TURISTI^NA PONUDBAOBMO^JA MED POHORJEM

IN DRAVINJSKO DOLINO

R I C

Evropski kmetijski sklad za razvoj pode`eljaEvropa investira v pode`elje

P r o j e k t d e l n o f i n a n c i r a E U

bmo~je ob~in Makole, Polj~ane in Slovenska Bistrica je na{

pladenj dobrot. Pridru`ite se nam in dovolite, da vam

ponudimo del~ek tega, kar imamo. Nahranite du{o in telo ter

u`ivajte z nami.

Pokrajina med Pohorjem in Halozami se razprostira na obmo~ju

treh ob~in, kjer `ivi ve~ kot 31.000 prebivalcev. Te ve`ejo mnogi

skupni interesi in dogajanja iz preteklosti. Celotno obmo~je je

geografsko zelo razgibano in idealno za razli~ne vrste rekreacij,

za po~itnice, izlete ali zabavo, hkrati pa si lahko ogledate {tevilne

kulturne, sakralne in naravne znamenitosti.

Odlo~ili smo se, da ponudbo obmo~ja zdru`imo, se pove`emo med

seboj in izstopajo~e elemente ponudimo v skupnih turisti~nih

programih. V sodelovanju z akterji v lokalnem okolju smo oblikovali

nove kakovostne in privla~ne ter perspektivne intergralne turisti~ne

programe. Programi so zbrani, predstavljeni in ponujeni v katalogu

”Turisti~na ponudba obmo~ja med Pohorjem in Dravinjsko dolino”,

ki je bred vami. Predstavljeni programi so namenjeni vsem

generacijam in ciljnim skupinam obiskovalcev, primerni in prilagojeni

so vsakemu okusu in `elji posameznika ali skupine.

Mi se veselimo sre~anja z vami in zagotavljamo, da vam bo ob

odhodu domov `al edino zato, da niste pri{li `e prej. Ne bomo la~ni

in ne `ejni, na{e roke, u{esa in misli pa bodo prijetno zaposlene!

Pri~akujemo vas!

3

O

PROGRAMOM NA POT

Za vsebino sta odgovorna Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica in Lokalna akcijskaskupina ZADRUGA LAS DOBRO ZA NAS, z.b.o. Organ upravljanja Programa razvoja pode`elja

Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Katalog je nastal v okviru projekta Razvoj in tr`enje novih turisti~nih programov obmo~ja LAS

in je sofinanciran iz sredstev ob~in Slovenska Bistrica, Polj~ane in Makole.2

TIC Slovenska Bistrica

T: 02 843 08 10 • M: 041 735 588 • E: ti.center@amis.net • I: www.tic-sb.si

Narava nas u~i davno pozabljenihstvari.

M. Gregori~

@ELITE DAN PRE@IVETIV NARAVI?

Zberemo se zjutraj, ob vstopu vBistri{ki vintgar. Lep del poti se bomosprehodili po njem in ob poti opazovalirastlinski in `ivalski svet, pa tudi redkekamnine. Ogledali si bomo Rimskikamnolom, kjer so neko~ lomili marmorza rimske nekropole na [tajerskem. Potbomo nadaljevali vse do slapa [um,kjer si bomo vzeli ~as, posedeli ob reki,se sprostili in pustili, da nam bu~anjeslapu preglasi notranji monolog ter vodazmeh~a srce in odnese skrbi, slabe misliin nesnago dana{njice. Kot je to po~elSidharta Gautama.

Ob lo~itvi od pore~ja Bistrice se lahkopovzpnemo do An~nikovegagradi{~a, ostankov poznoanti~neutrdbe iz 4. stoletja, ali pa potnadaljujemo mimo {tevilnih ostankovmlinov in `ag, ki jih je neko~ poganjalaBistrica. Sprehodili se bomo tudi mimoneko~ znamenite Maroltove jelke inv zavetju mogo~nih pohorskih drevespri{li do ene od planinskih ko~, kjer sebomo okrep~ali s pravim pohorskimkosilom. Po okrep~ilu bomo nadaljevalipot do ^rnega jezera.

