Brosura lenart final

Po osrednjih Slovenskih goricah

OBINA LENART

Lenart.indd 1 7.2.2013 13:00:47

Izdajatelj: Drutvo za razvoj podeelja LAS Ovtar Slovenskih goric, Lenart v Slovenskih goricahV sodelovanju z: Razvojno agencijo Slovenske gorice, d. o. o., in Obino LenartZbrala in uredila:Renata Vajngerl v sodelovanju z Obino LenartFotogra je: Janez Ferlinc, Zmago Kokol, Franc Meke; MESTNA INFO TOKA, Ivan Majc, s. p.; arhivi ponudnikov, Obine Lenart in LAS Ovtar Slovenskih goricJezikovni pregled: Benedikta GunglOblikovanje: Geofoto, d. o. o.Oblikovanje karte: Alja Lesjak, Geofoto, d. o. o.Tisk: Grafi s, d. o. o.Naklada: 200 izvodovLeto izdaje: 2012

CIP - Kataloni zapis o publikacijiUniverzitetna knjinica Maribor

908(497.4Lenart)(036)

PO osrednjih Slovenskih goricah : obina Lenart / [zbrala in uredila Renata Vajngerl v sodelovanju z Obino Lenart] ; fotografi je Zmago Kokol]. - [Lenart v Slovenskih goricah] : Drutvo za razvoj podeelja LAS Ovtar Slovenskih goric : Razvojna agencija Slovenske gorice ; [Lenart v Slovenskih goricah] : Obina Lenart, 2012

1. Vajngerl, Renata, 1977-

COBISS.SI-ID 72606721

Lenart.indd 2 7.2.2013 13:00:48

3Turistina ponudba: turistine kmetije, vinotoi, domaa obrt 3446

Prireditve med letom 6162

Tematske poti (pohodne, kolesarske ... ),vinska turistina cesta 4760

Kazalo

Predstavitev obine 47

Naravne vrednote in druge zanimivosti 2433

Kulturni spomeniki, muzejske zbirke 823

Lenart.indd 3 7.2.2013 13:00:48

4Predstavitev obine

Obina Lenart

Lenart

Obina Lenart po mnenju mnogih predstavlja osrednje in najbolj slovenskogoriko obmoje, ki je ohranilo po-deelski znaaj. Tukaj se mestni utrip zdruuje s pridi-hom podeelja. Privablja vse, ki ljubijo kulturno dedii-no, naravne lepote, lepe razglede in raznovrstne portne dejavnosti.

Obina se razprostira na 61,7 km2 ter zajema obmoje Voliine in mesta Lenart z okolico. V starih listinah se ime Lenart prvi omeni leta 1196, in sicer v zvezi s cerkvijo (Sanctum Leonardum) kot posestjo grofov Spanheimov. Kraj se je najverjetneje e pred letom 1404 imenoval Hra-stovec (Gutenhag); njegova zgodovina je namre tesno povezana z blinjim, istoimenskim gradom Hrastovec, ki so ga skozi stoletja vodile tevilne premone rodbine, nazadnje, od leta 1909 pa vse do konca druge svetovne vojne, ponovno Herbersteini.Lenart je postal trg e pred letom 1332, trke pravice mu je leta 1447 potrdil knez Friderik IV. V 17. stoletju se v

Lenart.indd 4 7.2.2013 13:00:52

5Predstavitev obine

kraju pojavi prvi uitelj, v 18. pa prvi kirurg. V asu re-formacije so se tod zbirali protestanti. Zanimivo je staro mestno jedro z osrednjim, v tlorisu trapezastim trgom, ki se je iril v smeri severozahod-jugovzhod. upnijska cer-kev svetega Lenarta stoji na vzpetini nekoliko nad njim. V preteklosti jo je obdajalo taborsko obzidje, le-to pa je bilo pozneje deloma odstranjeno, deloma zniano. Se-danja cerkvena stavba je z zaetka 16. stoletja in je kljub noveji prenovi lep primer pozne gotike.

Najjuneji del obine predstavlja krajevna skupnost Vo-liina, ki meri 28,35 km2. Kar polovica tukajnjih prebi-valcev se ukvarja s kmetijstvom, drugi so zaposleni pri obrtnikih in podjetnikih ter v razlinih zavodih.

Po letu 1970 se je kraj dokaj hitro industrializiral, posta-vili so namre ve manjih tovarn: kovinsko, tekstilno, strojno, lesno in kemino. Glavno industrijsko obmoje je danes na severozahodu, ob glavni cesti proti Gornji Radgoni.

V obini se nahajajo: avtobusna postaja bencinske rpalke (Lenart v Slovenskih goricah, Selce,

Lormanje) center za socialno delo cerkve (Lenart v Slovenskih goricah, Radehova,

Voliina) dom upokojencev davna uprava gasilski domovi (Lenart v Slovenskih

goricah, Voliina, Selce) glasbena ola izobraevalni center Joefov dom (Voliina) kmetijska zadruga kmetijska trgovina kmetijsko-gozdarski zavod kmetijskosvetovalna sluba knjinica

Lenart.indd 5 7.2.2013 13:00:53

6 Obina Lenart

kulturni domovi (Lenart v Slovenskih goricah, Voliina, Selce)

lekarna lovska domova (Lenart v Slovenskih goricah, Voliina) obmona obrtno-podjetnika zbornica okrajno sodie osnovni oli (Lenart v Slovenskih goricah, Voliina) park pokopalii (Lenart v Slovenskih goricah, Voliina) policijska postaja poslopje s sedeem organov obine poslovno-industrijska cona poti (Lenart v Slovenskih goricah, Voliina) portno igrie (Selce) portna dvorana portni park (Voliina) portnorekreacijski center (hipodrom) turistinoinformacijski center trgovina VDC Pol veterinarska bolnica vinski kleti (Lenart v Slovenskih goricah, Zavrh) vrtci (Lenart v Slovenskih goricah, Voliina, Selce) urad za delo zavod za zdravstveno zavarovanje zdravstveni dom

Naselja: rmljenak, Dolge Njive, Gradenak, Hrastovec v Slovenskih goricah, Lenart v Slovenskih goricah, Lormanje, Mona, Nadbiec, Radehova, Rogoznica, Selce, Spodnja Voliina, Spodnje Partinje, Spodnji Pori, Spodnji erjavci, Strae, etarova, Vinika vas, Zamarkova, Zavrh, Zgornja Voliina in Zgornji erjavci.

