Broj 5 PDF · 2011-04-21 · 1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvi‘ewata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa,

32001

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, mart 2001

2 / 3

SODR@INA

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Funkcionalna klasifikacija na vladinite rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Rabotna sila (spored Anketata na rabotnata sila) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Industriskoto proizvodstvo vo 2000 i 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Cenite vo 2000 i 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Nadvore{no-trgovskata razmena vo 2000 i 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10Nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Tabela 2: Sostojba na nadvore{niot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Buxetski prihodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Tabela 3: Prihodi na Buxetot na RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Buxetski rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Tabela 4: Rashodi na Buxetot na RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15Tabela 5: Buxet - Centralna dràvna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Tabela 6: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Tabela 7: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Tabela 8: Fond za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Tabela 9: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21Tabela 10: Makedonska berza - Izve{taj za trguvawe od 1.02 do 28.02.2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

STATII

Prof. d-r Qube Trpeski - Celi i zada~i na Monetarnata politika za 2001 godina . . . . . . . . . . . . . .24\or|i Jan~evski - Bankarskiot ambient vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Stiven Gowa - Tehni~kata pomo{ za Ministerstvoto za finansii odFinansiskiot sektor na USAID . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32D-r. Sem Vaknin - Delikatnata umetnost na vramnoteùvawe na buxetot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35Gligor Ta{kovi} - Prednosti od zajaknuvaweto na transnacionalnata infrastruktura . . . . . . . . .38Zoran Jolevski - Svetskata trgovska organizacija i regionalnite trgovski spogodbi . . . . . . . . . . .40M-r Zoran Stavreski i Nata{a Jovanovska- [tedeweto i investiciite kako determinanti na ekonomskiot razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44Qup~o Nikolovski - Fufo - Uslovite za razvoj na privatniot sektor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49Sla|an Mihajlovski - Makedonija - zemja na gotovinsko pla}awe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51Stevan [ap~eski - Centralen depozitar na hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55Olivera Filipovska - Procesot na denacionalizacija vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . .58Maja Parnarxieva - Bankite na pazarot na kapital . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62Violeta Stojanovska - Petrovska - Makedonskiot bankarski sistemniz prizmata na direktivite na sovetot na Evropskata unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65

Po~ituvani,

Vo periodot pome|u prethodniot i ovoj broj naBiltenot, Republika Makedonija be{e neo~ekuvanonapadnata od grupi teroristi od Kosovo.

Problemite zapo~naa kon sredinata na fevruariza da eskaliraat vo prvata polovina na mart. Tero-ristite ja napadnaa zemjata i zad prevezot na pogole-mi prava na Albancite vo Republika Makedonija sa-kaa da osvojat teritorija (zamislete: vo 21 vek).

Vladata cel eden mesec se obiduva{e politi~ki dago re{i problemot duri i vo uslovi koga natrapni-cite kontroliraa del od severozapadniot del na zem-jata.

Kone~no koga Vladata gi iscrpi site mo`ni na-~ini so politi~ki merki da gi natera teroristite dasi zaminat, i koga ja obezbedi celokupnata me|unaro-dna poddr{ka (EU, SAD, Rusija, OON, OBSE, NATOi drugi) so upotreba na sila gi potisna teroristitenadvor od Makedonija. Vo denovite koga go pi{uvamovoj tekst se vr{at poslednite �~istewa� na pogra-ni~nite teritorii vo mnogu porelaksirana atmosfe-ra, no i pokraj se, ostanuva gorkoto ~uvstvo {to ovienatrapnici go naru{ija mirot na gra|anite na zemja-ta koja celi 10 godini na balkanski vojni be{e pri-mer na �uspe{en slu~aj� za odrùvawe na stabilnosti me|uetni~kiot soìvot. Se pokaà deka me|unaro-dnata zaednica (vo borbata protiv reìmot na Mi-lo{evi}) sozdade �~udovi{te�, koe sega te{ko gokontrolira. Pred upotrebata na sila, Premierotjavno gi predupredi teroristite deka ne samo {to si�igraat� so me|unarodnite pravila, so zakonite naprirodata itn. tuku si igraat i so bo`jiot zakon kojveli: �na toj {to ti dal leb, ne mu vra}aj so kamen�.Ova zatoa {to samo pred 2 godini tie isti lu|e {tosega ne napadnaa, za vreme na kosovskata kriza vo1999 godina bea toplo zgrièni od Vladata naRepublika Makedonija i nejzinite gra|ani (350.000begalci dojdoa od Kosovo vo Republika Makedonija,{to pretstavuva{e 15% od vkupnoto naselenie naRepublika Makedonija), bea za{titeni vo RepublikaMakedonija od vojnata me|u NATO silite i reìmotna Milo{evi}.

Celata ovaa nenadejna zbrka silno negativno vli-jae{e na ekonomijata. Mnogu doma{ni i stranskiinvestitori gi odloìja svoite investicii. Prome-tot naglo opadna, a toa silno vlijae i na bruto do-ma{niot proizvod. Vo eden period ima{e i pritisokna doma{nata valuta koj po intervencija na central-nata banka brzo se amortizira. Buxetot ima{e eks-tra tro{oci za nacionalnata bezbednost, koi se u{-

te gi ima i toj }e pretrpi izmeni. Mnogu proekti seodloìja ili zabavija, kompaniite zagubija golemiprofiti, a nevrabotenosta se zgolemi. Ekonomijatadoìvea {ok, no sepak ja zadrà stabilnosta. Sepak,se si ima svoja cena, pa taka ovie nastani }e vlijaatna godina{nata proekcija na makroekonomskata po-litika, koja naskoro }e se redizajnira i ve}e e sig-urno deka zacrtaniot rast na BDP od 6% ovaa godinae nedofatliv.

I vo seta ovaa �turkanica� se povtori prikaznataod vremeto na kosovskata kriza: gr~kite investitoriprodolìja da investiraat vo vremeto koga site dru-gi se povlekoa. Toa e mnogu interesno. Me|u drugototie za 30 milioni germanski marki go kupija naj-golemiot proizvoditel na leb i drugi testenini voRepublika Makedonija, kompanijata �@ito Luks�.

Verojatno geografskata blizina i poznavaweto nasostojbata vo regionot i li~nite kontakti im davapodobro ~uvstvo za realnosta otkolku na investito-rite od podale~nite zemji koi bea opsipani so tele-viziski emisii isklu~ivo od mestata kade {to seodvivaa borbite (vo sevrozapadniot - prete`no pla-ninski predel na Republika Makedonija i vo blizinana gradot Tetovo), dodeka vo ostanatiot del od bez-bednosen aspekt ìvotot te~e{e relativno normal-no. Ovoj pat i slovene~kite investitori postapijakako i gr~kite investitori. Vo sredinata na krizataza 8 milioni germanski marki be{e otkupen Skop-skiot saem.

g-din NikolaGRUEVSKI

Minister za finansii

4 / 5

MMF i Svetskata banka so koi imame aran`manipokaàa visoko razbirawe i poddr{ka za vreme nakrizata. Iako }e ima docnewe vo oddelni proekti iotstapuvawe vo oddelni targeti, dvata klu~niaran`mani (PRGF/EFF so MMF i FESAL II soSvetskata banka), }e prodolàt so odredeni rediza-jnirawa. Ministerstvoto za finansii za celo vremena ovaa kriza i pokraj mnogute vonredni problemidade se od sebe da go zadrì ~ekorot na reformite voekonomijata na zemjata.

Jas sum optimist. I pokraj toa {to ovoj {ok mnogune zabavi, i ni gi uni{ti {ansite da napravime novarekordna godina vo ekonomskiot razvoj (kako {to be-{e 2000), sepak ubeden sum deka }e napravime mnogu.

Potpi{uvaweto na Dogovorot so EU za asocijacija istabilizacija koj otvora novi perspektivi za Make-donija, skore{noto zapo~nuvawe na grupa javni in-vesticii koi }e se finansiraat od sredstvata od pro-da`bata na Makedonskiot telekom, me|unarodnatapoliti~ka i finansiska poddr{ka na zemjata, i naj-mnogu od se, potencijalot {to go ima ovaa zemja davapotkrepa na mojot optimizam.

MINISTER,Nikola Gruevski

Funkcionalna klasifikacija na vladinite rashodi(spored Buxetot na Republika Makedonija za 2001 godina)

Op{ti javni uslugi25%

Socijalna za{tita isocijalna sigurnost

24%

Obrazovanie iuslugi

13%

Javen red i bezbednost9%

Transakcii vo vrska sojavniot dolg

9%

Raboti vo vrska soodbranata i uslugi

8%

Transport i komunikaciiaktivnosti i uslugi

4%

Drugi razli~niuslugi

3%

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

2%

Zemjodelstvo, regulativai operacii

1%

Drugo2%

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORIgodi{ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Realen BDP % -9.1 -1.8 -1.2 0.8 1.5 2.9 2.7 5.1*

Inflacija (prosek) % 349.8 121.8 15.9 3 4.4 0.8 -1.1 5.8

Inflacija (kraj na period) % 229.6 55.4 9.2 0.2 4.5 -1 2.3 6.1

Buxetsko saldo

(centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.8 -0.1 3.5

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38 40 49.8 54.5 56.9 65.9

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3

Izvoz (F.O.B.) USD mld. 1.06 1.08 1.2 1.15 1.2 1.32 1.2 1.32*

Uvoz (F.O.B.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.71 1.61 2.06*

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.39 -0.41 -0.74*

Bilans na tekovna smetka (so grantovi) USD mld. 0.02 -0.16 -0.22 -0.28 -0.27 -0.29 -0.14 -0.21*

kako % od BDP % 0.6 -4.7 -5.0 -6.5 -7.4 -8.1 -4.1 -6.5*

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.27 0.27 0.28 0.34 0.46 0.71

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 2.1 2.3 3.1 3.5*

Nadvore{en dolg USD mld. n.a. n.a. 1.43 1.17 1.13 1.45 1.44 1.43*

kako % od BDP % n.a. n.a. 32.3 26.6 30.5 41.5 43.4 45.7*

* Prethodni podatoci

Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

3 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA VLADINITE RASHODI

Funkcionalnata analiza na rashodite naglobalnata javna potro{uva~ka ovozmoùvasogleduvawe na strukturnite segmenti na jav-nata potro{uva~ka spored nivnata funkcija,sporedba so drugite zemji vo tranzicija i ot-krivawe na mo`nostite za racionalizacija.Izgotvena spored me|unarodnite standardi,funkcionalnata klasifikacija na Buxetot nacentralnata dràvna vlast za 2001 godina po-kaùva deka najgolemiot del od buxetskiterashodi e namenet za op{tite javni uslugi(25%) i socijalnata za{tita i socijalnata si-gurnost (24%). Zna~ajna koncentracija na ras-hodite na centralniot buxet se zabeleùva ivo obrazovnata sfera (13%), {to sekako e poz-itiven indikator. Va`no e da se odbeleì itoa deka u~estvoto na rashodite za javen red ibezbednost (9%) i rabotite vo vrska so odbra-nata (8%) e vo soglasnost so op{tiot trend vorazvienite zemji i pove}eto zemji vo tranzi-cija. Za transakciite vo vrska so javniot dolgkoi ne se klasificiraat po funkcii, sporedBuxetot na Republika Makedonija za 2001 god-ina }e se izdvojat 9% od vkupnite rashodi.

6 / 7

- vo SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en

proizvod po ìtel1) 1,705 1,709 1,722 1,763 1,796 1,885

Izvor: Dràven zavod za statistika

18.0

16.0

14.0

12.0

10.0

8.0

6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

CENI

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en proizvod1) 3,351 3,390 3,439 3,540 3,633 3,290


1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa, kako bazen e zemen kursotna SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina.2) Procenka.

Vkupno Industrija i rudarstvo Zemjodelstvo i ribarstvo

- prose~ni stapki, vo procenti

* Prethodni podatoci



6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

-4.0

-6.0

-8.01996 1997 1998 1999* 2000*

- realni stapki, vo procenti

- prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8

Ceni na malo 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6

- kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8

1995 1996 1997 1998 1999 2000


1995 1996 1997 1998 1999 20001)

Izvoz na stoki 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,319

Uvoz na stoki 1,719 1,627 1,779 1,915 1,796 2,085

Saldo -715 -634 -686 -777 -671 -766

- vo iljadi lica

1996 1997 1998 1999 2000

Aktivno naselenie 789.1 800.5 823.8 806.7 811.6

Vraboteni 537.6 512.3 539.8 545.2 549.8

Nevraboteni 251.5 288.2 284.1 261.4 261.7

3 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I IB I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA

RABOTNA SILA(spored Anketata na rabotnata sila)


11.0

9.0

7.0

5.0

3.0

1.0

-1.0

-3.0

- kraj na godina, vo procenti



CENI

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

1) Prethodni podatoci

INDUSTRISKOPROIZVODSTVO

2000 godina

- indeksi

Industrisko proizvodstvo I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II/2001

Tekoven mesec / prethoden mesec 76.4 112.9 119.0 87.5 96.6 109.3 92.3 99.2 109.4 106.5 90.2 111.2 75.5 104.7

Kumulativen period na izminatite meseci/

ist period od prethodnata godina 107.9 110.0 110.3 110.0 111.0 110.6 108.4 106.4 105.3 105.2 103.6 103.5 100.4 96.6

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 107.9 112.2 110.7 109.0 115.6 109.0 96.4 93.2 98.2 104.8 90.0 101.4 100.4 93.2

8 / 9

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

Industriskoto proizvodstvo vo Republika Makedoni-ja vo fevruari 2001 godina sporedeno so januari 2001 go-dina beleì porast od 4,7%. Spored ekonomskata namenana proizvodstvoto zgolemuvaweto se dolì na porastotna materijalite za reprodukcija (6,1%) i stokata za {i-roka potro{uva~ka (4,9%). Istovremeno, proizvodstvo-to na sredstva za trud e namaleno za 8,7%.

Vo fevruari 2001 godina od vkupno zastapenite 32 in-dustriski granki vo 18 granki industriskoto proizvodstvoe povisoko vo odnos na prethodniot mesec istata godina.Osobeno za odbeleùvawe e visokiot porast na proizvod-stvoto na koà i krzno (100%), ma{inogradbata (73,6%),proizvodstvoto na nemetalni minerali (56,6%), proizvod-stvoto na bazni hemiski proizvodi (49,9%), proizvodstvotoi prerabotkata na tutun (43,6%) i proizvodstvoto naraznovidni proizvodi (97,0%).

Proizvodstvoto vo industrijata vo fevruari 2001 god-ina vo odnos na istiot mesec vo 2000 godina beleì pad od6,8%, a vo sporedba so fevruari 1999 godina evidenten eporast od 4,4%. Namaluvawe na proizvodstvoto na godi{-no nivo e posebno izrazeno kaj crnata metalurgija (za41,9%), metaloprerabotuva~kata dejnost (za 26,1%), pro-izvodstvoto na bazni hemiski proizvodi (za 34,2%) i pro-izvodstvoto na finalni proizvodi od drvo (za 36,6%).

Vo periodot januari-fevruari 2001 godina vo odnos naistiot period od prethodnata godina namaluvaweto iz-nesuva 3,4%, {to se dolì na namaluvaweto na proizvod-stvo na materijali za reprodukcija od 7,5%, istovreme-no, porast e ostvaren kaj sredstvata za trud (24,7%) i kajstokata za {iroka potro{uva~ka (0,5%).

Tro{ocite na ìvot vo fevruari ovaa godina vo odnosna prethodniot mesec beleàt porast od 1,3%. Zgolemu-vaweto pred se se dolì na zgolemuvaweto na tro{ocitena ìvot vo grupite: �ishrana� za 3,0%, �stoki� za 1,6%,�obleka i obuvki� za 1,0% i �tutun i pijaloci� za 0,1%. Is-tovremeno, zabeleàno e namaluvawe na tro{ocite za �so-obra}ajni sredstva i uslugi� za 0,7%, �higiena i zdravje� za0,4% i �kultura i razonoda� za 0,1%. Na nivo od pret-hodniot mesec ostana indeksot na grupata �domuvawe�.

Vo odnos na fevruari minatata godina, indeksot natro{ocite na ìvot vo fevruari ovaa godina pokaùvazgolemuvawe od 4,7%, {to glavno e rezultat na zgolemu-vaweto na tro{ocite za soobra}ajni sredstva i uslugi(22,2%), uslugi (15,5%) i stan (stanarina, voda i uslugi)(13,1%). Spored toa, prodolùva trendot na namaluvawena inflacijata merena spored indeksot na tro{oci naìvot. Imeno, vo prvite dva meseci od ovaa godina ost-varen e prose~en porast na ìvotnite tro{oci od 4,4%,{to e za 1,4 procentni poeni pomalku vo odnos na prose~-nata stapka na inflacija za 2000 godina.

Cenite na malo vo tekot na fevruari ostvarija porastod 0,4% vo odnos na prethodniot mesec. Toa najmnogu sedolì na zgolemuvawe na cenite na malo vo grupite: in-dustrisko-prehranbeni proizvodi za 4,4%, (poradi povi-sokite ceni na lebot i pe~ivata za 21,2%), industriskiproizvodi za 0,8%, stoki za 0,6% i pijaloci za 0,2%. Na-maluvawe na cenite na malo vo odnos na prethodniot me-sec e zabeleàno kaj zemjodelskite proizvodi za 0,8%(poradi poniskite ceni na zelen~ukot i ovo{jeto), i ne-prehranbenite industriski proizvodi za 0,7%. Minimal-

CENI



CENINA MALO

- indeksi

Ceni na malo I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II/2001Tekoven mesec/prethoden mesec 100.4 101.1 100.4 104.8 100.2 100.3 99.7 99.8 100.5 100.3 102.7 100.3 99.5 100.4

Tekoven mesec/ist mesec prethodna godina 100.3 104.4 104.9 114.0 114.3 115.1 115.7 113.3 113.5 109.6 112.6 110.8 108.0 107.4

Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 103.3 103.9 104.2 106.5 108.0 108.8 109.7 110.1 110.4 110.3 110.6 110.6 108.0 107.7

TRO[OCINA @IVOT

- indeksi

Tro{oci na ìvot I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II/2001Tekoven mesec/prethoden mesec 100.3 100.9 99.2 104.1 100.4 98.8 99.2 99.7 100.8 100.5 101.7 100.4 99.7 101.3

Tekoven mesec/ist mesec prethodna godina 101.7 102.2 101.6 108.9 109.5 108.8 109.1 106.9 108.1 105.3 106.8 106.1 104.1 104.7

Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 101.7 102.0 101.8 103.4 104.5 104.8 105.3 105.4 105.6 105.6 105.7 105.8 104.1 104.4

no namaluvawe na indeksot na cenite od 0,1% vo odnos naprethodniot mesec e zabeleàno vo grupata uslugi.

Vkupniot indeks na cenite na malo vo fevruari 2001godina vo odnos na istiot mesec od prethodnata godina epovisok za 7,4%, {to e za 0,6 procentni poeni poniskovo odnos na januari ovaa godina.

Kako rezultat na deflatornite dvièwa vo januari,prose~niot porast na cenite na malo vo prvite dva mese-ci od 2001 godina e sveden na 7,7%, {to e za 3 procentnipoeni pomalku vo odnos na 2000 godina.

112.0

110.0

108.0

106.0

104.0

102.0

100.0

98.0

Tekoven mesec /prethoden mesec

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II/2001

122.0

118.0

114.0

110.0

106.0

102.0

98.0

94.0

Tekoven mesec /prethoden mesec

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II/2001

1 0 / 1 1

Obemot na stokovnata razmena na Republika Ma-kedonija so stranstvo vo januari 2001 godina iznesuva199,1 milioni dolari i e za 26,4% pomal vo odnos naprethodniot mesec, odnosno za 11,0% pomal vo spored-ba so januari minatata godina. Pritoa, izvozot u~es-tvuva vo vkupnata razmena so 41,1%, a uvozot so 58,9%.Vo tekot na januari izvozot na makedonski stoki izne-suva{e 81,8 milioni dolari, {to e 21,6% pomalku voodnos na prethodniot mesec. Toa e voobi~aeno so og-led deka se raboti za po~etok na godinata i deka ednatretina od januari se nerabotni denovi zaradi novogo-di{nite i boì}nite praznici. Istovremeno, vo janu-ari realiziran e uvoz na stoki vo vrednost od 117,2milioni dolari, odnosno 29,4% pomalku sporedeno sodekemvri prethodnata godina. Stapkata na pokrie-nost na uvozot so izvoz e 69,8%, a saldoto na razmena-ta e negativno i iznesuva 35,4 milioni dolari, koe voodnos na januari 2000 godina e pomalo za 7,1 milionidolari, odnosno za 16,7%.

Vo pogled na ekonomskata namena na stokite, vo jan-uari 2001 godina, izvozot na stokite za {iroka potro-{uva~ka dostigna 40,3 milioni denari, odnosno 49,3%od vkupniot izvoz, a vedna{ potoa sledi izvozot naproizvodi za reprodukcija so 39,2 milioni dolari(47,9%). Sostojbite na stranata na uvozot se popovol-ni, bidej}i se zgolemuva u~estvoto na uvozot na proiz-vodi za reprodukcija (70,3%) za smetka na uvozot nastoki za {iroka potro{uva~ka (17,9%).

Nabquduvano spored proizvodi, vo tekot na januarinajgolemi prilivi se ostvareni od izvoz na toplo

valani proizvodi od èlezo (6,9 milioni dolari), ne-legiran cink (5,7 milioni dolari) i ènski bluzi iko{uli (5,6 milioni dolari). Na stranata na uvozotdominiraat naftata i naftenite derivati (18,2 mili-oni dolari) i motornite vozila (2,9 milioni dolari).

Vo pogled na naso~enosta na nadvore{no-trgovska-ta razmena na Republika Makedonija, vo januari 2001godina prodolì dominacijata na grupacijata narazvieni zemji i toa so u~estvo od 64,3% kaj izvozot i50,4% kaj uvozot. Pritoa, najgolem del od izvozot namakedonski stoki se ostvaruva vo zemjite ~lenki naEU (46,0%), a na republikite od porane{na SFRJ ot-pa|aat 29,9%. Istovremeno, dominira uvozot na stokiod zemjite ~lenki na EU (39,9%), po {to sleduvaatzemjite od Centralna i Isto~na Evropa (28,1%) i re-publikite od porane{na SFRJ (19,0%).

Nabquduvano po pooddelni zemji, SR Germanijapovtorno e najzna~aen trgovski partner na RepublikaMakedonija so u~estvo od 19,8% vo vkupnata razmena(25,3% vo izvozot i 16,0% vo uvozot). Potoa sleduvaSR Jugoslavija so 14,5% (22,5% kaj izvozot i 8,9% kajuvozot). Kako rezultat na intenziviranata stokovnarazmena pome|u Republika Makedonija i Rusija, vo ja-nuari 2001 godina ovaa zemja stana tret trgovski part-ner na Republika Makedonija, so u~estvo od 10,7%.Potoa sleduvaat SAD (8,7%), Grcija (7,2%), Italija(4,8%), Slovenija (4,6%) itn.

NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA



Nadvore{no - trgovska razmena I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Vkupno 2000 I/2001

Vkupen izvoz 89.7 114.9 125.2 104.0 99.4 113.2 114.9 105.9 123.4 106.5 105.1 115.6 1,399.6 81.8

Vkupen uvoz 132.2 172.9 300.8 127.2 166.4 186.4 143.9 151.3 172.7 159.2 179.6 188.4 2,198.2 117.2

Saldo -42.4 -58.1 -175.5 -23.2 -67.0 -73.3 -29.0 -45.5 -49.4 -52.8 -74.5 -72.8 -798.6 -35.4

SOSTOJBA NA NADVORE[NIOT DOLG(po koristeni srednoro~ni i dolgoro~ni krediti)

31.12. 31.12. 31.12. 28.02. Plan na otplata vo 2001 godina

Vo milioni SAD dolari 1998 1999 2000 2001 glavnina kamata vkupno

1 2 3 4 5 6 7

1. OFICIJALNI KREDITORI 1004.2 1030.8 1025.2 1020.4 85.7 40.6 126.3

1.1. Multilateralni kreditori 683.7 713.7 708.9 717.9 57.6 26.1 83.6

1.1.1 IMF 114.2 113.2 81.6 78.4 7.8 2.1 9.9

1.1.2 IBRD 114.8 116.8 116.5 121.2 4.1 6.9 11.0

1.1.3 IFC 55.5 56.9 57.1 57.0 19.9 4.8 24.7

1.1.4 IDA 179.1 221.9 245.7 247.6 0.0 1.9 1.9

1.1.5 EIB 54.3 68.3 67.4 65.9 2.9 3.5 6.3

1.1.6 EUROFIMA 21.9 17.1 16.7 16.3 4.3 0.7 5.0

1.1.7 Fond za socijalen razvoj 4.8 4.6 7.0 6.4 1.0 0.3 1.3

1.1.8 EBRD 90.1 72.3 76.6 76.0 17.5 4.1 21.7

1.1.9 Evropska Unija 48.1 40.8 37.2 45.8 0.0 1.9 1.9

1.1.10 IFAD 0.8 1.7 3.1 3.3 0.0 0.0 0.0

1.2. Bilateralni kreditori 320.5 317.1 316.3 302.5 28.2 14.5 42.7

1.2.1. Reprogramiran dolg 280.1 265.3 252.5 251.7 22.9 12.5 35.4

1.2.2. Nereprogramiran dolg 32.5 14.3 12.0 0.0 1.2 0.1 1.3

1.2.3. Novozaklu~eni krediti 7.9 37.5 51.8 50.8 4.1 1.9 6.0

2. PRIVATNI KREDITORI 394.4 407.7 402.4 405.1 34.6 28.9 63.4

2.1. Londonski klub �NFA� od 1997 243.1 250.2 252.7 258.0 0.0 20.3 20.3

2.2. Ostanati 151.3 157.5 149.7 147.1 34.6 8.6 43.1

2.2.1. Pretprijatija (komercijalni krediti) 26.7 25.9 30.9 115.6 7.7 2.0 9.7

2.2.2. Banki (finansiski i stokovni krediti) 121.5 131.6 118.8 31.5 26.9 6.6 33.5

VKUPNO (1+2) 1398.6 1438.5 1427.6 1425.5 120.3 69.5 189.7

1) Prethodni podatoci

Izvor: Kvartalni bilteni na NBRM i interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.


Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija vrz os-nova na srednoro~ni i dolgoro~ni krediti vo prvitedva meseci od ovaa godina beleì blag pad od 2,1 mili-oni dolari (ili 0,15%) vo odnos na sostojbata na dolgotna krajot na 2000 godina, dostignuvaj}i na toj na~in ni-vo od 1.425,5 milioni dolari.

Najgolem del od nadvore{niot dolg e sprema ofici-jalnite (multilateralni i bilateralni) kreditori i evo visina od 1.020,4 milioni dolari, dodeka dolgot konprivatnite kreditori iznesuva 405,1 milioni dolari.

Vo ramkite na dolgot kon oficijalnite kreditori,Republika Makedonija dolì 717,9 milioni dolari,odnosno 70,3% sprema multilateralnite kreditori,{to vo sporedba so sostojbata na dolgot na krajot na mi-natata godina pretstavuva zgolemuvawe od 9 milionidolari. Toa glavno se dolì na zabrzanata dinamika napovlekuvawe na sredstva od multilateralnite kredi-tori vo prvite dva meseci od godinata. Kaj bilateral-nite kreditori, pak, ostvareno e namaluvawe na dolgotod 13,8 milioni dolari, koe vo golem del e rezultat na

otplatata na obvrskite kon Pariskiot klub na kredi-tori. Imeno, od septemvri minatata godina RepublikaMakedonija zapo~na so redovno servisirawe na dos-peanite obvrski kon zemjite od Pariskiot klub na kre-ditori. Ostanatoto namaluvawe na dolgot vo ovaa godi-na vo odnos na minatata se dolì na namaluvaweto poosnov na finansiski i stokovni krediti zemeni odstrana na makedonskite komercijalni banki.

Vredno e da se napomene deka na sreden rok }e trebapostepeno da se namaluva postoe~koto nivo na deficitvo platniot bilans i vnimatelno da se dizajnira nata-mo{noto zadolùvawe na zemjata, posebno vo odnos nakreditite pod nekoncesionalni uslovi, {to e predvi-deno i vo dogovorenata makroekonomska programa soMMF za slednite tri godini.

Spored planot na otplata na obvrskite vo tekot na2001 godina, na neto osnova treba da se platat obvrski-te vo iznos od 189,7 milioni dolari od koi 120,3 milio-ni dolari se obvrski po dostasana glavnina, dodeka 69,5milioni dolari se obvrski po kamata.

NADVORE[EN DOLG

1 2 / 1 3

Vkupnite prihodi na centralniot buxet za prvitedva meseca od ovaa godina dostignaa nivo od 8,620 mi-lioni denari, {to pretstavuva 14,2% od planiraniteprihodi za 2001 godina. Vo odnos na istiot periodminatata godina koga se ostvareni 7.658 milioni de-nari, buxetskite prihodi vo periodot januari-fev-ruari 2001 se pogolemi za 12,6%.

Porastot na vkupnite buxetski prihodi vo prvitedva meseca od 2001 godina, sporedeno so istiot peri-od od 2000 godina se dolì na zgolemenite dano~niprihodi (19,3%) koi u~estvuvaat so 87,2% vo struk-turata na buxetskite prihodi. Pritoa, najgolemo eu~estvoto na danokot na dodadena vrednost od koj serealizirani prihodi vo iznos od 3.294 milioni dena-ri, {to e za 72,7% pove}e od dano~nite prihodi voprvite dva meseca od 2000 godina vo iznos od 1.907 mi-lioni denari, ostvareni od danokot na promet naproizvodi i uslugi koj{to be{e vo primena vo prvi-ot kvartal od 2000 godina.

Povisoki prihodi vo odnos na minatogodi{nite seostvareni i kaj danokot na dobivka i akcizite. Taka,od danokot na dobivka ostvareni se prihodi vo iznosod 527 milioni denari ili 17,4% od planiranite za2001 godina. Vo odnos na prvite dva meseca od 2000,prihodite od ovoj danok se povisoki za 19,8%, a se re-zultat pred se na zgolemenata profitabilnost napretprijatijata koja rezultira{e so porast na brutodoma{niot proizvod.

Prihodite od akcizi vo prvite dva meseca od ovaagodina dostignaa 1.464 milioni denari ili 11,3% odplaniranoto. Vo odnos na istiot period od 2000, tiese povisoki za 7,9%. Naplatenata akciza kaj naften-ite derivati vo vkupnite prihodi od akcizi vo ovojperiod u~estvuva so 64,8%. Zgolemeni prihodi od ak-cizi se ostvareni kaj tutunskite prerabotki (39,7%),dodeka namaluvawe e zabeleàno kaj alkoholnite pi-jaloci (2,4%) i patni~kite avtomobili (62,5%). Vokontekst na ostvarenite prihodi od akcizi, zna~ajnoe da se istakne deka, po~nuvaj}i od 20.02.2001godina,

kafeto e izzemeno od grupata na akcizni proizvodi,{to zna~i deka na kafeto pove}e ne se napla}a ak-ciza.

Edinstveno namaluvawe kaj dano~nite prihodi voprvite dva meseca od 2001 e zabeleàno kaj personal-niot danok od dohod od koj se ostvareni 1.290 mili-oni denari, {to e za 10% pomalku od istiot periodminatata godina. Vakvoto namaluvawe se dolì predse na novite re{enija vo Zakonot za personalen da-nok od dohod koj stapi vo sila na 6 fevruari 2001 god-ina, so koj dotoga{nite dano~ni stapki od 23%, 27%i 35% se reduciraa na dve stapki od 15% i 18%. Os-novnata intencija e deka vakvoto re{enie }e ima go-lem stimulativen efekt vo nasoka na namaluvawe natro{ocite na raboteweto i zgolemuvawe na konku-rentnosta na firmite, pottiknuvawe na {tedewetoi sozdavawe na prostor za novi investicii i vrabo-tuvawa.

Namaluvawe na prihodite e zabeleàno i kaj uvoz-nite dava~ki i nedano~nite prihodi. Imeno, vo raz-gleduvaniot period, naplateni se carini i drugiuvozni dava~ki i taksi vo visina od 881 milion dena-ri, {to pretstavuva namaluvawe od 23,6% vo odnos naistiot period od 2000 godina. Pri~inata za vakvotonamaluvawe leì vo namalenata ponderirana carin-ska stapka kako i efektuirawe na sklu~enite dogov-ori za slobodna trgovija. Isto taka, namaluvawe od16% vo odnos na minatata godina beleàt i nedano~-nite prihodi, ostvareni vo iznos od 346 milioni de-nari, a koi{to vo najgolem del se rezultat na priho-dite od javni finansiski i nefinansiski institu-cii (34,5%) i prihodite od taksi i nadomestoci(39,3%).

[to se odnesuva do zadolùvaweto vo stranstvo, vofevruari e realiziran priliv na sredstva vo Buxe-tot vo iznos od 607 milioni denari koi pretstavuva-at prva tran{a od Kreditot na Evropskata unija na-menet za makrofinansiska poddr{ka.

BUXETSKI PRIHODI

1) Zna~ajno e da se odbeleì deka po~nuvaj}i od ovoj mesec, izvr{eno e dopolnitelno usoglasu-vawe na prezentacijata na buxetskite prihodi so metodologijata na MMF, odnosnoStatistikata na vladinite finansii. Spored nea, preneseniot vi{ok na prihodi od minatatagodina (suficit) ima tretman na finansirawe, a ne na redoven prihod i kako takov ne figuri-ra vo pregledot na buxetskite prihodi.

PRI

HOD

I N

A B

UXET

OT

NA

REP

UBL

IK

A M

AK

EDO

NI

JA (

za p

erio

dot

janu

ari

2000

- f

evru

ari

2001

god

ina)

(vo

mil

ioni

den

ari)

Ost

vare

no v

oO

stva

reni

pri

hodi

po

mese

ciVi

d na

pri

hodi

Janu

ari-

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

Apri

lM

ajJu

niJu

liAv

gust

Sep

temv

riO

ktom

vri

Noe

mvri

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

i20

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0120

01go

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

BI

LA

NS

NA

PRI

HOD

ITE

63,0

97

3,83

7

3,82

1

5,26

8

5,60

3

6,33

3

5,38

9

4,61

5

5,23

8

4,18

65,

918

6,31

26,

575

4,42

04,

200

IZV

ORN

I P

RIHO

DI

56,7

65

3,12

0

3,59

0

4,95

1

4,51

1

4,83

0

5,34

1

4,55

5

5,23

8

4,17

65,

906

6,12

34,

419

4,41

73,

450

DA

NO

^NI

PRI

HOD

I51

,120

2,

936

3,

362

4,

606

4,

250

4,

608

4,

551

4,

266

4,

834

3,

933

4,88

04,

693

4,19

54,

261

3,25

5D

anok

od

doho

d, o

d do

bivk

a i

od

kapi

taln

i do

bivk

i13

,586

71

1

1,16

2

1,45

2

1,09

1

993

1,

122

1,

057

1,

252

1,

073

1,08

71,

156

1,42

992

689

Per

sona

len

dano

k od

doh

od10

,793

55

9

874

98

8

916

80

1

941

96

7

841

87

488

793

61,

208

715

575

Dan

ok o

d do

bivk

a2,

793

15

2

288

46

4

175

19

2

181

90

41

1

199

200

220

222

211

315

Dom

a{ni

dan

oci

na s

toki

i u

slug

i29

,733

1,

708

1,

556

2,

116

2,

291

2,

997

2,

795

2,

809

2,

942

2,

404

3,17

92,

859

2,07

92,

900

1,85

8D

anok

na

prom

et i

DD

V (o

d 1.

04.2

000)

17,4

52

956

95

1

1,07

0

1,17

3

1,78

1

1,65

5

1,69

6

1,80

8

1,15

32,

241

1,76

61,

202

2,25

21,

042

Akc

izi

12,2

81

752

60

5

1,04

6

1,11

8

1,21

6

1,14

0

1,11

3

1,13

3

1,25

193

71,

092

877

647

817

Dan

ok o

d m

e|un

arod

na t

rgov

ija

itr

ansa

kcii

(car

ini

i da

va~k

i)7,

733

51

1

643

1,

022

86

7

616

63

3

387

63

9

440

613

677

685

424

457

Uvoz

ni d

ava~

ki6,

040

40

8

518

84

2

667

46

9

498

30

4

507

31

846

650

753

733

836

1D

rugi

uvo

zni

dava

~ki

i ta

ksi

1,69

3

103

12

5

180

20

0

148

13

5

83

132

12

214

717

014

986

96D

rugi

dan

oci

63

6

1

16

1

1

1

13

1

161

11

00

Dru

gi d

anoc

i ko

i ne

se

klas

ific

iran

i na

dru

go m

esto

63

6

1

16

1

1

1

13

1

161

11

00

Dan

oci

od s

peci

fi~

ni u

slug

i5

01

00

00

00

00

01

00

Kom

unal

ni d

anoc

i5

01

00

00

00

00

01

00

Taks

i za

kor

iste

we

ili

dozv

oli

za v

r{ew

e na

dej

nost

00

00

00

00

00

00

011

50D

ozvo

li z

a vr

{ew

e de

jnos

t0

00

00

00

00

00

00

1048

Taks

a za

mot

orni

voz

ila

00

00

00

00

00

00

01

2N

EDA

NO

^NI

PRI

HOD

I5,

645

18

5

227

34

5

261

22

3

789

28

9

404

24

21,

026

1,43

022

415

319

3P

retp

riem

a~ki

pri

hod

i pr

ihod

od

imot

1,13

3

49

70

140

67

37

30

0

116

39

91

7390

6155

70P

rof

it o

d do

poln

itel

ni a

ktiv

nost

ina

Vla

dini

ins

titu

cii

15

0

0

0

0

0

0

0

0

015

00

00

Pri

hodi

od

javn

i f

inan

sisk

i i

nef

inan

sisk

i in

stit

ucii

697

25

70

14

0

67

35

205

80

0

45

030

052

70D

rugi

pri

hodi

od

imot

421

24

0

0

0

2

95

36

39

46

5760

614

0Ta

ksi

i na

dom

esto

ci1,

221

68

11

5

123

10

1

119

11

1

97

77

9511

998

9670

69P

ari~

ni k

azni

170

6

15

14

11

28

14

10

4

8

2513

2117

5S

udsk

i ta

ksi

495

30

53

59

45

48

44

38

20

37

4543

3117

32A

dmin

istr

ativ

ni t

aksi

551

32

46

49

45

43

53

48

52

50

4942

4435

32D

rugi

Vla

dini

usl

ugi

325

23

22

26

22

24

24

28

35

28

2625

4228

47D

rugi

ned

ano~

ni p

riho

di34

9

15

19

57

41

22

25

47

23

2931

1624

38

Pro

da`

ba n

a ka

pita

lni

sred

stva

2,61

7

30

0

0

30

20

328

1

23

0

077

71,

200

03

2TR

AN

SF

ERI

I D

ON

AC

II

4,15

5

717

27

10

6

4

1,50

3

16

60

0

1013

190

1,51

00

141

Tran

sfer

i od

dru

gi n

ivoa

na

vlas

t71

7

717

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

0Te

kovn

i tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

71

7

0

0

0

0

0

0

0

00

00

22

Don

acii

od

stra

nstv

o3,

438

0

27

10

6

4

1,50

3

16

60

0

1013

190

1,51

00

141

Op{

ti i

tek

ovni

don

acii

3,43

8

0

27

106

4

1,

503

16

60

0

10

1319

01,

510

014

1ZA

DO

L@

UVA

WE

VO

STR

AN

STV

O2,

182

0

20

5

211

1,

088

0

33

0

0

0

00

645

060

7M

e|un

arod

ni r

azvo

jni

agen

cii

2,18

2

0

205

21

1

1,08

8

0

33

0

0

00

064

50

607

Zado

lùv

awa

kaj m

e|un

arod

ni r

azvo

jni

agen

cii

2,18

2

0

205

21

1

1,08

8

0

33

0

0

00

064

50

607


1 4 / 1 5

Vkupnite rashodi na centralniot buxet za prvitedva meseci od 2001 godina iznesuvaa 8.452 milionidenari, {to vo sporedba so istiot period prethodna-ta godina pretstavuva zgolemuvawe od 29,9%. Toanajmnogu se dolì na nesoodvetnata sporedbenaosnova kaj rashodite za plati, naemnini i nadomesto-ci. Imeno, platite na vrabotenite vo javnata admin-istracija za dekemvri 1999 godina bea isplateni odcentralniot buxet vo dve ednakvi rati: ednata polo-vina vo soodvetniot mesec, a drugata polovina vojanuari 2000 godina, zaradi {to se sozdava vpe~atokza visok porast na tekovnite tro{oci vo prvite dvameseca od 2001 godina sporedeno 2000 godina. Inaku,tro{ocite za plati, naemnini i nadomestoci vo fev-ruari ovaaa godina se za 11,1% poniski vo odnos naistiot mesec minatata godina, {to e rezultat na re-formskite aktivnosti povrzani so strategijata zapostepeno namaluvawe na brojot na vraboteni vo jav-nata administracija i soodvetno namaluvawe na ma-sata na plati.

Isplatenite sredstva za stoki i uslugi vo prvitedva meseci od ovaa godina bea poniski za 2,9% vo od-nos na istiot period minatata godina, {to vo najgo-lema mera se dolì na namaluvaweto od 10% kaj tro-{ocite za materijali, koi vo strukturata na ovietro{oci u~estvuvaat so 40,6%. Tekovnite transferiod centralniot buxet vo periodot januari-fevruari2001 godina beleàt nezna~itelno namaluvawe voodnos na istiot period minatata godina (1,5%), kakorezultat na poniskite tro{oci po osnov na subven-cii (za 20,9%). Vo periodot januari-fevruari 2001godina, kamatnite pla}awa iznesuvaa 996 milioni

denari, odnosno 9 pati pove}e vo odnos na prvite dvameseci minatata godina, {to se dolì na redovnataotplata na obvrskite kon Pariskiot klub na doveri-teli i redovnoto servisirawe na obvrskite kon osta-natite nadvore{ni kreditori.

Od drugite tekovni tro{oci vo analiziraniotperiod, kako pozna~ajni moàt da se izdvojat tro{o-cite za socijalni programi vo visina od 255 milionidenari i tro{ocite za administrativni reformi -134 milioni denari. Preku isplatata na ovie sredst-va se ovozmoì da se ublaàt socijalnite tenzii koise sostaven del na procesot na sproveduvawe refor-mi vo stopanstvoto i vo javnata administracija.

Kapitalnite tro{oci vo prvite dva meseci od 2001godina iznesuvaa 387 milioni denari, odnosno 18%pove}e vo sporedba so istiot period minatata godi-na. Porastot pred se, se dolì na zgolemenite tro-{oci za kupuvawe na kapitalni sredstva (re~isi 2pati pove}e), koi vo strukturata na kapitalnite tro-{oci u~estvuvaat so 70,3%. Kapitalnite transferivo razgleduvaniot period iznesuvaa 115 milioni de-nari, odnosno 39,2% pomalku vo odnos na minatatagodina.

Vo periodot januari-fevruari 2002 godina, otpla-tena e glavnina po krediti vo visina od 918 milionidenari, od koi samo 4 milioni denari otpa|aat na ot-platata na doma{niot dolg. Vo sporedba so istiotperiod minatata godina, evidentno e pove}ekratnotozgolemuvawe na tro{ocite po ovaa osnova, {to e re-zultat na dinamikata na otplata na obvrskite konstranskite kreditori.

BUXETSKI RASHODI

RA

SH

OD

I N

A B

UX

ETO

T N

A R

EP

UB

LI

KA

MA

KE

DO

NI

JA (

za p

erio

dot

janu

ari

2000

- f

evru

ari

2001

god

ina)

(vo

mil

ioni

den

ari)

Ost

vare

ni r

asho

diO

stva

reni

ras

hodi

po

mese

ciVi

d na

ras

hodi

Janu

ari-

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

Apri

lM

ajJu

niJu

liAv

gust

Sep

temv

riO

ktom

vri

Noe

mvri

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

i20

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0120

01go

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

BI

LA

NS

NA

RA

SH

OD

ITE

57,6

89

2,83

3

3,67

5

3,96

8

5,44

8

3,59

1

4,57

9

3,90

5

3,65

7

3,43

73,

960

5,73

312

,902

4,97

03,

482

TEK

OV

NI

TR

O[

OC

I46

,985

2,

321

3,

156

3,

366

4,

498

3,

239

4,

036

3,

384

3,

222

3,

076

3,45

54,

860

8,37

33,

850

3,15

3P

lat

i, n

aem

nini

i n

adom

esto

ci16

,285

55

9

1,51

0

1,48

1

1,43

2

1,51

5

1,43

3

1,40

7

1,24

2

1,36

31,

412

1,51

61,

415

1,42

41,

342

Osn

ovni

pl

ati

i na

emni

ni14

,383

54

1

1,30

5

1,27

2

1,24

6

1,32

9

1,24

9

1,22

9

1,23

1

1,19

41,

234

1,32

61,

227

1,24

01,

150

Nad

omes

toci

1,90

2

17

206

20

9

186

18

6

184

17

8

11

169

178

190

188

183

193

Sto

ki i

ost

anat

i us

lug

i6,

294

35

1

397

49

0

600

50

5

516

62

3

347

37

555

251

81,

020

380

347

Pat

ni i

dne

vni

tro{

oci

300

28

22

22

22

22

25

14

31

23

2440

2725

25K

omun

alni

usl

ugi

375

17

36

58

27

13

21

40

6

15

3041

6825

26Za

topl

uvaw

e48

6

53

40

81

43

7

11

30

-1

2488

6051

4687

Mat

erij

ali

3,07

6

165

16

2

205

21

5

208

25

5

325

22

1

194

252

257

615

196

99Tr

o{oc

i za

tra

nspo

rt19

9

18

17

22

14

12

15

13

15

1130

1320

1522

Teko

vno

(rut

insk

o) o

dr`

uvaw

e12

6

6

4

9

5

6

14

14

3

713

739

83

Dog

ovor

ni u

slug

i81

9

35

61

64

64

53

108

11

4

46

3771

5910

654

59D

rugi

ope

rati

vni

tro{

oci

913

28

55

29

20

9

184

66

73

25

65

4441

9411

26Te

kovn

i tr

ansf

eri

22,7

90

1,41

2

1,14

2

1,28

7

1,91

1

1,21

9

2,01

3

1,35

4

1,63

3

1,33

81,

491

2,31

55,

675

1,19

71,

317

Tran

sfer

i na

vl

adin

i in

stit

ucii

2,38

6

102

12

4

152

12

7

179

19

4

138

15

6

9218

840

353

295

52D

ràv

ni d

onac

ii, t

rans

fer

i na

fiz

i~ki

lic

a i

na n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii13

,328

1,

093

98

5

985

1,

072

90

4

850

1,

127

1,

200

1,

101

1,15

61,

716

1,13

81,

077

1,09

4Tr

ansf

eri

po o

snov

a na

sub

venc

ii7,

076

21

7

32

150

71

2

135

96

9

89

277

14

514

819

64,

005

2517

2K

amat

ni p

la}

awa

1,61

6

0

106

10

7

555

0

74

0

0

0

051

126

285

014

6K

amat

a na

dom

a{ni

kre

dit

i0

00

00

00

00

00

00

040

Kam

ata

na s

tran

ski

kred

iti

1,61

6

0

106

10

7

555

0

74

0

0

0

051

126

285

010

6K

AP

ITA

LN

I T

RO

[O

CI

5,18

6

145

18

3

296

27

1

229

27

6

415

40

2

336

382

357

1,89

617

920

8K

upuv

awe

na k

apit

alni

sre

dst

va3,

231

55

84

14

7

175

10

9

163

20

5

212

29

8 18

913

71,

458

6420

8K

upuv

awe

na g

rad

e`ni

obj

ekti

590

0

0

22

0

0

0

0

0

5

200

543

04

Meb

el i

kan

cel

aris

ka o

prem

a22

5

8

6

15

40

7

12

12

12

1716

870

97

Kup

uvaw

e na

mot

orni

voz

ila

185

0

9

1

1

0

3

0

0

0

1328

131

04

Fiz

ibil

iti

stud

ii, p

odgo

tovk

a na

proe

kti

i d

izaj

n4

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

40

0P

ostr

ojki

, opr

ema

i m

a{in

erij

a17

7

0

1

1

0

8

1

0

0

11

016

50

130

Izg

rad

ba, r

enov

iraw

e i

unap

red

uvaw

e95

1

34

59

73

76

53

99

87

149

15

757

610

251

46O

snov

no i

spe

cija

lno

od

rùv

awe

(inv

esti

cion

o od

rùv

awe)

1,09

9

12

9

35

58

40

48

106

51

11

882

9544

34

18K

apit

alni

tra

nsf

eri

1,95

6

90

99

149

96

12

0

113

20

9

190

38

193

220

438

115

0K

apit

alni

tra

nsf

eri

do v

ladi

ni i

nsti

tuci

i1,

771

71

71

14

9

96

120

11

3

189

20

0

1616

817

939

711

50

Kap

ital

ni t

rans

fer

i d

o ed

inic

i na

lok

alna

sam

oupr

ava

185

20

28

0

0

0

0

20

-1

1

2225

4140

00

DA

VA

WE

NA

ZA

EM

I, U

Ê

STV

O V

O D

EL

OD

HA

RTI

ITE

OD

VR

ED

NO

ST

IO

TPL

ATA

NA

GL

AV

NI

NA

5,51

7

367

33

7

306

68

0

124

26

7

106

33

25

123

516

2,63

494

112

0Da

vaw

e za

emi

i u~

estv

o vo

del

od

hart

iite

od

vred

nost

3,95

6

367

23

8

203

14

7

124

18

2

106

33

25

123

252,

383

142

0Za

emi

na p

oedi

nci

i ne

stop

ansk

i or

gani

zaci

i3,

434

16

6

216

18

4

105

10

0

162

86

17

8

108

82,

273

142

0U

~est

vo v

o d

el o

d ja

vnit

e pr

etpr

ijat

ija

522

20

0

22

19

42

23

20

20

16

1815

1711

00

0A

mor

tiza

cija

(ot

plat

a na

gl

avni

na)