Izlet lahko pri~nemo tudi na podro~juKS Zgornja Polskava. Po polskavskiplaninski poti preko najlep{e slovenskevasice Ko~no nadaljujemo do ru{evinmogo~nega gradu Gromberg in na[martno, nato pa naprej skozi Mo~nik,kjer se priklju~imo zgoraj omenjenivarianti, ali pa zavijemo desno protiArehu.Seveda je Pohorje prepredeno z ne{tetopotmi in drobnimi biseri, tako da lahko

NAZAJ K NARAVI

4 5

vsak pohodnik dejansko ubere svojo,prvenstveno smer. Saj veste, pomembnaje pot, ne cilj.V dolino se zmeraj vra~amo o~i{~eni zzavestjo, da {e obstajajo koti~ki, kjer vneokrnjeni naravi lahko ponovnoodkrijemo del sebe.

Planince na drugi strani vabi Bo~({tajerski Triglav), ostanek Karavank, kimu slavo pove~uje {e rasti{~e zelo redkevelikono~nice v bli`ini planinskegadoma. Tisti, ki se boste povzpeli na vrhBo~a, boste v lepih dneh nagrajeni s~udovitim razgledom na Haloze,Slovenske gorice, Kozjansko,Dravsko polje in obronke Pohorja. NaBo~ vodi vrsta markiranih poti; najkraj{i,a tudi najbolj strmi sta tisti, ki se za~netana robu Zgornjih Polj~an. Pot ~ezBabo vodi naravnost proti Domu naBo~u, gozdna u~na pot (Deti~kova pot)pa je speljana bolj proti vrhu, kar lahkoizkoristimo za zanimiv kro`ni izlet.

^e nimate planinske krvi, vam bo dovoljsprehod, po kateri od u~nih poti, ki jihnajdemo na Bojtini, na Keblju,Ko~nem in Tinju. Na ravninskem delulahko obi{~ete Samostansko u~nopot, u~ni poligon v Modra`ah,Mo~eradovo pot, Petrovo dolino alizasebni botani~ni vrt, kjer si lahkoogledate najve~jo zbirko rasto~ih(samoniklih) vodnih in obvodnih rastlinv Sloveniji. Med njimi je precej redkih,ogro`enih vrst, ogledate pa si lahkotudi zbirko zdravilnih in strupenih rastlinter manj{o zbirko mineralov.Ornitologi in ljubitelji ptic lahko svojedaljnoglede in objektive naostrijo obribnikih in glinokopnih jezerih, kiveljajo za pomembno prebivali{~e,

Pohodni{ke poti

Ciljna skupina:

Enodnevniprogram

rekreativci, pohodniki, iskalcinotranjega miru, ljubiteljinarave …

NAZAJ K NARAVI

Program izleta in trajanje lahkoob predhodni najavi prilagodimova{im `eljam.

rasti{~e in gnezdi{~e {tevilnih ogro`enihrastlinskih in `ivalskih vrst terpostajali{~e ptic selivk.Poti so prehodne v vseh letnih ~asih.^e vam je v zimskem, zasne`enemobdobju kljub vsemu ljub{e potepanjes teka{kimi smu~mi, je v ni`inskemsvetu veliko terenov, ki so primerni zato obliko rekreacije. Urejene teka{kepoti so v Rekreacijsko-turisti~nemcentru Trije kralji na Pohorju, kjerbodo pri{li na svoj ra~un tudi ljubiteljialpskega smu~anja.

HOP NA KOLO

6 7

Ciljna skupina:

Enodnevniprogram

dru`ine in rekreativci, ljubiteljinarave …

KOLESARSKE POTI

•Mo`nost kolesarjenja zvodnikom ali brez

•Mo`nost izposoje koles•^as trajanja: marec - oktober

@ivljenje je kot vo`nja s kolesom –ravnote`je je pogojeno z gibanjem.

A. Einstein

Na obmo~ju ob~in Makole, Polj~anein Slovenska Bistrica sta urejeni dvekro`ni kolesarski poti. Obe poti stavklju~eni v sistem evropske kolesarskemre`e in se navezujeta na mednarodnoJantarno kolesarsko pot, ki bopovezovala obalo Balti{kega morja zJadranskim. Izhodi{~e obeh je mestoSlovenska Bistrica oziroma Bistri{kigrad.

