo zvabila še mamo, ki zdaj s čajem v eni roki in de-belim kosom orehove poti-ce v drugi skupaj z mano le-nari na toplem soncu. Hkra-ti kuriva kalorije od obilne-ga velikonočnega zajtrka in se že drugič v dnevu sladka-va z ostanki jutranje pojedi-ne. Na plano potegnem še čo-koladna jajčka in zraven čaja postavim veliko steklenico kombuče. Še enega izmed odličnih in zdravih izkupič-kov koronačasov, ki je poleg slavnih drožastih peciv, kru-hov in kolačev ter t. i. poolish pice bolj sramežljivo zakrožil

med domačimi ustvarjalci fermentiranih izdelkov.

Tudi sama sem se s kom-bučo spoznala šele pred krat-kim, ko sva se z Nejcem po enem izmed najinih izletov ustavila še pri prijatelju Janu, ki nama je navdušeno začel razlagati vso filozofijo in zgo-dovino tega nadvse zdravega napitka, katerega priprava je sila enostavna, a hkrati zah-teva veliko mero časa in potr-pežljivosti.

Gre za pijačo na osnovi črnega čaja, ki nastane s so-časno alkoholno in ocetno-kislinsko fermentacijo po dodatku sluzaste »scoby« gobe, ki predstavlja simbio-zo ocetnokislinskih bakterij in kvasovk. Goba je podobna tisti, ki včasih plava na vrhu kisa, videti je kot belkastosiva sluzasta palačinka, ki zavza-me obliko posode in je zaradi

kombinacije mikroorganiz-mov sposobna fermentirati močno sladkan čaj do osve-žilnega gaziranega napitka. Tega po enem tednu fermen-tacije prelijemo v čiste stekle-nice ter za aromo in okus do-damo poljubne agrume – li-mone, pomaranče in greniv-ke, razna zelišča in začim-be, na primer ingver in meto ali meliso. Za blažji, grenak okus se lahko pri drugi fer-mentaciji doda kava, odlič-no pa se obnese v kombučin čaj namočeno jagodičevje. Že zdaj se zasanjano prestav-ljam v tople junijske dni, ko bom po gozdu stikala za slad-kimi jagodami in temnimi borovnicami, ki bodo na kon-cu pristale v hladno fermenti-ranem čaju.

In tako sem vse modros-ti na ta sončen dan predala svoji mami, dodala še nekaj

o vseh čudovitih zdravilnih učinkih, ugodnem vplivu na presnovo, razstruplja-nju, krepitvi imunskega sis-tema in nekaj o tem, kako so ta »eliksir življenja« poz-nali že v starih kitajskih di-nastijah. Pa sva si, v upanju,

da bo obljubljena zdravilna moč napitka brez težav »po-vozila« nasitne in težke veli-konočne dobrote, hitro privo-ščili še en kos orehove potice in si natočili zvrhana lončka limonino-ingverjeve kom-buče.

Testiranje teden dni po prvi fermentaciji

15Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

Cveto Zaplotnik

Kranj – Martin Umek je po končani srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu nadaljeval študij na Biotehniški fakulteti v Lju-bljani, po izobrazbi je uni-verzitetni diplomirani in-ženir gozdarstva, prihaja iz Škofje Loke. V zavodu za gozdove je zaposlen že več kot 17 let. Najprej je bil revir-ni gozdar, nato vodja Krajev-ne enote Kranj, po odhodu Janeza Logarja za v. d. direk-torja Zavoda za gozdove Slo-venije je lani od oktobra do sredine decembra vodil ob-močno enoto po njegovem pooblastilu, 14. decembra lani pa je bil po sklepu v. d. direktorja Janeza Logarja in ob pozitivnem mnenju sve-ta območne enote imeno-van za vodjo območne eno-te. Vodenje krajevne enote Kranj pa je s 1. februarjem letos prevzel Aleš Šlebir.

Pospešitev sečnje in gozdnogojitvenih del

Kot je dejal Martin Umek, čakajo zavod za gozdo-ve v prihodnje številni iz-zivi, med drugim priprava kriznih načrtov za sanaci-jo gozdov po ujmah, hitrej-še odzivanje na razmere, ko v gozdovih vse manj dela-jo lastniki in vse več poklic-ni izvajalci del, poenostavi-tev gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načr-tovanja, pospeševanje grad-nje gozdnih prometnic, seč-nje in opravljanja gozdno-gojitvenih del ob sočasnem upoštevanju vseh ekoloških in socialnih vlog gozda, reše-vanje naraščajočih napetosti med zasebnimi lastniki goz-dov in uporabniki gozdnega prostora, dobro vključevanje zavoda v postopke urejanja okolja, izobraževanje o po-menu gozdov, nadomesti-tev večjega števila delavcev zavoda, ki se bodo upokoji-li, z mladimi, energetska ob-nova objektov, ki jih upravlja zavod, in obnova voznega

parka, modernizacija infor-matike z uporabo daljinske-ga zajemanja podatkov, po-sodobitev odkazila drevja za posek z uporabo elektron-skih manualov ...

Ukrepi za večjo stabilnost sestojev

Kar zadeva gozdnogospo-darsko načrtovanje, je tre-nutno aktualna izdelava na-črtov za obdobje 2021–2030 in obnova načrtov za posa-mezne gozdnogospodarske enote, pri tem pa bi po mne-nju Martina Umeka delo lah-ko racionalizirali in izboljša-

li kakovost rezultatov z upo-rabo daljinske telemetrije, radarskih posnetkov terena in vegetacije, satelitskih po-snetkov in dronov. »Lastni-ke gozdov je treba spodbujati h gradnji gozdnih prometnic in k sodelovanju pri odpira-nju gozdov, jim pomagati

pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje in upošte-vati omejitve v okolju,« pra-vi Martin Umek in poudar-ja, da je dobra odprtost goz-dov še posebno pomembna za pravočasno ukrepanje ob sanaciji po ujmi.

Neuravnoteženost razvoj-nih faz in veliki varstveni iz-zivi, ki so posledica vse pogo-stejših ujm, zahtevajo stabili-ziranje sestojev, to pa je mož-no doseči le z ukrepi v mla-dovju. Premalo se redči v drogovnjakih, težave so zara-di pomanjkanja usposoblje-nih izvajalcev negovalnih in varstvenih del, delo v mlajših

sestojih bi moralo biti tudi bolje plačano od sečnje od-raslega drevja. Kot ugotavlja Umek, je ob nizki realizaci-ji gojitvenih in varstvenih del težko reči, da zavod za goz-dove načrtno in strokovno usmerja razvoj gozdov, ven-dar pa bo obseg teh del težko

povečati brez sistemskih sprememb. Samo višje sub-vencije ne vplivajo na večjo realizacijo.

Najcenejša in najbolj eko-loška je naravna obnova goz-dov, umetna je upravičena le na površinah, ogolelih po naravnih ujmah in brez na-ravnega podmladka, pravi Umek in ob tem opozarja, da je strošek umetne obno-ve in zaščite sadik zelo velik, zato je nujno, da lastniki za obnovljene sestoje tudi dob-ro skrbijo.

Lastniki vse več najemajo izvajalce

»Priča smo menjavanju generacij zasebnih lastni-kov, pri tem pa mlajši veči-noma niso vešči dela v gozdu oziroma za to nimajo časa. Za izvedbo gozdnih del vse več najemajo profesionalne izvajalce, te pa pri svojem delu večinoma vodi ekono-mika. Posledica tega je večja koncentracija sečnje ter več-ja obremenjenost prome-tnic in lesnih deponij. Delo je sicer opravljeno korektno, ni pa postopnosti trajnosti gospodarjenja s posestjo,« pravi Umek in dodaja, da je pomembna naloga zavo-da tudi izobraževanje lastni-kov za boljše gospodarje-nje z gozdovi. V zavodu tudi ugotavljajo, da pri operativ-nem delu preveč časa name-njajo slabim gospodarjem, premalo pa tistim, ki so dob-ri in ki bi ob primerni stro-kovni podpori lahko postali še boljši.

Med nalogami, pri katerih je velika verjetnost konflikta med različnimi deležniki, je izdelava načrtov za upravlja-nje z divjadjo, ugotavlja Umek in dodaja, da je veči-na nesporazumov posledi-ca slabe komunikacije in ne-obveščenosti. V lovišču s po-sebnim namenom Kozorog Kamnik, ki ga upravlja za-vod, epidemija novega koro-navirusa onemogoča lovni turizem, to pa se pozna tudi pri finančnih rezultatih.

Čakajo jih številni izziviZavod za gozdove čakajo v prihodnje številni izzivi, med drugim priprava kriznih načrtov za sanacijo gozdov po ujmah ter hitrejše odzivanje na razmere, ko v gozdovih vse manj delajo lastniki in vse več poklicni izvajalci del, ugotavlja Martin Umek, novi vodja kranjske območne enote zavoda.

Martin Umek, novi vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije

V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije med glavne letošnje naloge uvrščajo nadaljevanje obnove v ujmah poškodovanih gozdov, izdelavo in sprejetje desetletnega gozdarskega načrta za kranjsko gozdnogospodarsko območje in lovskega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje ter izdelavo oziroma sprejetje načrtov za enote Kokra, Jelendol in Cerklje. Za posek naj bi letos izbrali približno 346 tisoč kubičnih metrov dreves (bruto) in na prvi stopnji izdali okoli 6700 odločb za različna gozdna dela.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Po podatkih Agenci-je RS za kmetijske trge in ra-zvoj podeželja so mlekarne februarja za mleko, dosta-vljeno v mlekarno ter s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 od-stotka beljakovin, plačale v povprečju 30,39 evra za sto kilogramov, kar je bilo za 31 centov ali 1,01 odstotka manj kot mesec prej. Ker je mleko v povprečju vsebovalo 4,22

odstotka maščobe in 3,47 od-stotka beljakovin, je bila pov-prečna dejanska odkupna cena 33,82 evra in je bila za 49 centov ali za 1,43 odstotka nižja kot januarja. Odkupo-valci so za mleko s 3,7 odstot-ka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin plačali povpreč-no 27,72 evra za sto kilogra-mov, cena, izračunana gle-de na dejansko vsebnost ma-ščob in beljakovin v mleku, pa je znašala 31,65 evra.

Odkupne cene mleka

Odkupna cena (v evrih/100 kg) za mleko s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin (standardna) in glede na dejansko vsebnost maščobe in beljakovin (dejanska)

Mesec Cena mlekarn Cena odkupovalcev *standardna *dejanska *standardna *dejanskaDecember 2012 31,00 32,56 26,56 30,71December 2013 36,23 38,36 31,06 36,12December 2014 32,64 34,09 27,77 31,72December 2015 28,88 30,70 24,86 28,33December 2016 26,84 30,01 24,15 28,18December 2017 32,87 35,25 28,63 32,97December 2018 31,43 34,40 28,37 31,95December 2019 32,26 36,62 29,55 34,16December 2020 30,85 34,69 27,40 31,56Januar 2021 30,70 34,31 27,86 31,95Februar 2021 30,39 33,82 27,72 31,65

Cveto Zaplotnik

Kranj – Evropska komisija je ob koncu marca predsta-vila akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, po ka-terem naj bi do leta 2030 v ekološko kmetovanje vklju-čili četrtino vseh kmetijskih

zemljišč. Za spodbujanje tovrstnega kmetovanja je v načrtu 23 ukrepov, s kateri-mi naj bi spodbudili pride-lavo in porabo ekološke hra-ne ter zagotovili trajnostni, uravnotežen razvoj. Komi-sija je državam članicam Evropske unije priporočila,

naj cilj četrtino kmetijskih zemljišč z ekološkim kme-tovanjem vključijo v strate-ške načrte za izvajanje sku-pne kmetijske politike uni-je in v teh načrtih tudi do-ločijo ukrepe za doseganje tega cilja. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo

in prehrano že pripravlja-jo nacionalni načrt za ra-zvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027, ki bo vključeval potrebe, cilje in ukrepe za pospešen ra-zvoj. Načrt bo predvidoma na eni od sej do julija potr-dila tudi vlada.