1,56

1

0

99

103

53

3

0

84

0

0

00

491

251

798

120

Otp

lat

a na

dom

a{en

dol

g8

0

0

0

0

0

8

0

0

0

00

04

0O

tpl

ata

na n

advo

re{

en d

olg

1,55

3

0

99

103

53

3

0

76

0

0

00

491

251

794

120


BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST(vo denari)

1999 2000 2001

Zavr{na smetka Rebalans* Buxet**

VKUPNI PRIHODI 50,478,031,862 64,771,000,000 60,979,525,00IZVORNI PRIHODI 44,728,175,441 57,175,000,000 53,922,000,000

DANO^NI PRIHODI 41,858,828,319 50,931,000,000 49,728,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 12,793,078,777 13,136,000,000 10,815,000,000

Personalen danok od dohod 10,233,016,110 10,523,000,000 7,789,000,000

Danok od dobivka 2,559,325,945 2,613,000,000 3,026,000,000

Drugi danoci od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 736,722 0 0

Doma{ni danoci na stoki i uslugi 20,631,883,947 29,132,000,000 31,248,000,000

Danok na promet 9,958,866,206 3,946,000,000 0

Danok na dodadena vrednost (od 1.04.2000) 0 12,938,000,000 18,254,000,000

Akcizi 10,673,017,741 12,248,000,000 12,994,000,000

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 8,302,773,971 8,600,000,000 7,595,000,000

Uvozni dava~ki 6,802,005,702 7,176,000,000 5,911,000,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,500,768,269 1,424,000,000 1,864,000,000

Drugi danoci 123,627,594 55,000,000 60,000,000

Drugi danoci koi ne se klasificirani na drugo mesto 123,627,594 55,000,000 60,000,000

Danoci od specifi~ni uslugi 7,464,030 8,000,000 10,000,000

Komunalni danoci 7,464,030 8,000,000 10,000,000

NEDANO^NI PRIHODI 2,869,347,122 6,244,000,000 4,194

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 798,125,658 1,128,000,000 1,287,000,000

Taksi i nadomestoci 1,156,606,788 1,300,000,000 1,420,000,000

Drugi Vladini uslugi 127,316,281 200,000,000 200,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 632,921,803 379,000,000 400,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 154,376,592 3,237,000,000 887,000,000

TRANSFERI I DONACII 2,419,089,626 5,399,000,000 1,777,525,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 32,283,095 0 0

Donacii od stranstvo 2,386,806,531 5,399,000,000 1,777,525,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 3,330,766,795 2,197,000,000 5,280,000,000

Me|unarodni razvojni agencii 3,330,766,795 2,197,000,000 5,280,000,000

VKUPNI RASHODI 49,761,209,034 57,701,458,567 60,979,525,000TEKOVNI TRO[OCI 42,088,365,187 46,997,572,994 48,489,209,000

Plati, naemnini i nadomestoci 15,996,631,927 16,288,881,140 15,269,902,000

Stoki i ostanati uslugi 5,646,765,633 6,301,920,572 6,362,705,000

Tekovni transferi 18,227,967,627 22,790,751,680 22,694,602,000

Kamatni pla}awa 2,217,000,000 1,616,019,602 4,162,000,000

KAPITALNI TRO[OCI 2,407,296,601 5,186,521,411 6,154,816,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 1,312,799,356 3,230,782,373 4,142,216,000

Kapitalni transferi 1,094,497,245 1,955,739,038 2,012,600,000

DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,265,547,247 5,517,364,162 6,335,500,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 2,942,547,247 3,956,462,370 3,300,000,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 2,323,000,000 1,560,901,792 3,035,500,000

1 6 / 1 7

Zabele{ka:*Poradi Odlukata za izmena i dopolnuvawe na sredstvata vo Posebniot del utvrden so Buxetot na R. Makedonija za 2000 godina, iznosite na rashodnata strana se razlikuvaat odRebalansot za 2000 godina.

**Prihodite vo 1999 i 2000 godina, se reklasificirani spored noviot Pravilnik za klasifikacija na prihodite.


FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE

Vkupnite prihodi na Fondot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe vo prvite dva meseci od 2001 godinaiznesuvaa 3.663 milioni denari, odnosno 18,5% pove}evo odnos na istiot period minatata godina. Najgole-miot del (64,4%) se alimentirani od pridonesite odplati - 2.360 milioni denari, {to pretstavuva zgolmu-vawe od 16,3% vo odnos na prethodnata godina. Zna~a-en izvor na prihodi za Fondot pretstavuvaat prihodi-te od centralniot buxet, koi vo strukturata na vkup-nite prihodi na Fondot u~estvuvaat so 22,3%.

Vo razgleduvaniot period, vkupnite rashodi naFondot iznesuvaa 4.021 milioni denari, {to pretsta-vuva zgolemuvawe od 9,9% vo odnos na prvite dva mese-ci vo 2000 godina. Toa e vo golema mera rezultat na po-rastot na tro{ocite za penzii (10,4% pove}e), na koi

otpa|aat 86,7% od vkupnite rashodi. Pri~inata za ov-oj porast se novite obvrski na Fondot za retroaktiv-nata isplata na razlikata vo penziite od 8% (sporedOdlukata na Ustavniot sud) i isplatite po osnov naZakonot za predvremeno penzionirawe od 2000 godina.Zna~aen del od rashodite na Fondot pretstavuvaat up-latenite pridonesi za zdravstvena za{tita (466 mili-oni denari) vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe,{to pretstavuva 11,6% od vkupnite rashodi.

Vo prvite dva meseci od ovaa godina, Fondot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe ostvari deficit od358 milioni denari, koj e ponizok za 209 milioni de-nari vo sporedba so deficitot ostvaren vo istiot pe-riod minatata godina.

Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe(vo milioni denari)

1997 1998 1999 2000 2001Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari-fevruari

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 20,675 20,717 21,229 22,883 3,663Pridones od plati 14,242 13,373 14,316 15,722 2,360Pridones od dohodot 281 239 311 311 48Prihodi od Buxetot na Republikata 4,066 3,618 3,266 4,174 815Prihodi od privaten sektor 418 400 439 404 56Prihodi od individualni zemjodelci 143 74 65 58 7Prihodi od akcizi 731 691 632 804 96Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 713 961 868 1,101 180Drugi prihodi 33 122 45 74 7Prihodi od dividendi 48 50 67 53 2Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 0 419 841 167 0Prihodi od proda`ba na akcii 0 569 178 15 92Preneseni prihodi od prethodna godina 0 201 201 0 0RASHODI 20,129 20,521 20,669 22,940 4,021Penzii 17,330 17,730 17,756 19,774 3,484Redovni penzii 16,417 16,912 16,977 18,948 3,150Voeni penzii 492 464 458 505 82Zemjodelski penzii 421 354 321 321 52Retroaktivna isplata na 8% 0 0 0 0 180Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina 0 0 0 0 20Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina 0 0 0 0 0Nadomestok za telesno o{tetuvawe 62 63 69 72 12Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 105 98 95 94 15Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 14 15 13 12 2Pridones za zdravstvena za{tita 2,290 2,321 2,450 2,672 466Nadomestok na stru~nata slu`ba 129 133 132 141 22Drugi rashodi 199 161 154 175 20RAZLIKADeficit / Suficit 546 196 560 -57 -358

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

Fond za zdravstveno osiguruvawe(vo iljadi denari)

1997 1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari


PRIHODI 10,261,085 10,641,361 12,067,718 12,641,590 904,953

Pridonesi 6,727,553 6,780,408 7,362,662 7,731,879 523,767

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,415,208 2,309,412 2,417,000 2,648,973 186,022

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 886,898 1,037,290 1,350,421 1,940,873 187,773

Drugi prihodi 231,426 185,919 937,635 319,865 3,988

Prihodi po dogovori za sini kartoni 0 328,332 0 0 0

RASHODI 10,356,130 11,905,967 11,691,628 12,452,050 808,801

Ambulantni tro{oci 3,794,038 3,457,967 2,491,206 2,559,718 171,124

Bolni~ko lekuvawe 3,708,673 5,182,874 5,482,375 5,548,340 360,622

Tro{oci po programi 93,355 124,969 125,468 206,929 1,810

Lekovi 872,199 1,024,178 1,248,676 1,725,790 127,908

Zabna za{tita 478,846 637,157 667,077 694,911 44,285

Ortopedski tro{oci 126,685 157,410 154,311 149,636 9,699

Lekuvawe vo stranstvo 188,320 289,973 161,307 79,779 1,789

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 688,339 705,372 800,513 733,472 66,889

Administracija 157,903 224,073 288,020 239,195 19,658

Oprema i odrùvawe 112,483 14,122 38,905 101,290 152

Drugi tro{oci 135,289 87,872 233,770 412,990 2,869

Krediti i kamati 0 0 0 0 1,996

RAZLIKA

Deficit / suficit -95,045 -1,264,606 376,090 189,540 96,152


1 8 / 1 9

Vkupnite prihodi na Fondot za zdravstveno osigu-ruvawe vo prviot mesec od 2001 godina go dostignaanivoto od 905 milioni denari, {to pretstavuva zgo-lemuvawe od 26,1% vo sporedba so istiot mesec pret-hodnata godina. Istovremeno, vkupnite rashodi naFondot iznesuvaa 809 miioni denari, ili 19,3% po-ve}e vo odnos na prviot mesec minatata godina. Kakorezultat na pobrzata dinamika na prihodite vo od-nos na rashodite na Fondot, vo prviot mesec od ovaagodina e ostvaren dvojno pogolem suficit (96 mil-ioni denari) vo sporedba so januari 2000 godina.

Porastot na vkupnite prihodi vo golema mera sedolì na evidentiranoto zgolemuvawe na prihodite

od pridonesite za zdravstveno osiguruvawe (za 23,8%pove}e), koi vo strukturata na vkupnite prihodi naFondot u~estvuvaat so 57,9%. Osven toa, zabeleàn evisok porast na uplatenite pridonesi od strana naFondot za vrabotuvawe (za 68,2% pove}e), na koi ot-pa|aat 20,8% od vkupnite prihodi. Povisokiot iznosna vkupnite rashodi na Fondot za zdravstveno osigu-ruvawe vo odnos na prviot mesec minatata godinaglavno se dolì na zgolemuvaweto na ambulantnitetro{oci (za 14,7% pove}e) i rashodite za lekovi (za76,2% pove}e), ~ie u~estvo vo vkupnite rashodi izne-suva 21,2% i 15,8%, respektivno.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

Fond za vrabotuvawe(vo iljadi denari)

1997 1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari-fevruari


PRIHODI 3,983,318 4,260,446 4,128,879 5,118,775 910,677

Prihodi od pridonesi 993,550 990,240 1,057,733 1,120,684 167,360Pridones od plati 971,254 968,627 1,036,577 1,098,269 164,013

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost 22,257 21,610 21,156 22,415 3,347

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite na

privremena rabota vo stranstvo 39 3 0 0 0

Dotacii od Buxetot na Republikata 2,980,848 3,261,419 3,065,639 3,989,732 741,559Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,414,496 2,737,137 2,575,427 3,470,462 651,152

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od

pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 565,716 524,282 490,212 515,891 74,409

Po drugi osnovi 636 0 0 3,379 31,996

Drugi prihodi 8,920 8,787 5,507 8,359 1,758

RASHODI 3,990,662 4,264,470 4,135,373 5,110,223 902,776

Rashodi za funkcijata 3,829,635 4,084,268 3,970,275 4,912,721 870,960Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,114,430 2,073,058 1,754,718 1,874,561 313,714

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 886,310 1,038,951 1,347,336 1,935,859 364,593

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 828,895 972,259 868,221 1,102,301 192,653

Rashodi za stru~nata slu`ba 161,027 180,202 165,098 197,502 31,816Osnovni plati i naemnini 97,810 99,244 105,358 117,970 20,298

Nadomestoci 12,161 13,924 17,144 19,230 1,434

Stoki i ostanati uslugi 31,137 43,443 34,161 53,844 10,084

Tekovni transferi 0 0 0 0 0

Kamatni pla}awa 0 0 0 647 0

Kapitalni tro{oci 19,919 23,591 8,435 5,811 0

Del od hartiite od vrednost i otplata na glavnicata 0 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit -7,344 -4,024 -6,494 8,552 7,901



FOND ZA VRABOTUVAWEFondot za vrabotuvawe vo prvite dva meseci od 2001

godina ostvari vkupni prihodi vo visina od 911 mili-oni denari, {to vo odnos na istiot period minatatagodina pretstavuva zgolemuvawe od 33,4%. Istovreme-no, vkupnite rashodi na Fondot dostignaa nivo od 903milioni denari, ili 35,9% pove}e vo odnos na prvitedva meseci vo 2000 godina. Vo razgleduvaniot period,Fondot zabeleà suficit od 7,9 milioni denari.

Porastot na vkupnite prihodi pred se, se dolì napovisokiot iznos na dotacii od centralniot buxet(za 38,4% pove}e), koi u~estvuvaat so 81,4%, a sepovrzani so pokrivaweto na deficitot vo tekovnotorabotewe na Fondot. Imeno, poradi reformite najavnata administracija i strukturnite reformi na

pretprijatijata-zagubari vo ramkite na FESAL 2aran`manot so Svetskata banka, Fondot za vrabotu-vawe e izloèn na dopolnitelni tro{oci povrzaniso uplatata na pridonesite za penzisko i invalidskoi zdravstveno osiguruvawe.

Povisokiot iznos na vkupnite rashodi na Fondotvo prvite dva meseci od ovaa godina glavno se dolìna evidentiranoto zgolemuvawe na tro{ocite podvete navedeni osnovi od 34,1% i 63,0%, respektiv-no. Povisok iznos (16,6%) e registriran i kaj tro{o-cite po osnov na sredstvata za obezbeduvawe na pari-~en nadomestok za nevrabotenite lica, koi vo raz-gleduvaniot period go dostignaa nivoto od 313,7 mil-ioni denari.

2 0 / 2 1

Fond za magistralni i regionalni pati{ta(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no januari-fevruari

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 2,660 3,793 3,506 334

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 115

Nadomestok za upotreba na pati{ta {togi koristat

stranskite motorni vozila 49 54 82 11

Godi{en nadomestok za patni motornivozila {to

podleàt na registracija 524 518 746 122

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 58

Stranski kredit 939 1,793 538 0

Drugi prihodi 12 13 14 28

RASHODI 2,660 3,793 3,506 439

Investicii 1,203 1,985 1,662 210

Rashodi za studii, proektirawe, nadzor, provizii i materijalni tro{oci 0 0 179 22

Odrùvawe na pati{tata 784 790 952 182

Zimsko odrùvawe 101 220 261 145

Redovno odrùvawe 153 148 196 10

Investiciono odrùvawe 291 194 261 1

Odrùvawe na mostovi 65 39 43 0

Drugi raboti svrzani so odrùvaweto 173 189 192 27

Otplata na krediti 264 148 212 0

Sredstva za lokalni pati{ta 321 386 502 26

Ostanati tro{oci 89 142 0 0

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0

RAZLIKA

Deficit / suficit 0 0 0 -105


Prihodite na Fondot za magistralni i regionalnipati{ta vo periodot januari-fevruari 2001 godinago dostignaa nivoto od 334 milioni denari i bea po-visoki za 10,2% vo odnos na minatogodi{nite. Isto-vremeno, vkupnite rashodi iznesuvaa 439 milioni de-nari (44,3% pove}e vo odnos na istiot period vo 2000godina), so {to Fondot vo prvite dva meseci od ovaagodina ostvari negativen finansiski rezultat od105 milioni denari.

Vo analiziraniot period, najgolemiot del od pri-hodite na Fondot (36,5%) poteknuvaat od godi{niotnadomestok za patni motorni vozila {to podleàtna registracija - 122 milioni denari, koi vo odnos naistiot period prethodnata godina se povisoki za54,9%. Prihodite od Buxetot na Republikata se po-niski za 17,9% vo sporedba so periodot januari-fev-ruari 2000 godina.

Porastot na vkupnite rashodi na Fondot od 44,3%vo odnos na prvite dva meseci minatata godina glav-no se dolì na zgolemenata investiciona aktivnost,za koja se potro{eni 2 pati pove}e sredstva (210 mil-ioni denari vo 2001 godina vo odnos na 96 milionidenari minatata godina). Pri~inata za visokiotporast e finaliziraweto na najgolemiot del odinvesticiite vo patnata mreà, odnosno nabavkatana oprema i patna signalizacija, {to povlekuvamnogu pove}e tro{oci vo sporedba so po~etniteinvesticioni fazi (zemjenite raboti). Zgolemuvawee evidentirano i kaj tro{ocite za odrùvawe napati{tata (26,9% pove}e), koi vo strukturata navkupnite tro{oci na Fondot za magistralni iregionalni pati{ta u~estvuvaat so 41,5%.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA


MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST

Iako vo 2000 godina makedonskata berza ostvaripet pati pogolem promet od prethodnata godina i ku-mulativno pogolem promet od site prethodni 4 godi-ni na nejzinoto postoewe, sepak, na ova pole postojatogromni mo`nosti za razvoj i napredok.

Voveduvaweto na elektronski na~in na trguvawena berzata od ovoj mesec }e ja zgolemi efikasnosta ibrzinata na trguvawata, so istovremeno ovozmoùva-we podobri uslugi na klientite.

Najva`niot moment vo podobruvaweto na ambien-tot na makedonskiot pazar na kapital e osnovawetona centralniot depozitar za hartii od vrednost.Centralniot depozitar ne samo {to }e spre~i pona-tamo{ni gre{ki, propusti, nepravilnosti, neefi-kasnosti, bavnost i sli~no, tuku }e pretstavuva vis-tinsko re{anie vo za{titata na pravata na maliteakcioneri vo kompaniite.

So neodamne{nite izmeni na dano~nite zakoni seobezbedi dopolnitelen stimul za kotirawe na berza-ta. Pretprijatijata koi }e kotiraat na oficijal-niot pazar, vo prvite tri godini se oslobodeni odpla}awe na danokot na dobivka za celi 50 procenti.Voedno, zakonskite izmeni ovozmoìja site transak-cii so akcii i obvrznici da se oslobodeni od pla}a-we na danok na dodadena vrednost, a do 2006 godinaosloboduvaweto vaì i od personalen danok.

BERZANSKI POKAZATELI - FEVRUARI

Vo fevruari 2001 godina e ostvaren vkupen prometvo visina od 260.071.412 denari, {to pretstavuva72,7% zgolemuvawe vo odnos na prethodniot mesec.Porastot se dolì, pred sî, na pogolemiot promet soobvrznicite izdadeni za pokrivawe na �staroto� de-vizno {tedewe na gra|anite, koj iznesuva 1.385.899denari, odnosno 1,9 pati pove}e vo sporedba so janua-ri ovaa godina. Zgolemuvaweto voedno e rezultat ina pogolemiot broj na denovi na trguvawe (poto~no 2

dena pove}e) vo odnos na januari, {to rezultira{e so7,9% pogolem broj na transakcii.

Strukturnoto u~estvo na prometot na oficijal-niot pazar dostigna 23,1% od vkupniot promet, od-nosno beleì porast od 1,4% vo odnos na januari.

Inaku, i natamu najgolema aktivnost se ostvaruvana tretiot t.n. neoficijalen pazar, na koj vo fevrua-ri ovaa godina e ostvaren promet vo visina od199.904.343 denari ili 76,9% od vkupniot promet.

Kako pova`ni blok transakcii vo fevruari 2001godina se izdvojuvaat trguvawata so akciite naKameni most komunikacii AD Skopje vo vrednost od2.543.258.502 denari, povrzano so proda`bata naMakedonski Telekomunikacii, i kumulativnoto tr-guvawe so akciite na KIK AD Kumanovo vo vkupnavrednost od 113.549.832 denari.

Najlikvidni hartii od vrednost vo fevruari 2001godina se obvrznicite izdadeni za pokrivawe na�staroto� {tedewe, ~ija {to cena dostigna do 73%(namalena za 0,8 procentni poeni vo odnos na janu-ari), kako i akciite na Alkaloid AD Skopje i Top-lifikacija AD Skopje.

Januari 2001 Fevruari 2001

qq Vkupen promet vo denari: 150.565.606 260.071.412qq Vkupen promet vo akcii: 195.306 226.396qq Vkupen promet vo obvrznici: 726.412 1.385.899qq Vkupen broj na transakcii: 719 790qq Vkupen broj na denovi na trguvawe: 6 8qq Blok transakcii (vo denari): 20.984.532.086 2.695.316.499ãã Prose~en dneven promet (vo denari): 18.820.700 32.508.927ãã Prose~en broj na transakcii dnevno: 90 99ãã Prose~na vrednost na edna transakcija (vo denari): 209.118 329.204

Ostvaren promet po pazari vo januari 2001 godina

Pazaren segment Promet vo denari %

Prv pazar 60.167.069 23,13

Tret pazar

(bez blok transakcii) 199.904.343 76,87

Parket 59.633.632 29,83

Dràva 140.270.711 70,17

Vkupno site pazari 260.071.412 100,00

2 2 / 2 3

MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe na parket od 01.02.2001 do 28.02.2001

Ime na izdava~ot Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena trans. /den/ /hv/ trguv.

Prv Pazar

Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 73,5 69,5 72 73 503 60.167.068,63 1.385.899 8

Vkupno Prv Pazar 503 60.167.068,63 1.385.899

Tret Pazar

obi~ni akcii

@AS Skopje 73,3 DEM 280 280 280 280 5 56.000 200 2

@ito Struga Struga 100 DEM 930 930 930 930 1 277.140 298 1

@ito Vardar Veles 100 DEM 800 800 800 800 1 66.400 83 1

ADOR Makedonija Skopje 100 DEM 1.600 1.600 1.600 1.600 1 489.600 306 1

Agromehanika Skopje 100 DEM 401 400 400 401 3 85.391 213 2

Agropromet-Tikve{anka Kavad. 500 DEM 3.100 3.100 3.100 3.100 5 474.300 153 1

Alkaloid Skopje 50 DEM 1.960 1.700 1.700 1.901 39 3.296.985 1.836 8

Biserka Kumanovo 50 DEM 320 320 320 320 15 711.360 2.223 1

Blagoj \orev Veles 50 DEM 160 160 160 160 1 78.240 489 1

Elektrometal Skopje 70 DEM 320 320 320 320 1 63.040 197 1

Enterier Skopje 100 DEM 1.600 1.600 1.600 1.600 1 96.000 60 1

Evropa Skopje 100 DEM 1.000 960 960 1.000 4 148.960 151 2

F-ka za prer. ovo{. i zel. Bitola 10 DEM 320 320 320 320 23 24.320 76 1

Granit Skopje 10 DEM 90 90 90 89 1 32.130 357 1

Ilinden Del~evo 100 DEM 310 310 310 310 2 132.060 426 1

Komercijalna banka Skopje 5000 DEN 2.000 1.650 1.700 2.000 10 1.050.400 551 5

Komuna Skopje 50 DEM 320 320 320 320 20 1.047.040 3.272 1

Kozjak Kumanovo 50 DEM 933 933 933 933 5 329.349 353 2

MAK 2000 Skopje 100 DEM 3.200 3.200 3.200 3.200 1 57.600 18 1

MHK Zletovo Veles 100 DEM 700 700 700 700 3 121.100 173 2

Makedonija Gostivar 100 DEM 3.000 2.250 2.250 2.310 6 621.900 269 4

Makedonija Turist Skopje 50 DEM 710 650 710 650 2 190.850 289 2

Makpetrol Skopje 1000 DEM 10.301 9.400 9.400 10.300 51 6.437.540 650 7

Ma{inopromet Skopje 50 DEM 960 960 960 960 3 419.520 437 2

Mermeren kombinat Prilep 100 DEM 16.600 16.600 16.600 16.600 1 365.200 22 1

Misla Skopje 100 DEM 1.000 1.000 1.000 1.000 2 122.000 122 1

OHIS Skopje 100 DEM 660 600 620 600 4 136.880 219 2

Ohridturist Ohrid 70 DEM 2.177 2.177 2.177 2.177 2 25.999.911 11.943 1

Pelagonija komerc Bitola 100 DEM 600 600 600 600 2 27.000 45 1

Pe~atnica G.Del~ev Skopje 50 DEM 224 224 224 224 1 15.232 68 1

R@ Inìnering Skopje 10 DEM 150 150 150 150 1 200.700 1.338 1

Replek Makedonija Skopje 1100 DEM 35.000 32.000 34.000 35.000 3 406.000 12 3

Rudnici Bawani Skopje 50 DEM 480 480 480 480 1 36.480 76 1

Rudnici SASA M. Kamenica 100 DEM 750 750 750 750 1 38.250 51 1


Ime na izdava~ot Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena trans. /den/ /hv/ trguv.

