Upload
nisacore
View
27
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Pages 1 to 40
Citation preview
doc. dr. Mirijam Vabec
SEDIMENTOLOGIJA 6. Karbonatne sedimentne kamnine
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e Karbonati nastajajo skozi celotno geoloko
zgodovino
predkambrij zlasti stromatoliti in dolomiti
kambrij do danes apnenci
UVOD
Karbonatni sedimenti in kamnine nastajajo
z biokeminimi procesi
s keminim izloanjem CaCO3 iz vodnih
raztopin (neorganski procesi!)
s fizikalnimi procesi razpadanja starejih kamnin
Pilbara (Avstralija), 3.4 Ga: stromatoliti
obsena plitva morja v geoloki
preteklosti (1000s km2)
epikontinentalna morja karbonatne tovarne obsena karbonatna produkcija je v
korelaciji z visokim globalnim mo-
vodostajem pleistocenska poledenitev odvzame veliko mo-
vode nizek mo-vodostaj dananja obmoja karbonatne
produkcije so zelo omejena
Epikontinentalna morja v K
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Ekonomski pomen
rezervoarji cca najvejih svetovnih rezervoarjev nafte
epigenetska Pb in Zn sulfidna rudia (Missisipi
Valey)
uporaba v ke- in cementni industriji
Osnovne metode petrografskega preuevanja
zbruski
acetatne folije polirano povrino zbruska jedkamo s 5% HCl 30-60 s v acetonu prekrijemo s folijo po 10 min odstranimo in vstavimo med 2 stekli struktura!!!
CL, UV lu, fluorescenca skrite strukture!
barvanje: Alizarin S-rdee in K-fericianid
ne-Fe kalcit: roza
Fe kalcit: moder do vijolien
ne-Fe dolomit: brezbarven
Fe dolomit: turkizno moder
UVOD
Med karbonatne kamnine pritevamo:
vse kamnine, ki vsebujejo > 50% karbonatnih mineralov in
ki po svojem nainu nastanka spadajo med ke- in biokemine sedimentne kamnine
apnenci in dolomiti
Zaradi preteno karbonatne sestave sem uvramo
tudi:
apneneve, dolomitne ter apnenevo-dolomitne bree, konglomerate in peenjake (klastini
nain nastanka!!!)
laporje in laporovce (meani nain nastanka!!!)
Sfalerit in galenit v apnencu
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Glavni producenti karbonatnih sedimentov organizmi s karbonatnimi skeleti
ivijo v vseh svetovnih morjih na skoraj vseh
globinah karbonati nastajajo skoraj kjerkoli
omejitveni faktorji karbonatne produkcije: T, slanost,
globina vode (ACD, CCD, lizoklina), donos
siliciklastinega meteriala (zamori ivljenje)
UVOD
globina ACD in CCD zmerne geografske irine 1.700-1.800 m (ACD) in 4.400-4.900 (CCD)
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Glavni producenti karbonatnih sedimentov organizmi s karbonatnimi skeleti
ivijo v vseh svetovnih morjih na skoraj vseh
globinah karbonati nastajajo skoraj kjerkoli
omejitveni faktorji karbonatne produkcije: T, slanost,
globina vode (ACD, CCD, lizoklina), donos
siliciklastinega meteriala (zamori ivljenje)
UVOD
globina ACD in CCD zmerne geografske irine 1.700-1.800 m (ACD) in 4.400-4.900 (CCD)
glavnina karbonatnih sedimentov nastaja v (sub)tropskem pasu normalno slana, topla, plitva voda v prezraeni fotini coni
obstajajo tudi t.i. hladnovodni karbonati cool-water carbonates!!!
karbonati nastajajo tudi v jezerih in tleh
Ohranjenost karbonatnih zrn in cementov v
apnencih je odvisna od primarne mineralne
sestave:
komponente iz Mg kalcita odlina ohranitev
komponente iz Mg kalcit dobra ohranitev z manjimi mikrostrukturnimi spremembami in
delnim raztapljanjem
komponente iz aragonita
homoaksialno nadomeanje s kalcitom ohrani se spremenjena vendar e vedno
prepoznavna struktura kalcitizacija (neomorfizem!!!)
heteroaksialno nadomeanje s kalcitom aragonit se popolnoma raztopi nastane kalup, ki ga kasneje zapolni kalcitni cement
MINERALNA SESTAVA KARBONATNIH SEDIMENTOV
Nekarbonatni minerali v apnencih:
terigeni: kremen in GM avtigeni: pirit, hematit, fosfat
Sestava recentnih karbonatov je pisana in odvisna od sestave prisotnih
skeletnih ter neskeletnih zrn.