Spodbujajo razvoj ekološke pridelave

Cveto Zaplotnik

Kranj – Po prvih začasnih podatkih popisa kmetijstva, ki ga je lani opravil državni statični urad, je v Sloveni-ji 67.927 kmetijskih gospo-darstev, vsako pa povprečno obdeluje sedem hektarjev kmetijskih zemljišč in redi povprečno šest glav velike ži-vine (GVŽ). Medtem ko se je število kmetijskih gospodar-stev zmanjšalo – v primerja-vi z letom 2010 za 6719 in glede na leto 2000 za 18.540, pa je njihova povprečna veli-kost zrasla. Lani je povpreč-no kmetijstvo gospodarstvo obdelovalo 0,6 hektarja več kmetijskih zemljišč kot pred desetimi leti in 1,4 hektarja več kot pred dvajsetimi leti,

redilo pa je 0,4 oziroma 0,6 glave velike živine več. Pove-čalo se je število kmetijskih gospodarstev z več kot dvaj-set hektarji kmetijskih ze-mljišč in tistih brez zemljišč v uporabi, v vseh drugih ve-likostnih razredih pa se je zmanjšalo. Površina kme-tijskih zemljišč v uporabi se v zadnjih desetih letih ni bi-stveno spremenila, reja živi-ne na kmetijskih gospodar-stvih pa upada. Število glav velike živine se je v desetih letih zmanjšalo za tri odstot-ke, število kmetijskih gospo-darstev, ki redijo živino, pa za 23 odstotkov. Medtem ko se je skupno število go-ved celo malo povečalo, pa je močno upadlo število praši-čev, ovc in koz.

Kmetij je manj, a so večjeŠtevilo kmetij v Sloveniji se zmanjšuje, njihova povprečna velikost pa se veča.

Število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo z 58.648 na 44.974.

16 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021simon.subic@g-glas.si

Po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje (UR-SZR) je bil ob prihodu gasil-cev voznik že na bregu, saj sta ga iz vozila izvlekla do-mačin in pripadnik enote Civilne zaščite (CZ). »Gasil-ci Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica in pripadniki Enote CZ za reše-vanje na vodi in iz vode obči-ne Bohinj so osebo oživljali do prihoda reševalcev Nujne

medicinske pomoči Bled, preverili brežino do izliva po-toka Savica v Bohinjsko jeze-ro, preventivno namestili olj-ne pivnike v potok ter s teh-ničnim posegom dvignili vo-zilo iz potoka. Oživljanje ni bilo uspešno, ena oseba je preminila,« so zapisali v po-ročilo URSZR-ja.

S Policijske uprave Kranj so sporočili, da postopek še poteka, gre pa za tretjo le-tošnjo smrtno žrtev na go-renjskih cestah.

V soboto dve tragični smrti31. stran

V Ukancu je voznik, ki je kasneje preminil, z avtomobilom zapeljal v potok Savica. / Foto: PGD Bohinjska Bistrica

Simon Šubic

Kranj – Na kranjskem okro-žnem sodišču so minuli če-trtek opravili predobravnav-ni narok zoper Sava Trivu-novića, obtoženega posku-sa uboja. Med lanskimi bo-žično-novoletnimi prazniki je v zavetišču za brezdomce v Kranju z nožem poskušal vzeti življenje drugemu sta-novalcu, je prepričana okraj-na državna tožilka Lea Mar-tinjak. Obtoženi pa krivdo za kaznivo dejanje zavrača, ker da je bil on žrtev. »Tudi jaz sem bil poškodovan. On je mene napadel, ne jaz nje-ga,« je dejal sodnici Andrija-ni Ahačič. Tožilstvo mu bo moralo zdaj krivdo dokazati na glavni obravnavi.

Trivunović v kranjskem zavetišču za brezdomce prebiva od lanske jeseni, ko so ga odpustili iz zavo-da Hrastovec, kjer je bil na prostovoljnem zdravljenju. Do dogodka, ki ga obravna-va sodišče, je prišlo 28. de-cembra lani, ko je Trivuno-vić vstopil v skupno kuhinjo, kjer je oškodovanec, tudi sta-novalec zavetišča, jedel klo-baso. Začela sta se prepira-ti o posredovanju informa-cij pristojnim o uživanju al-kohola, ki je v centru prepo-vedan. Tudi ta večer naj bi bil Trivunović vinjen, so te-daj sporočili policisti. Med

prepirom naj bi obtoženi pograbil kuhinjski nož z de-vetcentimetrskim rezilom, s katerim je oškodovanec re-zal klobaso, in sostanoval-ca dvakrat zabodel ter mu pri tem na telesu poleg dveh vbodov povzročil tudi 15 cen-timetrov dolgo ureznino. Prič ni bilo.

Po besedah tožilke Marti-njakove poškodbe oškodo-vanca na prvi pogled niso bile hude, saj je ob priho-du policistov kazalo, kot da samo krvavi iz roke. Šele kasneje so ugotovili, da ima hude ureznine in da je imel na nekaj mestih prereza-no črevesje, zaradi česar je

obstajala nevarnost okužbe zaradi predrtja črevesja.

Zagovornica obtožene-ga Nina Globočnik je sodi-šču predlagala, naj na glav-ni obravnavi vpogleda v zdravstveni karton obtože-nega, saj so v slednjem opi-sane poškodbe, ki naj bi do-kazovale, da je bil napaden. »Po dogodku je bilo nareje-no rentgensko slikanje, ob-toženi pa tudi čaka na ope-racijo rame, kar je povezano z dogodkom. Obtoženi na-mreč trdi, da ga je oškodo-vanec napadel in da je bilo njegovo ravnanje storjeno v samoobrambi,« je pojasni-la odvetnica in poudarila, da

obtoženi nikoli ni bil kon-flikten in se ni spuščal v spo-re. V spis je tako vložila tudi sklep Okrožnega sodišča v Mariboru iz decembra lani, ki dokazuje, da je bil obto-ženi napaden že v zavodu Hrastovec, zato zoper nje-gove takratne sostanovalce po besedah odvetnice pote-kajo kazenski postopki, v ka-terih Trivunović nastopa kot oškodovanec.

Zagovornica je še predla-gala, naj sodišče na soje-nju tudi zasliši sodnega iz-vedenca za travmatologijo, ki je pripravil izvedensko mnenje o nastalih poškod-bah pri oškodovancu.

Obtoženi poskusa uboja trdi, da je šlo za samoobramboBrezdomec Savo Trivunović ni priznal krivde za kaznivo dejanje poskusa uboja, ki naj bi ga v kranjskem zavetišču za brezdomce storil med lanskimi božično-novoletnimi prazniki.

»On je mene napadel, ne jaz njega,« se na sodišču brani Savo Trivunović. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – V soboto ob 1.35 je voznik na poti na Sv. Jošt v Stra-žišču pri Kranju z osebnim vozilom trčil v drevo. V vozilu je bilo poleg voznika še pet potnikov, eden celo v prtljažniku, so sporočili kranjski policisti. Ti so vozniku odredili tudi pre-izkus alkoholiziranosti, ki je pokazal rezultat 0,72 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Po podatkih policije so se v nesreči trije potniki lažje poškodovali. Proti vozniku policisti vodijo postopek zaradi suma kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, proti vsem pa poteka tudi prekrškovni po-stopek zaradi kršitve omejitve gibanja ponoči.

S polnim avtomobilom trčil v drevo

Kranj – Kranjski policisti so se v petek popoldan odzvali na prijavo fizičnega nasilja nad žensko na javnem kraju. Postopek so najprej poskušali izvesti z uporabo milejših pooblastil, ki pa so jih zaradi neupoštevanja ukazov in upiranja osebe stop-njevali do uporabe prisilnih sredstev, so razložili na Policijski upravi Kranj. Moškega, ki je bil vinjen, so pridržali. Zaradi kršitev ga obravnavajo v prekrškovnem postopku, grozi pa mu več kot 2500 evrov globe. Odredili so mu tudi prepoved približevanja oškodovanki.

Nasilneža so pridržali

Blejska Dobrava – V soboto popoldan so na Blejski Dobravi v globeli opazili prevrnjen traktor in ob njem poškodovano osebo. Policisti poročajo, da se je traktor prevrnil po pobočju, ker je voznik zapeljal preveč na rob. Gasilci Gasilske reševalne službe Jesenice, Prostovoljnega gasilskega društva Blejska Dobrava, reševalci Nujne medicinske pomoči Jesenice in je-seniški gorski reševalci so hudo poškodovanega traktorista na kraju oskrbeli ter pripravili za dvig iz globeli in transport s helikopterjem. Prepeljali so ga v ljubljanski klinični center.

S traktorjem se je prevrnil po pobočju

Kranj – V Kranju je v soboto varnostnik zalotil vlomilca, ki je v poslovni objekt vstopil z razbitjem stekla na vratih. Osumlje-nec se je pri dejanju poškodoval. Policisti so ga pridržali za čas zbiranja obvestil in proti njemu vodijo postopek zaradi suma kaznivega dejanja.

Zalotil ga je pri vlomu

Simon Šubic

Kranj – Kranjske policiste so v soboto dvakrat klicali, ker kupci v trgovinah niso hoteli nositi mask. Opoldan so za-radi neupoštevanja opozoril varnostnika, naj si v trgovini nadeneta maski, obravnava-li moškega in žensko. »Kljub poskusu mirne rešitve situ-acije je kršiteljica na deja-nja policistov odgovorila z vpitjem in žalitvami. Krši-telja sta z dejanjem povzro-čila tudi zgražanje drugih strank v trgovini,« so raz-ložili na policiji, ki kršitelja obravnava zaradi nenošenja maske, neupoštevanja ukre-pov varnostnika, nenudenja podatkov ter kršitve javne-ga reda zaradi nedostojnega

vedenja na javnem kraju in do policistov. V drugem pri-meru pa je moški po preje-tem opozorilu varnostniku celo zagrozil, da ima pri sebi orožje, zatem pa se je odpe-ljal. Policisti so ga izsledili in ga obravnavajo zaradi neno-šenja maske, neupoštevanja ukrepov varnostnika in vo-žnje pod vplivom alkohola (0,44 mg/l).

Policisti opozarjajo, da je pravica in dolžnost varno-stnika, da na uporabo maske opozori in jo zahteva, zato občane prosijo, da se vzdrži-jo neprimernih odzivov: »Policistom ni v interesu za-pletati postopkov, ampak jih reševati na miren in civilizi-ran način, brez groženj, vpit-ja in iskanja pozornosti.«

Niso hoteli nositi maskPolicija opozarja, da ima varnostnik v trgovini pravico in dolžnost, da zahteva uporabo maske.

KRATKE NOVICE

Simon Šubic

Šmartno v Tuhinju – Kam-niške policiste so pred dne-vi obvestili o drzni tatvini v Šmartnem v Tuhinju. Sre-di dopoldneva je neznana ženska vstopila v stanovanj-sko hišo in jo skrbno prei-skala, pri tem pa so jo zaloti-le tri stanovalke. Osumljen-ka je tedaj hotela s kraja zbe-žati skupaj z denarjem, ki ga je našla v hiši, vendar je sta-novalkam med prerivanjem denar uspelo odvzeti. Osu-mljenka je potem zbežala iz hiše in prisedla v avtomobil, pri katerem jo je čakal moš-ki, ki je med begom tudi gro-zil oškodovankam, naj se umaknejo. Nazadnje sta se s kraja odpeljala.

Policisti so se na klic oško-dovanke hitro odzvali in osu-mljenca izsledili na obmo-čju Trojan, pri čemer jim je bila v pomoč tudi registr-ska številka njunega vozila, ki jim jo je sporočila pozor-na oškodovanka. Sedemde-setletni osumljenki in 53-le-tnemu osumljencu, oba pri-hajata z območja Kočevja, so odvzeli prostost in ju nasled-nji dan privedli k preiskoval-nemu sodniku ljubljanske-ga okrožnega sodišča, ki je po zaslišanju za oba odredil tridesetdnevni sodni pripor.

»Oba osumljena sta bila s strani policije že večkrat obravnavana zaradi premo-ženjskih kaznivih dejanj,« so še razložili na Policijski upravi Ljubljana.

V hišo vstopila neznankaMed pregledovanjem prostorov so žensko zalotile stanovalke in ji preprečile krajo denarja.