Rudnik za nem. Strmo{ Probi{tip 50 DEM 1.555 1.555 1.555 1.555 1 542.695 349 1

Skopska Pivara Skopje 283 DEM 9.000 9.000 9.000 9.000 1 486.000 54 1

Skopski Pazar Skopje 100 DEM 1.920 1.920 1.920 1.920 1 19.200 10 1

Skopski saem Skopje 100 DEM 2.240 2.000 2.099 2.240 4 812.967 387 3

Teteks Tetovo 100 DEM 320 320 320 320 3 9.097.280 28.429 3

Toplifikacija Skopje 100 DEM 1.650 1.481 1.600 1.550 32 3.257.402 2.105 7

Trgojug Skopje 50,3 DEM 940 940 940 940 3 868.560 924 1

Vitaminka Prilep 29,11 DEM 3.100 3.100 3.100 3.100 1 192.200 62 1

Zemjod. komb. Pelagonija Bitola 100 DEM 700 600 600 600 4 120.800 193 3

Zemjodelska banka Skopje 2700 DEN 800 800 800 800 1 536.800 671 1

prioritetni akcii

Tutunska banka Skopje 1000 DEN 1.150 1.150 1.150 1.150 1 44.850 39 1

Vkupno Tret Pazar 274 59.633.632 60.199

Akcii vo sopstvenost na dràvata za gotovinsko pla}awe

Energomont Skopje 100 DEM 2.177 2.177 2.177 2.177 1 498.533 229 1

Interpromet Tetovo 100 DEM 3.110 3.110 3.110 3.110 1 15.755.260 5.066 1

Jugoteks Strumica 68 DEM 107 107 107 107 1 4.442.105 41.515 1

Ohridturist Ohrid 70 DEM 3.100 3.100 3.100 3.100 1 63.512.800 20.488 1

Pelagonija [tip 500 DEM 15.551 15.551 15.551 15.551 2 11.181.169 719 1

Pe~atnica 11 Oktomvri Pril. 100 DEM 1.555 1.555 1.555 1.555 1 5.576.230 3.586 1

R@ ITO Skopje 10 DEM 320 320 320 320 1 363.200 1.135 1

R@ Institut Skopje 10 DEM 220 220 220 220 1 11.263.780 51.199 1

Rudnik za nem. Strmo{ Prob. 50 DEM 1.555 1.555 1.555 1.555 1 1.086.945 699 1

Silika rudnik âjle Gostivar 100 DEM 6.000 6.000 6.000 6.000 1 10.002.000 1.667 1

Teteks Tetovo 100 DEM 3.110 3.110 3.110 3.110 1 920.560 296 1

Trans Veles Veles 10 DEM 157 157 157 157 1 15.668.129 99.797 1

Vkupno akcii vo sopstvenost na dràvata 13 140.270.711 226.396

VKUPNO SITE PAZARI 790 260.071.412

Prof. d-rQube TRPESKI

2 4 / 2 5

Obra}awe na Guvernerot na Narodnata bankapred Sobranieto na Republika Makedonija

Monetarnata politika vo 2001 godina }e bide naso~ena konodrùvawe na stabilen makroekonomski ambient, kako preduslov zaostvaruvawe na dolgoro~no odr`liv ekonomski raste`. Pritoa,preku adekvatna ponuda na pari i krediti }e se poddrìostvaruvaweto na proektiraniot ekonomski raste`, izbegnuvaj}iistovremeno monetarnata ponuda da pretstavuva izvor zanaru{uvawe na cenovnata stabilnost

CELI I ZADAÎ NA MONETARNATAPOLITIKA ZA 2001 GODINA

Spored ~lenot 3 od Zakonot za Narodna banka naRepublika Makedonija, centralnata banka eodgovorna za stabilnosta na doma{nata valu-

ta, za monetarnata politika i za op{tata likvidnostna pla}awata vo Republika Makedonija i kon stran-stvo. Isto taka, Narodnata banka vo ramkite na svo-ite prava i obvrski e odgovorna za obezbeduvawe iodrùvawe na siguren i stabilen bankarski sistem.Trgnuvaj}i od vaka definiranite zakonski obvrski izemaj}i gi predvid soodvetnite ostvaruvawa, vo os-nova moè da se kaè deka vo 2000 godina Narodnatabanka na Republika Makedonija, postapuvaj}i sog-lasno dadenite prava, gi ostvari zakonskite obvrski.

STABILNOST NA DOMA[NATA VALUTA

Stabilnosta na doma{nata valuta moè da se nab-quduva od dva aspekta:

l stabilnost na internata vrednost na denarot -izrazena preku negovata kupovna mo}, odnosnocenovnata stabilnost vo Republika Makedonija,i

l stabilnost na eksternata vrednost na denarot -izrazena preku stabilnosta na devizniot kursna denarot, odnosno negovo odrùvawe na adek-vatno nivo vo odnos na ostanatite valuti.

Odrùvaweto na cenovnata stabilnost e osnovnacel na monetarnata politika na NBRM. Vo 2000 god-ina e ostvarena relativna cenovna stabilnost i go-

di{nata stapka na inflacija merena preku cenite namalo (dekemvri 2000 / dekemvri 1999 godina) iznesu-va 10,8%. Merena preku indeksot na tro{ocite naìvotot, kako {to e toa dogovoreno so aran`manotso MMF, inflacijata za 2000 godina iznesuva 6,1%.Vo 2000 godina inflacijata e povisoka vo odnos naprethodnite nekolku godini, no treba da se istaknedeka pri~ina za toa ne e monetarnata politika, tukuvlijanieto na faktori od nemonetarna priroda. Tiefaktori se slednite:

l zgolemuvaweto na cenata na naftata na svetski-te berzi, pridruèno so apresijacija na ameri-kanskiot dolar;

l porastot na cenata na elektri~nata energija izadrùvaweto na povisokata tarifa za presmet-ka na cenata na elektri~nata energija, i

l ednokratniot efekt vrz cenite od voveduvawetona danokot na dodadena vrednost;

Sepak, klu~no e deka potencijalnite fundamental-ni generatori na inflacijata, kako {to se monetar-nata politika, fiskalnata politika, devizniot kursi platite ostanaa pod kontrola i koordinirani. Za-radi toa, centralnata banka ceni deka vlijanieto nanemonetarnite faktori, koi predizvikaa porast nainflacijata vo 2000 godina, e od privremen karakteri deka vo 2001 godina inflacijata }e se vrati na ni-voto od prethodnite nekolku godini. Merena sporedindeksot na tro{ocite na ìvotot, godi{nata stap-ka na inflacija vo 2001 godina na dekemvriska osno-va (dekemvri 2001 / dekemvri 2000 godina) predvidenoe da iznesuva 1,2%. So toa, Narodnata banka na Re-*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi

pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Qube Trpeski e guvernerna Narodnata banka naRepublika Makedonija.

Roden e 1947 godina.Diplomiral na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1970 godina,

magistriral nauniverzitetot vo Belgrad

vo oblasta name|unarodnite politi~ki

i ekonomski odnosi i nadràvniot univerzitet na

Florida, Talahasi,Florida, SAD.

Doktoriral vo oblasta naEkonomskite nauki na

Univerzitetot vo Skopje.Vo momentov e redoven

profesor na Ekonomskiotfakultet vo Skopje na

diplomski ipostdiplomski studii.

Vo svojata dosega{naprofesionalna kariera

rabotel kako Pretsedatelna republi~kata komisija

za hartii od vrednost(1992-1997); gostin

profesor na Dràvniotuniverzitet vo îkago

(1982/83); Zamenikguverner na NBRM (1987-

1991); Minister bez resorvo Vladata na RepublikaMakedonija (1992-1995) iPotpretsedatel na Vlada

(1996)


publika Makedonija prodolùva so intencijata da jaodrùva stapkata na inflacija na nisko, stabilno ipredvidlivo nivo, soglasno empiriski potvrdenitesoznanija deka cenovnata stabilnost sozdava najpov-olen makroekonomski ambient za zabrzan, dolgoro~-no odr`liv ekonomski raste`.

Vtoriot aspekt na stabilnosta na doma{nata valu-ta e odrùvaweto na stabilnosta na devizniot kursna denarot. Vo toj kontekst, Narodnata banka vo ce-lost uspea da go odrì nominalniot devizen kurs nadenarot vo odnos na germanskata marka na targetira-noto nivo od 31 denar za edna germanska marka. Sta-bilnosta na devizniot kurs e odràna vo uslovi kogana devizniot pazar ponudata zna~itelno ja nadminapobaruva~kata za devizi. Toa determinira{e potre-ba NBRM da intervenira na devizniot pazar za da sespre~i apresijacija na denarot, taka {to od po~eto-kot na godinata, pa zaklu~no so 30.12.2000 godina naneto osnova se otkupeni 190,1 milioni SAD dolari.Vo odnos na ostanatite valuti denarot prodolì dafluktuira soglasno promenite na devizniot kurs nagermanskata marka sprema drugite valuti na svet-skite devizni berzi.

MONETARNA POLITIKA

Za ostvaruvawe na cenovnata stabilnost kako os-novna cel, Narodna banka na Republika Makedonija ivo 2000 godina uspe{no ja sproveduva{e monetarnatastrategija na targetirawe na nominalniot devizenkurs na denarot vo odnos na germanskata marka. Sotoa, centralnata banka ja podredi monetarnata ponu-da na odrùvaweto na stabilnosta na devizniot kursna denarot kako nominalna kotva vo ekonomijata.Pritoa, pari~nata ponuda be{e dimenzionirana sog-lasno potrebi-te za normalno odvivawe na stokovno- pari~nite transakcii. Zna~ajno e da se napomenedeka vo prvata polovina od 2000 godina pari~natamasa ostvaruva{e isklu~itelno visoki me|ugodi{nistapki na porast, dodeka vo vtorata polovina od god-

inata dojde do nivno zabavuvawe, kako posledica navisokata sporedbena osnova od minatata godina. Ta-ka, pari~nata masa M2 - denarski del vo juni 2000 go-dina vo odnos na istiot mesec od minatata godina be-{e povisoka za 24,4%, dodeka nejzinoto nivo vo de-kemvri 2000 godina vo sporedba so dekemvri 1999 god-ina e povisoko za 17,5%. Naj{iroko definiranatapari~na masa M4 na krajot od dekemvri 2000 godinaostvari me|ugodi{en porast od 21,7%.

Za NBRM poseben predizvik vo 2000 godina pret-stavuva{e natplanski visokiot otkup na devizi odstrana na centralnata banka na devizniot pazar. Me-|utoa, dobrata koordinacija na monetarnata i fis-kalnata politika i visokiot porast na depozititena dràvata kaj NBRM ovozmoì adekvatno sterili-zirawe na monetarnite efekti od deviznite transak-cii na centralnata banka. Visokiot otkup na devizina devizniot pazar vlijae{e vo pravec na zgolemuva-we na bruto deviznite rezervi na NBRM. Na30.12.2000 godina tie dostignaa 713,6 milioni SADdolari, {to vo odnos na krajot na 1999 godina pret-stavuva porast od 235,5 milioni SAD dolari.

Vo 2000 godina prodolì trendot na zgolemuvawena depozitite kaj bankite, kako odraz na postepeno-to jaknewe na doverbata na ekonomskite subjekti vobankarskiot sektor. Taka, vkupnite depoziti na ne-dràvniot sektor kaj depozitnite banki vo periodotdekemvri 2000/dekemvri 1999 godina se zgolemija za6.906 milioni denari, ili za 23,1%. Pritoa, devizni-te depoziti ostvarija pointenziven porast od 49,1%,dodeka denarskite depoziti se zgolemija za 13,9%.Od aspekt na ro~nosta, kratkoro~nite depoziti sepovisoki za 27,0%, a dolgoro~nite depoziti za 4,4%.

Od osobeno zna~ewe e da se istakne deka vo 2000 go-dina e registrirana zna~ajna ekspanzija na kreditna-ta aktivnost na bankite. Taka, vkupnite plasmani nabankite kaj nedràvniot sektor (spored fakti~katasostojba) vo dekemvri 2000 godina vo odnos na istiotmesec od 1999 godina bea povisoki za 6.042 milionidenari, ili za 17,2%. Toa se dolì na dobrata koor-

Vo tekot na mojata posledna poseta na Republika Makedonija bev mnogu impresioniran od postignatite rezultati.Republika Makedonija navistina ja o~ekuvaat golem broj ekonomski predizvici. Dodeka vo minatite nekolku godiniMakedonija vode{e relativno stabilna makroekonomska politika, vo 2000 godina ja prezede tolku potrebnata serijana strukturni reformi kako vo javniot, taka i vo privatniot sektor. Sekako, ovie reformi vetuvaat. Minatata god-ina, naporite na makedonskata vlada ve}e gi dadoa prvite rezultati so potpi{uvaweto na aran`manite so MMF iSvetska banka. Ovie aran`mani sodràt impresivni reformski merki, naso~eni kon zgolemuvawe na efikasnosta vooblastite kako javnata administracija, privatizacijata i finansiskata infrastruktura. Ponatamu, uspe{noto vove-duvawe na danokot na dodadena vrednost vo 2000 godina dovede do buxetski suficit i vo tekot na istata godina be{epostignat zna~itelen napredok vo vrska so Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU, koj }e stapi na sila voapril 2001 godina. Vo tekot na pretstojnite godini, makedonskata vlada }e treba da izdrì vo ovie te{ki reformi iHolandija }e prodolì da gi poddrùva ovie reformi. Poa|aj}i od dosega{nite postignuvawa, siguren sum deka dol-goro~nite pozitivni rezulati se na dofat.

g-dinGerit ZALM

Minister za finansiina Kralstvoto Holandija

2 6 / 2 7

M O N E T A R N A P O L I T I K A

dinacija na monetarnata i fiskalnata politika koisozdadoa preduslovi za vakov porast na kreditite, nazna~itelno zgolemenata likvidnost na bankite, naeliminacijata na kreditnite limiti od strana naNBRM i zgolemeniot depoziten potencijal na ban-kite.

Nabquduvano od valuten aspekt, porastot na vkup-nite plasmani na bankite vo celost e rezultat nazgolemuvaweto na denarskite plasmani, dodeka de-viznite plasmani zabeleàa pad. Imeno, denarskiteplasmani na bankite se zgolemija za 7.463 milionidenari, ili za 27,8%. Porastot vo golem del se dolìna ukinuvaweto na kreditnite limiti na denarskiteplasmani na bankite na krajot od mart 2000 godina,koga be{e registrirana zna~ajna kreditna ekspanzi-ja. Zna~ajno e da se istakne deka soglasno supervi-zorskite kontroli na NBRM novoodobrenite kredi-ti se naso~eni kon dobri komitenti. Deviznite plas-mani na bankite kaj nedràvniot sektor vo dekemvri2000 godina vo sporedba so istiot mesec od 1999 god-ina se namalija za 1.421 milioni denari, ili za17,2%. Padot glavno se dolì na pogolemata atrak-tivnost na denarskite plasmani za bankite zaradipovisokite kamatni stapki.

Vo 2000 godina NBRM prodolì so reformite kajinstrumentite na monetarnata politika, pri {tonajzna~ajna promena e ukinuvaweto na kreditnitelimiti na denarskite plasmani na bankite na krajotod mart 2000 godina. So toa, ostvaren e celosen pre-min kon pazarni indirektni instrumenti na mone-tarno regulirawe. Pokraj ova, napraveni se i brojnipodobruvawa na postojnite monetarni instrumentiso cel nivno osovremenuvawe i dobliùvawe do so-odvetnite vo razvienite pazarni ekonomii. Vo ram-ki na kontinuiranite i intenzivni napori za nama-luvawe na kamatnite stapki na bankite, NBRM vo ap-ril 2000 godina izvr{i namaluvawe na eskontnatastapka i kamatnata stapka na lombardnite kreditiza eden procenten poen, so {to tie na godi{no nivoiznesuvaat 7,9%, odnosno 17,5%, soodvetno.

LIKVIDNOST NA PLA]AWATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I KON STRANSTVO

Vo 2000 godina dojde do zna~ajno podobruvawe nalikvidnosta na bankarskiot sistem. Imeno, prose~-nata dnevna likvidnost na bankarskiot sistem vo pe-riodot januari - dekemvri 2000 godina vo odnos na is-tiot period od 1999 godina be{e povisoka za 42,1%.Ova determinira{e namaluvawe na pobaruva~kata zalikvidni sredstva od strana na bankite, {to se odra-zi vrz dvièweto na kamatnata stapka na pazarot napari. Taka, ponderiranata prose~na kamatna stapkana pazarot na pari vo dekemvri 2000 godina iznesu-va{e 7,1% i vo odnos na istiot mesec od 1999 godinabe{e poniska za 4,5 procentni poeni.

Likvidnosta vo pla}awata kon stranstvo se ref-lektira preku sposobnosta da se servisiraat dolgo-vite kon stranstvo. Nadvore{niot dolg na Republi-ka Makedonija vrz osnova na koristeni srednoro~nii dolgoro~ni krediti od stranstvo na 30.09.2000 god-ina iznesuva{e 1.400,8 milioni SAD dolari. Spore-deno so krajot na 1999 godina, nadvore{niot dolg naRepublika Makedonija e namalen za 37,7 milioniSAD dolari, kako rezultat na izvr{enata otplatana redovnite obvrski, kako i na kursnite razliki.Spored planot za otplata, vo posledniot kvartal odgodinata e predvideno da se otplatat obvrski vo vku-pen iznos od 43,3 milioni SAD dolari. Kratkoro~-niot dolg na Republika Makedonija, koj se odnesuvana privatni subjekti, na krajot na septemvri 2000godina iznesuva{e 42,9 milioni SAD dolari i vo od-nos na krajot od 1999 godina e ponizok za 10,8 mili-oni SAD dolari. U~estvoto na nadvore{niot dolg voBDP iznesuva 42,0%, so {to Republika Makedonijase rangira me|u zemjite so umerena - sredna zadol-ènost.

SIGUREN I STABILENBANKARSKI SISTEM NAREPUBLIKA MAKEDONIJA

Vo 2000 godina bankarskiot sektor vo RepublikaMakedonija prodolì da zazdravuva od negativniteposledici predizvikani od eksterniot {ok vo 1999godina. U~estvoto na visokorizi~nite plasmani vovkupnata kreditna izloènost na bankite vo prvitedevet meseci od 2000 godina se namali za 4,1 procent-ni poeni, no i ponatamu e visoko i iznesuva 37,3%.Sepak, vrz stabilnosta na bankarskiot sistem povol-no vlijae visokata prose~na adekvatnost na kapita-lot od 33,8% na krajot na septemvri 2000 godina, koja

Narodnata banka na Republika Makedonija prodolùva sointencijata da ja odrùva stapkata na inflacija na nisko,stabilno i predvidlivo nivo, soglasno empiriski potvrdenitesoznanija deka cenovnata stabilnost sozdava najpovolenmakroekonomski ambient za zabrzan, dolgoro~no odr`livekonomski raste`


Sorabotkata me|u Holandija i Republika Makedonija zapo~na u{te od samiot po~etok koga Republika Makedonijastana nezavisna dràva. Gorda sum da izjavam deka gi sledam sostojbite u{te od po~etokot i deka ja imav taa privi-legija da vidam kako Republika Makedonija se razviva vo demokratsko i tolerantno op{testvo. Od toga{, se razvija mnogu prijatelstva so Makedoncite, i istite, i pokraj golemata oddale~enost opstojuvaat nizdolg vremenski period. Otsekoga{ sum bila silno i iskreno zainteresirana za site raboti {to se slu~uvaat voRepublika Makedonija. Poradi toa so zadovolstvo izjavuvam deka Republika Makedonija stana uspe{en primer za ure-duvawe na me|uetni~kite odnosi i za obnova na Zapadniot Balkan. Ovoj postignat uspeh nema da se rizikuva sega kogagrupi ekstremisti i se zakanuvaat na te{ko dobienata nezavisnost na Republika Makedonija i na demokratskiteinstitucii.Idninata prodolùva da dava golemi vetuvawa za Republika Makedonija. Vetuvawa za ekonomski porast, me|uetni~kimir i - garantiram - trajno prijatelstvo od mene i mojata zemja, Holandija.

g-|aEvelin HERFKENS

Minister za razvoj isorabotka na Kralstvoto

Holandija

daleku go nadminuva propi{aniot minimum od 8%.Vo prvite {est meseci od 2000 godina se realiziraai zna~itelni vloùvawa na stranski kapital vo ma-kedonskite banki, so {to u~estvoto na stranski ka-pital vo vkupniot bankarski kapital se zgolemi od19% na 33,3%.

Vo 2000 godina se ostvareni bitni promeni vo za-konskata ramka koja go regulira raboteweto na ban-kite. Pritoa od osobeno zna~ewe e noviot Zakon zabanki vo ~ie dizajnirawe Narodna banka na Repub-lika Makedonija ima{e golem pridones. So ovoj za-kon se ostvaruva pogolemo pribliùvawe kon sood-vetnoto Evropsko zakonodavstvo i Direktivite naEvropskata Unija i se postignuva pogolema usoglase-nost so t.n. Osnovni Bazelski principi za efikasnabankarska supervizija.

Vo noemvri 2000 godina izvr{eni se odredeni pro-meni i vo regulativata za devizno rabotewe na ban-kite, pri {to namalena e obvrskata za drèwe na delod pribranite devizni depoziti od strana na bankitena nivnite smetki vo stranstvo. Ovaa merka se o~eku-va da ima pozitiven odraz vrz kreditnata ponuda nabankite vo ekonomijata.

MONETARNATA POLITIKA VO2001 GODINA

Monetarnata politika za 2001 godina e defini-rana vo paketot na makroekonomski politiki inkor-porirani vo aran`manot so Me|unarodniot moneta-ren fond. Vo osnova, monetarnata politika vo 2001godina }e bide naso~ena kon odrùvawe na stabilenmakroekonomski ambient, kako preduslov za ostvaru-vawe na dolgoro~no odr`liv ekonomski raste`.Pritoa, preku adekvatna ponuda na pari i krediti }ese poddrì ostvaruvaweto na proektiraniot eko-nomski raste`, izbegnuvaj}i istovremeno monetar-nata ponuda da pretstavuva izvor za naru{uvawe nacenovnata stabilnost.

MONETARNA STRATEGIJA

Vo 2001 godina NBRM }e prodolì da ja primenu-va monetarnata strategija na targetirawe na de-vizniot kurs, koj i ponatamu }e se koristi kako nom-inalna kotva vo makedonskata ekonomija. Taka, nom-inalniot devizen kurs na denarot vo odnos na ger-manskata marka i vo 2001 godina }e se odrùva natargetiranoto nivo od 31 denar za edna germanskamarka. Odrùvaweto na stabilnosta na devizniotkurs na denarot, kako posredna cel, }e bide naso~enokon ostvaruvawe na krajnata cel na monetarnata po-litika - stabilnosta na cenite. Pritoa godi{natastapka na inflacija, merena preku indeksot na tro-{oci na ìvotot, e proektirana da iznesuva 1,2%(dekemvri 2001 / dekemvri 2000 godina).

MONETARNI AGREGATI

Zemaj}i gi predvid pretpostavkite za stapkata nainflacija, realniot porast na bruto doma{niotproizvod i porastot na realnata pobaruva~ka za parivo 2001 godina, se procenuva deka nominalniot po-rast na ponudata na pari, izrazen preku pari~natamasa M1 }e iznesuva 12,0%. Pari~nata masa M2 - de-narski del i naj{iroko definiranata pari~na masaM4 vo 2001 godina treba da ostvarat porast od 12,1%i 13,3%, soodvetno. Proektiraniot porast na pari~-nata masa }e ovozmoì normalno izvr{uvawe na sto-kovno-pari~nite transakcii vo ekonomijata i adek-vatna likvidnost na bankarskiot sektor, a istovre-meno nema da vlijae vo pravec na naru{uvawe na sta-bilnosta na doma{nata valuta.