MO^VIRSKAKOLESARSKA POT:• dol`ina: 36 km,• start na nadmorski vi{ini 274 m,• najvi{ja to~ka ob poti le`i na

nadmorski vi{ini 340 m,• namenjena je rekreativnim kolesarjem

in dru`inam z otroki.

Ve~inoma poteka po ravninskem delu,manj prometnih, kolesarju prijaznihcestah, sredi neokrnjene narave in kljubmanj{im vzponom ponuja pre~udoviterazgledne to~ke. Lahko izberetedolinsko razli~ico ob meandrih rekeDravinje, ali pa vseeno malce zagrizetekolena in na isti cilj prikolesarite poHalo{ki vinski cesti.Za pot od Slovenske Bistrice skoziLaporje, Ho{nico, mimo Studenic,gradu [tatenberg in skozi Ko~no priLo`nici nazaj v Slovensko Bistrico bostepotrebovali … saj ni va`no, koliko ~asa,tempo dolo~ate sami. Dejstvo pa je, davas tudi z otroki ter nujnimi postankizaradi okrep~ila, tema ne bo preganjala.

GRANITNA GORSKAKOLESARSKA POT:• dol`ina: 51 km,• start je na nadmorski vi{ini 274 m,

• najvi{ja to~ka le`i na nadmorskivi{ini 1250 m,

• namenjena je bolj izurjenim kolesarjem.

Pot nas bo vodila po prisojnih (son~nih)delih pohorskih obronkov od SlovenskeBistrice do granitnega kamnoloma priCezlaku na Kebelj, ki kot polotok seganad dravinjsko dolino. Tod pot zavijev globino pohorskih gozdov protiOsankarici, kjer lahko izlet raz{irimov duatlon in se sprehodimo do ^rnegajezera, nato pa mimo Treh Kraljevskozi pre~udovito vasico Tinje nazaj vSlovensko Bistrico.

Seveda si lahko iz osnovnih poti po `eljiizberete tudi druga~no pot in se podateza nosom, zavijete z ustaljene poti,raziskujete, se izgubite in najdete …sebe, na najpopolnej{i napravi, ki jo jeizumil ~lovek – kolesu.

Kolesarske poti ~ez hribe in doline

Narava je zgradila epitaf soncu zzapisi v barvah ro`.

T. Malec

EN HRIB^EK BOM KUPIL …Zvoki klopotcev se v vetru me{ajo spesmijo pobiralcev grozdja.@e jutranji prihod na vinarstvo nam borazkril skrivnost vinorodnih krajevRitoznoja. “Kjer se riti znojijo, se grlapojijo,” je reklo, ki velja med tukaj{njimivinogradniki. Po predstavitvi vinarstvain predavanju o grozdju (zgodovina,sorte, pridelava), se bomo br` podali vvinogradne strmine, med ~udovitejesenske barve, sladko grozdje brat. Zvedrom in {karjicami. Kapljice potu sezdru`ijo v poto~ek, ki te~e. Vse ni`je inni`je …Mo~nej{i se bodo lahko spoprijeli s puto(brento), si s pipcem v palico vrezovalikoli~ino praznjenj, ki bi morala bitienaka kozarcem rujnega. Taka jenavada, sicer delovna vnema putarja vteh strminah hitro pade.Po kosilu je mo`en ogled predelavegrozdja (pre{anje), poku{ina mo{ta invin starej{ih letnikov, ali pa izlet povinorodnih okoli{ih ob~in SlovenskaBistrica, Polj~ane, Makole. Ob potise bomo prepustili niansam okusov vin,ki se razlikujejo od vinogradnika dovinogradnika.^e `elite poskusiti organsko vino,pridelano v glinenih vr~ih – dolijih,brez uporabe kakr{nihkoli kemi~nihpomo~nikov, obi{~ite vinogradni{tvoZorjan.Doliji so zakopani v zemljo in v njihzori naj`lahtnej{a kapljica, tak{na kotpred tiso~letji.Pravi enolo{ki korak v preteklost.