Alenka Brun

Z znanim parom slovenske glas-bene scene smo se pogovarjali o dvajsetih letih

skupnega življenja, o šovu, začeli pa smo s prepros-tim vprašanjem, kako sta se sploh spoznala.

Saša v smehu razloži, da je svojega bodočega moža prvič videla, ko je v okviru radia Zeleni val, kjer je takrat delala, vodila neko priredi-tev. Miha je bil eden od nas-topajočih glasbenikov. »Ker se nikoli ne zaljubim na prvi pogled, me tudi takrat ni ravno 'na smrt' zadelo. Zdel se mi je simpatičen in zelo nadarjen, a nič več od tega, saj sem se bolj ukvar-jala z lastno tremo kot z opa-zovanjem 'luštnih' fantov na odru.« (smeh)

Ker enkrat za spremem-bo usoda ni bila muhasta, ju je kmalu ponovno združi-la. Miha je namreč kot ton-ski tehnik začel delati na isti radijski postaji in po nekem čudnem naključju sta veli-kokrat skupaj delala v noč-nem terminu.

»Ko sva se spoznala, sem bila po prebolevanju dol-goletne zelo neposrečene zveze, ki mi je pobrala vso samozavest in predvsem zaupanje v moški rod, že skoraj dve leti samska. V tem času sem sicer spoznala veli-ko fantov, a sem se umaknila takoj, ko sem z njihove stra-ni začutila kakšno simpatijo

ali morda osvajanje. Z Miho pa sva bila nekaj mesecev – vse do mojega zadnjega dne na radiu – le prijatelja. Niko-li nisem začutila, da sem mu več kot le prijateljica, zato se moji obrambni zidovi sploh niso dvignili. (smeh) Zad-nji dan pa naju je 'usekalo' kot strela z jasnega. Meni je Miha takrat še predvajal eno svojih pesmi in naenkrat sem v njegovem glasu začu-tila toliko nekega hrepene-nja, čustev, privlačnosti, da me je – ob vsem tem, kakr-šnega sem ga spoznala kot sodelavca in prijatelja – čis-to zavrtelo. Hvala bogu se je enako zgodilo tudi njemu.«

Kako je, če par, ki že dolgo živi skupaj, sodeluje še v isti oddaji, sicer v različnih eki-pah? Sta delo nosila domov?

Saša: V resnici je bilo zelo zabavno stati na nasprot-nih bregovih, predvsem pa zelo drugače kot v resnič-nem življenju, kjer sva drug drugemu vedno zaveznika. Dela absolutno nisva nosi-la domov. Prav pazila sva, da se nisva nikoli kaj zago-vorila, saj bi s tem vzela draž in pristnost naši medseboj-ni simpatični tekmovalnos-ti, ki je bila zares iskrena in nezaigrana. Zame je bila to po vseh šovih, kjer sem bila do sedaj v vlogi voditeljice (kjer sem seveda imela sce-narij), povsem nova izkuš-nja, v kateri pa sem zares uživala.

Miha: Zame je bil šov Kdo si ti? Zvezde pod masko prva televizijska izkušnja. Čeprav

je bila Saša v nasprotni ekipi, sem vseeno čutil njeno pod-poro in sem bil tudi zaradi nje bolj sproščen.

Vama bo šov manjkal?

Saša: Iskreno lahko rečem, da sva v snemanju uživala. Pa tudi v druženju s sotekmovalci iz svoje in nas-protne ekipe, v vrhunskih nastopih mask in uganjeva-nju. Malo manj pa v trenut-kih, ko nisva imela najmanj-šega pojma, kdo za vraga bi bil lahko pod masko. (smeh)

Miha: Moram priznati, da kar malo pogrešam snema-nja in druženja, sploh v teh časih, ko nam vse omejuje-jo. Uganjevanje mask, pred-vsem pa naša nevednost, sta bili res zabavni. Čeprav so bila snemanja naporna, smo si vsak večer vzeli čas za dru-ženja in smo v kratkem času spletli res neverjetne prija-teljske vezi.

Pa bi, Saša, peli pod masko, če ne bi sodelovali v šovu kot tekmovalka?

Saša: Z veseljem! Sicer vem, da je bilo za nastopajo-če izredno naporno. V mas-kah je bilo zelo vroče pa tudi vidno polje so imeli omeje-no. Nastopom so bile doda-ne zahtevne koreografi-je, tako da je bil to resnično izziv. Poleg tega so se pred-stavili s pesmimi, ki so bile žanrsko maksimalno oddal-jene od njihovega siceršnje-ga stila. Spreminjali so svo-je pevske lege in barve gla-sov. Vsaka čast, svoje delo so opravili izjemno.

V času šova sta se celo pošali-la o tem, kdaj bo »šel na kole-na«. Saša, ste zaslutili, da se lahko zgodi kaj takega?

Saša: Popolnoma ničesar nisem slutila in mislim, da je bilo to jasno vsem, ki so odda-jo videli. Če bi bila tako dob-ra igralka, potem prav goto-vo nisem v pravem poklicu. Miha mi je pripravil najlepše možno presenečenje in zares sem srečna, da se je to zgodi-lo ravno v obdobju, ko sva še bolj povezana in kar nekako na novo zaljubljena v vsej tej ljubezni, ki naju povezuje že dvajset let. Vsi težki trenutki, ki sva jih v tem času skupaj preživela in si stala ob stra-ni, pa tudi kakšna večja ali manjša kriza, so naju še bolj povezali in resnično se vese-lim poroke z moškim svojega življenja. Čeprav o poroki že dolgo nisva več govorila, saj sva menila, da naju povezuje nešteto drugih stvari, pa me zdaj misel nanjo zelo osre-čuje.

Miha, morda bi kdo rekel, da ste potrebovali kar pogum, da ste jo zaprosili za roko pred kamerami, četudi ste jih vajeni. Je ideja prišla spontano, ste zaroko načrto-vali že dalj časa?

Miha: Zaroko sem načr-toval že nekaj časa, ampak sem seveda iskal pravi tre-nutek, da bi bila res nekaj posebnega. Ko smo začeli snemati, me je prešinilo, da bi mogoče to lahko naredil med samo oddajo. Zahva-lil bi se celotni produkciji, ki me je podprla pri izvedbi,

POVEZUJE JU VELIKO VEČ KOT LE GLASBAV marcu se je na Planet TV iztekla oddaja Kdo si ti? Zvezde pod masko. Za enega večjih in simpatičnih presenečenj je malce pred iztekom pevskega šova poskrbel Miha Hercog. Dolgoletni partner Saše Lendero je namreč vpričo pevske maske koruza na odru pokleknil in Sašo Lendero zaprosil za roko.

Saša Lendero in Miha Hercog / Foto: Planet TV

predvsem pa Maruši Pen-zeš, ki mi je pomagala izpel-jati presenečenje.

Zakaj ste se odločili za črni diamant? Marsikdo od gle-dalcev je verjetno slišal samo besedo diamant ...

Miha: Zlatarju sem vna-prej poslal nekaj predlogov, kakšen prstan bi rad. Ko sva bila dogovorjena za ter-min, je upošteval vse moje želje, potem mi je pa slučaj-no pokazal še kolekcijo, ki jo je sam oblikoval. In takoj, ko sem zagledal prstan, sem vedel, da je pravi. Črni dia-mant v mnogih kulturah pri-naša srečo, izobilje (ljubez-ni). Recimo v Italiji velja, da če se zakonski par dotakne črnega diamanta, bo to prine-slo srečo in vse skrbi in težave se bodo absorbirale v kamen.

Kako pa so se na vajino zaro-ko odzvali družinski člani?

Miha: Bili so iskreno vese-li, ker so počasi obupali nad mislijo, da se bova po dvaj-setih letih sploh poročila. Seveda je bila najbolj srečna Aria, čeprav me je kar pošte-no oštela, ker sem to storil, ko je bila ona v Sloveniji. Prvi del snemanja je bila namreč z nama v Budimpešti.

Priprave na poroko so že ste-kle?

Miha: Že, vendar je zaradi trenutne situacije vse malo negotovo. Zanesljivo je le to, da bo mojo obleko kreiral modni guru Gacho (Milan Gačanovič), za Sašino oble-ko pa bodo poskrbeli v poroč-nem ateljeju White Couture.

Očitno vama je tudi v trenu-tnih razmerah uspelo najti nekaj pozitivnega.

Saša: Korona je spreme-nila ves svet, ne le najinega. Verjamem, da globalno ener-getsko polje vpliva na posa-meznike, zato je to obdobje tudi brez borbe za prežive-tje za večino senzibilnih in empatičnih ljudi zelo težko. Nekaj svetlobe in lepih trenu-tkov bo tudi v najinem svetu naredilo veliko razliko.

Saša, ste zvezda stalnica na slovenskem glasbenem nebu. Tudi poslušalci vam ostajajo zvesti. Kaj bo prine-sla prihodnost? Pripravljata kakšen nov projekt?

Saša: Res sem hvalež-na publiki, ki mi že vsa leta stoji ob strani, me podpira, spodbuja, ter z mano prepe-va moje pesmi. To je nepre-cenljiv občutek! Ravno zato kljub situaciji, ki v Sloveni-ji tudi na področju glasbe ni prav nič rožnata, in kljub dej-stvu, da že nekaj let z Miho avtorsko ustvarjava pretež-no za tuje tržišče, še vedno vsake toliko časa izdam kak-šno pesem, saj mi je to res v veliko veselje. Najraje pač ustvarjam v svoji deželi, za svoje poslušalce in v mater-nem jeziku. Tega ne more zamenjati noben uspeh v tujini. Tudi za letos priprav-ljam novo pesem, še bolj pa se tokrat veselim Mihovega prvenca, saj verjamem, da se bo njegov čarobni glas dota-knil mnogih.

Miha: Predvsem upam, da bodo v prihodnosti mas-ke samo še v šovih in za pus-ta, da bom lahko svoji dragi rekel žena, da bo moja prva pesem, ki jo pripravljam, dosegla poslušalce in da se kmalu vidimo v drugi sezo-ni šova Kdo si ti? Zvezde pod masko.

18 TOREK_06. 04. 2021

POTOVANJA VINO HRANA DOGODIVŠČINE MOŠKI ŽENSKE POTOVANJA VINO HRANA ŽENSKE

RUBRIKO MULARIJA ureja Mateja Rant. Pišite ji na mateja.rant@g-glas.si.

Nasmeh je tisti, ki izžareva energijo, oči so tiste, ki se v sogovorniku približajo bodisi oddaljijo. Srce je tisto, ki izbira, sočloveka odkriva, morda se nekaj lepega tu skriva. Veš, lepo je, če kaj novega se zgodi, vsak si prijateljstva iskrenega želi, pa naj bo to tudi nekdo, ki ga morda sploh v tvoji družbi ni. Skrivnosti si zaupaš, vendar previdno, komu jih priznaš, lahko se hitro opeči znaš. Skupna mnenja, smeh do neba, pogovor brez trenja, je boljše za prebivalce tega sveta. Koristni nasveti, z lepimi mislimi prežeti, dobivajo smisel, pomembno je z dobrimi ljudmi čas preživeti. Kanček pameti in strasti, tudi takrat ko je v tebi ni, zapolni tvoje srce, pa čeprav veš, da kdo po tebi hrepeni, na koncu priznaš, da rad imaš to osebo nadvse. Malenkosti lahko čustva prebudijo, se v mislih podijo, a ne sekiraj se, če čudne so, tebi upodabljajo domišljijo.