PRIMARNI PARI I NETO OTKUPNA DEVIZI

Stabilnosta na monetarniot multiplikator, od-nosno postoeweto na stabilna vrska me|u primarni-

2 8 / 2 9

M O N E T A R N A P O L I T I K A

te pari i pari~nata masa, e zemena kako pojdovnapretpostavka pri proektiraweto na primarnite pa-ri. Spored toa, za da se ostvari proektiraniot po-rast na pari~nata masa predvideno e vo 2001 godinaprimarnite pari da se zgolemat za 12,0%. Emisijatana primarni pari e predvideno da se vr{i preku de-viznite transakcii na NBRM. Imeno, i vo 2001 godi-na se predviduva ponudata da ja nadmine pobaruva~-kata za devizi na devizniot pazar. Soglasno strate-gijata na targetirawe na nominalniot devizen kursna denarot vo odnos na germanskata marka, za da seodrì devizniot kurs na denarot na targetiranotonivo, se predviduva vo 2001 godina NBRM da izvr{ineto otkup na devizi na devizniot pazar vo vkupeniznos od 29,0 milioni SAD dolari. Emisijata na pri-marni pari vrz osnova na devizni transakcii na cen-tralnata banka }e bide poddràna preku ponatamo{-no zgolemuvawe na depozitite na dràvata kajNBRM. Poddr{kata na monetarnata politika odstrana na fiskalnata politika preku porastot na de-pozitite na dràvata kaj NBRM }e ovozmoì zgole-muvaweto na primarnite pari da bide staveno vofunkcija na dinamizirawe na kreditnata aktivnostna bankite.

INSTRUMENTI ZA MONETARNOREGULIRAWE

Vo 2001 godina se predviduva NBRM da prodolìso koristewe na indirektni, pazarni instrumenti namonetarno regulirawe. Pritoa, najupotrebuvan in-strument }e bide aukcijata na blagajni~ki zapisi,preku koja }e se vr{i dinami~ko regulirawe na ni-voto na likvidnosta vo bankarskiot sektor. Vo kon-tekst na promenite na instrumentariumot za mone-tarno regulirawe, treba da se istakne deka realiza-cijata na del od kriteriumite za izvr{uvawe sodr-àni vo aran`manot so MMF }e se odviva vo kvali-tativno razli~en ambient. Imeno, otsustvoto na di-rektni instrumenti, kako {to bea kreditnite limi-ti na bankite, gi uslo`nuva rabotite za centralnatabanka, no taa ostanuva dosledna na opredelbata dakoristi isklu~ivo indirektni instrumenti na mone-tarno regulirawe.

DEPOZITI NA NEDR@AVNIOT SEKTOR

Vo 2001 godina se predviduva da prodolì tenden-cijata na porast na depozitite kaj bankite. Se pred-viduva vkupnite depoziti na nedràvniot sektor kajbankite (vklu~uvaj}i gi i depozitnite pari) vo 2001godina da se zgolemat za 5.139 milioni denari, ili za13,6%. Porastot na depozitite treba da proizleze odzgolemenata doverba na ekonomskite subjekti vobankarskiot sistem, kako rezultat na:

l Stabilniot makroekonomski ambient;l Zgolemenoto nivo na dohod na ekonomskite sub-

jekti pri proektirano intenzivirawe naekonomskata aktivnost;

l Po~etokot na isplatata na obvrznicite za t.n.�staro devizno {tedewe�;

l Promenata na zakonskata regulativa za funkci-oniraweto na Fondot za osiguruvawe na depozi-ti. Toj e transformiran vo dràven fond, pri{to e zgolemen iznosot na depozit koj se osigu-ruva i zgolemen e procentot na obe{tetuvawe voslu~aj na nastanuvawe na rizi~en nastan.

l Zgolemenoto prisustvo na stranski investitorivo bankarskiot sistem na Republika Makedonija.

Nabquduvano od valuten aspekt, vo 2001 godina epredviden porast na denarskite depoziti za 3.139 mi-lioni denari, ili za 12,0% i porast na deviznite de-poziti za 2.000 milioni denari, odnosno za 17,5%.Porastot na deviznite depoziti }e bide motiviran iod zasilenata konverzija vo evra na deviznite za{-tedi na naselenieto koi se nadvor od bankarskiotsistem, a se denominirani vo valuti na zemjite ~len-ki na EMU. Toa e predvideno da se slu~uva vo pres-ret na prestanokot na vaèwe na ovie valuti i vove-duvaweto na evroto vo fizi~ki oblik vo prvata po-lovina od 2002 godina. Se o~ekuva deka del od zame-netite devizi }e ostane vo bankarskiot sistem i }erezultira so zgolemuvawe na deviznite depoziti.

KREDITI

Monetarnata proekcija za 2001 godina predviduvaprodolùvawe na intenziviranata kreditna aktiv-nost na bankite registrirana vo 2000 godina. Toa ekonzistentno so o~ekuvaniot porast na depozitniotpotencijal na bankite i porastot na depozitite nadràvata kaj centralnata banka. Vkupnite kreditina bankite vo korist na nedràvniot sektor vo 2001godina treba da se zgolemat za 5.420 milioni denari,ili za 13,1%. Nabquduvano od strukturen aspekt, de-

Monetarnata proekcija za 2001 godina predviduvaprodolùvawe na intenziviranata kreditna aktivnost nabankite registrirana vo 2000 godina. Toa e konzistentno soo~ekuvaniot porast na depozitniot potencijal na bankite iporastot na depozitite na dràvata kaj centralnata banka


narskite krediti treba da se zgolemat za 3.610 mili-oni denari, ili za 10,9%, dodeka porastot na deviz-nite krediti e proektiran da iznesuva 1.810 milionidenari, odnosno 21,5%. Ovozmoùvaj}i prostor zaporast na kreditite na bankite na nedràvniot sek-tor monetarnata politika }e bide vo funkcija na os-tvaruvawe na predvidenoto dinamizirawe na eko-nomskiot raste` vo Republika Makedonija. Istovre-meno, se o~ekuva da prodolì tendencijata na nama-luvawe na u~estvoto na nefunkcionalnite plasmanivo vkupnata kreditna izloènost na bankite. Toatreba da proizleze kako od zapo~natite podobruvawana kreditnata politika na bankite, pottiknati odzacvrstenoto korporativno upravuvawe na bankite,taka i od kontinuiranata striktna supervizorskakontrola nad raboteweto na bankite od strana nacentralnata banka.

DEVIZNI REZERVI,BILANS NA PLA]AWA

Neto otkupot na devizi na devizniot pazar od stra-na na centralnata banka, nadopolnet so dvièwatana eksternata smetka na dràvata kaj NBRM i pri-livot vrz osnova na kamati od deponiranite deviznisredstva vo stranstvo predvideno e vo 2001 godina darezultira so porast na bruto deviznite rezrvi naNBRM za 75 milioni SAD dolari (vklu~eni i depoz-itite na dràvata kaj NBRM - nova definicija na de-viznite rezervi). So toa, deviznite rezervi treba dase zgolemat od 3,5 na nivo od 3,6 mese~en uvoz na sto-ki i uslugi vo tekovnata godina. Proektiranite dvi-èwa vo bilansot na pla}awa vo 2001 godina treba darezultiraat so ostvaruvawe na deficit na tekovnatasmetka vo visina od 8,2% od BDP (dokolku se vklu-~at oficijalnite transferi), odnosno 9,1% od BDP(dokolku se isklu~at oficijalnite transferi).

3 0 / 3 1

Stepenot na razvienost na bankarskiot sistemvo edna dràva e zna~aen faktor koj vlijae narazvojot na celata ekonomija. Bankarskiot

sistem vo Republika Makedonija se u{te e daleku odona {to se narekuva moderno bankarstvo. Negovatastruktura ja so~inuvaat 20 banki i edna filijala nastranska banka. Za ekonomija so 2 milioni ìteli,o~igledno e deka se raboti za predimenzionirani ka-paciteti. Sepak, treba da se bide realen i da se kon-statira deka makedonskiot bankarski sistem ne mo-è{e da se razviva izdvoeno od ambientot vo koj op-stojuva{e.

Izminatite deset godini bea dosta traumati~ni iturbulentni za makedonskata ekonomija. Dramati~-noto raspa|awe na Jugoslavija za novosozdadenite dr-àvi zna~e{e gubewe na tradicionalnite pazari zanivnite stoki. Potoa slede{e embargo od strana nasosedna Grcija, sankcii protiv Jugoslavija, vojni voHrvatska i Bosna i Hercegovina za da kulminira sokosovskata kriza i bombardiraweto na Jugoslavija.Site ovie krizi vo sosedstvoto nepovolno se odrazi-ja na makedonskata ekonomija i go prolongiraa tran-zicioniot period.

Za ova pridonese i nemaweto hrabrost poradikal-no da se vleze vo reformite na sistemot i nesre}noodbraniot koncept na privatizacija (takanare~enoakcionersko samoupravuvawe) prosledeno so sitemo`ni zloupotrebi, uni{tuvawe na firmite i obez-vrednuvawe na kapitalot. Po raspadot na Jugoslavijaostana problemot na zarobenite devizni {tedni vlo-govi {to zaedno so nekolku slu~ai na piramidalno{tedewe (TAT, Alfa-S, Makedonija Reklam i dr.) ikolapsot na Almako-banka ja razni{a doverbata na{teda~ite i site ostanati vo bankarskiot sistem.

Na seto ova se nadovrzuva{e i neizgradenata prav-na ramka. Spored nekoi ekonomisti, vo zemjite koise vo tranzicija se potrebni propisi koi }e bidatporigorozni i porepresivni od onie vo razvienitezemji so cel {to pobrgu da se naviknat na pravilatana igra.

Vo tekot na 2000 godina se slu~ija dosta pozitivnipromeni so {to se ispolneti osnovnite predusloviza zna~itelno podobruvawe na ambientot za rabotana bankarskiot sistem. Blagodarej}i na agilnosta naMinisterstvoto za finansii i negoviot mlade{kientuzijazam usledi lavina od propisi {to zna~itel-no ja podobri pravnata ramka. Be{e donesen nov Za-kon za banki, Zakon za Fondot za osiguruvawe na de-poziti, izmeni na Zakonot za denacionalizacija, Za-kon za danok na dodadena vrednost, se regulira{eproblemot na starite devizni {teda~i so izdavawena obvrznici, se prezemaa reformski zafati vo na-soka na re{avawe na problemot na zagubarite i sl.

Kone~no se napravija i izmeni na Zakonot za iz-vr{na postapka, Zakonot za hipoteka i Zakonot zapodvièn zalog {to be{e toplo pozdraveno od ban-kite. Be{e izvr{ena i proda`ba na Telekomot, a soproda`bata na Stopanska banka kako najgolema i naj-problemati~na banka, kone~no se razre{i eden gor-liv problem vo Republika Makedonija, bidej}i pret-stavuva{e redok slu~aj edna banka i pokraj dve sana-cii da bide i natamu problemati~na. Bea prodadenii Tutunska banka (kako treta po golemina banka) iKreditna banka, so {to nesomneno se napravija krup-ni ~ekori vo procesot na prestruktuirawe na ban-karskiot sistem i zgolemuvawe na konkurencijata.Ako na seto ova se dodade i ve}e postignatata makro-ekonomska stabilnost, koja se odrùva pet godini, sopostignata niska inflacija, stabilen kurs na nacio-nalnata valuta, zgolemeni devizni rezervi, ukinatikreditni limiti za bankite, navistina moè da se

So podobruvaweto na ambientot vo pogled na pravnata ramka,zgolemenata ponuda na pari, postepenoto vra}awe na doverbata vobankarskiot sistem, zgolemenata konkurencija i sl., bankite ve}enemaat aduti za visoki kamati

BANKARSKIOT AMBIENT VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

\or|iJANÊVSKI

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

\or|i Jan~eski egeneralen direktor na

Tutunska banka.Roden e 1950 godina.

Diplomiral naEkonomskiot fakultet

vo Skopje vo 1974 godina.Ima rabotno iskustvo

kako bankar 23 godini.Vo Tutunska banka e od

nejzinoto osnovawe, 1985godina. Posetil golem

broj na kursevi zastru~no usovr{uvawe:

Edinburg - VelikaBritanija, Esbjerg -

Danska, Mahhataninstitut for management

- Wujork, Programa zafinansii vo Osaka -

Japonija, AOTS seminarvo Drezdner banka i

drugi.Aktivno go govoriangliskiot jazik.


govori za kvalitativno podobruvawe na ambientot.Vo tekot na vtorata polovina od 2000 godina lik-

vidnosta na bankite e zna~itelno podobrena, {to re-zultira{e vo namaluvawe na kamatite na pazarot napari (vo posledniot kvartal bea na nivo od 7%).

Site ovie momenti ukaùvaat na toa deka se sozda-deni osnovnite preduslovi za ekonomski razvoj i de-ka sega bankite kako eden od glavnite lostovi na raz-vojot se na poteg. Imeno, kamatnite stapki se seu{tevisoki i moàt da pretstavuvaat ko~nica na razvo-jot. I pokraj namaluvaweto na kamatite koe zapo~navo posledniot kvartal od 2000 godina (Tutunska ban-ka) i prodolì vo prvite meseci od 2001 godina (Sto-panska banka i Komercijalna banka), za razvoj na re-alniot sektor neophodno e natamo{no namaluvawena kamatnite stapki.

Pri formiraweto na kamatnata stapka bankitepoa|aat od ponudata i pobaruva~kata, cenata na izvo-rite na sredstva (depoziti, kapital, {tedewe, kredi-ti), inflacijata, rizi~nosta na plasmanite, tro{o-cite na rabotewe i dr. So podobruvaweto na ambien-tot vo pogled na pravnata ramka, zgolemenata ponudana pari, postepenoto vra}awe na doverbata vo ban-karskiot sistem, zgolemenata konkurencija i sl.,bankite ve}e nemaat aduti za visoki kamati. Ostanu-va da se preispitaat sebe si vo pogled na tro{ocitena raboteweto, prevrabotenosta, lo{ite plasmani iokrupnuvaweto, kako i pribliùvaweto do me|unar-odnite standardi vo pogled na aktivata po vraboten,tro{ocite po vraboten, ROA, ROE i drugi pokaza-teli. Isto taka, i dràvata bi moèla da dade pri-dones preku pravilna realokacija na depozitite najavnite pretprijatija i drugite buxetski smetki vrz

osnova na odnapred utvrdeni pazarni kriteriumi.Namaluvaweto na kamatite najverojatno }e odi po-

bavno vo odnos na o~ekuvawata i dokolku godinava sepostigne nivo od 10-12%, toa bi pretstavuvalo uspehza bankarskiot sistem.

Pridones kon ova }e dade i sveìot kapital koj sevloùva vo bankarskiot sistem. Stranskite investi-cii generiraat novi bankarski produkti, novi teh-niki i metodi na rabota, nov menaxment i se vo naso-ka na seopfatno zadovoluvawe na potrebite na sek-torot na pretprijatijata i na naselenieto (na pri-mer, investicijata vo Tutunska banka pridonese zasozdavawe podobri uslovi za kreditirawe na nasele-nieto-stanbeni krediti).

Faktot deka makedonskata ekonomija minuva nizrecesija i e optovarena so golema nevrabotenost, jazgolemuva odgovornosta na faktorite koi treba da iovozmoàt na makedonskata ekonomija, po pove}ego-di{noto dvièwe po tranzicionata pista, kone~noda poleta vo svetot na razvienite zemji.

Vo tekot na 2000 godina se slu~ija mnogu pozitivni promeni so{to se ispolneti osnovnite preduslovi za zna~itelno podobru-vawe na ambientot za rabota na bankarskiot sistem

Stranskite investicii vo bankarskiot sektor generiraat novibankarski produkti, novi tehniki i metodi na rabota, novmenaxment i se vo nasoka na seopfatno zadovoluvawe napotrebite na sektorot na pretprijatijata i na naselenieto

3 2 / 3 3

Ministerstvoto za finansii pred sebe ima mo{ne agresivenraspored na aktivnosti za 2001 godina vo vrska so donesuvaweto nalegislativa, no USAID e podgotvena da dade poddr{ka ili prekusvoite postojni proektni aktivnosti ili preku angaìrawe na novieksperti

TEHNI^KATA POMO[ ZAMINISTERSTVOTO ZA FINANSIIOD FINANSISKIOT SEKTOR NAUSAID

MAKEDONSKIOT RAZVOEN PREDIZVIK

Makedonskata Vlada prodolùva da se spravuva sosostojbite vo ekonomskiot i privatniot sektor, nas-ledeni od socijalisti~koto minato na zemjata, a nakoi vlijae{e i te{kata transformacija vo pazarnaekonomija. Vo makedonskata ekonomija stranskitedirektni ivesticii po ìtel na krajot na 2000 godi-na bea na relativno nisko nivo, {to ukaùva na ma-lata sigurnost na investitorite vo makedonskiot re-lativno krevok komercijalen i finansiski sistem.So cel da se opfatat ovie predizvici, USAID prime-ni agresiven i pove}enamenski pristap, naso~en konreformi vo ramkite na Vladata, finansiskite in-stitucii koi {to obezbeduvaat pogonsko gorivo zaekonomskiot rast i direktno vo firmite od privat-niot sektor.

ODGOVOROT NA USAIDNA MAKEDONSKIOT RAZVOENPREDIZVIK

Tehni~kata pomo{ od finansiskiot i privatniotsektor na USAID se obezbeduva vo koordinacija sobrojni ministerstva, agencii i organizacii. Eden odna{ite primarni sorabotnici e Ministerstvoto zafinansii, koe e nadle`no za Buxettot na RepublikaMakedonija, dano~nata politika, carinite, finan-siskiot sektor i sl. Pokonkretno, {est proekti odprivatniot sektor deluvaat vo oblasta na refor-mite na finansiskiot sektor, iako i nekolku drugi

proekti povremeno se aktiviraat. Aktivnostite voramkite na ovie proekti pretstavuvaat sostaven delna sevkupnata razvojna strategija i celite na USAID.Strategijata za poddr{ka na ekonomskiot razvoj setemeli na golem broj faktori so cel da se vklu~atrelevantnite potrebi i barawa na zemjata-doma}in,prethodno usoglaseni na nivo na razbirawe pome|uVladata na Republika Makedonija i me|unarodnitefinansiski institucii, prilozi od drugi donatori isredstvata so koi USAID raspolaga.

Reformite na finansiskiot sektor koi se opfate-ni vo sorabotkata so Ministerstvoto za finansii idrugi vladini agencii so koi sorabotuvame, vo ovojmoment gi vklu~uvaat reformite vo oblasta na:smetkovodstvoto, bankarstvoto, pazarite na kapital,komercijalnoto pravo, dano~nata i fiskalnata po-litika.

SMETKOVODSTVENA REFORMA

Podnesuvaweto na finansiski izve{tai so visokonivo na kvalitet e su{testveno za privlekuvawe ka-ko na stranski taka i na doma{ni investicii za ot-varawe na novi rabotni mesta.

Pretprijatijata ne se vo sostojba uspe{no da go ko-ristat smetkovodstvoto za izvr{uvawe na funkciitena izvestuvawe, a postojanata primena na Makedon-skiot pravilnik za smetkovodstvo go spre~uva premi-nuvaweto kon vistinski priznaenite me|unarodnismetkovodstveni standardi (MSS). Finansiskite iz-ve{tai podgotvuvani so primena na ovoj pravilnik,duri i vo slu~aite koga izgledaat kako da se uso-glaseni so me|unarodnite normi, sepak ne se vo funk-cija na privlekuvawe na stranskite investitori.*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi

pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Stiven Gowa erakovoditel na

Privatniot sektor voramkite na USAID vo

Makedonija od april 1997. Zaedno so timot na USAID

se griì zasproveduvaweto na

~etirinaeset proekti naPrivatniot sektor na

Misijata, od oblasta naagrobiznisot, trgovija iinvesticii, bankarstvo,

smetkovodstvo, pazari nakapital, komercijalno

pravo, dano~na politika,trudovi reformi,

investirawe soakcionerski kapital i

pristapuvawe voSvetskata trgovska

organizacija. Negoviot tim e odgovoren

za strategijata naMisijata za ekonomski

razvoj i tesno sorabotuvaso Ambasadata na SAD iMakedonskata Vlada poodnos na pra{awata na

ekonomskiot razvoj. Magistriral vo oblasta na

me|unarodni finansii naUniverzitetot vo Tampa,

Florida, a sofakultetsko obrazovaniese steknal na Dràvniotuniverzitet vo Florida.

StivenGOWA


Mnogu va`na osnova se vospostavi so voveduvawetona institucionalnata ramka, koja ja ovozmoùva pri-menata na MSS vo privatniot sektor, kako i prifa-}aweto na vakviot na~in na izvestuvawe od strana naVladata na Republika Makedonija. Vo 2001 so cel dase prodolì ovaa transformacija, USAID }e rabotiso nekolku doma{ni revizorski firmi vo podgotvu-vaweto na 250 firmi za primena na MSS priizgotvuvaweto na finansiski izve{tai.

Sega{nata regulativa koja bara prifa}awe naMSS od strana na bankite i osiguritelnite dru{-tva, bez somnenie }e go zajakne bankarskiot i osigu-ritelniot sektor, }e ovozmoì podobra kontrolavrz bankite i osiguritelnite dru{tva od strana naNarodnata banka na Makedonija i Ministerstvoto zafinansii i }e predizvika bankite da baraat odsvoite najgolemi dol`nici da podnesuvaat presmet-ki so primena na MSS.

BANKARSTVO

Preovladuva~kata cel na poddr{kata na USAID vooblasta na bankarstvoto e da promovira zdrav, zas-novan na rizik, pazarno orientiran bankarski sistem.

Zajaknuvaweto na bankarstvoto vo Makedonijaostanuva eden od primarnite preduslovi za razvojotna pazarna ekonomija koja celosno }e funkcionira.Procenkite variraat, no pribli`no 50% ili pove}eod za{tedite vo Makedonija se nao|aat nadvor odbankarskiot sistem, so {to na zemjata i se onevoz-moùva koristewe sredstva od sopstveni izvori, ka-ko generator na rastot.

Ministerstvoto za finansii i Narodna banka naRepublika Makedonija se soglasni deka sega e sood-vetno i vistinsko vreme za implementirawe na seop-faten pristap vo upravuvaweto so rizikot, infor-macionata tehnologija i me|unarodnite smetkovod-stveni standardi vo komercijalnite banki. Vo tojkontekst, na primer vo Narodnata banka na Repub-lika Makedonija kapacitetot za vr{ewe terenskasupervizija pokaùva zna~itelen napredok, no trebai ponatamu da se razvivaat sposobnostite za vonte-renska supervizija.

REFORMI NA PAZARITE NA KAPITAL

Krajnata cel na proektot �Razvoj na investiciitevo Makedonija� e da i pomogne na Republika Makedo-nija vo nejzinite napori da ja zajakne svojata ekono-mija preku olesnuvawe na pristapot do izvorite nafinansirawe i preku privlekuvawe na stranski in-vesticii.

Zapo~nuvaj}i da se razviva kako silna, regulativ-na agencija, Komisijata za hartii od vrednost na Re-publika Makedonija svoite regulativni ovlasuvawagi izveduva od Zakonot za hartii od vrednost. I pok-raj toa {to Komisijata e ovlastena da izdava pravi-la, nivnata primena e te{ka poradi ograni~enitesredstva i so ogled na faktot deka Komisijata pos-toi relativno kratko vreme. Idniot porast na inves-ticionite aktivnosti vo Makedonija zavisi od vos-postavuvaweto na regulativni uslovi koi }e poddr-àt fer, transparenten i nepre~en pristap na paza-rite na kapital vo zemjata.

Na Makedonskata berza se trguva kako na �ofici-jalnite�, taka i na �neoficijalnite� pazarni segmen-ti. Za àl, so akciite na re~isi site firmi so koi setrguva na berzata, trguvaweto se vr{i bez formalnokotirawe ili bez objavuvawe na finansiskite iz-ve{tai. Tehni~kata pomo{ na Berzata e vo nasoka naefikasnost i integritet i na implementiraweto nastrategii i programi za zgolemuvawe na sposobnostaza komercijalno opstojuvawe kako institucija.

Investiraweto e delumno onevozmoèno poradinedostigot na kvalitetna oprema za trguvawe i nesi-gurnosta vo odnos na sopstvenosta i sopstveni~kiteprava na stranskite investitori. So pove}e akcio-nerski kapital na pazarot i so celosna preglednostna evidentiraweto na akciite vo registarot na ak-cii, akcionerite }e bidat vo mo`nost da imaat uvidi da u~estvuvaat so pootvorena i potransparentnaaktivnost na Berzata.

Preku Makedonskata berza i klirin{kata ku}asistemot na centralen kliring, poramnuvawe, depo-nirawe i organiziran registar }e se vovede vo Re-publika Makedonija, na na~in koj e ne samo komerci-jalno sposoben za opstojuvawe, tuku i sistemski ve-rodostoen i uspe{en.

DANO^NA POLITIKA

Makedonija ve}e ima edna od najniskite stapki nadanok na profit vo Evropa, no so cel da se zadràtniskite stapki na danok pove}e ekonomski subjektitreba da go pla}aat svojot ramnomeren del.

USAID vo sorabotka so MMF i Ministerstvoto zafinansii na SAD obezbeduva{e tehni~ka pomo{ i

Vo 2001 godina USAID }e raboti so nekolku doma{nirevizorski firmi vo podgotvuvaweto na 250 firmi za primena

na me|unarodnite smetkovodstveni standardi priizgotvuvaweto na finansiski izve{tai

3 4 / 3 5

T E H N I ^ K A P O M O [

poddr{ka na Ministerstvoto za finansii i Upra-vata za javni prihodi pri implementacijata na da-nokot na dodadena vrednost (DDV). Drugata pomo{vklu~uva{e tekovno razgleduvawe na predloèniteizmeni i inicijativi vo vrska so dano~nite zakoni,implementacija na planot za strukturna reorgani-zacija na UJP, postavuvawe na informativna tehno-logija, vodewe na seminari za slu`benicite od Up-ravata za javni prihodi i sl.