JABOL^NI DANPrihod na kmetijo, njena predstavitev,predavanje o jabolkih – zgodovina,sorte, pridelava …

DARILA NARAVE

8 9

Ciljna skupina:

Obseg programapo `elji udele`encev

4-99 let

DARILA NARAVESprehod po nasadu, kjer bodopogumnej{i lahko zavihali rokave in selotili obiranja jabolk. Ostali se bomopodali med oblo`ena drevesa in za~utilienergijo dolgega poletnega soncazbrano v so~nih plodovih, ki ob vsehsimbolnih pomenih jabolka predstavljajotudi vir zdravja.Po kosilu se bodo tisti, ki to `elijo, vrnilinazaj v kro{nje, ostali pa si boste lahkoogledali {tevilne mo`nosti uporabejabolk – pridelava naravnih sokov, ̀ ganj,su{enje v krhlje, uporaba v kulinari~nenamene. En plod, tiso~ mo`nosti.Ob zaklju~ku dneva bomo vedeli, zakaj“jabolko na dan od`ene dohtarja stran”.V primeru obiska vrtcev, {ol aliorganiziranih skupin si lahko ogledatetudi lutkovno predstavo Jabol~ni kralj.

MEDENA AVANTURAObisk pri ~ebelarskem mojstru nas bopopeljal v skrivno `ivljenje ~ebel. Skoziuvodno predavanje bomo ob aperitivuiz ~ebeljega znoja izvedeli vse oobna{anju in za{~iti pri delu s ~ebelami.Sledi ogled pristnega slovenskega~ebelnjaka, narejenega po na~rtih {estarej{ih ~ebelarskih mojstrov. Ta je kotoblika patentiran in za{~iten, in se kottak pojavlja samo v Sloveniji. V njembomo pokukali {e v ~ebelje dnevne sobein raziskali vse o njihovem obna{anju,prehrani, `ivljenjskem ciklu …

Prikazu predelave, to~enja, po doma~e{lajdranja; centrifugiranja satja, daizlo~imo med, bo sledila obveznadegustacija vrst – sort medu. Tu so {edrugi pridelki, ki ne slu`ijo samosladkanju temve~ tudi zdravju: mati~ni

•V primeru organiziranih skupin mo`nost ogleda lutkovnepredstave iz `ivljenja ~ebel.

•^as trajanja: marec – oktober

Poti naravnih pridelkov

mle~ek, cvetni prah, propolis, in tisti,ki v omejenih koli~inah dvigajo dobrovoljo: medeni liker, medeno `ganje inmedica, s katero so stari Slovaniizbojevali marsikatero bitko v svojemprodiranju na zahod.Vas zanima predstavitev metodezdravljenja s ~ebeljim zvokom v urejenisobi v ~ebelnjaku? Ob koncu boste o~ebelah vedeli toliko kot strokovnjak,manjkajo vam le izku{nje …

Saj veste, najbolje je pri~eti z eno ~ebelo.

Skrb za tehni~no dedi{~ino nekeganaroda nakazuje, da se je dvignilnad dilemo o kuri in jajcu.

M. Gregori~

Izlet po poteh tehni~ne dedi{~inepri~nemo v Slovenski Bistrici z obiskomstalne zbirke petrolejk v Bistri{kemgradu. Zanimivo potovanje vzgodovinski boj ~loveka s temo. [eposebej v ~asu elektri~ne razvade.Obisk Muzeja starodobnihmotociklov (zasebna zbirka), naspopelje v romanti~ne ~asedvokolesnikov in njihovih neustra{nihvoznikov.V Centru doma~ih in umetnostnihobrti si lahko ogledamo procesoblikovanja gline in izdelavo kerami~nihizdelkov, ali se sami preizkusimo voblikovanju glinenih izdelkov.Zbirka `elezni{kih eksponatov naPragerskem dokazuje, da je kraj enove~jih `elezni{kih kri`i{~ v Sloveniji.

KJE IN KAKO SO TO PO^ELI?

10 11

Ciljna skupina:

Enodnevniprogram

primerno za vse velikostiin starosti

TEHNI[KA DEDI[^INAPobli`je bomo spoznali delo mlinarja indelovanje mlina samega, poskusimo palahko tudi pekovske izdelke. Vseobiskovalce ~aka prilo`nostno darilo –moka.