aragonit je nestabilen pri povrinskih T, P
Mg kalcit s asom izgublja Mg
diageneza sestavo karbonatnih sedimentov poenoti Mg kalcit
V recentnih karbonatih prevladujeta:
aragonit (CaCO3, rombina singonija)
kalcit (CaCO3, trigonalna singonija)
Mg kalcit (< 4 mol.% MgCO3)
Mg kalcit (> 4 mol.% MgCO3;
obiajno 11-19 mol.%)
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Fizikalno kemijski pogoji izloanja karbonatov
ali se bo iz raztopine sladke ali slane vode, ki vsebuje raztopljen Ca-hidrogen karbonat izloal
kalcit ali aragonit je odvisno od:
molarnega razmerja Mg/Ca
slanosti raztopine
MINERALNA SESTAVA KARBONATNIH SEDIMENTOV
Mg/Ca5
slanost 35-350
izloanje ARAGONITA in Mg KALCITA
aragonit se iz sladke vode izloa pri Mg/Ca>12
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Biomineralizacija izloanje karbonatnih mineralov zaradi biolokih in biokeminih procesov
ve kot 90% karbonatnih sedimentov nastane z biolokimi ali biokeminimi procesi v mo-okoljih
organizmi svoje skelete izgrajujejo iz aragonita ter Mg in Mg kalcita izbira minerala je odvisna od naina ivljenja organizma in od nagnjenosti organizma do doloenega minerala
biomineralizacijo povzroajo reakcije med produkti metabolizma +/- fotosinteze ter ioni v
morski ali sladki vodi kristalni habitus biomieralov in anorganskih mineralov je enak
MINERALNA SESTAVA KARBONATNIH SEDIMENTOV
veina morskih in nekaj sladkovodnih karbonatov je biogenega izvora veina karbonatov izloenih iz meteorskih in formacijskih voda pa anorganskega nastanka
Ca(HCO3)2 CO2+CaCO3+H2O
odvzem CO2 ali H2O iz Ca(HCO3)2 sproi
izloanje CaCO3
fotosintetski in bakterioloki procesi segrevanje vode znianje atm P nad vodno povrino razprevanje vode v kapljice kropljenje
valov ali slapov
izparevanje ali evaporacija
voda mora biti rahlo alkalna (pH>7.8)
2 vrsti biomineralizacije
direktna tevilne ivalske in rastlinske vrste svoje skelete in lupine gradijo iz
karbonatnih mineralov biomineralno poreklo je oitno!
indirektna nekatere rastline (alge, morske trave) s fotosintetskimi procesi ter
cianobakterije z bakteriolokimi procesi
posredno izzovejo biomineralizacijo bio poreklo ni oitno
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
(I) neskeletna zrna
ooidi in pizoidi
peloidi
agregatna zrna
intraklasti
(II) skeletna zrna
moluski
brahiopodi
korale
ehinodermi
briozoji
foraminifere
ostali organizmi s karbonatnimi skeleti
alge in mikroorganizmi
(III) mikrit karbonatni mulj OSNOVA!!
(IV) cementi glej diagenezo karbonatov!
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Apnenci imajo zelo raznoliko sestavo v grobem loimo 4 osnovne skupine komponent
Ooidi in pizoidi
(sub)sferina zrna zgrajena iz jedra in enega ali
ve koncentrinih ovojev enakomerne debeline
jedro: kremenova ali razlina kabonatna zrna
razliki
premer < 2 mm ooidi kamnina je oolit (recentni ooidi veliki v povpreju 0.2-0.5 mm)
premer > 2 mm pizoidi kamnina je pizolit
e jedro obdaja ena sama lamela superficial ooids (povrinski ooidi)
ve manjih zdruenih ooidov obdajajo enotne
koncentrine lamele sestavljeni ooidi
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna
Lupinasta zrna: ooidi, pizoidi in onkoidi
(mikroorganizmi!)