KOMERCIJALNO PRAVO

Zakonot za trgovski dru{tva e centralen del nakomercijalnata legislativa, koj so usvojuvaweto naizmenite i dopolnuvawata }e pretstavuva eden odnajgolemite stimuli za promovirawe na stranski idoma{ni investicii vo Makedonija.

Vo Makedonija kako i vo drugite eks-socijalisti~-ki dràvi, ima potreba od itna tehni~ka pomo{ zaprocesite i instituciite koi se neophodni za pod-dr{ka na zakonite. Pravnite ramki osobeno vo ob-lasta na komercijalnoto pravo se nesoodvetni za daodgovorat na potrebite na edna pazarno orientiranademokratija. Samo preku vladeewe na pravoto, re-formi vo sudstvoto i traen ekonomski razvoj, }e bi-de mo`no da se napreduva.

Vladata na Republika Makedonija i USAID mu da-vaat primarno mesto na Zakonot za trgovskite dru{-tva vo sproveduvaweto na legislativnite reformi.Ovoj zakon e centralen del na komercijalnoto pravoi gi regulira oddelnite vidovi kompanii koi moèda se formiraat vo Makedonija, vklu~uvaj}i ja i niv-

nata struktura, obvrski, upravuvawe i rakovodewe.Vladata e svesna deka Zakonot e prili~no sloèn izatoa imenuva rabotna grupa koja }e gi prou~i izme-nite na zakonot, koi {to treba da stapat na sila vo2001 god.

Ministerstvoto za finansii pred sebe ima mo{neagresiven raspored na aktivnosti za 2001 godina vovrska so donesuvaweto na legislativa, koja }e regu-lira oblasti kako razmena so stranstvo, lizing, za-koni za hartii od vrednost, osiguruvawe, elektrons-ka trgovija, fiskalna i dano~na politika. USAID epodgotvena da dade poddr{ka ili preku svoite pos-tojni proektni aktivnosti ili preku angaìrawe nanovi eksperti.

[TO E USAID?

Vo 1961 godina pretsedatelot Xon. F. Kenedi gopotpi{a aktot za stranska pomo{ vo forma na zakoni so toa se pristapi kon formiraweto na USAID.USAID e nezavisna agencija na federalnata vlada,koja nasokite za sevkupnata nadvore{na politika gidobiva od Dràvniot sekretar. Agencijata deluva vonekolku specifi~ni oblasti, klu~ni za ostvaruvawena traen razvoj i napredok na celite na nadvore{na-ta politika na SAD. Sedi{teto se nao|a vo Va{ing-ton, no mo}ta na USAID se sostoi vo misiite ras-prostraneti niz celiot svet. Taa tesno sorabotuva soprivatni volonterski organizacii, avtohtoni orga-nizacii, univerziteti, firmi od SAD, me|unarodniagencii, vladi i vladini agencii.

Programata na USAID vo Makedonija be{e inici-rana vo 1992 godina, a Kancelarijata se otvori vojanuari 1993 godina. Buxetot za fiskalnata 2001 god-ina iznesuva 33 milioni amerikanski dolari. Od za-po~nuvaweto na programata za pomo{ dosega izvr{e-ni se sredstva vo vkupen iznos od 175 milioni ame-rikanski dolari.

Zakonot za trgovski dru{tva e centralen del nakomercijalnata legislativa, koj so usvojuvaweto na izmenite idopolnuvawata }e pretstavuva eden od najgolemite stimuli zapromovirawe na stranski i doma{ni investicii vo Makedonija

Buxetite na dràvite pretstavuvaat me|u 25% i50% od bruto doma{niot proizvod (BDP), vozavisnost od zemjata. Zemjite ~lenki na Evrop-

skata unija (na primer, Germanija i Francija) i skan-dinavskite zemji go pretstavuvaat vrvot na ovaa �zlo-upotreba� na nacionalnite resursi. Drugi zemji (Ve-lika Britanija, kako edna od niv) minuvaat podobro.No, duri ni porazvienite zemji vo Jugoisto~na Azijane go preminuvaat pragot od 25%.

Ottamu, dràvniot buxet pretstavuva edna od naj-va`nite ekonomski odluki, odnosno eden od najva`-nite ekonomski nastani sekoja (fiskalna) godina.

Dràvata go finansira svojot buxet glavno prekuodano~uvawe na poedinci i pretprijatija. Na krajot,doma}instvata ja pla}aat smetkata. Duri i pretpri-jatijata se vo sopstvenost na poedinci i zarabotuva-at so prodavawe na proizvodi i uslugi na poedinci.Verojatno e povisokite danoci da im se prepu{tatna klientite ili na vrabotenite. Postojat brojnividovi danoci, regresivni i progresivni, direktni iindirektni, na profit i na imot - no site tie sluàtda go finansiraat buxetot.

Drug metod na finansirawe na buxetot e preku po-zajmuvawe na pazarite na kapital (so prodavawe naobvrznici, kako {to pravi Vladata na SAD) - ilipreku �dobrovolno� namaluvawe na del od platite(kako {to prave{e Izrael do pred edna decenija).Vakvoto pozajmuvawe ima seriozni reperkusii: sezgolemuva dràvniot dolg, za servisiraweto na dol-

got (otpla}aweto na kamatata za dolgot plus glavni-cata na dolgot) se tro{at se pove}e i pove}e dràv-ni sredstva i vladata gi �istisnuva� poedincite i -{to e pova`no - delovnite aktivnosti od kreditnitepazari. So drugi zborovi, parite {to ñ se pozajmenina dràvata ne se dostapni za finansirawe na potro-{uva~kata, investiciite i obrtniot kapital za de-lovnite aktivnosti. Konkurencijata na skudnite re-sursi (kapitalot) ja zgolemuva cenata, odnosno ka-matnite stapki. Pozajmuvawata na dràvata imaatkatastrofalni ekonomski posledici na dolgoro~enplan: namalena potro{uva~ka, zgolemeni kamatnistapki, stagnira~ki investicii - sî ova vodi kon re-cesija i negativni ili namaleni stapki na porast.

So prifa}aweto na ovie obeshrabruva~ki rezul-tati vladite niz celiot svet preminaa kon novo ve-ruvawe vo vramnoteèni buxeti ili barem niski ikontrolirani buxetski deficiti.

Dvata najpoznati primeri za ova se SAD i Evrop-skata unija. Edna od razlikite pome|u politi~kitestrui vo SAD - demokratite nasproti republikan-cite - be{e nivniot stav kon ulogata na dràvata voekonomijata. Demokratite veruvaa vo aktivna drà-va, ~ija uloga e namaluvawe na vi{ocite na pazarite.Logi~no, ova dovede do pomali vozbuduvawa okoluvisinata na buxetskite deficiti. Republikancite

d-r SemVAKNIN


*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Vo svetot koj se menuva - onie koi {to ne se prisposobuvaat na promenitese osudeni na propast. Vladite koi {to gi menuvaat svoite buxeti na

polovina pat, samo priznavaat deka se sostojat od ~ove~ki su{testva ideka & sluàt na nacijata

DELIKATNATA UMETNOST NAVRAMNOTE@UVAWE NA BUXETOT

Sem Vaknin e ekonomskisovetnik na Vladata naRepublika Makedonija.Roden e vo Kirat Jam,Izrael 1961, godina. Diplomiral na Technion -Izrael, Intitut zatehnologija, Haifa.Doktoriral na filozofijana tema: Filozofija nafizikata - Pacific Westernuniversity, Kalifornija. Posetuval golem broj nakursevi od oblasta nateorijata na finansii iMe|unarodna trgovija.Avtor e na �Malignat SelfLove - Narcissisam Revisited�i �Posle do`dot ili kakoZapadot go zagubi Istokot�. Kolumnist vo �CentralEurope Review� iInternetContent.net i urednikna rubrikite za mentalnozdravje i Centralna iIsto~na Evropa vo OpenDirectory, 101 prodolèniego.com i searcheurope.com.Dobitnik e na mnogubrojninagradi. Ima objaveno stoticiprofesionalni napisi vopoleto na finansiite iekonomijata i mnogubrojninapisi povrzani sogeopoliti~ki i ekonomskopoliti~ki temi objaveni vope~atena i elektronskaverzija vo mnogu zemji vosvetot.

3 6 / 3 7

F I S K A L E N S E K T O R

cvrsto veruvaa vo deka golemata vlada e �lo{a� i vopotrebata od nejzino namaluvawe, odnosno ukinuva-we na kolku {to e mo`no pove}e nejzini funkcii voramkite na politi~kata i ekonomskata izvodlivost.Malata vlada be{e stolb na dogovorot so narodot,{to gi dovede republikancite do mnozinska pobedavo Kongresot vo 1994.

Apsurdno e {to za najgolemiot porast na nacio-nalniot dolg od osnovaweto na SAD be{e odgovorenrepublikanski pretsedatel (Ronald Regan). Toj gonamali me{aweto na dràvata vo ekonomskiot ì-vot glavno preku namaluvawe na danocite - bez sraz-merno namaluvawe na samata vlada. Rezultatot be{eapokalipti~en: ogromni dvojni deficiti (buxet inadvore{na trgovija), kolaps vo kursot na dolarotvo odnos na site pogolemi valuti, recesija i najgole-mata propast na berzata vo 1987 godina.

Denes, SAD dolàt 5 trilioni amerikanski dola-ri. Vistina, ova e samo 60% od BNP - no ovoj pat sta-tistikata zalaùva. Kamatnite pla}awa na ova �be-nigno� nivo na dolg iznesuvaat 15% od buxetot, ili250 milijardi amerikanski dolari godi{no. Ova epove}e od koja bilo druga stavka na rashodi vo buxe-tot, bez somnevawe.

Eden Amerikanec, Benxamin Frenklin, odamna(1789 godina) re~e: �Samo dve ne{ta na svetov se sig-urni - smrtta i danocite�. Ovoj strav od vramnoteènbuxet ve}e gi predizvikuva interesnite grupi da vr-{at pritisok vrz administracijata da ja namali skr-àvosta i da ja zgolemi socijalnata sovest.

Nikade ne be{e poo~igledna novata doktrina na�pomal deficit� otkolku vo Dogovorot od Mastriht,a osobeno vo negovite kriteriumi, koi odreduvaatkoi od zemjite ~lenki na EU }e se priklu~at konedinstvenata evropska valutna zona. Eden od najva`-nite kriteriumi e toa {to deficitot vo dràvniotbuxet ne bi trebalo da nadmine 3,0% od BDP (�trizapirka nula� - potenciraat Germancite koi {to semnogu zagrièni za stabilnosta na valutata koja{to}e ja zameni nivnata skapocena marka).

Kako rezultat na ovoj strog kriterium, vladite gizgolemija danocite (Francija), nametnaa ednokratnidanoci (Italija), se angaìraa vo kreativno smetko-vodstvo (povtorno Francija i mnogu drugi) ili neus-pe{no se obidoa vo toa (neuspe{en obid da se revalo-

riziraat zlatnite rezervi vo sefovite na Bundes-bankata vo SR Germanija). Nekoi bea pomognati odekonomii koi cvetaa (Francija), drugi od povolnotojavno mnenie (Italija), a pak treti od dalekuvidnos-ta (SR Germanija na Kol). Site tie pla}aat skapoce-na ekonomska, politi~ka i socijalna cena. So zadr-ùvaweto na buxetskiot deficit, tie predizviku-vaat recesija ili neuspeh da ja pottiknat nade`nataekonomska ekspanzija. Stapkite na vrabotenost seuporno visoki, kako i kamatnite stapki.

Toa e cenata na sledewe ekonomska moda.Vramnoteènite buxeti ili onie so nizok defi-

cit se dobra rabota koga ekonomijata ita napred. No,postojat nekoi raboti koi {to samo vladite moàtda gi napravat: odbrana na zemjata, odrùvawe red imir, spas od katastrofi, osiguruvawe na pazarnakonkurencija. Edna od najva`nite funkcii na kojabilo vlast e taa da dejstvuva anti-cikli~no, da japottiknuva ekonomskata aktivnost vo vreme na rece-sija - i da gi skroti ekonomskite kowi koga podivu-vaat. Vladata ne moè seto ova da go napravi koga ra-cete i se vrzani zad grb od celosnoto svoevolno ogra-ni~uvawe: ne pove}e od 3% buxetski deficit (zo{to3%? zo{to ne 2,65%?). Ovoj Dogovor od Mastrihtdolgoro~no }e se pokaè poguben za samata ideja zaEvropskata unija.

Buxetot e programa, koja gi planira rashodite navladata i gi alocira resursite vo period od ednafiskalna godina. Nekoi fiskalni godini po~nuvaati zavr{uvaat vo januari (Izrael), drugi vo oktomvri(SAD). No, buxetite sekoga{ se povrzani so fiskal-nite godini poradi nivnata zavisnost od dano~niteprihodi. Modernite dràvni buxeti pravat jasnarazlika me|u tekovnite rashodi i razvojnite elemen-ti. Ovie bea izme{ani vo minatoto i sluèa za za-magluvawe na pra{awata i maskirawe na ogromnatazloupotreba na sredstva.

No, ovaa strukturna distinkcija ne promeni ni{-to su{tinsko. Buxetite se izve{tai, glavno za poli-tikite. Imeno, buxetot jasno razgrani~uva - a, ako nego pravi toa, gi prikaùva preku vnimatelno ~itawei analiza - politi~kite, ekonomskite i socijalniteprioriteti i celi na vladata koja {to taa gi pod-gotvila. Politi~arite moàt mnogu da zboruvaat zava`nosta na ova ili ona - no samo koga gi upotrebuva-at (tu|ite) pari velat deka postoi nesporen priori-tet. Parite zboruvaat (glasno) i buxetot go pokaù-va vistinskoto lice na vladata koja {to go sozdala.

Vo ovaa smisla, buxetot pretstavuva i pokazatel.Sporeduvaj}i gi finansiskite proekcii, sredstvataalocirani za specifi~ni celi vo buxetot - za su{-tinskata upotreba na sredstvata i stepenot na reali-zacija, stanuva jasno dali vladata �si go odràla zbo-

Pozajmuvaweto na dràvata ima seriozni reperkusii voekonomijata: se zgolemuva dràvniot dolg, za servisirawetona dolgot se tro{at se pove}e dràvni sredstva i vladata gi"istisnuva" delovnite aktivnosti od kreditnite pazari


rot�, �se premislila�, ili �gi povlekla svoite vetu-vawa�. Buxetot e vetuvawe, toj e dogovor me|u izbra-nata vlada i narodot, koj e odobren od strana na Par-lamentot i ima status na zakon. Buxetot moè da sesmeni samo po pat na glasawe vo Parlament i toj edokument od nesogledliva va`nost, vedna{ po usta-vot.

Sepak, buxetite (pove}e od ustavite) se kako ìviorganizmi.

Kako {to se menuvaat okolnostite, novite prior-iteti i itnosti go menuvaat alociraweto na resur-site. Buxetot se bazira vrz ekonomski proekcii ipredviduvawa, no ne site od niv se uspe{ni i ostva-reni.

Zatoa vladite izgotvuvaat rebalansi na buxetiteza vreme na fiskalnata godina, koi pretstavuvaataùrirani verzii na prvi~niot buxet. Tie podobroja odrazuvaat promenetata realnost od zastareniotoriginal. Tie pomagaat da se redefiniraat nacio-nalnite prioriteti, da se realociraat sredstva, dase modificira nacionalnoto tro{ewe.

Ovie buxeti obi~no vklu~uvaat dano~ni zgolemu-vawa, novi ekonomski ili socijalni programi, ilidopolnitelni specifi~ni rashodi. Vo nekoi zemji,zakonodavecot mora da poso~i kade }e se najdat pariza finansirawe na novosozdadeniot entuzijazamvgraden vo novite rashodni stavki.

Vrz buxetite isto taka vlijaat nadvore{ni fakto-ri, koi {to vladata ne gi kontrolira. Slu~ai na vi-{a sila, kako {to se poplavite vo ê{kata Republi-ka (3 milijardi amerikanski dolari) i vo Polska (2milijardi amerikanski dolari). Geopoliti~ki pro-cesi kako voenite i mirovni dogovori na SredniotIstok (sproveduvaweto na mirovniot dogovor od1979 godina go ~ine{e Izrael 4 milijardi amerikan-ski dolari). Te{kite, deprimira~ki istovetni bara-wa na MMF od siroma{nite zemji: strogosta, fis-kalnata i monetarnata kontrakcija, privatizacija-ta, deregulacijata, itn.

Nekoi zemji dobrovolno se predmet na nadvore{nivlijanija: zemjite na EU se soglasija da gi izmenatnivnite buxeti za da se usoglasat so kriteriumite odMastriht. Francuskiot i germanskiot premier naz-

na~ija posebni komiteti za da go razgledaat buxetot.Izve{taite podneseni od ovie komiteti gi prinudi-ja vladite da go namalat tro{eweto, da gi zgolematdanocite i da ja zajaknat fiskalnata disciplina (bezrazlika {to francuskiot komitet ne uspea da ja zemepredvid renesansata na francuskata ekonomija i vogolema mera go predimenzionira planiraniot buxet-ski deficit). Vo site ovie slu~ai ima potreba od re-balansirawe na buxetot.

SAD imaat neobi~na buxetska procedura. Nivniotfederalen buxet se sostoi od 13 posebni nacrt za-koni. Tie se podnesuvaat do Kongresot za odobruvaweod strana na administracijata. Koga pretsedatelot iKongresot ne se soglasuvaat, nekoi od nacrt zakoni-te ne se odobruvaat i odredeni vladini operaciiprekinuvaat. Ova se slu~i vo fiskalnata 1996 godi-na. Vsu{nost, Buxetot za fiskalnata 1996 godina be-{e odobren duri otkako se odobri buxetot za 1997 go-dina.

Vo slu~aj na takov zastoj, Kongresot donesuva bux-eti za prekin na jazot so cel da i ovozmoì na Vlada-ta da prodolì so rabota dodeka se izglasa final-niot buxet. Buxetot e delo na lu|e. Toj pretstavuvanelogi~en spoj na cvrsti podatoci, od edna strana iaspiracii, proekcii, celi i nadeì, od druga. Toj esklon kon gre{ki, al~nost, vrski i prijatelstva, zad-ni motivi. Poradi toa, postoeweto na mehanizmi zaizmena na buxetite e od su{tinsko zna~ewe i trebada se pozdravi. Izmenata na buxetot e ~estopati pre-kinuvana od strana na opozicijata kako dokaz za pog-re{livosta i neuspehot na vladata. Me|utoa, vo sve-tot koj se menuva - onie koi{to ne se prisposobuvaatna promenite se osudeni na propast. Vladite koi{togi menuvaat svoite buxeti na polovina pat samopriznavaat deka se sostojat od ~ove~ki su{testva ideka i sluàt na nacijata.

Rebalansite na buxetite podobro ja odrazuvaat promenetatarealnost vo odnos na zastareniot original. Tie pomagaat da se

redefiniraat nacionalnite prioriteti, da se realociraatsredstva i da se modificira nacionalnoto tro{ewe

Vladite na Republika Makedonija, Bugarija iAlbanija i Odborot na direktori na kompani-jata AMBO LLC vo avgust minatata godina us-

pe{no ja zavr{ija fizibiliti-studijata za izgradbana trans-balkanski naftovod. Zna~ajna finansiskapomo{ za izgotvuvawe na celosnata studija vredna 1milion amerikanski dolari obezbedi Agencijata zatrgovija i razvoj, pri Vladata na SAD, so {to be{edopolneta i pro{irena po~etnata fizibiliti- stu-dija od 1996 godina.

Spored studijata, trans-balkanskiot naftovod }eprenesuva surova nafta od Burgas, bugarskiot pris-tani{en grad na Crnoto More, do Valona vo Albani-ja, na bregot na Jadranskoto More. Kako {to napome-navme, odgovorna za podgotovkata na proektot vovrednost od 1,1 milijarda amerikanski dolari eAMBO (kratenka za naftovodnata korporacija me|uAlbanija, Makedonija i Bugarija), kompanija finan-sirana od privatni izvori so sedi{te vo Paund Rix,Wujork, SAD.

Vo podgotovkata na Studijata, aktivno u~estvoimaa i pravnata firma White & Caseod Wujork, inè-nerskata firma Halliburton/Brown & Rootod Hjuston,Teksas, investicionata banka CS First Bostonod Wu-jork, i posrednikot vo trgovijata so surova nafta odfirmata PVM od London, Velika Britanija.

Imaj}i predvid deka dobar del od politi~kotovnimanie vo svetot e svrteno kon Balkanot, moè dase kaè deka e odbrano vistinskoto vreme za inici-rawe na proektot, koj se o~ekuva mnogu da pridoneseza pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj na regionot.

Zaedno so Inicijativata za razvoj na ju`niot Bal-kan (SBDI) pri Vladata na SAD i Paktot za stabil-nost, AMBO naftovodot }e stane integralen del od

koridorot Istok-Zapad broj 8 koj vklu~uva avtopat,èleznica, gasovod i telekomunikaciski linii. Os-ven toa, AMBO naftovodot }e ovozmoì naftenitekompanii koi rabotat na bregot od Kaspiskoto moreda ja ispora~uvaat naftata do Roterdam i isto~niotbreg na SAD so zna~itelno pomali tro{oci od te-kovnite.

Studijata nudi komercijalno primamliv predlogza najgolemite nafteni kompanii koi vo momentovgo razvivaat biznisot vo regionot na KaspiskotoMore i koi se odlu~ile za Crnomorskiot izvozenpat kon Mediteranot. Ovie neodamna sozdadeni naf-teni poliwa se vistinska potvrda deka postoi potre-ba od pove}e izvozni pati{ta od Kaspiskiot region,a tokmu trans-balkanskiot naftovod }e bide eden odpozna~ajnite.

Naftovodot }e bide vo dolìna od 567 milji i niznego }e se prenesuva surova nafta od Rusija, Azer-bejxan, Gruzija, Turkmenistan i Kazahstan do Burgasna Crnoto More vo Bugarija i do Valona na Jadran-skoto more vo Albanija. Vladite na Albanija, Make-donija i Bugarija mu gi dadoa na AMBO ekskluzivni-te prava za ovoj proekt, a kako idna mo`nost se osta-va izgradbata na dopolnitelna granka koja{to bi gipovrzuvala Republika Makedonija i rafinerijata voPan~evo blizu Belgrad.

Naftovodot e so dijametar od 36'' i ima nominalenproizvodstven kapacitet od 750.000 bareli dnevno.Toj pretstavuva mo{ne vaèn del od infrastruktu-rata na regionalniot koridor Istok-Zapad, koj {tobe{e odobren vo april 1994 godina od strana na Mi-nisterstvata za transport na zemjite ~lenki na Ev-ropskata unija.

Va`nosta na vakviot proekt za strate{kata trans-nacionalna infrastruktura se ogleduva niz ~eti-rite vlijanija, koi toj gi ima vo me|unarodniteramki:

3 8 / 3 9

Zaedno so Inicijativata za razvoj na ju`niot Balkan (SBDI) priVladata na SAD i Paktot za stabilnost, trans-balkanskiot naftovod}e stane integralen del od koridorot Istok-Zapad broj 8, kojvklu~uva i avtopat, èleznica, gasovod i telekomunikaciski linii

PREDNOSTI OD ZAJAKNUVAWETONA TRANSNACIONALNATAINFRASTRUKTURA

GligorTA[KOVI]


Gligor Ta{kovi}diplomiral vo 1987 godina

na Univerzitetot Kornel,nasoka Vlada (Amerikanski

institucii) so posebenakcent na pravoto i naukata

za op{testvoto. Magistriralvo 1991 godina na

U~ili{teto zamenaxment Kornel Xonson vo

nasokata Me|unarodenmenaxment i organizaciono

odnesuvawe.^len e na Sovetot za

nadvore{ni odnosi, ~lenkana Amerikanskata

asocijacija za napredok nanaukata (AAAS).

Od sredinata na 1994godina, Ta{kovi} raboti

kako Izvr{enpotpretsedatel za odnosi so

vladite i mediumite voAMBO LLC (albansko-make-

donsko-bugarska naftenakorporacija).