Ljubiteljem analogne fotografije je navoljo delavnica analogne ~rno-belefotografije, v kateri lahko podizku{enim vodstvom spoznate principedelovanja starinskih fotoaparatov inskrivnosti izbire motivov. Po uvodnempredavanju odidemo na lov za izbranimimotivi v mestu in okolici. Ob povratkusledi delo v temnici, razvijanje filmovin kontaktnih slik ter, ob {e toplih slikah,spro{~en pogovor o motiviki, pove~avi,svetlobi, ~asu, prostoru, `ivljenju,vesolju in sploh vsem.

Vsi, ki vas zanimajo kamnine, se lahkopodate na geolo{ki potep doMineralovega kamnoloma Cezlak.Na Pohorju lahko najdemo najstarej{eslovenske kamnine, ki so se v nedrjihzemlje kalile dobrih 400 milijonov let,skupaj z minerali, ki so se tvorili obnastanku. Ti so najlep{e prikazani pravv Muzeju kamnose{tva, ki se nahajav okviru kamnoloma.

•Na celotnem izletu vas po `elji spremlja vodnik.

•Program izleta in trajanje lahko ob predhodni najavi prilagodimo va{im `eljam.

•Ob poti je ~as za odkrivanjegastronomske ponudbe mesta in okolice. [tevilo udele`encev ni omejeno.

Sledi popotovanje v svet obdelavetkanin, saj nas na Kri`nem vrhupreseneti v slovenskem prostoruresni~no edinstven zasebni muzej{ivalnih strojev. Preko 270eksponatov sedemdesetih razli~nihproizvajalcev ga uvr{~a v sam vrh tudiv Evropi.V Kri`e~i vasi pod Bo~em so izdelali inodprli edini mlin na veter te vrste vSloveniji, ki je na{a naslednja to~ka.

Po poteh tehni~ne dedi{~ine

Zgodovina je edini laboratorij,v katerem preverjamo posledicemisli.

Etienne Gilson

Stopimo torej v ~asovni stroj in sepodajmo v preteklost bistri{kega gradu,prebivalcev in pokrajine, ki nas obdaja.Z vsako sobano, hodnikom, vsako stalnozbirko potujemo globlje v preteklost,ali pa drugam skozi ~as. V rimske ~ase,pozno antiko ali {e dlje, med kamninefosile in minerale … skozi etnolo{ko

STOPIMO V PRETEKLOST

12 13

Ciljna skupina:

Enodnevniprogram

primerno za vse velikostiin starosti

STOPIMO V PRETEKLOST

Dravinje zavijemo k Studenicam. Obsamostanu iz 13. stoletja je v geolo{kizajedi Bo~a kra{ki izvir Toplegapotoka, imenovan Studenec milosti.Morda bo njegova blagodejna voda pravvam razkrila svoje zdravilne mo~i.

Ob zaklju~ku vabljeni {e k ogledu KletiBistrica, ki s svojimi hrastovimi sodi,okra{enimi s pre~udovitimi rezbarijami,sodi med ene najlep{ih obokanih kletina Slovenskem, kjer boste podstrokovno vodenim ogledom,degustacijami vrhunskih vin in pristnoslovensko hrano hitro pozabili na tukajin zdaj.

• Na celotnem izletu vas spremlja vodnik.

• Program izleta in trajanje lahko ob predhodni najavi prilagodimo va{im `eljam.

zbirko spoznamo dejavnosti in `ivljenjeljudi, literaturo, enologijo, prapore,slikarsko umetnost … z malo sre~e lahkopo povratku v realnost prisostvujemo`ivi kulturi, saj je danes grad, kot `e vzgodovini, ponovno osrednji kulturniin prireditveni center mesta in ob~ine.Izlet lahko podalj{amo z ogledommakolskega dvorca [tatenberg, ki {edanes velja za enega najlep{ih baro~nihdvorcev v Sloveniji, ali pa ob dolini reke

Pot skozi zgodovino

Biti majhen narod in imeti svoj jezikje vrlina, znati tuje jezike jemodrost.