Lenart.indd 6 7.2.2013 13:00:54

7Predstavitev obine

Lenart.indd 7 7.2.2013 13:00:56

8 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

Trko jedro Lenarta

Stari del Lenarta oblikujejo znailne trke zgradbe meanske hie iz 19. stoletja, ki so od upnia ob cerkvi razporejene v nizih cest proti Mariboru, Gornji Radgoni, Ptuju in Jurovskemu Dolu. Od posvetne stavbne dediine sta ohranjena rotov in pital.

Trki sodnik je bil prvi omenjen e leta 1332; ve kot 300 let so ga potrjevali Herbersteini iz blinjega gradu Hrastovec, ki jim je bil trg podrejen. Tukaj so potekali ivinski sejmi (sedemkrat na leto) in tedenski trni dnevi (enkrat na teden). Leta 1625 je bil ustanovljen pital in leta 1675 rotov. Razvoj trga so v 16. stoletju zavrli vpadi Turkov, pozneje kune bolezni in tevilni poari. Ob popisu leta 1542 je trg tel 26 druin, leta 1754 je na tem obmoju bilo 45 hi in 10 ko, leta 1790 so preteli 300 prebivalcev.

Dostop:

46 34 33.0915 49 48.69

L1

Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

Lenart.indd 8 7.2.2013 13:00:58

9Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

46 32 41.77 15 48 46.29

Voliina je tipien primer slovenske gruaste vasi s starim vakim jedrom, ki se je izoblikovalo v okolici cerkve in zajema gostilno, trgovino, mesarijo, pekarno, poto, kulturni dom in staro olo. Kraj se prvi omeni v knejem urbarju leta 1265. Posesti v Voliini so bile v lasti vurberkega in hrastovkega gospostva. V blinji okolici cerkve svetega Ruperta, zgrajene v 15. stoletju, so e danes vidni ostanki protiturkega tabora.

Na Krambergerjevem posestvu nedale od cerkve stoji kuno znamenje iz leta 1510. V bliini je tudi kip, posveen slovenskemu jezikoslovcu Antonu Murku (18091871).

Dostop:

Vako jedro Voliine L2Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

Lenart.indd 9 7.2.2013 13:01:00


V Radehovi, v bliini akumulacijskega jezera Radehova, stoji edina podrunina cerkvica lenarke upnije; domaini jo imenujejo Stiperjeva kapela. Sestoji iz prezbiterija in zvonika iz 17. stoletja, v 19. stoletju pa ji je bila prizidana veja novogotska ladja. Kapela je bila nekdaj protestantska, konec 16. in v zaetku 17. stoletja so se tukaj zbirali t. i. skakai, pripadniki srednjeveke verske sekte. Vaani vsako leto na veliki maren, 15. avgusta, organizirajo egnanje, na katerega radi pridejo tako domaini kot tudi drugi.

Informacije: upnija Sveti Lenart v Slovenskih goricah, Trg osvoboditve 13, 2230 Lenart v Slovenskih goricahTelefon: 02/720 62 78Mae: ob 10.30 (vnebohod, binkotni ponedeljek, veliki maren /15. 8./ in mali maren /8. 9./)

Dostop:

Cerkev svete Marije

46 34 02.13 15 50 19.26

L3

Lenart.indd 10 7.2.2013 13:01:02


Cerkev svetega Lenarta, po katerem je kraj dobil ime, se prvi omeni leta 1196. Stoji na rahli vzpetini nad osrednjim trnim prostorom. V preteklosti jo je obdajalo taborsko obzidje, ki pa so ga pozneje deloma zniali, deloma odstranili. Sedanja cerkvena stavba je z zaetka 16. stoletja. Postopoma so ji dozidali stranski kapeli in zakristijo ter postavili nov zvonik. Cerkev predstavlja najlepi primerek slovenskogorike pozne gotike. Njena notranjost je obogatena s kamnoseko obdelanim osekim peencem. Arhitekturno bogata je tudi cerkvena oprema; glavni oltar svetega Lenarta in oba stranska oltarja, vsi iz leta 1769, so delo Joefa Holzingerja.

Cerkev s svojo ubrano notranjostjo privablja tevilne obiskovalce, najve se jih zbere na lenarko egnanjsko nedeljo v zaetku novembra.Informacije: upnija Sveti Lenart v Slovenskih goricah, Trg osvoboditve 13, 2230 Lenart v Slovenskih goricahTelefon: 02/720 62 78Mae: Mae ob delavnikih: ob 8.15 in 17.00 (zimski as) oz. 18.00 (poletni as) Nedeljske mae: ob 6.30, 8.00 in 10.00 Farno egnanje: 6. novembra (god svetega Lenarta, puavnika in opata)Dostop:

Cerkev svetega Lenarta

46 34 31.59 15 49 49.89

L4

Lenart.indd 11 7.2.2013 13:01:03


Cerkev svetega Ruperta se prvi omeni leta 1443. Sedanja stavba je iz obdobja 15191538 z izjemo stranskih kapelic, ki sta nastali pozneje, v asu baroka. Celotna cerkvena oprema, pet oltarjev in prinica, je delo mariborskega kiparja Joefa Holzingerja.

Leta 1780 je upnija Sveti Rupert v Slovenskih goricah postala samostojna, prej pa je bila podrunica lenarke upnije. V tem asu je cerkev tudi dobila dokonno notranjo in zunanjo podobo; tako cerkev kot upnie sta danes temeljito prenovljena. Za upljane predstavlja velik dogodek ruperko egnanje tretjo nedeljo v septembru.

Informacije: upnija Sveti Rupert v Slovenskih goricah, Spodnja Voliina 78, 2232 VoliinaTelefon: 02/720 86 77Mae ob delavnikih: ob 7.00 (poletni as) oz. 8.30 (zimski as) Nedeljski mai: ob 7.00 in 10.00Farno egnanje: 24. septembra (god svetega Ruperta, kofa)Dostop:

Cerkev svetega Ruperta

46 32 42.6315 48 56.68

L5

Lenart.indd 12 7.2.2013 13:01:05


Obalt Ilaunig (18761945) je kot pravnik sluboval na lenarkem sodiu vse do svoje upokojitve leta 1908. Napisal je ve knjig; v rnem kriu pri Hrastovcu iz leta 1928 je predstavil zgodbo o rnem kriu, ki sloni na ustnem izroilu.Legenda pripoveduje, da se je v 16. stoletju mladi hrastovski grof Ivan Friderik Herberstein, edini dedi, zaljubil v lepo plemkinjo Agato iz gradia tralek (danes Zgornja Voliina). Oblastni materi sinova izvoljenka ni bila po godu, zato sta se zaljubljenca poroila naskrivaj v Stiperjevi kapeli, danes podrunini cerkvi svete Marije v Radehovi. V asu, ko se je Friderik bojeval dale od doma, so Agato obsodili arovnitva in jo umorili. Friderik je dal leta 1605 v spomin nanjo in kot simbol nesrene ljubezni postaviti znamenje iz rnega marmorja, t. i. rni kri. Le-tega so ob koncu 18. stoletja obnovili, nato pa nanj poasi pozabili, tako da je razpadel. Leta 1936 so ga na Ilaunigovo pobudo vnovi postavili. Znamenje stoji v gozdu rni les nad jezerom Komarnik oz. ob magistralni cesti MariborLenart.