Vo 1992 godina Ta{kovi} sesoglasi neformalno i

dobrovolno da i pomaga naadministracijata na

toga{niot pretsedatel naRepublika Makedonija,

g-din Kiro Gligorov (konkrajot na 1999 godina i na

administracijata nasega{niot pretsedatel,

g-din Boris Trajkovski) napoleto na ekonomskiot razvoj

preku zajaknuvawe naodnosite so drugite zemji i

multinacionalniteinstitucii i korporacii. Toj

bil ~len ili gostin nadelegaciite od Makedonija

na: Mirovnata konferencijaza Jugoslavija vo London, na

Godi{noto sobranie naSvetskata banka i MMF,

Godi{noto sobranie naEvropskata banka za obnova i

razvoj i Konferencijata naBelata Ku}a za trgovija i

investicii vo Centralna iisto~na Evropa


l }e im ovozmoì na evropskite zemji pristap dozna~aen alternativen izvor na surova nafta;

l }e im obezbedi konzistenten izvor na surovanafta na amerikanskite rafinerii vo vremekoga pove}e od 50% od naftata potrebna naSAD se uvezuva preku stranski pazari;

l }e gi zasili naporite za pogolema stabilnost naekonomiite na Balkanot i }e ja olesni brzataintegracija so Zapadna Evropa;

l doverbata koja im se ukaùva na vladite vo po-{irokiot region na Kaspiskoto More, im do-pu{ta da primenat dolgoro~no planirawe voproizvodstvoto na surova nafta za da dostignatogromen ekonomski potencijal.

Fizibiliti studijata, izraboten od strana na Od-delot za energetski uslugi vo me|unarodnata ma{in-ska kompanija Braun i Rut utvrdi deka ovoj naftovode ekonomski odr`liv i konkurenten, dokolku se spo-redi so transportnite tro{oci direktno od CrnotoMore do isto~niot breg na SAD i do naftenotopristani{te na Roterdam vo Holandija. Inicijalna-ta pri~ina za ova se dolì na iskoristuvaweto naefektite od ekonomijata na obem, koja {to se sozda-va dokolku za prenesuvawe na surovata nafta se ko-ristat supertankeri. Me|utoa, ovie za{tedi ednos-tavno ne moè da se ostvarat poradi toa {to vo mo-mentov se koristi eden mnogu pomal tanker za prene-suvawe na naftata od Crnoto More niz opasniotBosforski tesnec. Ponatamu, ovaa fizibiliti stu-dija jasno pokaùva deka naftovodot }e bide ne samoekonomski konkurenten, tuku i komplementaren sodrugite predloèni naftovodi.

So novopropi{anite svetski standardi za naften-ite tankeri, spored koi istite se mnogu skapi da seizgradat, osiguraat i da funkcioniraat, trans-bal-kanskiot naftovod na AMBO }e prenesuva nafta di-rektno do ju`no i zapadno-evropskite regionalni

pazari i vo golema mera }e go rastovari soobra}ajotso tankeri niz ekolo{ki ~uvstvitelnite vodi naEgejskoto i Sredozemnoto More.

Proektot im dava odli~na mo`nost na investito-rite da izvle~at korist od izvezuvaweto na surovanafta od regionot na ju`na Rusija/Centralna Azija

do Crnoto More, koe {to go vr{at konzorciumite nagolemite nafteni kompanii. Me|unarodnite nafte-ni kompanii koi{to gi istraùvaat i razvivaat per-spektivite na po{irokoto podra~je na KaspiskotoMore baraat pove}e modaliteti za izvoz. Sepak, neo-

damne{nite re{enija doneseni od strana na investi-torite vo Kazahstan i Azerbejxan vo tekot na 2002godina }e rezultiraat so visok porast na tonaìtesurova nafta, koi {to pristignuvaat vo Crnoto Mo-re. Poradi ograni~eniot pristap do Bosforskiottesnec, najprakti~niot pat na transport za izlez odCrnoto More }e se odviva tokmu preku trans-balkan-skiot naftovod predloèn od strana na AMBO. Pro-ektot }e pomogne vo pottiknuvaweto na ekonomskiotprosperitet i vo zgolemena politi~ka stabilnost naBalkanot preku obezbeduvawe dovolni zalihi nanafta i redovno pla}awe tranzitni prihodi vo �cvr-sta� valuta na vladite na sekoja zemja.

Proektot }e pomogne vo pottiknuvaweto na ekonomskiotprosperitet i vo zgolemena politi~ka stabilnost na Balkanot

preku obezbeduvawe dovolni zalihi na nafta i redovnopla}awe tranzitni prihodi vo "cvrsta" valuta na vladite na

sekoja zemja

Imaj}i predvid deka dobar del od politi~koto vnimanie vosvetot e svrteno kon Balkanot, moè da se kaè deka e odbrano

vistinskoto vreme za inicirawe na proektot, koj se o~ekuvamnogu da pridonese za pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj na

regionot

4 0 / 4 1

1. VOVED

Vo praktikata i teorijata se sretnuvaat razli~nistavovi za pridonesot na regionalnite trgovski spo-godbi vo liberalizacija na nadvore{nata trgovija.Regionalnite trgovski spogodbi treba da pridonesatza unapreduvawe na me|usebnata razmena, pri {to nesmeat da gi zgolemuvaat postojnite carinski i vonca-rinski barieri vo trgovijata so treti zemji. Regula-tivata na Svetskata trgovska organizacija (STO)dozvoluva sklu~uvawe vakvi spogodbi, no pod uslovda ne sozdavaat dopolnitelni pre~ki vo trgovijataso treti dràvi i sso niv da bide opfaten supstanti-ven del od me|usebnata trgovska razmena. Vo Zavr{-niot akt od Marake{ e istaknato deka carinskite u-nii i spogodbite za slobodna trgovija se sî pobrojnii pokrivaat sî pozna~aen del od svetskata trgovija1).

GATT pravi razlika me|u carinska unija i slobod-na carinska zona2).

Carinskata unija pretstavuva3) �supstitucija nadve ili pove}e carinski teritorii so edinstvena ca-rinska teritorija� pri {to treba da bidat ispolnetislednive dva uslovi:

l carinite i drugite restriktivni merki vo trgo-vijata (osven, onie koi se dozvoleni so ~lenovi-

te XI, XII, XIII, XIV, XV i XX) supstantivno da seeliminiraat vo me|usebnata trgovija;

l grupata na dve ili pove}e dràvi, odnosno ca-rinski teritorii primenuvaat isti carinski idrugi merki vo trgovijata so treti dràvi, od-nosno, carinski teritorii.

Slobodnata carinska zona pretstavuva grupa oddve ili pove}e carinski teritorii koi vo me|useb-nata trgovija supstantivno gi eliminiraat carinitei drugite merki na nadvore{no trgovskiot reìm4).Pri ova, dràvite si gi zadrùvaat nacionalnitenadvore{no-trgovski reìmi.

Vo praktikata, pokraj slobodnite carinski zoni icarinskite unii, se sretnuvaat zaedni~ki pazari iekonomski unii. Zaedni~kiot pazar pretstavuva ca-rinska unija vo koja postoi slobodno dvièwe na si-te faktori na proizvodstvo, ne samo na stokite i us-lugite. Ekonomskata unija e u{te povisoka forma naintegracija, vo koja pokraj slobodniot protok nastoki i uslugi i na drugite faktori na proizvodstvo,postoi zaedni~ka ekonomska politika, koja e kreira-na od edna ekonomska vlast.

2. OSNOVNI TEORISKI DILEMI

Dilemite za ulogata na regionalnite trgovski in-tegracii vrz razvojot na me|unarodnata razmena pro-izleguvaat od nivnata kolizija so eden od osnovniteprincipi na svetskata trgovija - principot na nedis-kriminacija, sodràn vo ~len I od GATT. Imeno,trgovijata me|u zemjite ~lenki na slobodnata carin-ska zona, odnosno, carinskata unija se odviva delum-no ili celosno bez carini, a od druga strana, za sto-kite so poteklo od treti zemji pri uvozot se pla}aat

Poslednava decenija, vo svetskiot trgovski sistem se odvivaat dvaparalelni procesi. Edniot proces e jaknewe, pro{iruvawe iglobalizacija na multilateralniot trgovski sistem. Vtoriot procesgo so~inuvaat regionalnite trgovski spogodbi i carinski unii ~ijbroj postojano se zgolemuva i koi opfa}aat s# pogolem del odsvetskata trgovija

SVETSKATA TRGOVSKAORGANIZACIJA I REGIONALNITETRGOVSKI SPOGODBI

ZoranJOLEVSKI

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii

1) Preambulata na Understanding on the Interpretation of Article XXIV of GATT 1994, Final Act Embodying the Results of theUruguay Round of Multilateral Trade Negotiations, Uruguay Round Trade Negotiation Committee, Marake{, 15.4.1994, str 332) ^len XXIV : 8 od General Agreement on Tariffs and Trade, @eneva, 1986 g. str.433) ^len XXIV : 8 (a) od General Agreement on Tariffs and Trade, @eneva, 1986 g. str.434) ^len XXIV : 8 (a) od General Agreement on Tariffs and Trade, @eneva, 1986 g. str.43

Zoran Jolevski vomomentov raboti nafunkcijata [ef na

Kabinetot naPretsedatelot na

Republika Makedonija ivoedno e glaven

pregovara~ na RepublikaMakedonija za pristapu-

vawe kon Svetskatatrgovska organizacija.

Roden e vo 1959 godina.Diplomiral na

Ekonomskiot fakultet voSkopje, finansisko

bankarska nasoka.Magistriral na pravninauki, a doktoriral na

Ekonomskiot fakultet vooblasta na me|unarodnata

ekonomija. Posetuval pove}e

me|unarodni kursevi odoblasta na trgovskata

politika i ostvarilzna~itelen broj na

studiski prestoi vopove}e dràvi.

Avtor e na knigata:Multinacionalnite

korporacii - predizvikna sovremenata ekonomijai na pove}e od 10 statii.

U~esnik e na golem broj name|unarodni konferencii

na najvisoko nivo.


carini, odnosno, im se dava ponepovolen tretman. Soova regionalnite integracii vr{at diskriminacijana stokite i uslugite {to poteknuvaat od treti zem-ji. ^lenot XXIV na GATT'47 dozvoluva vakvi otstap-ki, odnosno, isklu~oci vo primenata na principotna najpovlastena nacija. Za ispravnosta od vakviotpriod vo regulativata na GATT '47, a so toa i naSTO, ne se postavuva pra{awe, bidej}i toa se uslo-vite koi dràvite, potpisni~ki na GATT, gi dogovo-rile. Imeno golem broj dràvi ne bi pristapile konGATT dokolku spogodbata bi gi zabranila regional-nite trgovski integracii. Za da se isklu~i mo`nostaod parcijalni i ad hoc diskriminacii, koi bea ~estivo periodot me|u dvete svetski vojni, vo ramkite naGATT bea dogovoreni pravila {to treba da se po~i-tuvaat, so cel ovie spogodbi da imaat povolno dejst-vo vrz progresivnata liberalizacija na svetskata tr-govija. So ovie pravila se obezbeduva po~ituvawe naodreden minimum na trgovskite interesi na dràvi-te {to se nadvor od ovie integracii.

Poslednava decenija, vo svetskiot trgovski sistemse odvivaat dva paralelni procesi. Edniot proces ejaknewe, pro{iruvawe i globalizacija na multila-teralniot trgovski sistem. Vtoriot proces go so~i-nuvaat regionalnite trgovski spogodbi i carinskiunii ~ij broj postojano se zgolemuva i koi opfa}aatsî pogolem del od svetskata trgovija. Vo perioditekoga pregovorite vo ramkite na Urugvajskata rundazapa|aa vo te{kotii i se javuva{e opasnost od propa-|awe, se postavuva{e pra{aweto dali regionaliz-mot e alternativa na multilateralizmot. Po uspe{-noto zavr{uvawe na pregovorite i osnovaweto naSTO, ostana dilemata dali regionalizmot i multi-latelarizmot moè da se odvivaat paralelno, dali sekomplementarni ili sprotivni, kako da se balansir-aat ovie dva trenda, a pritoa da se izvle~e maksimumza razvojot na svetskata ekonomija, a ne samo na odre-deni nejzini segmenti.

Sudirot me|u ~len I - principot na najpovlastenanacija i odredbite na ~len XXIV - pravo za sklu~uva-we regionalni trgovski spogodbi, vsu{nost, pret-stavuva sudir me|u koncepciite na globalizmot i naregionalizmot, odnosno me|u dvete otvoreni osnovnipra{awa:

l korista vis-a-vis {tetite od slobodnite carin-ski zoni, odnosno, carinskite unii i,

l regionalizmot vis-a-vis multilateralizmot;odnosno, dali regionalnite dogovori za slobod-na trgovija pretstavuvaat ~ekor napred vo lib-eralizacijata ili, pak, dejstvuvaat vo obratnanasoka.

3. REGULATIVA ZA REGIONALNALIBERALIZACIJA NA TRGOVIJATASO STOKI

Sklu~uvawe na spogodbi za regionalna integraci-ja, so koi, vsu{nost, se kr{i principot na nediskri-minacija - tretman na najpovlastena nacija, e dozv-oleno samo dokolku �carinite i drugite trgovskipropisi�, po sklu~uvaweto na dogovorot za slobodnatrgovija �ne bidat vo celina povisoki ili pores-triktivni od op{toto nivo na carinite i drugitetrgovski propisi {to se primenuvale prethodno�5).

Od aspekt na regulativata na STO, postojat dve,sosema razli~ni situacii, koga se raboti za slobod-ni carinski zoni i carinski unii. Ova proizleguvaod faktot {to so sklu~uvaweto na spogodba za slo-bodna carinska zona, nadvore{no trgovskiot reìm,na dràvata koja vleguva vo vakov aran`man, ne semenuva. So zadrùvaweto na istata regulativa vo ob-lasta na nadvore{no-trgovskite odnosi, ispolnet euslovot sodràn vo ~lenot XXIV : 5 (a) od GATT. Koganastanuva menuvawe na nadvore{no trgovskiotreìm neophodno e novata regulativa da bide polib-eralna od prethodnata.

Dràvite koi vleguvaat vo carinska unija (koja enova), ili, pak, pristapuvaat kon ve}e postojna unija,treba da imaat zaedni~ki nadvore{no trgovski re-ìm kon treti dràvi. Zna~i so vleguvaweto vo ca-rinska unija, dràvite ~lenki unijata, vr{at pro-meni vo nacionalnite nadvore{no-trgovski reìmi.Osnovno pra{awe {to se postavuva e: dali noviotreìm e porestriktiven (carinskite stapki se povi-soki i drugite uslovi za uvoz na stoki i uslugi se po-nepovolni) ili e poliberalen? Vo uslovi koga drà-vata koja vleguva vo carinskata unija imala pores-triktiven reìm, so prifa}aweto na nadvore{no tr-govskiot reìm na unijata, se vr{i liberalizacija.

I pokraj toa {to so �Razbiraweto na interpreta-cijata na ~lenot XXIV na Op{tiot dogovor za cari-ni i trgovija 1994�6) se pojasneti odredeni odredbina ~lenot XXIV , sepak ostanuvaat golem brojpra{awa za koi postojat razli~ni stavovi.

(I) SPOREDUVAWE NANADVORE[NO-TRGOVSKITE RE@IMI

Sporeduvaweto na nadvore{no-trgovskite reìmie mo{ne sloèna zada~a. Prvo treba da se opredelatsegmentite na nadvore{no-trgovskiot reìm koi se

5) ^len XXIV : 5 (a) od General Agreement on Tariffs and Trade, @eneva, 1986 g. str.43

6) Understanding on the Interpretation of Article XXIV of GATT 1994, Final Act Embodying the Results of the Uruguay Round ofMultilateral Trade Negotiations, Uruguay Round Trade Negotiation Committee, Marake{, 15.4.1994, str. 33-35

4 2 / 4 3

M E \ U N A R O D N A E K O N O M I J A

predmet na komparacija. Elementite na nadvore{no-trgovskiot reìm, preku koi se vr{i sporeduvawe-to, se brojni i nivniot obem trpi evolutivni prome-ni i toa, glavno, vo nasoka na zgolemuvawe. Isto ta-ka, ne postojat edinstveni stavovi za na~inot na od-reduvawe na stepenot na liberalnosta na nadvore{-no trgovskite reìmi. Ova proizleguva od mo`nostaza razli~no tolkuvawe na regulativata na GATT'94,koja ostava prostor za razli~ni (divergentni) sta-vovi po oddelni pra{awa.

Osnovata za definirawe na elementite na nadvo-re{no trgovskite reìmi {to sluàt za sporeduva-we, e dadena vo ~lenot XXIV : 5, vo koj se bara �cari-nite i drugite trgovski propisi {to se voveduvaatpri vospostavuvaweto na carinska unija vo pogled natrgovijata so treti dràvi, odnosno carinski teri-torii nadvor od unijata� treba da �ne bidat, vo celi-na, povisoki ili porestriktivni od op{toto nivo nacarini i drugi, trgovski propisi {to se primenu-vale na teritoriite pred formiraweto na unijata(podvle~enoto e od Z.J.)�. Zna~i, kategorii preku koise sporeduvaat trgovskite reìmi se: �carinite��drugite trgovski propisi�, i �op{toto nivo�.

(II ) OPFA]AWE NA SUPSTANTIVNO CELATA TRGOVIJA

Carinite i drugite trgovski barieri treba da bi-dat eliminirani za substantivno celata me|usebnatrgovija vo razumen period. Vaka definiranoto ba-rawe ja ostava otvorena mo`nosta del od trgovijatada ne bide opfaten so spogodbite za slobodna trgo-vija ili za carinska unija. Isklu~ocite od liberal-izacijata na trgovijata vo ramkite na slobodnite ca-rinski zoni, odnosno, carinskite unii, glavno se od-nesuvaat za senzitivnite proizvodi. Postojat raz-li~ni mislewa okolu interpretacijata na poimot�supstantivno celata trgovija� i toa e edna od pri~i-nite {to pogolemiot del od rabotnite grupi ne pos-tignaa konsenzus za konzistentnosta na ispituvanitespogodbi so ~lenot XXIV . Diskusiite vo rabotnitegrupi, no i vo novoosnovaniot Komitet za regional-ni trgovski spogodbi, se odvivaa vo dve nasoki: edni-

ot koncept �supstantivno celata trgovija� ja inter-pretira preku kvalitativni kriteriumi (da ne bidatisklu~eni glavnite sektori), a vtoriot koncept davaprioritet na kvantitativnite kriteriumi (procentod trgovijata {to e opfaten so spogodbata).

Razumen period. Dozvolen e tranzicionen periodod 10 godini za celosna implementacija na odredbiteza slobodna trgovija so stoki i uslugi.

(III ) NOTIFIKACIJA I ISPITUVAWE NA DOGOVORITE ZA SLOBODNA TRGOVIJA I ZA CARINSKI UNII

Dràvite {to sklu~uvaat spogodbi za carinskaunija, za slobodna trgovija, ili vremeni spogodbi zaformiramawe na vakvi unii, odnosno, zoni, imaa ob-vrska promptno da gi notifikuvaat vo GATT, odnos-no, od 1.1.1995 godina, vo STO. Do juni 1997 g. bea no-tifikuvani 144 spogodbi, od koi 80 bea operativni.

Ispituvaweto na regionalnite trgovski spogodbido po~etokot na 1996 godina se vr{e{e vo ramkite narabotnite grupi, formirani za taa cel. So ogled narasteòt na nivniot broj (vo po~etokot na 1996 god-ina ima{e pove}e od 20 oddelni rabotni grupi), na 6februari 1996 godina be{e donesena odluka za osno-vawe Komitet za regionalni trgovski spogodbi. Soova se centralizira ispituvaweto na regionalnitetrgovski spogodbi i se sozdade telo vo koe se anali-ziraat pra{awata na regionalizmot i negovoto vli-janie vrz liberalizacijata na trgovijata na globalnonivo.

Vo mandatot na Komitetot za regionalni trgovskispogodbi, pokraj drugoto, vklu~eno e:

l ispituvawe na kompatibilnosta na ovie spogod-bi so regulativata na STO;

l definirawe na proceduri za nivno ispituvawe;i

l razgleduvawe na sistemskite implikacii naregionalnite trgovski spogodbi.

Iako osnovaweto na Komitetot za regionalni tr-govski spogodbi e oceneto kako podobruvawe od pro-ceduralen aspekt, negovoto funkcionirawe im ovoz-moùva na ~lankite na STO da raspravaat i za sup-stantivni pra{awa. Debatata vo ovoj Komitet imapove}e forma na forum, i od diskusijata ne moè daproizlezat pravni obvrski, me|utoa, pridonesuva zarasvetluvawe na problemati~nite oblasti, kako voregulativata na STO, taka i vo regionalnite trgov-ski spogodbi. So cel da ja naso~at diskusijata, dele-gatite sostavija lista na pra{awa za diskusija. Ana-

Debatata vo Komitetot za regionalni trgovski spogodbi imapove}e forma na forum, i od diskusijata ne moè da proi-zlezat pravni obvrski, me|utoa, pridonesuva za rasvetluvawena problemati~nite oblasti, kako vo regulativata na STO, takai vo regionalnite trgovski spogodbi


lizata i diskusiite za sistemskite pra{awa }e ovoz-moì Komitetot da donese preporaki za pravilatana STO, {to se odnesuvaat na regionalnite trgovskispogodbi, treba da bidat doprecizirani i vo kojanasoka bi bila novata regulativa. So ova se sozdavasolidna osnova za podobruvawe i poprecizno tolku-vawe na regulativata na STO, zajaknuvawe na disci-plinata pri sklu~uvaweto na ovoj vid spogodbi, {tozaedno so poefikasnata procedura za nivno ispitu-vawe, treba da pridonese za komplementarnost naprocesite na regionalizam i multilatelarizam.

4. VLIJANIETO NA REGULATIVATA NA STO VRZ NADVORE[NO-TRGOVSKITE ODNOSI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Platformite na Republika Makedonija za sklu~u-vawe spogodbi za slobodni carinski zoni, neophodnoe da gi imaat predvid odredbite od Zavr{niot akt odMarake{. Koga se raboti za sklu~uvawe na vakvispogodbi so drugi dràvi ~lenki na STO, i dvetestrani }e se pridrùvaat kon ova. Republika Make-donija, spored ~lenot 19 od Spogodbata za sorabotkaso EU, ima obvrska da se konsultira so EU, pred dapristapi kon pregovori za sklu~uvawe spogodbi zaslobodna trgovija so zemjite so koi EU nema sklu-~eno vakvi spogodbi.

Ispolnuvaweto na uslovite za spogodbite za slo-bodna trgovija ne bi trebalo da pretstavuva pogolemproblem. Dosega{nite spogodbi za slobodna trgovi-ja ne bea povrzani so donesuvawe na novi nadvore{notrgovski merki. Imaj}i go ova predvid, RepublikaMakedonija go ispolnuva ovoj klu~en uslov.

Vtor uslov e baraweto so ovie spogodbi, po izmi-nuvaweto na tranzicioniot period (se smeta deka ra-zumen period za vakvo prisposobuvawe e 10 godini),da bide opfatena supstantivno celata trgovija.

Me|utoa, koga stanuva zbor za pristapuvawe na Re-publika Makedonija kon carinski unii, toga{ si-tuacijata e posloèna. Imeno, prose~nata ponderi-

rana carinska stapka i drugite trgovski merki odnadvor{no-trgovskiot reìm na Republika Makedo-nija, bi bilo dobro da bidat porestriktivni od oniena carinskata unija za da bide nejzinoto pristapu-vawe vo soglasnost so regulativata na STO. So ogleddeka edna od osnovnite celi na makedonskata politi-ka e pristapuvawe kon Evropskata unija, toga{ bibilo mo{ne dobro dokolku Republika Makedonijaima povisoka prose~na ponderirana carinska stap-ka, od onaa na Evropskata unija. Dokolku ovoj uslov eispolnet, zemjite ~lenki na EU ne }e treba da vlegu-vaat vo pregovori okolu visinata na carinskitestapki {to e predvidena vo ~len XXVIII , kako i zakompenzacija na drugite trgovski merki. Imeno, EUne }e treba da dava doponitelni koncesii vo Konce-sionata lista.

So ogled na toa deka edna od osnovnite celi na makedonskatapolitika e pristapuvawe kon Evropskata unija, toga{ bi bilo

mo{ne dobro dokolku Republika Makedonija ima povisokaprose~na ponderirana carinska stapka, od onaa na Evropskata

unija. Imeno, EU ne }e treba da dava dopolnitelni koncesii voKoncesionata lista

Neodminliv zakon na prirodata e ekonomiiteso tekot na vremeto da rastat i da se razviva-at. I pokraj site vojni i prirodni katastro-

fi, proizvodstvoto na stoki niz vekovite i deceni-ite se zgolemuva, a ìvotniot standard na naseleni-eto se podobruva. Evolucijata na BDP po ìtel (ka-ko univerzalen indikator za ìvotniot standard) zaZapadna Evropa i Kina vo poslednive {est vekovi,pokaùva deka vo zapadna Evropa standardot na ì-veewe e zgolemen so koeficient 33, dodeka vo Kina,kako najnapredna zemja na po~etokot na analizira-niot period, toj koeficient iznesuva samo 4,7.