M. Gregori~

Jezikovni te~aj za doma~ine in tujce, ki`elijo okusiti jezik in de`elo.Mo`nost izvedbe v sloven{~ini,angle{~ini, {pan{~ini, ru{~ini, nem{~ini …

Skozi spro{~eno dru`enje se bodo obdopoldnevih zvrstila predavanja,pogovor in osvajanje novih besedi{~ nateme, ki zbli`ujejo ljudi in poudarjajolokalne turisti~ne znamenitosti:• Jaz in moja dru`ina

(Me and my family),• Narava in turizem

(Nature and tourism),• Hrana (Food),• Umetnost (Art),• Knji`evnost (Literature).

Popoldnevi so rezervirani za jezikovnonadgradnjo izbranih tem v lokalnem

KAKO SE @E RE^E?

14 15

Ciljna skupina:

Petdnevniprogram

doma~ini in tujciprimerno za vse velikostiin starosti

KAKO SE @E RE^E?

• tujci - posamezniki ali skupine,tudi dru`ine, ki potujejo skozina{e kraje, se pri nas ustavijo,se `elijo nau~iti kaj novega inokusiti `lahtnost slovenskegajezika;

• tujci, ki so se tukaj ustalili, `ivijo med nami, in se `elijo nau~iti slovenskega jezika;

• doma~ini, predvsem otroci v starosti od 7 do 16 let, ki `elijona ustvarjalen in igriv na~in usvajati bogastvo tujega jezikater postati samozavesten govorec v enem od ponujenihtujih jezikov: angle{~ini,nem{~ini, ru{~ini, {pan{~ini;

• doma~ini – odrasli, ki se `elijonau~iti tujega jezika ali pa osve`iti in obnoviti svoje znanje.

• [tevilo udele`encev: do 15• ^as trajanja: vse leto

okolju, za pogovor in spoznavanje ljudi,lokalnega `ivljenja ter kulinarike.V program je vklju~en obisk turisti~nekmetije in skupna pripravakosila/ve~erje ter izlet po naravnihznamenitostih ob~ine.

Dan namenjen umetni{kemu ustvarjanjuudele`encem omogo~i, da se podvodstvom mentorjev po lastnem izborusprehodijo po umetni{kih zvrsteh (pi{empesmi/zgodbo, ri{em, slikam, kiparim).

Jezikovno popotovanje

Jezikovni te~aj, ki vam zleze pod ko`o,odpira zorni kot in vas postavi v osr~jepokrajine med Pohorjem in Halozami.Zdru`imo torej koristno s prijetnim. Aliobratno.

In ne pozabite, jezik je obleka misli.

Legende in pravljice so delkolektivnega nezavednega, torejdel nas.

M. Gregori~

Programi, ki ob naravnih in drugihumetni{ko-zgodovinskih znamenitostihnudijo poseben kulturno-umetni{kipristop:

POT FORMA VIVE

Vsakoletni mednarodni festival –simpozij kiparjev in slikarjev Formaviva je najpomembnej{i turisti~no-kulturni dogodek v ob~ini Makole, kipostaja priznan in poznan v {ir{emdoma~em in mednarodnem prostoru.V ~asu festivala potekajo {tevilneprireditve, razstave, koncerti, nastopiljudskih godcev, folklornih skupin terlikovne delavnice.Nastali kipi umetnikov iz Slovenije intujine so postavljeni obsedemkilometrski poti Forma vive. Vnaravnem okolju so spojeni z bistvompokrajine – njenimi prebivalci. Turisti~nasekcija kulturnega dru{tva Forma vivaMakole najmanj dvakrat na letoorganizira pohod po poteh Forma vive.Na umetni{ki potep se lahko podatesami, pe{ ali s kolesom, si ob potiogledate Dvor{akovo galerijo in ob

MED LEGENDAMI...

16 17

Ciljna skupina:

Enodnevniprogram

primerno za vse velikostiin starosti. Program in trajanje izletalahko prilagodimo va{im `eljam

povratku v dolino {e zbirko nastalihlikovnih del.Simbioza umetnosti in narave.

GRAJSKE SKRIVNOSTI

Odkrivati tan~ice starodavnih skrivnosti?Spoznati tiste majhne podrobnosti,za katere samo pogled skozi o~i nidovolj. Naj vam nekdo pomaga izvedetistvari, za katere sploh niste vedeli,da bi vas lahko zanimale.