Neja Palo

Neja je pripisala: »Ponovno sem napisala pesem. Tokrat govori o nasmehu ter kako pomemben je, kajti včasih lahko samo z enim nasmehom nekomu polepšaš dan.« Hvala, bomo uživali v branju tvoje pesmi. Meta

Nasmeh

PESMI MLADIH

Mateja Rant

V sklopu intere-sne dejavno-sti prostovolj-stvo so učenke 6. a razreda pri-

šle na idejo, da bi lipo na šol-skem dvorišču spremenili v »lipo dobrih misli«, je razlo-žila njihova mentorica Moj-ca Gašparić. Z dobrimi mis-limi jo bodo okrasili ob vseh pomembnih praznikih v tem koledarskem letu, prvič pa so to storili ob materin-skem dnevu v marcu, ko so nanjo izobesili srca, v katera so učenci zapisali dobre žel-je in misli svojim mamam.Tako so jim želeli na prav

poseben način sporočiti, kako pomembne so. »Mame smo seveda povabili, naj pri-dejo na dvorišče in prebere-jo, kaj jim želijo sporočiti nji-hovi otroci ob materinskem prazniku,« je dodala Mojca Gašparić. Tokrat je na srcih, ki krasijo lipo, med drugim mogoče prebrati: Hvala za vse, kar narediš zame, zla-ta mami si. Pa: Všeč mi je tvoj humor in tvoj karakter. Z zapisom na srcih so svo-jim mamam zaželeli tudi veliko sreče in veselja ob nji-hovem prazniku. Učenci pa so na ta dan za svoje mame pripravili še prireditev, ki si jo je bilo mogoče ogledati na spletu, da bi jim tako polep-šali tudi začetek pomladi. Na

prireditev so povabili z ver-zom Toneta Pavčka: Vsaka mama je prava mama, dana

za srečo in na veselje. Pra-va. In ena sama. Za vse živ-ljenje.

LIPA DOBRIH MISLIV Osnovni šoli Matije Čopa Kranj so ob materinskem dnevu za vse mame pripravili posebno presenečenje.

Lipa dobrih misli ob OŠ Matije Čopa Kranj / Foto: arhiv šole

Alenka Brun

Tina Likozar in Aleš Tavčar živi-ta v Voklem, kjer imajo Likozarje-vi tudi kmetijo,

katere vajeti počasi preha-jajo iz očetovih rok v hčeri-ne. Prej je veliko pomaga-la v gostišču, zadnji dve leti pa se bolj posveča kmetiji.

Pripoveduje, da je ideja za jedi v kozarcih »zrasla na zelniku« njenega življenj-skega partnerja Aleša Tav-čarja. Razmere, v katerih smo se znašli, so pač zahte-vale nekaj novega, drugačen način razmišljanja. Je pa res, da so ju mnogi že pred tem poznali po okusnih Tininih vložninah, tako da so bile jedi v kozarcih pravzaprav smiselna nadgradnja.

Gostišče Draga je tako kot večina drugih gorenjskih gostiln zaprlo svoja vrata ob lanski razglasitvi epidemije. Poleti je bilo nato v skladu s takrat aktualnimi ukrepi kratek čas odprto, celo pre-stavljeni Teden restavracij jim je delno uspelo izpelja-ti. Par smo zgodaj jeseni sre-čali tudi na stojnici tradicio-nalnega Čebelarskega dne-va v Lescah, ki ga je organi-zatorjem uspelo pripraviti, čeprav v zelo okrnjeni obli-ki. Kasneje sta se Tina Liko-zar in Aleš Tavčar odločila tudi za razvoz hrane in ose-bni prevzem, a odkar sta lju-dem predstavila jedi v kozar-cih, sta se osredotočila pred-vsem nanje.

Ker imajo pri Likozarjevih doma kmetijo, vsa zelenjava za vlaganje zraste na doma-či njivi. Pesa, stročji fižol,

paprika, feferoni, kumari-ce ... našteva Likozarjeva. V gostišču so tako na krožnike gostov v preteklosti vložni-ne velikokrat našle pot. Pre-djedem so bile okusen doda-tek, feferone so uporabili pri pasulju – in jih še, kumari-ce in paprike so lepo dopol-nilo narezkom, nadaljuje Tina Likozar. Recepte za vla-ganje pa je bodoča gospoda-rica dobila od svoje in part-nerjeve mame. Ljudem so bili okusi všeč, marsikomu tako zelo, da so Tinine vlo-žnine začeli kupovati tudi za domov. Alešu Tavčarju pa kuharska žilica ni dala miru in je začel razmišljati, da bi na primer poskusila na podoben način z joto. In sta. Izkazalo se je, da je bila odlo-čitev pravilna. Kozarec z joto je hitro našel pot v domove strank in tudi širše – počasi

tudi v manjše okoliške pro-dajalne, mesarijo, na tržni-ce.

Joto so kmalu dopolnile še druge jedi v kozarcih: vam-pi, ričet, različne zelenjavne enolončnice, golaž, bograč, celo čili z mletim mesom, bolj znan kot chili con car-ne, je dobil svoj kozarec.

Se je pa par Likozar-Tav-čar tu srečal z drugačnim

postopkom, kot je potreben za vlaganje zelenjave. A nič zato, sta se pač malce učila, povesta dobre volje.

»Jedi so se odlično prije-le, proti pričakovanjem,« je še zadovoljna Likozarje-va. Zaključi, da bosta jedi v kozarcih obdržala tudi, ko se bodo gostilne lahko odpr-le, in njihov koncept razvija-la naprej.

JEDI V KOZARCIHGostišče Draga najdemo v Dragi pri Begunjah. Trenutno je zaprto za obiskovalce, vendar je tamkajšnji kuharski mojster Aleš Tavčar prišel s svojo partnerko Tino Likozar na zanimivo idejo, ki se je proti pričakovanjem izkazala za odlično – njune jedi v kozarcih so postale nadvse priljubljene.

Tinine vložnine so v teh časih dopolnile jedi v kozarcih.

Tina Likozar

Na 2. april, dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Chri-stian Andersen, zaznamujemo mednarodni dan knjig za otroke. V svoji poslanici ob tem dnevu je predsednik Druš-tva Bralna značka Slovenije Marko Kravos pozval: »Berimo otroške knjige, da se bodo zgladile gube na čelu starega sveta.« Po njegovih besedah vsa velika literatura raste iz teh resnic prve otroške knjige, ki se napaja in poji ob toku prvinskega življenja. »Od tisočerih zrn soli, tisočerih zrnc cvetnega prahu, iz rojev črk in besed na pisanem papirju. Naj nam bo v veselje: malim in velikim.« In svetuje, da to veselje delimo z drugimi v svoji bližini.

Mednarodni dan otroških knjig

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

19

PRAZNOVANJA

TOREK_06. 04. 2021

TANJA ODGOVARJA

tanja.70@hotmail.com

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust v višini 10 odstotkov. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.

sudoku_TEZJI_21_27NALOGA

9 47 6 4 1 95 6 8

7 3 91 7 9 5

9 6 37 5 8

1 5 3 7 64

sudoku_TEZJI_21_27

REŠITEV

9 2 4 8 6 5 1 7 37 8 6 4 3 1 2 5 95 1 3 9 2 7 6 8 46 5 7 3 4 2 8 9 14 3 1 7 8 9 5 6 28 9 2 1 5 6 3 4 72 7 5 6 1 4 9 3 81 4 8 5 9 3 7 2 63 6 9 2 7 8 4 1 5

TEŽJI SUDOKU

sudoku_TEZJI_21_27NALOGA

9476419568

7391795

963758

153764

sudoku_TEZJI_21_27

REŠITEV

924865173786431259513927684657342891431789562892156347275614938148593726369278415

Rešitev:

sudoku_LAZJI_21_27NALOGA

6 9 3 2 77 2 6 8 4

5 6 12 8 7 3 53 9 7

9 8 1 2 34 2 1

6 3 4 5 83 5 1 7

sudoku_LAZJI_21_27

REŠITEV

6 4 9 1 3 2 8 7 57 1 2 6 5 8 4 3 98 5 3 4 7 9 2 6 12 8 1 7 6 3 9 5 43 6 4 2 9 5 1 8 75 9 7 8 4 1 6 2 34 2 5 9 8 7 3 1 61 7 6 3 2 4 5 9 89 3 8 5 1 6 7 4 2

LAŽJI SUDOKU

sudoku_LAZJI_21_27NALOGA

6932772684

56128735397

98123421

634583517

sudoku_LAZJI_21_27

REŠITEV

649132875712658439853479261281763954364295187597841623425987316176324598938516742

Rešitev:

»Optimistka«

Rada bi vas vprašala za nasvet, kako naj se obnašam do mame. Od nekdaj mi je jasno, da kakih materinskih čustev do mene ni nikoli gojila. Vse skupaj pa me zelo boli in se težko spopadam s tem. Tudi pri moževi družini ni tako, kot bi moralo biti. Kako naj ga spravim do tega, da tašča ne bo več tako manipulirala z njim? Bo mojemu sinu uspe-lo ustvariti kako ljubezensko zvezo? Ali bom s prijateljem, ki mi je s pogovori zelo dvigal moralo, še kdaj v tesnejših sti-kih. Vse dobro vam želim in upam, da iz mojega pisma ne veje preveč negative.

Težko mi je pri srcu, ko berem take besede in sočustvujem z vami. Moja mami je bila naj-

bolj čudovit človek in moja najboljša prijateljica. Zato mi je še toliko težje, ko vem, da vse mame niso takšne. Rada je rekla: 'Mama je mama, tudi če je bukov štor.' Vaša mama nima čustev za druge in jih žal nikoli ne bo imela. Že od ved-no manipulira z vami in tega, če hočete sami sebi dobro, ne smete več dovoliti. Denar, ki ga potrebuje za obnovo, bo dobila v vsakem primeru, ali od vas ali pa od koga druge-ga. Na koncu boste dedič vi, rada pa vam nagaja in vas na vse načine izsiljuje. Če mene vprašate, ste ji materialno dali že dovolj oziroma preveč. V te njene zadeve se ne vmeša-vajte, ker s tem ne boste nič dosegli. Umaknite se in dajte ji vedeti, da vas ne zanima. Nikar ne mislite, ljudje in okolica jo

dobro poznajo in nihče v resni-ci o vas nima slabega mnenja. Nihče pa se noče z njo zaple-tati. Pomembno je samo to, kaj si mislite in čutite vi. Lažje vam bo, ko boste odstranili žalost. Je težko, ampak vam bo uspelo. Podobno grenko zgodbo imate na strani može-ve družine. Z vsem, kar ste napisali, se strinjam. Res se dogajajo razlike in težko vam rečem, da se bo tukaj kaj spre-menilo. Možu je veliko težje, kot vam pokaže. Po naravi je tak, da ne mara sporov, zato se tudi vedno prilagodi. Seveda zaradi tega pride do razdorov med vama in otroki. Ker imate tudi vi težave v odnosu s svo-jo mamo, potem lažje razu-mete njega. Oba se morata spremeniti in pomagati eden drugemu. Ne odvračajte ga

od njegovih, na lep način mu večkrat povejte, da ste sedaj vi in otroci njegova družina in da ga podpirate v vsem. Kadar on sam govori o njihovih napa-kah, je eno, kadar govorite vi, pa ga boli še toliko bolj in se je z resnico težko sprijazniti. Obema bo uspelo. Sin ima pred seboj lepo prihodnost. Imel bo dobro zvezo in otroke. Srečen bo. Kljub vsemu se zna postaviti zase in ve, kaj hoče. Še v tem letu bo spoznal pravo osebo. Bodite brez skrbi. S pri-jateljem bosta čez čas še bolj okrepila odnos, saj eden dru-gemu veliko pomenita. Znata si stati ob strani in danes to največ pomeni. Niste nega-tivni, le na svojih plečih nosite težko breme, ki ga sami vedno ne morete nositi. Imejte se radi. Srečno.

Alenka Brun

S pomočjo dvanajst-ih umetniških portretov nomini-rank, umetniških točk, razmišljanj

in poklonov nekaterih zna-nih slovenskih moških izje-mnim ženskam ter s pomo-čjo voditeljice Blažke Müller smo tudi letos izvedeli, kate-ra izmed nominirank je na koncu osvojila lento Sloven-ke leta. Seveda se je to zgo-dilo razmeram primerno: na drugačen, prilagojen način, s pomočjo spleta.

Poleg omenjene voditelji-ce so nas skozi večer z glasbo in gibom popeljali še vokal-ni kvartet Vox Arsana, Jaka Pucihar kvartet, Nuška Dra-šček, Anja Bukovec, Marko Hatlak, akrobata na trako-vih Branko Potočan in Kri-stina Martinc ter baletnika Ana Klašnja in Lukas Zusc-hlag. Vse skupaj pa je v zgo-dbo povezal režiser in scena-rist Andrej Stražišar.