1 mm
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Recentni ooidi
Pizoidi
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Radialni ooidi Tangencialni ooidi
Povrinski ooidi
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
recentna okolja nastanka ooidov
ooidi W morskih okolij (Bahami)
nastajajo zlasti v plitvih (< 5 m; max 10-15 m)
in razburkanih vodah plimski in nevihtni tokovi ter valovi jih premikajo v obliki sipinic
in din
zgrajeni iz aragonita +/- Mg kalcita
tangencialni ooidi
ovoje gradijo igliasti ali paliasti aragonitni
kristalki (2 m), orientirani II s povrino
ovojev
izmenjujejo se lahko z laminami iz
mikrokristalnega aragonita in laminami z
neurejenimi aragonitnimi iglicami
W mo-okolja z normalno slanostjo (+
hiperslana jezera in vroi izviri)
radialni ooidi
lamine so zgrajene iz igliastih in prizmatskih
kristalov aragonita, Mg ali Mg kalcita, ki so
orientirani pravokotno glede na povrino
ovoja in so razporejeni radialno arkovito, od
jedra ooida navzven
W mo-okolja >< slanosti od normalne radialni aragonitni ooidi
slana jezera radialni ooidi iz Mg kalcita
sladkovodna in brakina jezerska okolja radialni ooidi iz Mg kalcita
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna
Radialni ooidi
Tangencialni ooidi
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
recentna okolja nastanka ooidov
ooidi W morskih okolij (Bahami)
nastajajo zlasti v plitvih (< 5 m; max 10-15 m)
in razburkanih vodah plimski in nevihtni tokovi ter valovi jih premikajo v obliki sipinic
in din
zgrajeni iz aragonita +/- Mg kalcita
tangencialni ooidi
ovoje gradijo igliasti ali paliasti aragonitni
kristalki (2 m), orientirani II s povrino
ovojev
izmenjujejo se lahko z laminami iz
mikrokristalnega aragonita in laminami z
neurejenimi aragonitnimi iglicami
W mo-okolja z normalno slanostjo (+
hiperslana jezera in vroi izviri)
radialni ooidi
lamine so zgrajene iz igliastih in prizmatskih
kristalov aragonita, Mg ali Mg kalcita, ki so
orientirani pravokotno glede na povrino
ovoja in so razporejeni radialno arkovito, od
jedra ooida navzven
W mo-okolja >< slanosti od normalne radialni aragonitni ooidi
slana jezera radialni ooidi iz Mg kalcita
sladkovodna in brakina jezerska okolja radialni ooidi iz Mg kalcita
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna
Tangencialni ooidi
Radialni ooidi
ooidi W morskih okolij (Baffin Bay, Texas)
med- in nadplimske ravnice vadozni pizoidi nastajajo v povezavi s tapee teksturami obarjanje v lokalnih bazenkih in pod scementirano skorjo pogosto asimetrini in-situ rast
radialni ooidi se zelo radi razlomijo
ooidi W jezerskih okolij (Great Salt Lake, Utah)
radialni ooidi z neravno povrino lamin
ooidi-pisoidi v karbonatnih tleh kalkretni pizoidi
iz drobnozrnatega kalcita s slabo razvito koncentrino zgradba, ki je pogosto asimetrina
nastanejo z mikrobiolokimi procesi in s kalcifikacijo organskih filamentov (gljiv, bakterij)
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Radialni ooidi Pizoidi Recentni ooidi
nerecentni ooidi v kamninah
primarni aragonitni +/- Mg kalcitni ooidi se med diagenezo v ooide iz Mg kalcita lahko so naknadno e silificirani ali dolomitizirani reliktne strukture
ooidi primarno zgrajeni iz Mg kalcita so esto delno dolomitizirani (dolomitni romboedri)
in vsebujejo viji %Fe
kalupni ooidi popolna raztopitev aragonita
oomoldina poroznost
decentriranje jedra
kalup kasneje zapolni kalcitni cement
mikritni ooidi
zgodnjediagenetska mikritizacija
endolitski organizmi
nastanek ooidov in pizoidov
anorgansko obarjanje CaCO3 voda v tropskih plitvih morjih je prenasiena s CaCO3 razburkana voda, odstranjevanje CO2, poviana T sproijo obarjanje CaCO3 okoli jedra zlasti tangencialni ooidi W okolij in vsi pizoidi
biokemini izvor organska sluz prevlee jedra ali povrine oidov mikroorganizmi v sluzi ustvarijo mikrookolje ugodno za izloanje CaCO3 radialni ooidi mirnih okolij
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Peloidi
sferina in eliptina zrna zgrajena iz kristalnega karbonata in
brez notranje strukture
veliki v povpreju 0.1-0.5 mm (max nekaj mm)
izvor in nastanek
fekalni izvor peleti
gastropodi, rakci, polihete
pravilnih oblik in z veliko organske snovi