Dostop:

rni kri

46 34 26.7015 48 42.51

L6

Lenart.indd 13 7.2.2013 13:01:06


Grad Hrastovec je eden najmogonejih gradov na Slovenskem, in to ne samo po dominantni legi, temve tudi po arhitekturno zanimivi gradnji. Prvi je bil omenjen leta 1265, ko je obsegal dva z obzidjem povezana stolpa. e leta 1338 so ob manjem dvoru postavili kapelo in jo posvetili svetemu Obaltu. Vse od leta 1481 pa do druge svetovne vojne, izvzemi obdobje 18021902, so grad imeli v posesti grofje Herbersteini. Poslopje obsega stareje renesanno jedro na jugu in noveji baroni del na severu. Nad vhodnim portalom veliastnega severnega dela, v katerem so kapela, reprezentanno stopnie in razkona slavnostna barona dvorana, je napisana letnica 1668. Njegovo notranjost si je mogoe ogledati ob predhodni najavi.

Informacije: TIC Razvojna agencija Slovenske gorice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 059 128 [email protected]

Dostop:

Grad Hrastovec

46 33 56.3515 47 14.81

L7

Lenart.indd 14 7.2.2013 13:01:06


Na trikotni ploskvi zidano znamenje ima na elni strani nio z ostanki poslikave. O njegovem nastanku pria letnica 1610, obnovljeno pa je bilo v letih 1815 in 1887. Znamenje krasi barono oblikovana streha s kardinalskim kriem in vazama ob straneh. Stoji ob cesti MariborLenart nedale od ikerjeve gostilne. Po ustnem izroilu naj bi hrastovski graak na tem mestu dal ivo zakopati mlado Anko, her nekega podlonika, ker se mu ni hotela vdati.

Dostop:

Borov kri

46 33 59.3215 46 29.63

L8

Lenart.indd 15 7.2.2013 13:01:08


Edinstveno kapelica odprtega tipa je iz 19. stoletja. Pokriva jo polona piramidalna streha, ki sloni na toskanskih stebrikih baldahinaste oblike. V njeni sredini je nekdanje kuno znamenje iz leta 1510, ki pa je ohranjeno samo v delu nad streho. Kapelica stoji na trikotni zelenici pri cestnem kriiu tik ob vstopu na Zavrh.

Dostop:

Kapelica na Zavrhu

46 32 01.0415 48 56.71

L9

Lenart.indd 16 7.2.2013 13:01:09


Zidano znamenje iz leta 1659, ki stoji na cestnem kriiu v Voliini, ima v zgornjem delu tiri globoke, polkrono zakljuene nie s podobami naslednjih patronov: svetega Ruperta (Voliina), svetega Lenarta (Lenart v Slovenskih goricah), svete Barbare (Korena) in svete Marjete (Pernica).

Dostop:

46 33 12.0315 47 54.16

Znamenje tirih upnij L10

Lenart.indd 17 7.2.2013 13:01:12


46 32 32.0015 50 14.54

Znamenje v Gradenaku

Kuno znamenje na kvadratnem podstavku je iz obdobja 17101712, ko je tod zadnji morila kuga. Domaini mu pravijo tudi pomorski kri. Njegove nie krasijo podobe svetnikov. Stoji ob hii tevilka 9 v Gradenaku.

Dostop:

L11

Lenart.indd 18 7.2.2013 13:01:14


Domaini so na Zavrhu leta 1963 postavili 24 m visok lesen stolp in ga poimenovali po generalu Rudolfu Maistru. Danes na tem mestu stoji 17 m visok kovinski razgledni stolp, ki ob lepem vremenu nudi izjemen razgled na Pohorje, Kozjak, Bo, Donako goro, sosednjo Hrvako in celo na madarske ravnice. Sredi naselja se bohoti Stupieva vila, v kateri je general nekajkrat poitnikoval. V spomin nanj in na njegove borce so v njej pred leti pripravili posebno razstavo.

Dostop:

Maistrov stolp

46 32 19.5515 49 35.86

L12

Lenart.indd 19 7.2.2013 13:01:15


Spominska soba generala Rudolfa Maistra

V zavrkem kulturnem domu (Zavrh 42) si je mono ogledati spominsko sobo, posveeno generalu Maistru, z razstavljenimi predmeti in dokumenti, tesno povezanimi s pomembnimi dogodki iz njegovega ivljenja. TD Rudolf Maister - Vojanov Zavrh vsako leto v novembru pripravi t. i. Maistrove dneve v spomin na znamenitega Slovenca, ki je na Zavrh rad prihajal na oddih. V Stupievi vili je napisal svojo drugo pesniko zbirko Kitica mojih (1929).

Informacije: Stanko Kranvogel, Zavrh 97 a, 2232 Voliinatelefon: 02/720 84 88GSM: 041 900 750

Dostop:

46 32 17.9015 49 35.27

L13

Lenart.indd 20 7.2.2013 13:01:18


Viniarija, danes preurejena v zanimiv kmeki muzej, ima lepo ohranjeno klet iz leta 1860; njen kamniti gornji del je bil dozidan leta 1926. Zasebna etnoloka zbirka obsega osebne predmete, vinogradnike pripomoke in tehniko dediino Slovenskogorianov v preteklosti.