Slovenko leta so ponovno izbrali bralci znane sloven-ske revije tako, da so med kandidatkami glasovali za tisto, ki jih je najbolj navdih-nila, ganila, prepričala.

Med dvanajsterico so se znašle Zdenka Badovinac, kuratorka, umetnostna zgo-dovinarka in esejistka, ki je Moderno galerijo vodi-la 27 let, zadnjih devet pa tudi Muzej sodobne ume-tnosti Metelkova, katere-ga pobudnica je bila; Mag-da Kastelic Hočevar, upoko-jena profesorica razredne-ga pouka, pesnica, ženska številnih talentov, ki skrbi za kulturno-umetniško živ-ljenje Žužemberka; Valen-tina Kobal, ki v novogoriški Osnovni šoli Frana Erjavca (na daljavo) poučuje drugi razred in je izjemno predana prostovoljstvu; Ema Kozin kot najmlajša svetovna prva-kinja v zgodovini profesio-nalnega boksa v dveh težno-stnih kategorijah; Kazimi-ra Lužnik, ki prihaja iz zna-ne glasbene družine Nanut in je pianistka, organistka, zborovodkinja, zdravstvena delavka, predvsem pa teka-ška legenda; Nevenka Mli-nar, zdravnica iz ambulan-te splošne medicine v Des-klah, ki je prvopodpisana na pozivu skoraj šeststo zdrav-nikov, ki so se v začetku leta prvič v zgodovini naše drža-ve jasno in soglasno oprede-lili do okoljskega problema;

Katarina Očko, ki je svoje poslanstvo in strast odkrila na kmetiji ter je zelo aktiv-na v okolju Laškega pa tudi širše, zanima pa jo proble-matika kmečkih žena; Ani-ta Ogulin, predsednica Zve-ze prijateljev mladine Ljub-ljana Moste - Polje in naša nesporno najbolj znana socialna delavka, čeprav po poklicu novinarka, ki jo ved-no znova preseneča obseg novonastale revščine v Slo-veniji, ki se še širi in pogla-blja. Med nominirankami sta bili tudi Carmen Rajer, vodja projekta Most v Krš-kem, ki je s svojo ekipo na noge postavila pilotni pro-jekt, ki starostnikom zagota-vlja oskrbo na domu in Eri-ka Žnidaršič, novinarsko in voditeljsko ime, ki ga lahko spremljamo v precej odme-vnih pogovornih oddajah na TV Slovenija. Posebno mes-to so si med nominirankami pridobile medicinske ses-tre, ki jih zastopa Monika Ažman in seveda še Natalija Spark, nominiranka, ki je na koncu postala Slovenka leta 2020. Je tolmačka sloven-skega znakovnega jezika, ki je vez med gluhim in sliše-čim svetom. Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v

zibelko, saj se je rodila glu-hima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno živ-ljenjsko pot: želela je poma-gati drugim. Po težki ločit-vi, ko je s hčerko najstnico ostala na cesti in s pomoč-jo dobrih ljudi dobila streho nad glavo, ji je uspelo konča-ti študij pedagogike/andra-gogike. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagra-do. Ko si je uredila življen-je in se pri dobrih štirideset-ih odločila za magistrski štu-dij psihosocialne pomoči, je pod svoje okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološ-ka mama ni našla (po)moči. Padci v življenju so ji dali samo še več moči za pomoč drugim. Poseben izziv zan-jo je tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. Skozi svoje izjemno zavzeto delo psihosocialne delavke in tol-mačke Sparkova simbolno pomeni še vedno precej pre-zrto skupnost gluhih in jim odpira nova vrata.

Slovenka leta 2020 se je na koncu zahvalila za izka-zano čast in poudarila, da je bilo tudi drugih enajst nomi-nirank izjemnih in da nji-hove zgodbe niso nič manj pomembne.

SLOVENKA LETA 2020 JE NATALIJA SPARKKonec marca smo dobili dvaintrideseto Slovenko leta. Tokrat se je razglasitev zgodila na spletu. Laskavi naziv Slovenka leta 2020 je šel v roke Nataliji Spark, Domžalčanki, tolmački slovenskega znakovnega jezika.

Natalija Spark / Foto: arhiv organizatorja

V preteklem tednu se je v kranjski porodnišnici rodilo 29 otrok, od tega 14 dečkov in 15 deklic. Najtežji deček je tehtal 5170 gramov, najlažji je bil prav tako deček, ki je tehtal 2775 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 deklic in 7 dečkov. Najtežji je bil deček, težak 4030 gramov, najlažja pa deklica, tehtala je 2470 gramov.

Mladoporočenci

V soboto, 27. marca 2021, sta na Bledu sklenila zakonsko zvezo Gregor Petak in Cynthia Elgiene Levanna Latunussa.

Novorojenčki

20

NAGRADNA KRIŽANKA

TOREK_06. 04. 2021

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

16 256 strani, mere: 21 x 21 cm, trda vezava

EUR

Navodila za pripravo jedi za brezglutensko dieto odslej najdete tudi v novi knjigi, ki vključuje recepte za različne vrste kruha, peciva, sladic, prigrizkov, glavnih jedi in prilog.

Nagrade: 1. nagrada – darilna kartica želja v vrednosti 15 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede 21. apri-la 2021, na Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1.

www.gorenjskiglas.si

21Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 NASVETI info@g-glas.si

L a h k e j e d i

KU HAR SKI RE CEP TIZa vas iz bi ra Katja Do lenc

Po veliki noči nam običajno ostanejo pirhi, šunka in hren, ki jih lahko porabimo za različne jedi.

Rižev šarkelj z velikonočno šunko

Potrebujemo 250 g riža, 400 g šunke, čebulo, svež peteršilj, maslo, olivno olje, 3 jajca, sol, poper in majaron.

Riž skuhamo v zadostni količini slane vode, vendar ne pre-mehko, kuhanega pa stresemo na cedilo, splaknemo s hladno vodo in dobro ohladimo. Čebulo olupimo in drobno nasek-ljamo. Meso narežemo na kockice. Model za šarkelj prema-žemo z oljem in potresemo z drobtinami. Pečico segrejemo na 180 °C. V ponvi segrejemo malo olja, čebulo popražimo, dodamo meso, malo popražimo in ohladimo. Maslo penasto zmešamo, postopoma vmešamo jajca ter začinimo s soljo in poprom. V dobljeno zmes dobro vmešamo riž, kocke mesa, nasekljan peteršilj in majaron. Nato napolnimo model, po-vršino pa lepo zgladimo. Damo v pečico in pečemo eno uro. Pečen šarkelj naj se dobro ohladi. Nato ga stresemo iz modela in narežemo na kose. Lahko ga postrežemo s svežo solato.

Regratova, špinačna ali zelena solata z jajci in s toplim prelivom iz šunke

Potrebujemo 3 rezine šunke, 2 žlici rdečega kisa, strok česna, pol žličke rjavega sladkorja, pol žličke gorčice, sol, grobo mlet poper, mlet muškatni orešček, mleto sladko papriko, 3 žlice oljčnega olja, 150 g špinače, pol rdeče čebule in 4 trdo kuhana jajca.

Šunko, jajca in česen sesekljamo, čebulo narežemo na tanke rezine. Sesekljano šunko popečemo v ponvi in občasno pre-mešamo. Nato odstranimo iz ponve samo šunko in jo damo na papirnato brisačo, v olje, ki je ostalo v ponvi (v približno 1 žlico), pa dodamo kis, česen, sladkor, gorčico in začimbe. Segrevamo in dobro premešamo. Nato polivko prenesemo v majhno skledo, postopoma vmešamo 3 žlice olja in vmešamo polovico slanine. V večjo skledo položimo regrat, špinačo ali zeleno solato, trakove čebule in potresemo z nasekljanimi jajci. Prelijemo s še toplim prelivom, potresemo s preostalo slanino in takoj postrežemo.

Zeliščni tunin namaz z jajci

Potrebujemo konzervo tune v lastnem soku (150 g), 2 trdo ku-hani jajci, 100 g sira (lahko gavda ali brie), 3 žlice majoneze, drobnjak, peteršilj, pol žličke posušene bazilike, strok česna in rezine polnozrnatega kruha.

Pečico segrejemo na 170 °C. Tuno odcedimo in jo z vilicami raztrgamo na kose. Jajca narežemo in nasekljamo na drobno. Drobnjak operemo in nasekljamo za 3 zvrhane žlice, peteršilja pa za eno. V skledi skupaj združimo tuno, jajca, majonezo, nasekljan drobnjak in peteršilj, baziliko in strt strok česna. Vse dobro zmešamo. Sir narežemo ali naribamo posebej. Na pekač, obložen s papirjem za peko, položimo rezine kruha ali toasta in na vsako damo malo nadeva. Nazadnje jih potrese-mo še s sirom in damo v ogreto pečico za 10 minut.

Milena Miklavčič

Lenčka se je rodila, ko je bil brat Niko že na pol odra-sel. Odhajal je na služenje vojaškega roka v JLA, njego-va sestrica pa je po treh dneh maminega nečloveškega mučenja, končno le prijoka-la na svet.

»Mami so hkrati tekle sol-ze olajšanja in solze ob slo-vesu od ljubljenega sina. Poslavljala sta se med vrati, kajti ni se spodobilo, da bi jo prišel objet takšno – krvavo tam spodaj in izmučeno. Po mojem še danes nosi v sebi zamero do mene,« se spomi-nja Lenčka.

Starši niso bili več mla-di, ko so jo spočeli, zato se je je ves čas odraščanja držal madež nečesa umazane-ga in prepovedanega. Ljud-je so, če so jo zagledali, zma-jevali z glavo, ker so se ver-jetno spomnili, kaj sta v za-vetju intime spalnice počela dva »starca« pri dobrih štiri-desetih.

»Pogosto so mi rekli, aha, ti si pa tista! Potem so umol-knili in se namuznili. Sram sta oče in mama kazala na različne načine. Najbolj oči-tno se je pokazal ob nede-ljah: nikoli nismo šli skupaj k maši. Onadva sta šla že za-rana, jaz ob desetih. Mama

ni hodila na govorilne ure, ker ji je bilo nerodno pred ostalimi, veliko mlajšimi mamami. Pa bi kdaj mora-la iti na pogovor k učiteljici! Glede učnega uspeha sicer ne, saj sem bila med najbolj-šimi učenci, problematična sem bila le pri vedenju. Ne spomnim se, da bi imela ve-denje kdaj pet, zmeraj troj-ko. Vsak dan sem dobila kak-šen podpis, niti palica, ki jo je oče doma zlomil na moji riti, ni pomagala k lepšemu obnašanju. Mislim, da ni-sem bila hudobna, le rado-vedna in zelo uporniška. Pri treh ali štirih letih sem, na primer, ujela kokoš in ji zve-zala nogi. Potem sem jo pos-tavila na streho kurnika ter zvedavo čakala, kako bo pri-stala na tleh. Če bo. Še pra-vočasno jo je rešil brat Niko, meni pa je izdatno navil uše-sa.

Ko je pripeljal k hiši dek-le Marto, s katero se je po-tem tudi poročil, je mama pripravila celo gostijo. Spek-la je kruh, potico, tudi neke rogljičke z vaniljevo kremo. Slednje sem imela zelo rada. Bila sem užaljena, da jih bo Marta dobila kar tako, ne da bi bila pridna. Ko je nes-la prvega v usta, sem blekni-la: 'V tega sem pa pljunila.' Z odprtimi usti me je pogleda-la, brat pa me je prijel za lase in odvlekel v shrambo ter za-klenil. Z Marto se še danes ne razumeva najbolje, pa ne zaradi tiste otročarije, zaradi drugih, resnejših stvari.