ZELENI GRAJSKI [KRATPRIPOVEDUJE

Galerijo si ponavadi predstavljamo kotprostor, kjer so razstavljene umetnine,najpogosteje slikarske in kiparske. Sli{ise precej stati~no in dolgo~asno. Vendarje obisk galerije lahko tudi zabaven,interaktiven, zanimiv in dinami~en.Da bi bil tak{en tudi obisk galerijskihprostorov v gradu Slovenska Bistrica,smo oblikovali poseben program zaotroke in mladino, in sicer ogled galerijes Pozelenelim grajskim {kratom. Ta`ivi `e od pamtiveka in vedno poskrbi,da nas vsebina galerije posrka vase, terse predstavi in pribli`a na nagajiv,hudomu{en na~in.

ZGODBA O BELI DAMI

Saj veste; kaj bi stari gradovi in dvorcibrez hi{nega duha.Stara grajska legenda o Bistri{kem graduomenja Belo damo, ki je bila `enaenega izmed prvih lastnikov gradu.Povzeto po ustnih izro~ilih, ki se vnekaterih podrobnostih med sebojrazlikujejo, je seveda umrla nesre~ne,tragi~ne smrti. Pravijo, da le tak{nidogodki zadr`ijo du{o v tuzemskihdimenzijah.In vendar se {e danes, ob posebnih

prilo`nostih, na skrivaj, pojavlja v gradu.Zaznajo jo lahko ljudje, ki so senzibilniin imajo ob~utek za dra`ljaje, ki jihvzpodbuja umetnostno-zgodovinsko pre`eto okolje in verjamejov pridih nadnaravnega.Spomin kamna, ~e ho~ete.Skrivnost Bele dame in njeno duhovnobogastvo smo posku{ali ujeti v projektu,ki ga imenujemo Bela dama. Z njimsku{amo obiskovalcem na dinami~en,sodoben, privla~en in nekolikoskrivnosten na~in predstaviti Bistri{kigrad, njegovo preteklost in zgodovino.b tem skupaj s hotelom iz SlovenskeBistrice razvijamo grajsko sladicoimenovano Bela dama, ki jo je obposebnih prilo`nostih mogo~e dobiti lev Bistri{kem gradu.

PO POHORSKIH POTEHZ GRAJSKO VARU[KONANO

Grajska varu{ka Nana ima najrajeotroke. Z njimi se poda na potep poBistri{kem gradu,lahko pa se vsi skupaj podamo po potehna{e naravne in kulturne dedi{~ine.Znova odkrijmo Jak~ev mlin,Ropretovo kova~nico in An~nikovogradi{~e, Osankarico ter bolni{nicoJesen.

Varu{ka Nana bo potep za~inila spravlji~nimi in mitolo{kimi posebnostmi,drobnimi zanimivostmi iz vsakdanjega`ivljenja in na{ pohodni{ki izlet dvignilana raven dru`abnega dogodka.

POPOTOVANJE POPRAVLJI^NI POHORSKIMITOLOGIJI JO@ETATOMA@I^A

Zberemo se pri Treh kraljih, vrhPohorja, ki kar vrvi od pravlji~nih inmitolo{kih bitij. Sledi sprehod od Trehkraljev do ^rnega jezera. Ob potiudele`encem, na vnaprej postavljenihlutkovnih prizori{~ih, odigramo prizoreiz predstave Pohorska legenda. Na^rnem jezeru nas lutke pripeljejo dodomovanja pohorskega Vodovnika.Lahko pa se potopimo v pravlji~ni svetJo`eta Toma`i~a ter ob poti naizbranih mestih prisluhnemopripovedovalcem, ki s pomo~jo naravnihmaterialov pravlji~arstvo dvignejo naraven umetnosti. In pravljice v sencistoletnih smrek ter bukev v resniciza`ivijo.Lahko pa obe dogodiv{~ini prepletemoin verjemite, odslej boste globoko vgozdu imeli venomer ob~utek, da vasnekdo opazuje …

Mo`nost kosila na Osankarici ali naTreh Kraljih.Ob povratku v Slovensko Bistricopredlagamo ogled spominske sobeJo`eta Toma`i~a v Bistri{kem gradu.