Informacije: Roman Kranvogl, Zavrh 85, 2232 Voliinatelefon: 02/720 57 84GSM: 041 291 [email protected]

Dostop:

Etnoloka zbirka Kranvogl L14

46 32 27.9915 49 55.98

Lenart.indd 21 7.2.2013 13:01:20


46 34 05.5215 46 08.49

Kmeki muzej iker

Zasebna muzejska zbirka obsega veliko kmekega orodja in delovnih strojev. Razdeljena je v est sklopov: poljedelstvo, sadjarstvo z vinogradnitvom, tesarstvo, kolarstvo, sodarstvo in kmeka prevozna sredstva; nekaj razstavnih predmetov je tudi s podroja stanovanjske kulture in mlinarstva. Orodje in stroji, prikazani v muzeju, so preteno iz 19. stoletja.

Informacije: Gostilna iker, Mona 7, 2231 Pernicatelefon: 02/720 69 21

Dostop:

L15

Lenart.indd 22 7.2.2013 13:01:22


Prva stalna zbirka v obini prikazuje vodilno vlogo Slovencev med Muro in Dravo za poenotenje slovenskega jezika, zaetke slovenskega ljudskega in srednjega olstva, uvedbo moderne pisave in zaetke gibanja za samostojno Slovenijo v letih 1848 in 1849. Razstava je zaasno v Centru Slovenskih goric (Trg osvoboditve 9) in Rotovki kleti Lenart (Trg osvoboditve 5).

Informacije: Zgodovinsko drutvo Slovenske gorice, Nikova ulica 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah GSM: 041 240 242 [email protected] gorice.eu

TIC osrednjih Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 059 128 [email protected]

Dostop:

46 34 32.5015 49 51.11

Muzej Zedinjena Slovenija 1848 s stalno razstavo Slovenske gorice v letu 1848/49 L16

Lenart.indd 23 7.2.2013 13:01:23

24 Naravne vrednote in druge zanimivosti

Na seznam zavarovanih obmoij je krajinski park, ki se razprostira na 851 ha povrine, uvren od leta 1992. Zajema del grievja Slovenskih goric med Dravsko in Pesniko dolino, natanneje med Zavrko vasjo, Koreno, Voliino in Hrastovcem, ter predstavlja del t. i. osamelega krasa z nadzemeljskimi in podzemeljskimi krakimi pojavi, ki se v irini 1 do 2 km razteza od Dupleka na jugozahodu pa do Hrastovca na severovzhodu.

46 33 30.1215 47 13.72

Krajinski park Kamenak - Hrastovec L1

Naravne vrednote in druge zanimivosti

Lenart.indd 24 7.2.2013 13:01:24

25Naravne vrednote in druge zanimivosti

Veja naselja se intenzivneje urbanizirajo, ponekod se intenzivira obdelovanje kmetijskih povrin v sicer ohranjeni tradicionalni slovenskogoriki kulturni krajini z ekstenzivno kmetijsko rabo (ekstenzivni travniki, visokodebelni senoetni sadovnjaki, vinogradi, gozdnata severna poboja ter njive, paniki in travia v dnu dolin), ki daje ivljenjski prostor velikemu tevilu redkih vrst metuljev in ptic. Prevladujejo vrtae in kraki izviri, ki jih domaini imenujejo izvirki ali zverine. V Voliini najdemo podzemno krako jamo in poevno oz. stopnjasto brezno. Znailno nahajalie litotamnijskega apnenca je na obmoju Strme Gore. Apnenec iz tamkajnjih kamnolomov so v preteklosti uporabljali kot gradbeni material.

Dostop:

Lenart.indd 25 7.2.2013 13:01:26


V razloenem naselju Hrastovec v severnem delu gozdnate zakrasele planote Hrastovenjak leijo na povrini 4,2 ha Hrastovki ribniki. Ti so prvotno pripadali grofom Herbersteinom, ki so imeli v posesti e blinje jezero Komarnik, danes pa jih upravlja Zveza ribikih druin Maribor. Pregrajeni so v tiri prekate, v njih gojijo predvsem krape, uke in smue.Obmoje je pomemben ivljenjski prostor ogroenih rastlinskih in ivalskih vrst; od leta 1992 je zavarovano kot naravni spomenik. Ribnike obraajo trs, rogoz in plavajoe rastline, ki nudijo ribam in drugim vodnim organizmom zavetje pred plenilci.

Dostop:

Hrastovki ribniki

46 33 55.9315 47 19.64

L2

Lenart.indd 26 7.2.2013 13:01:28


Akumulacijsko jezero Komarnik lei priblino 2 km zahodno od Lenarta v Slovenskih goricah. V zapisih se omenja e v 16. stoletju, takrat so ga lastniki blinjega gradu Hrastovec uporabljali za gojenje rib. V 60-ih letih 20. stoletja je bilo preurejeno v zadrevalnik visokih voda in na zahodni strani zavarovano z nasipom. Obsega 26 ha povrine, njegova povprena globina je 1,5 m. Vzhodno od jezera se razprostira gozd rni les, jugovzhodno od njega so travniki in intenzivno obdelana polja. Po regulaciji reke Pesnice in uniujoi melioraciji v Pesniki dolini je jezero z okolico postalo zadnje zatoie in pomembno bivalie za nekatere ivalske vrste (npr. za malo povodnico) in edini ivljenjski prostor za mnoge ogroene rastlinske vrste (npr. za itolistno movirko, vodni oreek in beli lokvanj). Pisana paleta

Jezero Komarnik

46 34 14.4815 48 25.80

L3

Lenart.indd 27 7.2.2013 13:01:30


vodnih in movirskih bivali pogojuje zelo bogato favno vodnih nevretenarjev. Tukaj ivi veliko vrst vodnih in movirskih hroev (npr. kozak in obrobljeni kozak), jezero pa je tudi edino najdie nekaterih vrst vodnih hroev v Sloveniji. Kajih pastirjev je kar 35 vrst, med tevilnimi ogroenimi vrstami velja omeniti loko zverco in zgodnjega trsniarja, predvsem pa najvejo srednjeevropsko populacijo nosne jezerke, ki je marsikje drugod po Evropi ni ve najti. V jezeru ivi tudi mono ogroena medicinska pijavka. Jezero z gozdnato okolico (rni les, Hrastovenjek) je izredno pomembno za dvoivke, in sicer zaradi pestrosti ekolokih ni ter funkcionalne povezave vodnih in kopenskih bivali. Nadvse pisana je favna vodnih ptic, za katere je jezero eno najpomembnejih gnezdi v Sloveniji. Izjemno veliko gnezditveno gostoto dosegajo zlasti mali ponirek, opasti ponirek, opasta rnica in rna liska, prav tako mala bobnarica, reglja, grahasta tukalica, moko in bija trsnica, medtem ko ob jezeru gnezdi skoraj polovica slovenskih rac sivk. V okolici Komarnika se ob vodotokih in ribnikih pojavlja tudi vidra.Okrog jezera Komarnik je speljana 2,5 km dolga sprehajalna pot, postavljene so pojasnjevalne table in dve ornitoloki opazovalnici. Mona sta dva dostopa: parkirie pri gostiu rni les ob magistralni cesti MariborGornja Radgona in parkirie pod gradom Hrastovec.