Konec junija sem bila sta-ra deset let. Namesto da bi praznovala rojstni dan, smo teden dni porabili zato, da smo hišo pospravili od vrha do tal. Na obisk je priha-jal mamin najmlajši brat, ki je živel v San Franciscu, po poklicu pa je bil advokat. Doma se je, kar pomnim,

govorilo, kako bogat je. Go-voricam primerno sem pri-čakovala tudi darila. A jih žal ni bilo. Tri dni smo jih gos-tili, stregli od jutra do veče-ra, pa nič. Ko so nam dali na znanje, da nas bodo zapustili in se odpeljali na Bled, mi je mama ukazala, naj jim ope-rem avto. Da bodo šli z lepim na pot. 'Lahko, a za plačilo. Pet dolarjev hočem!' sem ji zabevskala nazaj. Stric me je slišal in se zasmejal. Ženi je nekaj rekel po angleško, ona ni znala slovensko, od-prla je denarnico in mi po-nudila dolar. Vzela sem ga in z dvignjeno glavo zapus-tila kuhinjo. Ko sem oprala avto, sem ugotovila, da sem dobila le dolarski bankovec. Užaljeno sem jim ga zatak-nila za zadnji brisalec. Upala sem, da bo stric spoznal, da se z Lenčko ni dobro zafrka-vati. Kaj se je zgodilo z ban-kovcem, ne vem, vem pa, da je tudi mama ugotovila, ka-kšnega skopuha ima za bra-ta, saj ga ni nikoli več pova-bila.

Ena dobra stvar pa se je med obiskom le zgodila: stric je pri nas pozabil neko revijo, kakšen je bil naslov, se ne spomnim več. V njej so bile na več straneh pred-stavljene plesalke oziroma navijačice ameriškega nogo-meta. Kazale so gole noge, na glavi pa so imele neka-kšno indijansko perjanico. Takrat sem se zaklela, da bom tudi sama nekoč navi-jačica. Revijo pa sem skrila pred mamo, saj bi mi jo ver-jetno zaplenila.

Zaradi nemogočega obna-šanja v šoli, jezikanja, odgo-varjanja učiteljem in ravna-telju, zaradi uničevanja šol-skega inventarja skoraj ni minil dan, da ne bi bila doma tepena. Bolj, kot me je oče želel ukrotiti, bolj sem bila trmasta. Ko se oziram nazaj v tiste čase, z gotovostjo re-čem, da bi bila zelo drugač-na, če bi mi kdaj rekli kaj le-pega, me pohvalili ali pa vsaj vprašali, zakaj sem takšna.

Enkrat samkrat, vsaj tako se mi zdi, so starši pokaza-li, da jim je mar zame. V ne-posredni bližini šole je bilo zemljišče, ki ga je vzel v na-jem prekupčevalec z lesom. Kadar ni bil prisoten, sta na hlode pazila dva psa, prive-zana na verigo. Sošolci so ju hodili dražit, vanju so meta-li kamenje in palice. Bolj, kot so psi kazali zobe, bolj so se smejali. Meni sta se zelo smi-lila. Večkrat sem jima prines-la vodo. Zlila sem jo v skle-do in v varni razdalji poča-kala, da sta jo popila. Nekoč pa se mi je zazdelo, da me po vseh dobrih delih, ki sem jih naredila, imata vsaj malo rada. Stopila sem bliže ter iz-tegnila roko, da bi ju poboža-la. Zgodilo se je v stotinki se-kunde: prvi je odprl gobec in z vso močjo šavsnil po moji roki. Odtrgal je kožo, skupaj z nekaj mesa. Najhuje je bilo, ker me ni hotel izpustiti. Šele na hišnikov žvižg se je cvileč pobral v svojo kočo. Eden od otrok je stekel po zdravnika, hišnik pa mi je z rokavom srajce zavezal roko tik nad rano, ker je kri drla v potokih. Ur, ki so sledile, se ne spomi-njam. Prebudila sem se v bol-nišnici, a šele naslednji dan. Zraven postelje sta stala ata in mama, bleda v obraz kot stena za njima. 'Da mi česa podobnega nikoli več ne na-rediš!' je dejala mama s tre-sočim glasom. Ata pa mi je položil svojo hrapavo dlan na čelo in me pobožal. Lastnik psov mi je potem dal nekaj odškodnine, žal pa moja po-habljena roka ni prepriča-la razredničarke, da bi imela vsaj tisto leto odlično ceno iz vedenja. Maščevala sem se ji tako, da sem ji pred vhodna vrata stresla košaro kurjekov. Žal me je zasačil poštar. No-vice o pobalinstvu ni prene-sel le na ušesa mojih staršev, raztrobil jo je po vsej vasi. V sedmem razredu potem nih-če ni hotel sedeti pri meni. Dejali so, da smrdim po kur-jih iztrebkih.«

(Se nadaljuje)

Kurja princesa, 1. del

Pobalinska Lenčka

usode

Erika Jesenko

Limonina krema in jogurtovi kozarčki

Limonina krema spomi-nja na limonino marmela-do, ki je vsestransko upo-rabna. Uporabimo jo lahko za prelive, nadeve, namaze in kot polnila za različna pe-civa. Kar je ne porabimo ta-koj, jo prelijemo v kozarce in shranimo v hladilniku. Danes bomo z njo sestavili jogurtove kozarčke, nasled-njič pa bomo iz nje napravili sočno limonino rulado.

Za pripravo limonine kreme potrebujemo: 100 g limoninega soka, 100 g sladkorja, 4 rumenjake, 1

naribano limonino lupini-co, 100 g masla.

V kozico stresemo slad-kor, limonino lupinico in limonin sok. Dobro pre-mešamo, da se sladkor sto-pi. Primešamo rumenjake in med stalnim mešanjem segrevamo na srednje ve-liki temperaturi, dokler se omaka ne zgosti. Ko se kre-ma zgosti, dodamo nareza-no maslo in mešamo, da se stopi. Kremo prelijemo v posodo in jo pokrijemo s fo-lijo za živila ter pustimo, da se ohladi.

Za pripravo jogurtove-ga kozarčka potrebujemo: 0,5 kg grškega jogurta, 200

g limonine kreme, 100 g jagod, 100 g zdrobljenih piškotov.

Na dno kozarca nade-vamo žlico zdrobljenih piškotov, ki jih prekrijemo z delom limonine kreme. Po limonini kremi razpo-redimo na rezine narezane jagode in čeznje nadevamo del grškega jogurta. Na gr-ški jogurt ponovno razpo-redimo zdrobljene piško-te, limonino kremo in ja-gode. Zaključimo z grškim jogurtom.

Nasvet: Grški jogurt upo-rabimo zaradi svoje kremne strukture in visoke vsebno-sti kakovostnih beljakovin.

22 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT kazipot@g-glas.si

desetdnevna vremenska napoved tedenski koledar vzhod zahod

Torek6. 4.

–4/5 °C

Nedelja 11. 4.

0/7 °C

Sreda 7. 4.

Četrtek8. 4.

Petek9. 4.

Sobota10. 4.

–6/5 °C –9/8 °C –5/10 °C 0/9 °C

Ponedeljek 12. 4.

Torek13. 4.

Sreda14. 4.

Četrtek15. 4.

–1/12 °C 1/13 °C 3/14 °C 3/15 °C

Operater na laserskem rezalniku, m/ž (Spodnji Brnik) Pričakujemo odgovornost za kakovostno izvedbo operacij, smisel za red in na-tančnost, končano izobrazbo tehnične smeri (strojništvo …), pripravljenost na dvoizmensko delo oz. v času povečanega obsega dela pripravljenost na delo iz-ven rednega delovnega časa, vsaj osnovno zanje enega tujega jezika (angleščine ali nemščine). Delo v urejenem okolju, delovno razmerje za 1 leto, nato za nedolo-čen čas. Gorenc-Igor Stare, s. p., Spodnji Brnik 81, 4207 Cerklje. Prijave zbiramo do 30. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Prodajalec, m/ž (Kranj) Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi opravili prodajo? Ali radi delate v dinamič-nem okolju z veliko izzivi? Uživate v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste vi oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbira-mo do 13. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Delavec v proizvodnji, m/ž (Železniki) Vaše delo bo: upravljanje, nadzor in strežba strojem, spremljanje in zagotavljanje kva-litete izdelave in kontroliranje izdelkov, manipulacija z vhodnimi materiali, pakira-nje in manipulacija z izdelki. Alples, industrija pohištva, d. d., Železniki, Češnjica 48a, 4228 Železniki. Prijave zbiramo do 22. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Pomočnik v proizvodnji, m/ž (Šenčur pri Kranju) Zaradi širitve proizvodnje iščemo novega sodelavca za delovno mesto pomočnik v proizvodnji za našo mizarsko delavnico v Šenčurju pri Kranju. Aurostar, storitve, d. o. o., Sv. Lenart 12, 4227 Selca. Prijave zbiramo do 21. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Sodelavec za opravljanje del – električar/vzdrževanje, m/ž (Železniki) Pričakujemo: kandidate z izobrazbo elektro smeri, strokovnost, natančnost in ve-stnost pri delu, osnovno računalniško znanje … Alples, industrija pohištva, d. d., Železniki, Češnjica 48a, 4228 Železniki. Prijave zbiramo do 03. 4. 2021. Podrobno-sti na www.mojedelo.com.

Administrator v kontrolingu, m/ž (Lesce) Tvoje naloge bodo obsegale: pripravo komercialnih in finančnih analiz, pripravo poročil in analiz za potrebe vodstva, sodelovanje pri izvajanju projektov v pod-jetju, opravljanje operativnih/administrativnih nalog, ostala dela po navodilu

nadrejenega. Tom Tailor Lesce, d. o. o., Alpska c. 43, 4248 Lesce. Prijave zbiramo do 15. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Mesar, m/ž (Tržič) K prijavi vabimo kandidate, ki imajo najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Zaželeno je, da: ste spretni pri pripravi mesa, vas veseli delo z ljudmi, ste pozitivno naravnani in zna-te to prenašati tudi na druge ljudi, pripravljeni za učenje in nova znanja v okviru de-lovnega mesta. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Strokovnjak za podatke (Data Scientist), m/ž (Škofja Loka, Bodovlje) Novi sodelavec bo iskal vzorce v podatkih z namenom razvoja modelov strojne-ga učenja, čez celotni življenjski cikel modela, od osnutka do produkcije. Načrto-val in implementiral bo zaključene rešitve z uporabo strojnega učenja, optimizaci-je in statistike. Odgovoren bo za inovativne rešitve, ki bodo podpirali proizvodni in poslovni proces. Sodeloval bo pri globalnih projektih celotne skupine Knauf. Kna-uf Insulation, d. o. o., Trata 32, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 19. 4. 2021. Po-drobnosti na www.mojedelo.com.

Strojni inženir – energetik, m/ž (Kranj) Pričakujemo: visoko ali univerzitetno izobrazbo Fakultete za strojništvo, smer ener-getika, izkušnje pri delu z energetskimi sistemi v industriji oziroma pripravljenost za učenje in razumevanje delovanja sistemov, obvladovanje programov MS Offi-ce, AutoCad, znanje enega tujega jezika (angleški jezik ali drugo). Trelleborg Slove-nija, d. o. o., Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 20. 4. 2021. Podrob-nosti na www.mojedelo.com.

Delavec v proizvodnji in skladiščnik, m/ž (Komenda) V podjetju DR Konekt, d. o. o., v delavnici takoj zaposlimo delavca. DR Konekt, d. o. o., Pod gabri 23, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 14. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Bančni svetovalec, m/ž v (PE Kranj)V NLB, d. d., za naše stranke želimo le najboljše, zato vabimo kandidate, ki jim je blizu delo s strankami, imajo prodajne veščine in jim trženje bančnih produktov predstavlja izziv. Pridružite se nam in postanite nepogrešljiv član naše ekipe. NLB d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Izkušeni gradbeni inženir – statik, m/ž (Šenčur) Pričakovana znanja, izkušnje in kompetence: 2. bolonjska oz. univerzitetna stopnja izobrazbe gradbene smeri – konstrukcijska smer, vsaj 5-letne delovne izkušnje pri projektiranju gradbene konstrukcije (statični račun, armaturni načrti, delavniški načrti) zahtevnih objektov visoke gradnje … Protim Ržišnik Perc arhitekti in inže-nirji, d. o. o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur. Prijave zbiramo do 30. 4. 2021. Podrob-nosti na www.mojedelo.com.