LEGENDA O LEPI [PELKI

V makolski zatrepni dolini, divjini obpotoku [ega, najdemo najdalj{o{tajersko jamo Beloja~a (550 m). V njejin vi{je le`e~i jami Balunja~a naj bineko~ prebivale vile, rojenice in sojenice,o katerih je spletenih mnogo mitov inlegend, ki pre`emajo okoli{koprebivalstvo. V jamah naj bi se v 18.stoletju skrivala in `ivela razbojni{kapoglavarka [pelka s svojimi pajda{i.Slovenska razli~ica Robina Hooda. Kerso si razbojni{ki pajda{i drznili ugrabitisina grofa Dizme Attemsa in so zanjzahtevali odkupnino, jih je grofovskavojska za~ela preganjati. Spodila jih jeskozi blizu le`e~o divjo sotesko [odergraben in jih naposled le ujela.

[pelka je to drago pla~ala. Na[tatenbergu so jo leta 1740 obglavili.

LO@NI[KE UFARCE

Lo`ni{ke ufarce vam svoje obujeneetnolo{ke programe odigrajo na Zgornji

...IN PRAVLJI^NIMI BITJIPravlji~ne in umetni{ke poti

18

PRAVLJI^NE POTIFOLKLORNO DRU[TVOKO[UTA^lane dru{tva iz Polj~an, z ve~ kot 30letno tradicijo, zdru`uje ljubezen doobujanja slovenske plesne in drugeljudske zapu{~ine. Avtenti~ni programi,izviren stil skupine ter vztrajno iskanje,zapisovanje in snemanje plesov, pesmi,melodij, {eg, navad, mask in obi~ajevkoledni{kih skupin vseh vrst so delduhovne ljudske zapu{~ine bli`nje indaljne okolice. Ohranjanje tovrstne

dedi{~ine jih je popeljalo nastopat {iromdomovine in tujine. Obiskovalcem pri-pravijo samostojne celove~erne nastopes programom, ki zajema obdobja pesmi,vi`, plesov in kostumov 18. in 19.stoletja, nastope pustno-koledni{keskupine, ali ogled samostojne razstavena temo "Rezultati raziskav o baro~nihljudskih obla~ilih, maskah in na{emljen-cih med Pohorjem in Bo~em" ter "Ljudsko,plesno ter pesemsko pripovedno izro~iloDravinjskih Goric in Haloz".Saj veste, odkar ~lovek hodi – ple{e.

Lo`nici. ^imbolj avtenti~no. V naraviali na odru. Ufarce spletejo prikazstarodavnih opravil, ki si jih lahkoogledate: Ko`uhanje, Od semena doolja, @etev, Pranje ob potoku, O`enitse bo treba, Likof, Fure` … Prikazepopestrijo ljudske pesmi zapete obharmoniki in kulinari~ne dobrote –od Zrna do kruha in Od semena doolja. Nastope posebej obarvajo nare~negovorice in obla~ila – delovna narodnano{a iz ~asov na{ih prednikov.Vabljeni v preteklost preprostih ljudi.

19

TIC

Muzej,zbirka,galerija

Pohodni{tvo

Jahanje

Plezali{~e

Jadralnopadalstvo

Nastanitev

Hrana

Vinska klet

Kolesarstvo

Teka{kaproga

Smu~i{~e

Planinskako~a

Prostorza piknik

Parkiri{~e

LEGENDA

TURISTI^NA PONUDBA OBMO^JA MED POHORJEM IN DRAVINJSKO DOLINO

Izdal in zalo`il:

Avtor besedila:

Lektoriranje:

Oblikovanje:

Fotografije:

Ilustracije:

Tisk:

[tevilo izvodov:

RIC Slovenska Bistrica

Matev` Gregori~ in RIC Slovenska Bistrica

Tina Mojzer

Borut Brumec, LITTERA

Borut Brumec, iStockphoto in arhiv

Miran Pratnekar

Tiskarna Grafis

1500

Razvojno informacijski center

Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica

T: 02 843 02 46

I: www.ric-sb.si

Turisti~no informativni center

Trg svobode 17, 2310 Slovenska Bistrica

T: 02 843 08 10

M: 041 735 588

E: ti.center@amis.net

I: www.tic-sb.si

September 2011

R I C