Dostop:

Lenart.indd 28 7.2.2013 13:01:31


Med travniki v Pesniki dolini juno od naselja Mona je reka Pesnica zajezena v jezero Pristava. Drugo ime zanj je ikerjev ribnik, lei namre v bliini znamenite ikerjeve gostilne. Prvotni ribnik, ki je prejnja stoletja pripadal grofom Herbersteinom (v njem so gojili ribe), so pred desetletji poveali v zadrevalnik reke Pesnice tako, da so na njen tok namestili pregrado. Jezero je dolgo 750 m in iroko 500 m, njegova povrina meri okoli 30 ha. Namenjeno je tudi ribolovu, v njem namre gojijo uke, smue, klene, krape, some in somie.Je nadvse pomemben vodni prostor za prezimovanje ptic, ki se tod zadrujejo samo obasno, med selitvijo. Tukaj najdemo tudi rastia redkega itastolistega plavka in belega lokvanja.

Dostop:

Jezero Pristava

46 33 56.9715 45 57.99

L4

Lenart.indd 29 7.2.2013 13:01:33


Akumulacijsko jezero blizu naselja Radehova v Pesniki dolini je nastalo z zajezitvijo Globovnice. Dolgo je 750 m in iroko 400 m, njegova povrina meri 24 ha. Velja za priljubljen kraj ribiev, v njem je namre mono ujeti razline vrste rib: some, krape, uke, smue in nekatere druge.

Dostop:

Jezero Radehova

46 33 48.8915 50 26.90

L5

Lenart.indd 30 7.2.2013 13:01:33


Raji gaj je urejen kot miniaturni obvodni park. Je kraj miru in poitka, ki omogoa opazovanje ivljenja na vodi in ob njej. Tukaj ivijo race domae vrste, race mlakarice, labod grbec, zelenonoga tukalica, vodna kura liska, razline ptice, dvoivke in e nekatere druge ivali.

Dostop:

Raji gaj

46 34 05.1315 49 54.18

L6

V naselju Zamarkova raste najdebeleja bela vrba v Sloveniji Senekovieva vrba. Njen obseg meri ve kot 7 m.

Dostop:

Senekovieva vrba

46 34 12.1515 46 42.77

L7

Lenart.indd 31 7.2.2013 13:01:35


V RC Polena je mono igrati veliki nogomet in odbojko na mivki, na voljo je tudi balinanje. Na peeni kroni progi se izvajajo vsakoletna kasaka tekmovanja, progo pa koristijo tudi rekreativni tekai, pohodniki in sprehajalci. Asfaltirano progo uporabljajo za trening tako klubski kot tudi rekreativni kolesarji vseh starosti.Zadnji konec tedna v maju tukaj poteka kmetijsko-obrtniki sejem (KOS).

Informacije: Obina Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/729 13 [email protected]

Dostop:

portnorekreacijski center Polena (RC Polena)

46 34 25.1915 49 21.14

L8

Lenart.indd 32 7.2.2013 13:01:37


Lenart.indd 33 7.2.2013 13:01:39

34Turistina ponudba: turistine kmetije,

vinotoi, domaa obrt

Turistina ponudba: turistine kmetije, vinotoi, domaa obrt

Informacije: Nataa CotarMona 42231 PernicaGSM: 051 300 [email protected]

Kaliska garni hotel

46 33 58.7215 46 11.05

L1

Lenart.indd 34 7.2.2013 13:01:43


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Botjan FekonjaSpodnja Voliina 80 a2232 Voliinatelefon: 02/729 27 72GSM: 040 214 [email protected]

Gostilna in picerija Vinska trta

46 32 41.3215 48 54.04

Informacije: Simon FekonjaTrg osvoboditve 162230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 62 81GSM: 041 643 [email protected]

Gostilna 29

46 34 32.5515 49 47.27

L3

L2

Lenart.indd 35 7.2.2013 13:01:45


vinotoi, domaa obrt

Informacije:Silva KnupleMona 102231 Pernicatelefon: 02 720 62 08

Gostilna Knuple

46 34 11.6815 45 41.70

Informacije: Sonja PetovarGradika cesta 2 a2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 14 50GSM: 041/ 464 [email protected]

Gostilna Petovar

46 34 53.8915 50 21.34

L4

L5

Lenart.indd 36 7.2.2013 13:01:47


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Nataa CotarMona 72231 Pernicatelefon: 02/720 69 21GSM: 041 755 [email protected]

Gostilna iker

46 34 05.4615 45 06.81

Informacije: Gorazd varcRadehova 252230 Lenart v Slovenskihgoricahtelefon: 02/729 24 56GSM: 031 260 [email protected] www.gostilnasvarc.si

Gostilna varc

46 33 58.6715 50 51.39

L6

L7

Lenart.indd 37 7.2.2013 13:01:49


vinotoi, domaa obrt

Informacije: KZ Lenart, d. o. o.Industrijska ulica 242230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/729 36 [email protected]

Okrepevalnica Kmeki hram

46 34 58.1915 50 35.31

Informacije:Joe LetnikVrtna ulica 72230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/729 25 20GSM: 031 760 [email protected]

Picerija Agata

46 34 08.3315 50 12.53

L8

L9

Lenart.indd 38 7.2.2013 13:01:52


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Nona, d. o. o.Zamarkova 202230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/729 22 22GSM: 040 610 [email protected]://nona.si/

Picerija in pagetarija Nona

46 34 05.8915 46 47.59

Informacije:Zoran RistiZamarkova 1 b2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 059 247 770

Restavracija rni les

46 34 30.6915 46 11.79 i

L10

L11

Lenart.indd 39 7.2.2013 13:01:54


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Kmeti, d. o. o.Spodnja Voliina 81 a2232 Voliinatelefon: 02/729 27 12GSM: 041 887 [email protected]

Restavracija Kmeti

46 32 38.3915 48 55.36

Informacije:GIMAS, d. o. o.Kraigherjeva ulica 19 a2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 66 [email protected]