Proizvodni delavec v pakirnici in na farmi, m/ž (Duplica pri Kamniku) Od vas pričakujemo, da imate končano osnovno šolo, izkušnje so dobrodošle, niso pa nujne. Jata Emona, d. o. o., Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

STYRIA DIGITAL MARKETPLACES, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (1200+) NA: www.mojedelo.com, info@mojedelo.com

MojeDelo.com

Nagrajenci križanke Gorenjskega glasa z geslom: RESNIČNE ZGODBE, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu, 16. marca 2021 so: Jožef Grošelj iz Krope in Olga Škofic iz Kranja, ki prejmeta 1. nagrado in 2. nagrado (de-reze - Veriga K.F., Lesce), Nina Kulič iz Ivančne Gorice, ki prejme 3. nag-rado (knjiga).

Nagrajenci križanke Gorenjskega glasa z geslom: DOMAČE SLADICE ZA DIŠEČE PRAZNIKE, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu, 19. marca 2021 so: Marija Petrič iz Kranja in Julijan Vršnik iz Kanala, ki prejmeta 1. nagrado in 2. nagrado (dereze - Veriga K.F., Lesce), Ana Ahčin iz Dupelj, ki prejme 3. nagrado (knjiga). Nagrajencem čestitamo!

6. 4. tor. Viljem 6.33 19.38

7. 4. sre. Darko 6.31 19.39

8. 4. čet. Albert 6.29 19.41

9. 4. pet. Tomaž 6.27 19.42

10. 4. sob. Metilda 6.25 19.43

11. 4. ned. Leon 6.23 19.45

12. 4. pon. Lazar 6.21 19.46

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201 42 00 ali oseb no na Nazor-jevi ulici 1 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Kažipot brez-plačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni naslov kazipot@g-glas.si.

PRIREDITVE

Oblačilna dediščina GorenjcevTržič – V sredo, 7. aprila 2021, med 18. in 20. uro OI JSKD Tržič organizira spletno izobraževanje Oblačilna dediščina Gorenjcev z dr. Bojanom Knificem. Na prvi delavnici boste spoznali likovne in druge vire o oblačenju Gorenjcev od 17. do začetka 20. stoletja, posebnosti pokrival in drugih oblačil kmečkega prebivalstva na Gorenjskem, odraz oblačilne kul-ture v kostumiranju folklornih skupin ter razvoj »gorenjske narodne noše«. Več informacij in prijave na OI JSKD Tržič: boris.kuburic@jskd.si ali 04 592 46 30.

Anketa o razvojnem načrtu občine Tržič 2030Tržič – Občina Tržič je v sodelovanju z razvojno agencijo BSC Kranj in zunanjim izvajalcem podjetjem K&Z, Svetova-nje za razvoj, d. o. o., pristopila k pripravi razvojnega načrta občine Tržič 2030. V sklopu priprave razvojnega načrta se izvaja anketa, s katero želijo k sodelovanju povabiti čim šir-ši krog občanov. V ta namen vas vljudno vabijo, da anketo izpolnite tudi vi ter jo delite naprej. Anketa je anonimna in bo odprta do 11. aprila 2021 na spletni strani Občine Tržič v zavihku Aktualno.

Predstavitev knjižnega prvenca Tonija Mežana V petek, 9. aprila 2021, ob 20. uri bo potekala predstavitev knjižnega prvenca Tonija Mežana z naslovom Čarodej Toni in podnaslovom Avtobiografija kmečkega fanta, čarobnega umetnika in lokalnega politika. Predstavitev bo potekala v živo na FB-strani Tonija Mežana (Čarodej Toni).

Danica Zavrl Žlebir

Šenčur – »Razstava Izginu-la dediščina Šenčurja, ki nudi pregled obširnega ar-hivskega gradiva ZVKDS, OE Kranj, Gorenjskega mu-zeja, Oddelka za etnologi-jo Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani (po razi-skavi Šenčurja Američana prof. Joela M. Halperna in prof. dr. Jožeta Hudalesa ter njegovih študentov s fi-lozofske fakultete), Sloven-skega etnološkega muzeja, gradiva prof. Petra Fistra in njegove soproge Majde Fi-ster, etnologinje, ki je so-delovala pri raziskavi prof. Halperna, ter tudi zaseb-nih zbirk razglednic dolgo-letnih lokalnih zbirateljev,« navaja idejna vodja razsta-ve, domačinka Dragica Mar-kun, ki je k projektu povabila

tudi konservatorko Natašo Ülen, mag. inž. arhitekture. »Predstavljena bo predvsem profana arhitektura Šenčur-ja v različnih obdobjih, v pri-kazu s sedanjim stanjem, ohranjenostjo ter obenem potencialom za prenovo, ki ga Šenčur ima. Projekt tra-ja že nekaj let, saj je zbiranje

fotografij dolgotrajen pro-ces, prav tako tudi spremlja-nje izginjanja avtohtone ar-hitekture ter rast novogra-denj na njihovem mestu, po-nekod propadanje, ponekod pa tudi bolj ali manj uspešna prenova objektov.«

Projekt finančno podpira tudi Občina Šenčur. Kot še navaja Markunova, bo raz-stava od torka, 20. aprila, pos-tavljena naprej ob cerkvi sv. Jurija in bo na ogled do kon-ca julija. Razširjena bo tudi v občinski muzej, kjer bo pred-stavljeno kulturno in druž-beno življenje vaščanov. Ob ugodnih epidemioloških raz-merah, ob upoštevanju opo-zoril NIJZ, bo možen ogled v muzeju od 20. aprila do 9. maja, vsa torek in petek od 17. do 19. ure in vsako nede-ljo od 10. do 12. ure. Razstava o izginuli dediščini Šenčurja

je načrtovana kot prva, sledi-le naj bi ji še druge za druga naselja v občini.

Še naprej pa zbirajo stare fotografije na temo arhitek-ture naselij v celotni občini, življenja, predmetov ter op-ravil. V KD Hiša čez cesto prosijo občane, da jim pos-redujejo ta gradiva, seveda z dovoljenjem, da jih skenira-jo, objavijo v sklopu razstave in tudi vrnejo. »Poleg samih stavb so vsekakor zanimive še fotografije o košnji, prek-rivanju hiš s slamo, oranju, mlatenju žita, takratnih tr-govin, mlekarne, obrtnih de-javnosti, gledališki dejavno-sti, raznovrstnih praznova-njih,« vabi Dragica Markun, na katero se lahko obrnejo občani s svojo pripravljeno-stjo na sodelovanje (telefon: 031 68 10 73, e-naslov: dra-gica.markun@gmail.com).

Izginula dediščina ŠenčurjaOb občinskem prazniku bodo v središču Šenčurja pri cerkvi postavili razstavo na prostem z naslovom Izginula dediščina Šenčurja. Na pobudo domačinke Dragice Markun jo prirejata Kulturno društvo Hiša čez cesto in kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD).

Dragica Markun: »Na razstavi Izginula dediščina Šenčurja bo predstavljena predvsem profana arhitektura Šenčurja v različnih obdobjih, v prikazu s sedanjim stanjem, ohranjenostjo ter obenem potencialom za prenovo, ki ga Šenčur ima.«

Kranj – Kmetje, ki se želijo v okviru programa razvoja podeže-lja vključiti v ukrepe za Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), se morajo prej udeležiti usposabljanja; eno je že bilo, dve pa še bosta – prvo v sredo, 21. aprila, in drugo v pone-deljek, 3. maja. Na usposabljanje se prijavijo tako, da najmanj dva dni pred začetkom usposabljanja izpolnijo e-prijavnico, na podlagi katere bodo potlej na svoj e-naslov prejeli poveza-vo (link), preko katere bodo lahko spremljali izobraževanje. Usposabljanje bo za večino potekalo v spletni obliki; tisti, ki te možnosti nimajo, pa bodo na e-naslov prejeli povezavo za ogled gradiva oziroma bodo po pošti dobili tiskano gradivo. V okviru KOPOP se je možno vključiti v trinajst ukrepov.

Usposabljanje za okoljske in podnebne ukrepe

Domžale – Občina Domžale aprila praznuje občinski praznik in eden od dogodkov ob tem je tudi razstava fotografij z ob-činskega koledarja 2021 z naslovom Domžale skozi krajevne skupnosti, ki so jo na ogled postavili v Knjižnici Domžale. Avtorja fotografij sta mlada Maximillian Verderber in Jure Gu-banc, ki sta dobila nalogo, da raziščeta krajevne skupnosti v občini in jih predstavita skozi svoje oči. Razstava tako prikazu-je že znane motive s povsem druge perspektive. Fotografska razstava bo v knjižnici na ogled vse do 24. aprila.

Domžale skozi krajevne skupnosti

Kranj – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske danes, 6. aprila, ob 18. uri na spletni aplikaciji Zoom pripravlja predavanje o reji kokoši za začetnike. O tem, na kakšen način se lotiti reje, bo predavala dr. Tamara Korošec. Predavanje je namenjeno obča-nom zgornjegorenjskih občin, obvezne so predhodne prijave.

Spletno predavanje o reji kokoši

23Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021 MALI OGLASI, ZAHVALE malioglasi@g-glas.si

ZAHVALA

V 95. letu je zaspala in našla svoj mir naša draga mama, babi in prababi

Angelca Kacinrojena Kolarec, z Begunjske 15 v Kranju

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju DSO Preddvor, ki jo je spremljalo v njeni bolezni in zanjo skrbelo zadnje leto in pol.

Od nje smo se poslovili v družinskem krogu na kranjskem pokopališču.

Sin Jelko z družino

RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

Seksi pite je knjiga posvečena ljubiteljem hitrih in enostavnih receptov. Vsebuje 40 preverjenih receptov za sladke, slane, presne, mesne in veganske pite. Pite so slastne, preproste za pripravo in očarajo z bogato kombinacijo okusov in različni-mi načini priprave. Postrežemo jih lahko kot sladico, prigrizek, glavno jed ali prilogo. Mehka vezava, 145 x 210 mm, 90 strani

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

11EUR

Delo na vrtuDragi naročniki in bralci Gorenjskega glasa!Pomlad je tu in z njo začetek opravil na vrtu. Zanima nas, kako se pri vaši hiši lotite dela na vrtu, v sadovnja-ku in na cvetličnih gredah. Morda poznate kakšen učin-kovit trik, ki ste ga pripravljeni deliti z drugimi? Napiši-te, česa se spomladi lotite najprej in kakšen je vaš re-cept za dobre pridelke. Delite z nami svoje izkušnje in nasvete, saj več glav več ve. Tudi če živite v stanovanju in je vaš vrt vaš balkon ali okenska polica, nam pišite! Prispevki bodo objavljeni v Gorenjskem glasu in nagra-jeni z vrtnimi rokavicami, ki jih boste dobili po pošti. Pišite nam na koticek@g-glas.si ali na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj.

Nagradna igra bo potekala od petka, 26. marca, do petka, 16. aprila 2021. Prispevki bodo objavljeni v Kotičku za naročnike in bodo podpisani z vašim imenom in krajem bivanja.

Slik

a je

sim

bolič

na.

V volčjem brlogu

Mednarodna uspešnica, ki temelji na presunljivi resnični zgodbi Margot Wölk in vzbuja provokativna vprašanja o sostorilstvu, krivdi in borbi za preživetje.

352 strani, 135 x 200 mm, trda vezava

www.gorenjskiglas.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

11EUR

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

224 strani ,15 x 20 cm, špiralna vezava,

Pred vami je najnovejša kuharica za kremasta peciva in sladice – sadna peciva, rulade, torte in tortice, sladice brez peke, deserte v kozarcih in ostale kremaste užitke. Njihova jasna in enostavna priprava vodi vsakogar do zagotovljenega uspeha.

10EUR

Pred vami je kuharska knjižica, ki bo vaši domišljiji dala prosto pot! Sirove poslastice v obliki sonca, šopki rož iz surove zelenjave, vulkanski krompirji in čokoladne torte, … Izbirate lahko med 50 recepti, ki vas bodo korak za korakom vodili do kulinaričnih poslastic.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

5EUR

Recepti so opremljeni z zabavnimi ilustracijami in fotografijami, ob katerih se človeku pocedijo sline! 64 strani.

MALI OGLASIT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure!