znailni za mikritne apnence mirnih okolij: lagune, plimske
ravnice
diageneza jih zabrie in unii kosmiast izgled
mikritizirani bioklasti peloidi
veji in manj pravilnih oblik
nastanejo kot posledica vrtanja endolitskih organizmov in
rekristalizacije
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Peleti
Peloidi
Agregatna zrna (grapestones)
karbonatna zrna sestavljena iz ve zlepljenih manjih zrnc, ki jih
vee mikrit, sparit ali pa organska snov
velika so 0.5-3 mm, nepravilnih oblik in z raznoliko notranjo
zgradbo
karbonatna zrna, ki gradijo agregatna zrna so praviloma
intenzivno mikritizirana
nastajajo v zaitenih podplimskih okoljih pod tanko plastjo
mikrobne sluzi cementi se izloajo s procesi biomineralizacije
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Agregatna zrna (grapestones)
karbonatna zrna sestavljena iz ve zlepljenih manjih zrnc, ki jih
vee mikrit, sparit ali pa organska snov
velika so 0.5-3 mm, nepravilnih oblik in z raznoliko notranjo
zgradbo
karbonatna zrna, ki gradijo agregatna zrna so praviloma
intenzivno mikritizirana
nastajajo v zaitenih podplimskih okoljih pod tanko plastjo
mikrobne sluzi cementi se izloajo s procesi biomineralizacije
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Intraklasti
karbonatna zrna oz. fragmenti, ki so nastali znotraj sedimentacijskega prostora
nastanejo s premeanjem delno konsolidiranih in litificiranih karbonatnih sedimentov kmalu po
njihovi odloitvi
obiajno so muljaste sestave lahko vsebujejo tudi fosilne delce ali terigena zrna (v manjini)
poimenovanje
e kaejo znake plastinih deformacij plastiklasti
e presegajo velikost pe-zrn muljasti prodniki (mud pebbles)
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna
med diagenezo se intraklasti lahko deformirajo/razpoijo psevdoosnova
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
2 posebni vrsti intraklastov:
ploati mikritni intraklasti (micritic flake or chip) posebna vrsta intraklastov
izsuene luskice blata na plimski ravnici ali z nevihtno porueni podplmski mikritni mulji flat-pebble ali edgewise konglomerati/bree (konglomerati s sploenimi prodniki)
rni prodniki (black pebbles) posebna vrsta intraklastov erozija in presedimentacija nadplimskih brakinih ali movirskih sedimentov ob poplavljanju ali ob monih plimskih
tokovih
barva organska snov in pirit (delovanje sulfatreducirajoih bakterij; lahko C prevleke zaradi gozdnih poarov (paleotla)
indikator obasne subaerske izpostavljenosti
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Konglomerati s sploenimi prodniki
Skeletne komponente v apnencih
odraajo porazdelitev nevretenarjev, ki gradijo
karbonatne skelete v asu in prostoru
porezdelitev in razvoj organizmov v razlinih
karbonatnih okoljih je odvisna od okoljskih
pogojev globina, T, slanost, turbulenca, vrsta substrata
Moluski ali mehkuci (Mollusca)
petrogenetsko so pomembne koljke, poli in
nekateri glavonoci
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
koljke (Pelecypoda)
v morskih, brakinih in jezerskih okoljih v sedimentu, proste ali pritrjene na povrini sedimenta, plavajoe, planktonske
nekatere tvorijo grebenom podobne forme ostrige
skeleti so veinoma aragonitni, lahko meani (rudisti) ali kalcitni (ostrige, pokorvae)
imajo 2 enaki ali razlini lupinici z znailno veplastno zgradbo brez perforacij in por
notranja aragonitna plast s poevno-lamelarno strukturo (v apnencih je ta del nadomeen s kalcitnim cementom)
zunanja kalcitna plast s prizmatsko, poevno-lamelarno ali lamelarno strukturo
v Pz prevladujejo: brahiopodi, krinoidi, briozoji, korale
v Mz prevladujejo: koljke
v Kz prevladujejo: moluski, brahiopodi, ehinodermi
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
redko se ohranita obe lupin; posamezne koljne lupinice so podolgovate, pravokotne do ukrivljene
barvano s Feiglovo raztopino
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
barvano s Feiglovo raztopino
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
redko se ohranita obe lupin; posamezne koljne lupinice so podolgovate, pravokotne do ukrivljene
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
rudisti pomembna skupina koljk v Kredi
ostrige debele lamelarne lupine