Restavracija Lenarki hram

46 34 44.7115 50 01.64

L12

L13

Lenart.indd 40 7.2.2013 13:01:56


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Andreja Bunderla Spodnji erjavci 41 b2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 75 16GSM: 031 447 [email protected]

Izletnika kmetija Bunderla

46 35 08.3315 50 12.53

Informacije:Joica DamiVinika vas 192230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 14 49GSM: 041 753 885

Izletnika kmetija Dami

46 32 54.3915 45 07.40

L14

L15

Lenart.indd 41 7.2.2013 13:01:58


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Darja in Ervin k Zgornji erjavci 282230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 74 89GSM: 031 828 [email protected]

Izletnika kmetija Pri Mlinarjevih

46 36 18.7715 50 06.81

L16

Informacije: Radovan umanZavrh 90 a2232 Voliinatelefon: 02/720 84 60GSM: 041 781 [email protected] www.vino-suman.eu

EKO Vino uman

46 32 25.9715 49 48.81

L17

Lenart.indd 42 7.2.2013 13:02:00


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Joica KrambergerSpodnje Partinje 372230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 75 78GSM: 031 486 [email protected]

Vinoto Kramberger

46 34 29.5715 46 12.44

Informacije:Tea KrambergerSpodnji Pori 202230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/729 29 99GSM: 041 931 [email protected]

Vinogradnika kmetija Kramberger - teinbauer

46 35 35.5715 51 00.35

L19

L18

Lenart.indd 43 7.2.2013 13:02:01


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Sebastijan RojsSelce 132232 VoliinaGSM: 040 797 [email protected]

Vinoto RM Rojs

46 31 31.0215 48 59.37

Informacije:Marko ebartLormanje 22 b2230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 68 51GSM: 041 441 [email protected]

Vinogradnitvo ebart

46 33 51.8815 49 28.42

L21

L22

Informacije:Marjan FekonjaNadbiec 72232 Voliinatelefon: 02/729 26 83GSM: 041 414 [email protected]

Vinogradnitvo Fekonja

46 32 26.7615 50 38.56

L20

Lenart.indd 44 7.2.2013 13:02:04


vinotoi, domaa obrt

Informacije:Dolge Njive 11 a2232 Voliinatelefon: 02/720 82 33GSM: 040 734 [email protected]

Ana erin

46 31 43.8615 48 31.28

L23

Informacije: Andreja tancerRadehova 42 b2230 Lenart v Slovenskih goricahGSM: 041 214 [email protected]

Atelje Andreje tancer

46 33 59.8915 50 52.54

L24

Informacije:Ulica heroja Lacka 472230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 67 26GSM: 031 629 [email protected]

Alojzija Zemlji

46 34 22.8815 49 50.98

L25

Lenart.indd 45 7.2.2013 13:02:07


vinotoi, domaa obrt

Informacije: Cankarjeva ulica 82230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/720 64 18GSM: 031 696 114

Marta iek

46 34 30.8615 49 35.86

L26

Informacije:Konrad KrajncKraigherjeva ulica 142230 Lenart v Slovenskih goricahGSM: 041 273 585

Galerija Konrada Krajnca

46 34 40.2115 49 01.67

L27

Informacije: RASG, d. o. o.Trg osvoboditve 92230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 059 128 773GSM: 051 660 [email protected]

TIC osrednjih Slovenskih goric

46 34 32.5015 49 51.11 i

L28

Lenart.indd 46 7.2.2013 13:02:10

47Tematske poti (pohodne, kolesarske ),

vinska turistina cesta

Tematske poti (pohodne, kolesarske ...), vinska turistina cesta

Lenart.indd 47 7.2.2013 13:02:10



Dolina poti: 45 km (krona)as: 2 uriOpis poti: Hrastovec v Slovenskih goricahHumZavrhSveta Trojica v Slovenskih goricahSpodnji erjavciiceSpodnji GasterajVardaPartinjerni lesHrastovec v Slovenskih goricah.Zahtevnost:

Viinska razlika:

Agatina kolesarska povezava L1

Zavrh

Jurovski Dol

Hrastovec vSlovenskih goricah

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih

goricah

0 m

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

1 km

2 km

3 km

4 km

5 km

6 km

7 km

rni

kri

Hra

stov

ec v

Sl

oven

skih

gor

icah

Hra

stov

ec v

Sl

oven

skih

gor

icah

Lenart.indd 48 7.2.2013 13:02:10



Pot, poimenovana po Agati iz gradu tralek, povezuje kulturno dediino obmoja med hrastovskim gradom z grajskimi ribniki in znamenjem rni kri pri rnem lesu. Zgodba o nesreni ljubezni iz 16. stoletja med lepo Agato Nrnberg in njenim izvoljencem grofom Ivanom Friderikom Herbersteinom iz Hrastovca pri Lenartu ohranja zgodovinski spomin. Izhodii: znamenje rni kri in lipov drevored pod gradom Hrastovec (parkirie).Dolina poti: 7 km (enosmerna)as: 2 uriOpis poti: lipov drevored pod gradom Hrastovec (parkirie)Hrastovki ribnikiPesnica (prekanje mostu)odcep za menihFranckova pot (desno)rimske gomileFranckova pot (mimo opazovalnega stolpa vraanje)rni kri.Zahtevnost:

Viinska razlika:

Agatina pot

0 m

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

1 km

2 km

3 km

4 km

5 km

6 km

7 km

L2

Hra

stov

ec v

Sl

oven

skih

gor

icah

Hra

stov

ec v

Sl

oven

skih

gor

icah

rni

kri

Hrastovec v Slovenskihgoricah

JezeroKomarnik

Lenart.indd 49 7.2.2013 13:02:10



Franckova sprehajalna pot

Informativne table na poti okoli jezera Komarnik osveajo obiskovalce o pomenu vrednosti biotske raznovrstnosti in naravovarstvene vrednosti obmoja, zlasti zaradi pestrosti in gostote vodne vegetacije ter razvitega obrenega pasu movirske vegetacije.Izhodia: cesta MariborGornja Radgona (izhodina tabla), znamenje rni kri (delno Agatina pot), vznoje hriba s hrastovskim gradom (izhodina tabla). Dolina poti: 2,7 km (krona)as: 1,5 ureZahtevnost:

Viinska razlika:

0 m

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

0.5

km

1 km

1.5

km

2 km

2.5

km

2.7

km

L3

JezeroKomarnik

Jezero Komarnik

Lenart.indd 50 7.2.2013 13:02:11



Dolina poti: 36 km (celotna dolina poti /MariborGornja Radgona/: 57 km) Opis poti: Spodnja KorenaZavrhLenart v Slovenskih goricahSveta Trojica v Slovenskih goricahOsekBenedikt.Zahtevnost:

Viinska razlika:

Kolesarska pot med Pohorjem in Muro L4

Lenart v Slovenskih goricah

Zavrh

Osek

Benedikt

SpodnjaKorena

100 m

150 m

200 m

250 m

300 m

350 m

400 m

0 km

10 k

m

20 k

m

30 k

m

36 k

m

Spod

nja

Kore

na

Zavr

h

Lena

rt v S

love

nskih

go

ricah Svet

a Tro

jica

vSl

oven

skih

gor

icah

Sveta Trojica vSlovenskih goricah

Bene

dikt

Spod

nja

av

nica

Spodnja avnica

Gorn

ja Ra

dgon

a

Gornja Radgona

Lenart.indd 51 7.2.2013 13:02:11



Evropska kulturna pot svetega Martina poteka od Szombathelya na Madarskem do Toursa v Franciji; v Sloveniji se prine v Domanjevcih na Gorikem. Etapa 5 vodi skozi obino Lenart. Iz sredia Svete Trojice v Slovenskih goricah pelje Martinova pot proti Trojikemu jezeru in nato po Pesniki dolini do Goove; tu se najprej povzpne na Zavrh (Maistrov stolp), nakar se spusti do cerkve svetega Ruperta v Voliini in se nadaljuje proti gradu Hrastovec. ETAPA 5: Sveta Trojica v Slovenskih goricahZavrhSpodnja VoliinaVodoleSveti Urban. Dolina poti: 20 kmas: 4 ureZahtevnost:

Viinska razlika:

Martinova pot VIA SAVARIA

0 m

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

10 k

m

20 k

m

30 k

m

38 k

m

L5

Sveta Trojica vSlovenskih goricah

Svet

a Tro

jica

vSl

oven

skih

gor

icah

Blaguko jezero

Blag

uko

jeze

ro

Neg

ovsk

o je

zero

Cerkvenjak

Cerk

venj

ak

Negova

Neg

ova

Benedikt

Zavrh

Zavr

h

Spodnja Voliina

Spod

nja

Voli

ina

Vodole(Sveti Urban)

Vodo

le

Lenart.indd 52 7.2.2013 13:02:11



Medobinska turistina pot ob Globovnici

Dolina poti: 6 kmas: 1,5 ureOpis poti: RC Polena (Lenart v Slovenskih goricah)dolina GlobovniceJurovski Dol (sredie).Zahtevnost:

Viinska razlika:

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

1 km

2 km

3 km

4 km

5 km

6 km

L6

Juro

vski

Dol

RC

Pole

na

Jurovski Dol

RC Polena

Lenart.indd 53 7.2.2013 13:02:12



Pomurska planinska pot (PPP) se prine pri Hotelu Diana v Murski Soboti. Na obmoje obine Lenart se pride od Svete Ane. PPP v srediu Lenarta v Slovenskih goricah (Ptujska cesta) zavije desno (Kamenak) proti Voliini. Sledi vzpon na Zavrh, kjer je 359 m visok stolp, s katerega je lep razgled na grievnat slovenskogoriki svet. ig PPP t. 14 b je mono prejeti na naslovu Zavrh 95 (blizu stolpa). Kraju v ast je general Rudolf Maister - Vojanov zloil ve pesmi, ko je tu svoja zadnja leta poitnikoval. Pot se nadaljuje proti Goovskemu Vrhu in se zakljui pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Dolina poti: 20 kmas: 5 urOpis poti: Sveta Ana v Slovenskih goricahLenart v Slovenskih goricahZavrhGoovski VrhSveta Trojica v Slovenskih goricah.Zahtevnost:

Viinska razlika:

Pomurska planinska pot (PPP)

200 m

250 m

300 m

350 m

400 m

0 km 1

0 km 2

0 km 3

0 km 4

0 km 5

0 km 6

0 km 7

0 km

Lenart v Slovenskih

goricahSveti Jurij

ob avnici

Benedikt Cerkvenjak

Ledinek Ptujska Cesta

Gornja Radgona

Apae

Ptuj

ska

Cest

a

Apa

e

Svet

a An

a v

Slov

ensk

ih g

orica

h

Neg

ova

Zavr

h

Lena

rt v S

love

nskih

gor

icah

Svet

a Tro

jica

v

S

love

nskih

gor

icah

L7

Lenart.indd 54 7.2.2013 13:02:12



Pot na Zavrh Maistrov razgledni stolp

Sleme, na katerem se razprostira Zavrh (370 m n. m.), je na osojni strani pokrito z meanim gozdom, na prisojni pa so preteno vinogradi, sadovnjaki in majhne njive. Tod potekata PPP (Pomurska planinska pot) ter Pot kurirjev in vezistov. Z Maistrovega stolpa je lep razgled na velik del severovzhodne Slovenije. Postavili so ga v spomin na generala Rudolfa Maistra, ki je rad zahajal semkaj. V blinjem kulturnem domu je tudi njemu posveena spominska soba.Dolina poti: 7 kmas: 2 uriOpis poti: sredie Lenarta v Slovenskih goricahjezero Radehovaetarska gmajnaGradenakZavrh (Maistrov razgledni stolp).Zahtevnost:

Viinska razlika:

0 m

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

1 km

2 km

3 km

4 km

5 km

6 km

7 km

L8


Lena

rt v

Slov

ensk

ih g

oric

ah

Lormanje

Lorm

anje

Zavrh

Zavr

h

Spodnja Voliina

Spod

nja

Voli

ina

Lenart.indd 55 7.2.2013 13:02:13



Sadna cesta vas na obmoju Voliine popelje do sadovnjakov, v katerih uspeva preko 30 sadnih vrst: jablane, hruke, breskve ...