De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek, petek nep rekinjeno od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

Rezultati 27. kroga – 4. april 2021

3, 4, 5 18, 25, 30, 37 in 1

 Loto PLUS:2, 7, 8, 18, 19, 22, 36

in 32Lotko: 5 6 1 2 5 6

 Sklad 28. kroga za

Sdmico: 2.000.000 EURSklad 28. kroga za PLUS:

2.300.000 EURSklad 28. kroga za Lotka:

1.250.000 EUR

LOTO

GRADBENI MATERIALKUPIM

SMREKOVO hlodovino in hlodovino bora, tel.: 040/201-295 21000825

KURIVOPRODAM

SUHA bukova in mešana drva, možna dostava, tel.: 031/343-161 21000801

HOBIKUPIM

ODLIKOVANJA, značke, kovance, srebrnino, slike, luči, zastave in drugo, tel.: 068/173-293 21000822

UMETNINE, NAKITPRODAM

TAPISERIJE, tema Križev pot, 14 po-staj + vstajenje, vel. 170 x 130 cm, cena 75.000 EUR, tel.: 040/567-544 21000672

KMETIJSKI STROJIPRODAM

CIRKULAR za žaganje drv, z mizo in koritom, tel.: 031/812-210 21000827

KOSILNICO Deutz Fahr 165, BCS 127 in motorno žago Stihl 045, tel.: 031/585-345 21000804

TROSILEC umetnega gnojila s karda-nom Creina, 500 kg, tel.: 041/287-901 21000824

KUPIM

TRAKTOR in vso ostalo kmetijsko me-hanizacijo, tel.: 031/562-809 21000811

PRIDELKIPRODAM

JEDILNI krompir, beli La strada, rdeči Manitu in Bella rosa, ter drobni krompir, primeren tudi za sajenje. Lanski uvoz, tel.: 041/282-039 21000762

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

KOKOŠI - nesnice, jarkice, rjave pred nesnostjo in KG piščanci za dopitanje. Pripeljemo na dom, Matej Bulovec s.p., Mlakarjeva ul. 45, Šenčur, tel.: 041/710-113 21000792

BIKCE in telice, težke 250 kg in suha bukova drva, tel.: 031/585-345 21000805

PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg, mesni tip, možnost izbire moškega spola in dostava, tel.: 041/455-732 21000818

OSTALOPRODAM

SILAŽNE bale 2. košnja, Bohinj, tel.: 031/794-309 21000823

VRTNO zemljo, 4 m3, ugodno, tel.: 041/503-222 21000828

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

IŠČEMO voznika tovornega vozila C in E kat., z opravljeno kodo 95, urejenim delovnim dovoljenjem v kolikor niste slovenski državljan. Zaželjene so de-lovne izkušnje s tovornim vozilom, vsaj 1 leto. Tadej Frakelj s.p., Studeno 24 a, Železniki, tel.: 031/767-355 21000826

HONORARNO ali redno zaposlim stroj-nega ključavničarja - varilec. Kozina Kranj, d.o.o., Pintarjeva ulica 5, Kranj, tel.: 041/652-285 21000776

STORITVENUDIM

ADAPTACIJE vsa gradbena dela, not-ranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ogra-je, kamnite škarpe in dimnike, kvalite-tno, hitro in poceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 21000795

ADAPTACIJE hiš in stanovanj, urejanje dvorišč, fasade, ometi, izkopi, dimniki, ... LEARD d.o.o., Pivka 11, Naklo, tel.: 041/583-163 21000796

FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 53/a, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 21000793

24 Gorenjski glastorek, 6. aprila 2021

info@g-glas.si

vre men ska na po ved

TOREK SREDA ČETRTEK

–1/5 oC

–3/2 oC

4/9 oC

5/9 oC

1/4 oC

1/4 oC

1/2 oC

4/7 oC

1/3 oC

2/4 oC

0/4 oC

–3/2 oC

0/6 oC

1/7 oC

–5/7 °C –6/11 °C0/4 °C

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

Danes dopoldne bo snežilo, popoldne se bo oblačnost trgala, možna je kakšna snežna ploha. Pihal bo severnik. Jutri dopol-dne bo pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s snežnimi plohami. V četrtek bo pretežno jasno.

Maša Likosar

Voklo – Beti Podgoršek iz Vo-klega je povedala, da so veli-ko noč praznovali podobno kot leta poprej, le da je bilo tokrat praznično doživetje še bolj umeščeno v krog druži-ne. »Ker ni bilo verskih obre-dov v živo, smo jih spremlja-li po televiziji in drugih elek-tronskih medijih. Pripravili smo vse velikonočne jedi, ki smo jih sami doma blagos-lovili z blagoslovljeno vodo. V soboto dopoldan smo v va-ški cerkvi dobili tudi veliko-nočni ogenj. Na velikonoč-no nedeljo pa smo v skladu z ukrepi prejeli sveto obhajilo v cerkvi. Ohranili smo tudi tradicijo zbijanja pirhov,« je povedala Podgorškova in na-daljevala: »V preteklih letih smo se udeležili vstajenjske procesije in to je tisto, kar nam najbolj manjka. Nekoč se je cel postni čas, zlasti na veliki petek, molil križev pot. Mi smo molitev opravili pri velikonočnem zajtrku. Ne glede na vse pa je velika noč praznik upanja ter življenja in to vzdušje bomo ohranili tudi v prihodnje.«

Marija Kranjec z Viso-kega pri Šenčurju je deja-la, da so veliko noč prazno-vali nekoliko neobičajno in daleč od tradicije, ki so jo vajeni. »Pogrešamo zlasti verske obrede. Letos ni bilo vstajenjske maše niti nis-mo prejeli blagoslovljenega

ognja. Pred procesijo smo vedno nesli ličen šopek na pokopališče, letos nam to ni bila osrednja skrb. Veli-ka noč že drugo leto poteka v skladu s številnimi ukre-pi in bojim se, da bo zavo-ljo tega tradicija šla v po-zabo, kar je škoda. Ni pra-vega vzdušja, zato opušča-mo običaje. Opazila sem tudi, da ljudje vse manj za-hajajo v cerkev,« je deja-la in dodala: »Sveto mašo smo spremljali po televizi-ji, a doživetje niti približno ni bilo podobno tistemu v živo. Pripravili smo košaro za žegen in jo ob blagoslo-vu postavili pred televizijo,

zakurili smo kadilnico, da je vsaj vonj pričaral praznič-no razpoloženje. Smo se pa strogo držali posta na veliki petek, tudi v soboto dopol-dan nismo jedli mesa.«

Magda Galjot iz Lahovč pa je pojasnila, da večjih priprav na veliko noč niso imeli, ker ukrepi niso do-voljevali. »Ženske smo pospravile hišo, pripravili smo velikonočne jedi, v dru-žinskem krogu smo imeli velikonočni zajtrk, obiska-li so nas sorodniki. Duhov-no pa je največji krščanski praznik vsak doživel zlasti pri sebi, saj se nismo mog-li udeležiti verskih obredov,

spremljali smo jih na sple-tu. Sin je na velikonočno ne-deljo pritrkaval v cerkvenem zvoniku, ta del tradicije smo ohranili tudi letos,« je pove-dala Galjotova in še doda-la: »Mislim, da praznično vzdušje ni več tako, kot je bilo nekoč, ko si potico je-del res le na praznik. Spom-nim se, da je mama že ne-kaj tednov pred veliko noč-jo pred otroki skrivala jajca, da so se potem lahko barvali pirhi. Včasih smo si za veli-ko noč privoščili nova obla-čila in najbolj smo bili nes-rečni, če je padal dež in smo morali obleči plašč ter tako skriti nov videz.«

Pogrešali so verske obredeVelika noč je eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki pa je že drugo leto potekal v skladu z epidemiološkimi ukrepi. Sogovornice so nam zaupale, kako so preživele velikonočne praznike.

Čeprav je velika noč minila brez velikonočnih verskih obredov, so številni ohranili tradicijo priprave velikonočnih jedi, kamor sodijo tudi pirhi, šunka, potica, hren. / Foto: Gorazd Kavčič

Jasna Paladin

Velika planina – Na Veli-ki planini te dni znova vla-dajo zimske razmere, saj je snega ponekod še ved-no tudi pol metra, tempe-rature pa niso prav nič spo-mladanske. A nedavna od-juga je sneg na prisojnih pobočjih stalila in brego-ve obarvala vijolično. Vsa-ko pomlad na pobočjih, ta-koj ko se stopijo zadnje za-plate snega (večinoma pa

še kar med njimi), vzklijejo žafrani, ki se med talečim se snegom odlično počuti-jo. Pogled po Veliki planini in vseh okoliških planinah (Kisovec, Mala in Gojška planina, planina Dol, plani-na Konjščica …) nam te dni tako ponuja le belo ali vijo-lično barvo. Cvetenje žafra-nov je precej kratkotrajno, saj vztrajajo le do štirinajst dni, bo pa sneg zagotovil, da bodo iz zemlje letos ku-kali bolj postopoma.

Žafrani obarvali planino

Žafrani na Gojški planini

Urša Peternel

Jesenice – Približuje se maj, čas cvetenja narcis, ko vasi pod Golico obišče veliko obiskovalcev, velika večina z lastnimi avtomobili. Lani je bila Planina pod Golico tako obremenjena s pločevino, da je bila potrebna vzpostavitev popolne zapore ceste že na Jesenicah. Zato se je Občina Jesenice že lani lotila ureja-nja problema, v začetku le-tošnjega leta pa je bil obliko-van dokončni predlog ureja-nja prometa v maju.

Tako bo ob koncih tedna v času pričakovanega najve-čjega obiska občudovalcev narcis z namenom umirja-nja prometa vzpostavljena zapora ceste v Planino pod Golico in Javorniški Rovt. Za obiskovalce bo vzpostav-ljena brezplačna avtobu-sna linija na relacijah Jese-nice–Planina pod Golico in

Jesenice–Javorniški Rovt (Pristava).

Avtobus z zgoščenim vo-znim redom bo ustavljal na vseh postajališčih javnega potniškega prometa na svo-ji relaciji, pri čemer pričaku-jejo, da ga bodo uporabljali tudi Jeseničani.

»Ukrep zapore ceste s kom-binacijo avtobusnega prevo-za bo po eni strani omogočil okolju prijaznejši obisk ob-čutljive narave, po drugi stra-ni pa obiskovalcu ponudil prijaznejši in brezskrbnejši obisk. Pozabiti pa ne smemo tudi domačinov, katerih vasi ne bodo kot v prejšnjih letih 'zabite' z avtomobilsko plo-čevino, kar jim je povzroča-lo veliko preglavic pri vsakda-njih opravilih,« je ob tem de-jal Klemen Klinar iz Razvoj-ne agencije Zgornje Gorenj-ske, ki v sodelovanju z Obči-no Jesenice pripravlja novo prometno ureditev v maju.

Med narcise le z avtobusomPotem ko je lani prišlo do preobremenitve in zapore ceste, bo letos v maju na ogled narcis v Planino pod Golico in Javorniški Rovt mogoče priti le z (brezplačnim) avtobusom z Jesenic.

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 22. aprila sklepali tudi o uporabi bilančnega dobička. Družba je imela ob kon-cu lanskega leta 45,4 milijona evrov bilančnega dobička, po predlogu uprave in nadzornega svet pa naj bi skoraj vsega, razen 132.440 evrov, namenili za izplačilo dividende. Če bo skupščina s tem soglašala, bodo imetniki delnic prejeli 22 evrov (bruto) dividende na delnico, izplačilo bo 6. avgusta.

Delničarjem Petrola dvaindvajset evrov dividende

Kranj – Spar Slovenija je že deveto leto zapored v tradicionalni velikonočni akciji obdaril materinske domove po Sloveniji. Z izbranimi dobrotami so poskrbeli za bogat velikonočni zaj-trk mamic in otrok, s plenicami pa oskrbeli tudi najmlajše prebivalce enajstih slovenskih materinskih domov. Poslovdje Sparovih trgovin po Sloveniji so materinske domove obiskale v četrtek in petek pred veliko nočjo, med njimi tudi gorenjskega v Kranju, in jih presenetile s prazničnimi dobrotami in pleni-cami Pretty Baby za najmlajše. V košarici dobrot so se med drugim skrivale zlatorumene velikonočne pletenice Pekarne Spar, čokoladni zajčki in druge velikonočne sladkarije.

Obdarili materinske domove

Spar Slovenija je obdaroval tudi Materinski dom Gorenjske.

Foto

: Spa

r