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
mikritne ovojnice okoli nekdanjih koljnih lupinic zapolnjuje kalcitni cement
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
tankolupinske koljke ivijo v sladki vodi ter v hladnih in globjih morskih okoljih
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
poli (Gastropoda)
veinoma so bentoki organizmi, ki se premikajo po dnu
znailni za plitvomorska okolja; izjema so pteropodi, ki so znailni bentoki
organizmi
nastopajo tudi v hiperslanih in brakinih okoljih: plimske ravnice, estuarji
(tevilni organizmi toda malotevilne vrste)
gradijo zavite spiralne lupine razlinih velikosti (mm - 0s cm)
zgradba lupine je lahko dvoslojna, povsem aragonitne ali kalcitno-
aragonitne sestave
zunanja kalcitna ali aragonitna plast s prizmatsko ali poevno-lamelarno strukturo
notranja aragonitna plast s poeno-lamelarno ali homogeno strukturo
v apnencih so aragonitni deli lupinic nadomeeni s kalcitom
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
geopetalna struktura
poli (Gastropoda)
veinoma so bentoki organizmi, ki se premikajo po dnu
znailni za plitvomorska okolja; izjema so pteropodi, ki so znailni bentoki
organizmi
nastopajo tudi v hiperslanih in brakinih okoljih: plimske ravnice, estuarji
(tevilni organizmi toda malotevilne vrste)
gradijo zavite spiralne lupine razlinih velikosti (mm - 0s cm)
zgradba lupine je lahko dvoslojna, povsem aragonitne ali kalcitno-
aragonitne sestave
zunanja kalcitna ali aragonitna plast s prizmatsko ali poevno-lamelarno strukturo
notranja aragonitna plast s poeno-lamelarno ali homogeno strukturo
v apnencih so aragonitni deli lupinic nadomeeni s kalcitom
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
geopetalna struktura
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
zaradi podobnih presekov nekatere foraminifere zamenjamo za pole
fm so mnogo manje in zgrajene iz mikrita
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Gastropodi
glavonoci (Cephalopoda)
petrogenetsko pomombni: nautiloid, amoniti in belemniti
znailni morski organizmi z nektonskim ali nektonsko-
planktonskim nainom ivljenja pogosta sestavina globokomorskih sedimentov
oblika, relativna velikost in prisotnost sept so
prepoznavne lastnosti
nautiloidi petrogenetsko pomembni od S do D
tankostenske in relativno velike lupine (> 10 cm)
dvoslojna zgradba lupinic
amonitii od D1 do K
rabijo vodo normalne slanosti in T
znailni za odprto morje in notranje dele KP
zunanja plast lupinice zgrajena podobno kot pri nautiloidih in
je veinoma aragonitna
aptihi ali pokrovki so kalcitni
belemniti pomembni od C1 do Eo
lupine cm dimenzij zgrajene iz kalcita
lupine brez perforacij in enotno zgrajene (ni plasti)
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
zunanja plast
kalcit ali aragonit
kalcit ali aragonit
aragonit
notranja plast kalcit ali aragonit
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Nautilidi
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Amoniti
Aptihi
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
Belemniti
Brahiopodi ali ramenonoci (Brachiopoda)
petrogenetsko so pomembni v Pz in Mz
izkljuno morski organizmi, preteno plitvomorski in sesilni
imajo tanke lupine in so veliki do 10 cm podobne lupine kot koljke
brahiopodi gradijo skelete iz kalcita dobro ohranjena struktura
zelo tanka zunanja plast, kjer so kalcitna vlakna pravokotna na lupino
debeleja notranja plast, kjer so kalcitna vlakna poevna na lupino
nekateri brahiopodi imajo modificirane lupinice
punctatni brahiopodi notranja plast lupinice je perforirana s tevilnimi drobnimi cevkami (endopunctate), ki jih zapolnjuje mikrit ali sparit
psevdopunctatni brahiopodi lupinice vsebujejo kalcitne prizme, ki pa lupinic ne prebadajo
impunctatni brahiopodi goste neperforirane lupinice
pogosto so ohranjene bodice
cevaste strukture z eno- ali dvoplastno kalcitno steno
tvorio jih psevdopunktatni brahiopodi
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S
ED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
Punktatni brahiopodi
Punktatni brahiopodi
SED
IMEN
TO
LO
GIJA:
6. K
arbonat
ne s
edim
entn
e k
amnin
e
SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna
Psevdopunktatni brahiopodi