Opis poti (razvejana pot do ponudnikov po zaselkih): Spodnja Voliina (Kocbek, Lorber, Marin, Ornik)Zgornja Voliina (Jura, Koroec, Daks)Dolge Njive (Pulko)rmljenak (Zrim, uek, Zorec)Selce (Trinkaus, Sunik, eh, Slani, Pleej, Murko, Holdinar, Kraner)Strae (Frbas)Rogoznica (Goznik, Ornik, Marku, Caf, Ral).Zahtevnost:

Sadna cesta Voliina

L9


Zavrh

Trnovska vasSelce

Rogoznica

DuplekDolgeNjive

Spodnja Voliina

Voliina

Jezero Komarnik

Lenart.indd 56 7.2.2013 13:02:15



Slovenskogorika kolesarska pot

Dolina poti: 57 kmOpis poti: MariborMalenikDuplekKorenaZavrhLenart v Slovenskih goricahSveta Trojica v Slovenskih goricahSpodnji IvanjciGornja Radgona.Zahtevnost:

Viinska razlika:

0 m

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

10 k

m

20 k

m

30 k

m

40 k

m

50 k

m

L10

Lenart v Slovenskih

goricah

Lena

rt v

Slo

vens

kih

gor

icah

Maribor

Mar

ibor

Duplek

Dup

lek

Zavrh

Zavr

h

Cogetinci

Coge

tinci

Spodnji Ivanjci

Gornja Radgona

Gor

nja

Radg

ona

Sveta Trojicav Slovenskihgoricah

Svet

a Tro

jica

vSl

oven

skih

gor

icah

Lenart.indd 57 7.2.2013 13:02:15



VTC 13 vas popelje do tukajnjih vinotoev, gostiln, turistinih oz. izletnikih kmetij, ekoloke kmetije, pridelovalcev medu, sadja ter drugih ponudnikov.Zahtevnost:

Viinska razlika:

Vinska turistina cesta Osrednje Slovenske gorice (VTC 13)

Zgornja avnica

OsekCogetinci

Cerkvenjak

Vitomarci

Cerk

venj

ak

agonaGoova

Zgornja Senarska

Sveta Ana v Slovenskih goricah

L11


Benedikt

100 m

200 m

300 m

400 m

0 km

10 k

m

20 k

m

30 k

m

40 k

m

Bene

diktKrem

berk

Frol

ehSvet

a An

a v

Slov

ensk

ih g

oric

ah

Svet

a Tro

jica

v Sl

oven

skih

gor

icah

Lena

rt v

Slov

ensk

ih g

orica

h

Lenart.indd 58 7.2.2013 13:02:15



Oddaljenost od nekaterih slovenskih mest: Maribor: 22 kmPtuj: 25 kmMurska Sobota: 37 kmCelje: 71 kmLjubljana: 143 kmPortoro: 265 km

LJUBLJANA

PORTORO

CELJEPTUJ

Lenart vSlovenskih goricah

MURSKA SOBOTA

MARIBOR

Lenart.indd 59 7.2.2013 13:02:17



SLOVENIJA

Januar

Februar

Marec/April

April

Maj

Oddaljenost od nekaterih tujih mest:Gradec: 76 km Zagreb: 137 kmTrst: 236 kmDunaj: 266 km Salzburg: 352 kmBenetke: 388 kmMnchen: 460 km

Lenart.indd 60 7.2.2013 13:02:19

Prireditve med letom 61

Prireditve med letom, dravni prazniki in dela prosti dnevi

Prireditve med letomJanuar

Februar

Marec/April

April

Maj

1. januar, novo leto

8. februar, Preernov dan, (slovenski kulturni praznik) pustovanje (pustni sprevod)

postavitev presmeca (Voliina)velika no (prva nedelja po prvem pomladnem ipu)velikononi ponedeljekvelikononi sejem

27. april, dan upora proti okupatorju

1. in 2. maj, praznik delapostavitev prvomajskega drevesaprvomajski pohod na Zavrhkmetijsko-obrtniki sejem (RC Polena)

Lenart.indd 61 7.2.2013 13:02:19

62 Prireditve med letom

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

25. junij, dan dravnosti Festival LEN-ART, poletne kulturne prireditveevropske kasake dirke

postavitev klopotcablatoborba (Selce)Festival LEN-ART, poletne kulturne prireditve

15. avgust, Marijino vnebovzetje (veliki maren)Agatina nokasake in galopske dirke (RC Polena)portni dan (Voliina)Festival LEN-ART, poletne kulturne prireditve

praznik krajevne skupnosti Voliina (teden pred nedeljo svetega Ruperta)24. september, god svetega Rupertatrgatev na Zavrhu

31. oktober, dan reformacijelutkovni festival

1. november, dan spomina na mrtvepraznik obine Lenart (teden pred nedeljo svetega Lenarta)6. november, god svetega LenartaMaistrove prireditve (Zavrh)martinovanje

25. december, boi26. december, dan samostojnosti in enotnostiboino-novoletne prireditvesilvestrovanje na prostem

Lenart.indd 62 7.2.2013 13:02:20

63Legenda

LegendaOznaena pot

Primerna obutev

Teavnost poti

GPS-koordinate

Dostop z avtomobilom

Dostop s kolesom

Primerno za druine

Koledar

Gostinska in ostala dopolnilna dejavnost

Kulturna dediina

Naravne vrednote

Trgatev

Vinska degustacija

Vino

Vinogradnik/Vinoto/Izletnika kmetija

Izdelki domae obrti

Monost uenja domae obrti

Izdelki domae inumetnostne obrti

Vinska klet/Prodaja vina

Tople domae jedi

Muzej/Muzejska zbirka

Hotel

Gostie

Gostilna

Igrala/portne dejavnosti

Ribolov

Igrie

Tehnika dediina

Informacije

Razgledna toka

Naravna znamenitost

Prenoia

Center za dobro poutje

Galerija

i

Lenart.indd 63 7.2.2013 13:02:20

LENART

SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH

SVETA ANA

BENEDIKT

SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

CERKVENJAKTrojiko jezero

Jezero RadehovaJezero Komarnik

Jezero Pristava

Murska

Maribor

Sobota

BENEDIKT

ObinaBenedikt

Obina Cerkvenjak

ObinaLenart

Obina Sveta Ana

Obina Sveti Jurij v Slovenskih

goricah

Obina Sveta Trojica v Slovenskih

goricah

Pregledna karta obmoja LAS Ovtar Slovenskih goric

Ta dokument je nastal v okviru projekta Izletniki cilji v osrednjih Slovenskih goricah (okraj. Po Goricah) ob finanni pomoi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja. Organ upravljanja Programa razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 20072013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.Za vsebino dokumenta je odgovoren LAS Ovtar Slovenskih goric.Projekt delno financira EU.

Drutvo za razvoj podeelja LAS Ovtar Slovenskih goricTrg osvoboditve 92230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 00 386 59 128 773GSM: 00 386 51 669 [email protected], [email protected]://pogoricah.lasovtar.si

Lenart.indd 64 7.2.2013 13:02:27

Documents

Brosura lenart final