Vakvite enormni razliki vo dinamikata na eko-nomskiot rast pretstavuvaat dobro poznat ekonomskifakt. Zemjite koi nekoga{ imale sli~no nivo na

razvoj, niz vremenskata prizma sledele razli~ni raz-vojni pati{ta, koi na krajot rezultirale so pove}e-kratni razliki vo nivoto na razvienost mereno prekuìvotniot standard na naselenieto. Pritoa, akumu-liranite visoki razliki se proizvod na navidum ma-li godi{ni razliki vo stapkite na ekonomski rast:godi{na razlika od 2% vo stapkata na porast na BDPme|u dve identi~no razvieni zemji, za dvaeset godinisozdava razlika vo nivoto na BDP od 49%, dodeka popedeset godini, taa razlika dostignuva 170%!

Posebno poslednite pedeset godini od XX vekpretstavuvaat period na intenziven ekonomski rast

i promeni vo svetskata ekonomija, pri {to mnoguzemji dostignaa najvisoki standardi na ìveewe vosvojata istorija. I vo ovoj interval, postojat silnikontrasti vo intenzitetot i brzinata na ekonomskirazvoj, koi se najizrazeni vo primerite na zemjite vorazvoj od Azija i Afrika. Vo 1960-ta godina, prose~-

4 4 / 4 5

Istraùvawata ukaùvaat na edna kontroverzna konstatacija:{tedeweto i investiciite se navistina centralni alki vorazvojniot proces na sekoja zemja, no fokusiraweto na {tedewetokako strategija koja }e go inicira ekonomskiot rast - ediskutabilno. Porastot na {tedeweto e pred se posledica odekonomskiot rast, a ne negova fundamentalna determinanta

[TEDEWETO I INVESTICIITEKAKO DETERMINANTI NAEKONOMSKIOT RAZVOJ

m-r ZoranSTAVRESKI

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorite i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Prose~ni stapki na rast na realniot BDP, 1820-1990

1820-70 1870-1913 1913-50 1950-73 1973-90 1820-1990Belgija 2.2 2.0 1.0 4.1 2.1 2.2Danska 1.9 2.0 2.5 3.8 1.7 22.5Finska 1.6 2.7 2.7 4.9 3.1 2.7Francija 1.2 1.5 1.1 5.0 2.3 1.9Germanija 1.6 2.8 1.3 5.9 2.1 2.5Italija 1.2 1.9 1.5 5.6 2.9 2.2Holandija 1.8 2.3 2.4 4.7 2.0 2.5Norve{ka 1.8 2.1 2.9 4.1 4.0 2.7[vedska 1.6 2.2 2.7 4.0 2.0 2.4[vajcarija n.p. 2.1 2.6 4.5 1.3 n.p.V. Britanija 2.0 1.9 1.3 3.0 2.0 2.0Japonija 0.3 2.3 2.2 9.3 3.9 2.8SAD 4.5 3.9 2.8 3.6 2.7 3.7

Zoran Stavreski epotsekretar vo

ministerstvoto zafianansii na Republika

Makedonija.Roden e 1964 godina.

Diplomiral naEkonomskiot fakultet vo

Skopje vo 1988 godina.Magistriral vo oblasta namonetarnata ekonomija natema: �Izbor na optimalna

monetarna strategija iinstrumentite na

Narodnata Banka naRepublika Makedonija za

monetarna regulacija�.Vo periodot od mart 1993

rabotel vo sektorot zaistraùvawe vo Narodna

Banka na RepublikaMakedonija, a od juli 1997

do fevruari 2000 edirektor na ovoj sektor.

U~estvuval na golem brojme|unarodni seminari i

kursevi i prezentacii odoblasta na

makroekonomijata,monetarnata politika,

finansiskite pazari itn. Objavil nad 60 napisi,debati i istraùva~ki

trudovi vo stru~ni i nau~nispisanija od oblasta na

makroekonomijata,monetarnata politika,

bankarstvo i instrumentina monetarnata politika.

^len e na rabotniot tim zamonetarna politika na

UNDP i MakedonskataAkademija na naukite i

umetnostite �Stategija zaekonomski razvoj na

Republika Makedonija2020�, na pregovara~kiot

tim na RepublikaMakedonija so MMF i

Svetska Banka, na Upravenkomitet za reforma naplaten sistem, Upravenkomitet za reforma na

javnata administracija i naUpravenite odbori na

nekolku institucii.

Nata{aJOVANOSKA

Nata{a Jovanovska esamostoen sovetnik voSektorot za finansiskisistem vo Ministerstvotoza finansii.Rodena e 1976 godina.Diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1999, otsekdelovna ekonomija, nasokafinansiskosmetkovodstvenmenaxment.U~estvuvala na pove}eseminari od oblasta naBankarska strategija,Promovirawe nafinansiska stabilnost,Monetarna politika vozemjite vo tranzicija,menaxment ve{tini i dr.Odli~no go poznavaangliskiot jazik.


niot realen dohod po ìtel vo aziskite i afrikan-skite zemji be{e re~isi identi~en. Vo poslednitetri decenii, realniot BDP vo Azija ostvari prose-~en godi{en rast od 6%, sporedeno so 2,8% vo Afri-ka, i 3,7% vo Ju`na Amerika. Dohodot po ìtel vo1980-te se namali vo site zemji vo razvoj, so isklu~okna aziskite zemji, kade ostvari prose~en godi{en po-rast od re~isi 5%.

Iako vo prethodnite dva veka pra{awata na ras-tot, {tedeweto i investiciite se postojano vo foku-sot na interesot na ekonomistite, ekonomskata na-uka e seu{te daleku od celosno razbirawe na kauzal-nite vrski me|u ovie varijabli. Transformacijatana inicijalniot stopanski rast vo kontinuiran pro-ces na ekspanzija na proizvodstvenata aktivnost ne-somneno bara akumulacija na kapital i finansira-we. Toa go stava vo dvièwe mehanizmot vo koj o~e-

kuvaniot ekonomski progres privlekuva nov kapi-tal, investiraweto na toj kapital povratno go pod-drùva rastot, a toj generira novo {tedewe i nov ka-pital, itn.

Me|utoa, vo praktikata ovoj proces ne se odvivanitu taka ednostavno, nitu kontinuirano, nitu ima

jasni zakonitosti. Ponekoga{ e problem {tedeweto,odnosno oskudnosta na finansiskite resursi, ilipak doa|aat do izraz neizvesnostite i nestabilnostana makroekonomskite politiki, koi posebno go pogo-duvaat investiraweto. Duri i periodite na ekonoms-ki bum se opasni, bidej}i generiraat razvojni patekikoi ~esto se pokaùvaat kako neodr`livi na dolgrok. Od tie pri~ini, ekonomskata teorija i prakti-kata sî u{te nemaat jasen odgovor na mnogu pra{awa,od koi najzna~ajni se: kakva e relacijata i po koj pri-~insko-posledi~en redosled se povrzani {tedewetoi razvojot; dali doma{noto {tedewe (i kolku) setransferira vo investicii; kakva e vrskata me|u in-vesticiite i rastot, i sl.

Univerzalno prifatena aksioma e deka stapkata naekonomski rast e visoko zavisna od stapkata na {te-dewe: {tedeweto ja determinira stapkata na akumu-

lacija na kapitalot (investicii), a toa e klu~natadeterminanta na ekonomskiot rast1) na dolg rok. Iakona kratok rok korelacijata me|u investiciite i raz-

[tedewe i investicii(vo procenti od BDP)

Prosek1977-84 1985-92 1993 1994 1995 1996 1997 1998

Svet[tedewe 23.5 22.8 22.0 22.9 23.2 23.2 23.5 22.8Investicii 24.0 23.6 23.5 23.6 23.8 23.8 23.8 23.0Razvieni ekonomii[tedewe 22.4 21.0 19.9 20.4 21.0 21.1 21.6 21.2Investicii 22.6 21.4 20.1 20.6 20.8 20.9 21.0 20.8SAD[tedewe 19.6 16.3 14.5 15.5 16.3 16.6 17.3 16.8Investicii 20.7 18.4 16.5 17.5 17.4 17.8 18.4 18.9Evropska unija[tedewe 22.3 21.2 18.5 19.4 20.2 19.7 20.6 20.7Investicii 21.6 20.9 18.4 18.9 19.4 18.7 19.0 19.7Japonija[tedewe 31.3 33.0 32.8 31.4 30.7 31.4 31.0 29.7Investicii 30.5 30.2 29.7 28.7 28.6 30.0 28.7 26.5Brzoraste~ki Aziski ekonomii[tedewe ... 34.9 33.4 33.1 33.4 32.7 32.7 34.5Investicii ... 28.7 31.0 31.4 32.4 32.2 31.1 25.3Afrika[tedewe 22.4 17.6 15.0 15.8 15.3 17.7 17.3 14.6Investicii 25.1 21.0 20.5 21.0 20.6 19.0 19.0 19.9Zemji vo tranzicija[tedewe ... ... 22.7 23.9 22.1 20.3 19.8 17.4Investicii ... ... 26.0 24.5 22.8 22.9 23.3 21.1

1)Empiriskoto iskustvo ja potvrduva vistinitosta na teoretskite soznanija za investiciite kako motorna sila narazvojot: zemjite od Isto~na Azija dolgi godini odrùvaa stapki na ekonomski rast od 7%-8%, poddràn so stapki

na investicii od okolu 30% od BDP.

4 6 / 4 7

E K O N O M S K I R A Z V O J

vojot e slaba, na dolg rok stapkata na investicii po-kaùva visok stepen na korelacija so ekonomskiotrast. Simplisti~koto (no dosta popularno) stoja-li{te spored koe akumulacijata na kapital e edin-stven preduslov za ekonomski rast (poznato pod ter-minot �kapitalen fundamentalizam�), podocna be{e�predizvikano� od neoklasi~nite teorii na ekonoms-ki rast, koi go apostrofiraa tehnolo{kiot rast ka-ko krucijalen faktor na razvojot. Novite istraùva-wa pretstavuvaat svoeviden kompromis na prethodni-te, fokusiraj}i se na komplementarnite aspekti nainvesticiite vo fizi~ki i vo ~ove~ki kapital: novi-te, sovremeni ma{ini i oprema mora da bidat upravu-vani od rabotnici so povisoki znaewa i ve{tini.

Empiriskite iskustva potvrduvaat deka ne samokvantitetot, tuku i kvalitetot na investiciite e odsu{tinsko zna~ewe za razvojot. Vpro~em, postojatbrojni primeri, posebno me|u porane{nite zemji odsocijalisti~kiot blok i od Afrika2), za visoki stap-ki na investicii koi ne bea prosledeni so adekvatnirazvojni performansi.

Ako investiciite se generator na razvojot, razbi-raweto na interakcijata me|u investiciite i {tede-weto e od su{tinsko zna~ewe za potvrduvawe na tra-dicionalniot koncept za zgolemuvawe na {tedewetokako najsiguren na~in za zgolemuvawe na nivoto narazvoj. Determinantite na {tedeweto i investicii-te se razli~ni. [tedeweto vo osnova e determinira-no od dohodot, dodeka investiciite pred sî zavisatod profitabilnosta i rizikot. Faktot deka tie serezultat na razli~ni odluki, pokaùva deka ex antemoè da postoi razlika me|u {tedeweto i investi-ciite. Tokmu taa diskrepanca e osnovata na makro-ekonomskite fluktuacii i na razvojnite problemi ikrizi. So ogled na sî pogolemata mobilnost na kapi-

talot i negovoto selewe kon prostorite i dejnostitevo koi najproduktivno moè da se oplodi, se pogole-mi se {ansite za disproporcija me|u nacionalnoto{tedewe i investiciite. Vo otvorenite ekonomii,zgolemenoto {tedewe pred sî }e se reflektira vopodobrena sostojba vo platniot bilans, a postoimo`nost toa da rezultira i vo zgolemeno nivo na in-vesticii i rast. No, od druga strana, empiriskite is-pituvawa pokaùvaat isklu~itelno visok stepen nakorelacija me|u {tedeweto i investiciite, pri {tovo razvienite zemji koeficientot se dviì okolu 0.9(Feldstein i Horioka, Bacchetta 1991).

Konvencionalnata mudrost koja go potencira {te-deweto kako izvor na ekonomskiot razvoj, se potvr-duva i preku slednive podatoci: vo 1960-te Azija iSub - Saharska Afrika imaa identi~ni stapki na{tedewe (12% od BDP); dvaeset godini podocna,stapkata na {tedewe vo Azija dostigna 22%, dodekavo Afrika taa e prepolovena na 6% od BDP. Vo pe-riodot me|u 1984 i 1994 godina, vo 31 zemja BDP percapita raste{e so prose~na godi{na stapka od nad2,5%. Vo ovoj blok na uspe{ni zemji, srednata stapkana {tedewe iznesuva{e 24% od BDP. Sprotivno naova, srednata stapka na {tedewe vo 59 zemji koi voistiot period ostvarija prose~en porast na BDP percapitaod pod 1%, iznesuva{e 16%3).

Se razbira, vakvite �goli� podatoci ne kaùvaatmnogu za fundamentalnite faktori na visokiot rast,nitu za makroekonomskite politiki koi go ovozmo-ùvaat razvojot. Brzoraste~kite ekonomii sekakodelat me|u sebe i nekoi drugi zaedni~ki karakteris-tiki osven visokoto {tedewe i investicii, kako{to se niski stapki na inflacija, niski buxetski iplatno-bilansni deficiti, visok stepen na ot-vorenost, podobra edukacija na naselenieto, itn. Lo-gi~no se nametnuvaat pra{awata koi od ovie fakto-ri se najzna~ajni za razvojot, dali e neophodno da seprisutni site vo isto vreme, dali nekoi faktori sepri~ina ili posledica na razvojot, koi makroeko-nomski politiki se potrebni za da se ostvarat ovieuslovi, i sl.

Postojat brojni istraùvawa za faktorite koi godeterminiraat nacionalnoto {tedewe, pri {to voodredeni slu~ai postojat celosno sprotivni konsta-tacii i statisti~ki rezultati. Sepak, op{tite kon-statacii koi moàt da se izvle~at od dosega{niteistraùvawa na ovaa tema, se slednite:

l Nivoto na postignatiot razvoj (dohod) ima naj-silen pozitiven efekt vrz {tedeweto, i toa sa-mo vo odnos na {tedeweto na privatniot sektor.Koeficientite pokaùvaat deka zgolemuvawe-to na rastot za 1% ja zgolemuva stapkata na {te-

Implementacijata na {emite za pottiknuvawe nainvestiraweto i {tedeweto treba da se izvr{i vo kontekst nazdrava makroekonomska politika, finansiskastabilnost, dobro i odgovorno rakovodewe sopretprijatijata i superiorni znaewa i tehnologii

2) Zambija vo periodot 1960-1975 ima{e prose~na stapka na investicii od 35% od BDP, a ostvari prose~na stapka naporast na BDP per capitaod samo 0,4%. Istovremeno, Korea ima{e prose~na stapka na investicii od 19%, a ekonom-skiot rast vo prosek iznesuva{e 6% godi{no

3) Primerite na Botsvana i Ju`na Korea se isto taka mnogu vpe~atlivi: Vo Korea stapkata na {tedewe vo 1960-teiznesuva{e edvaj 10%, za vo sedumdesettite da se zgolemi na 20%, a vo docnite 1980-ti na nad 30% od BDP. VoBotsvana, stapkata na {tedewe od 11% (1971) se zgolemi na preku 30% (vo sredinata na 1980-te), za vo 1989 dadostigne enormni 53% od BDP, a potoa da zapo~ne da opa|a. I dvete zemji vo navedeniot period bea me|u najbrzoraste~kite ekonomii vo svetot.

4) Se razbira, postojat i zemji kaj koi ovaa vrska e poizrazena. Takov primer e île, koj vo sredinata na 1980-teuspea da ja zgolemi stapkata na nacionalno {tedewe na okolu 25% , glavno kako rezultat na presvrtot vo stapkatana rast od -1,4% (prosek za pette godini pred 1994) do +7,8% (prosek za pette godini po 1994)


dewe vo slednata godina za 0.4 procentni poeni4).Ovaa relacija is~eznuva pri povisoko nivo nadohod po ìtel, {to ja objasnuva pojavata na po-niski stapki na {tedewe kaj razvienite zemjiotkolku kaj brzoraste~kite zemji vo razvoj;

l Mobiliziraweto na {tedeweto na dràvata imapozitiven efekt vrz agregatnoto {tedewe.Iako {tedeweto na dràvata vo prosek iznesu-va samo okolu edna do dve desettini od vkupnoto{tedewe, a voedno nepobiten e faktot deka zgo-lemenoto {tedewe na dràvata ima efekt na is-tisnuvawe (namaluvawe) na {tedeweto na pri-vatniot sektor, vkupniot efekt e pozitiven, sokoeficient koj varira me|u 0.4 i 0.7 procentnipoeni;

l Postoi pozitivna korelacija me|u eksterniteuslovi za trguvawe i stapkata na {tedewe, oso-beno na privatnoto {tedewe;

l Kapitalnite prilivi vo forma na donacii ima-at pozitiven efekt vrz {tedeweto, iako korela-cijata ne sekoga{ e potvrdena;

l Ne postoi statisti~ki potvrdena korelacija me-|u realnite kamatni stapki i {tedeweto.

Poradi aktuelnosta i zna~eweto, podetalno }e sezadrìme na istraùvawata na dve kauzalni vrski ipra{awa:

1. Kolku zna~ajna moè da bide fiskalnatapolitika vo pogled na zgolemuvawe na {tedeweto?Na teoretsko nivo, postojat dve osnovni paradig-

mi, sosema sprotivstaveni me|u sebe. Spored prvata,{tedeweto na dràvata vlijae vrz vkupnoto {tede-we; spored vtorata, promenite vo {tedeweto na jav-niot sektor celosno se neutraliziraat so soodvetnipromeni vo {tedeweto na privatniot sektor (tnr.Ricardian equivalence). Istraùvawata za zemjite odOECD pokaùvaat deka efektot na neutralizacijapostoi, no ne e celosen (koeficientite variraat od0.24 do 0.58). Spored toa, eden od oblicite na pottik-nuvawe na agregatnoto {tedewe e zgolemuvawe na{tedeweto na javniot sektor, odnosno za{teda na delod vkupnite prihodi i nivna alokacija za kapitalnirashodi (odnosno za javni investicii), a ne za tekov-ni rashodi.

2. Dali {tedeweto na privatniot sektor(naselenie i pretprijatija) e senzitivno narealnite kamatni stapki?Istraùvawata za zemjite na OECD pokaùvaat

deka {tedeweto ne zavisi od kamatnite stapki, iakopostojat isklu~oci, i toa vo dvete nasoki. Vo Korejana primer, zgolemuvaweto na realnite kamatni stap-

ki vlijae vo pravec na zgolemuvawe na agregatnoto{tedewe (simulaciite pokaùvaat deka porastot narealnite kamatni stapki za 1 procenten poen, rezul-tira so zgolemuvawe na {tedeweto vo slednite dvegodini za 0.15 procentni poeni, po {to efektot seiscrpuva). No, postojat zemji vo koi negativniotefekt od porastot na kamatnite stapki vrz {tedewe-to na sektorot pretprijatija (zaradi reducirawetona nivniot prihod) i dràvata (zaradi namaleniteprihodi kako posledica na prethodnoto) e pointen-ziven od pozitivniot efekt {to toj porast go imavrz {tedeweto na naselenieto. Takov primer e Fi-lipini, kade zgolemuvaweto na kamatnite stapki za 1procenten poen, vodi kon namaluvawe na agregatnoto{tedewe za 0.3 procentni poeni.

Zaklu~okot od empiriskite istraùvawa vo odnosna investiciite i {tedeweto kako determinanti naekonomskiot rast, gi doveduva vo pra{awe teoret-skite postulati i univerzalnata aksioma za {tede-weto kako klu~en faktor za ekonomskiot rast. Is-traùvawata ukaùvaat na edna kontroverzna kon-statacija: {tedeweto i investiciite se navistinacentralni alki vo razvojniot proces na sekoja zemja,no fokusiraweto na {tedeweto kako strategija koja}e go inicira ekonomskiot rast - e diskutabilno.Porastot na {tedeweto e pred se posledica od eko-nomskiot rast, a ne negova fundamentalna determi-nanta.

Implikaciite od ovaa konstatacija vrz koncipi-raweto na makroekonomskite politiki se sosema jas-ni: pri dizajniraweto na makroekonomskata politi-ka ne treba da se dava prioritet na zgolemuvawe na{tedeweto. Klu~en generator na magi~niot krug: vi-soki investicii - visok razvoj - visoko {tedewe, erazvoj na prirodniot pretpriema~ki duh preku zgo-lemuvawe na o~ekuvanata profitabilnost na inves-ticiite (stapkata na povrat). Zajaknuvaweto na pro-izvodstvenite i investicionite stimulansi treba dadobie prioritet pred pottiknuvaweto na {tedewe-to. Vo Aziskite zemji toa se postigna preku razli~-ni formi na investicioni subvencii5) i preku zasi-

5) Vo Tajvan subvenciite bea vo forma na dano~ni i drugi olesnuvawa. Za odreden broj na industriski granki(bazi~ni metali, elektrooprema, elektronika, transportni sredstva, petrohemija isl.) uvozot na oprema be{e

celosno osloboden od uvozni dava~ki. Kako i vo Korea, dràvata ne se li{e{e od formirawe na dràvnipretprijatija vo odredeni propulzivni dejnosti, koi podocna im bea prodadeni na privatni lica

Empiriskite konstatacii za kauzalnata vrska na{tedeweto, investiciite i razvojot, se potvrdija i vo slu~ajot

na Republika Makedonija. Visokiot porast na {tedeweto kajbankite vo 2000 se realizira{e vo uslovi na zna~aen porast

na investicionata aktivnost i visoko zgolemuvawe narealniot BDP od 5,1%

4 8 / 4 9

E K O N O M S K I R A Z V O J

leno investirawe vo javniot sektor, {to povratno jazgolemi stapkata na povrat na privatnite investi-cii.

Vo sekoj slu~aj, implementacijata na {emite zapottiknuvawe na investiraweto i {tedeweto trebada se izvr{i vo kontekst na zdrava makroekonomskapolitika, finansiska stabilnost, dobro i odgovornorakovodewe so pretprijatijata i superiorni znaewai tehnologii. Samo vo takvi uslovi }e dojde do zgo-lemuvawe na profitot na pretprijatijata, {to do-polnitelno }e ja zgolemi èlbata za investirawe, atoa }e vodi kon kontinuiran odr`liv stopanski rasti kon zgolemeno {tedewe.

Vo toj kontekst, od golemo zna~ewe za razvojot naRepublika Makedonija e zazdravuvaweto na doverba-ta vo bankite i porastot na {tedeweto koj se ostvarivo poslednive dve godini, a posebno vo tekot na 2000-ta godina. Imeno, kako rezultat na napravenite sis-temski promeni i prezemenite aktivnosti dojde dozgolemuvawe na {tednite vlogovi na gra|anite od 8,1milijardi denari na krajot na 1998 godina i 9,7 mil-ijardi denari na krajot na 1999 godina, na 13,6 mili-jardi denari na krajot na 2000 godina. Spored toa, vo

2000 godina {tedeweto na gra|anite vo bankite e zgo-lemeno za 3,9 milijardi denari (124 milioni DEM),dodeka sporedeno so 1998 godina zgolemuvaweto izne-suva 5,5 milijardi denari, odnosno 172 milioniDEM. Procentualno, vo 2000-tata godina, depozititena fizi~kite lica kaj bankite beleàt porast od40,4% vo sporedba so 1998 godina, odnosno od 28,7 vosporedba so 1999 godina.

Empiriskite konstatacii za kauzalnata vrska na{tedeweto, investiciite i razvojot, se potvrdija ivo slu~ajot na Republika Makedonija. Visokiot po-rast na {tedeweto kaj bankite vo 2000 se realizira-{e vo uslovi na zna~aen porast na investicionataaktivnost i visoko zgolemuvawe na realniot BDP od5,1%. So~uvuvaweto na politi~kata stabilnost nazemjata vo ovaa i slednite godini, vo {to site veru-vame, so sigurnost }e rezultira vo prodolùvawe nazapo~natiot proces na zgolemuvawe na {tedeweto,investiciite i ekonomskiot prosperitet na Repub-lika Makedonija. Ekonomskiot razvoj i podobruva-weto na ìvotniot standard na site gra|ani e scena-rioto koe }e obezbedi ekonomska i politi~ka sta-bilnost za Republika Makedonija.

Qup~oNIKOLOVSKI, Fufo

Vo prvite godini po osamostojuvaweto na Make-donija bea napraveni nekoi seriozni gre{kikoi imaa i sî u{te imaat negativni posledici

vrz razvojot na privatniot sektor.Imeno, so privatizacijata na op{testveniot kapi-

tal privatniot sektor be{e staven vo neramnoprav-na polo`ba vo odnos na op{testveniot kapital idrugite involvirani strani. Privatizacijata na op-{testveniot kapital vo najgolem del be{e izvr{e-na od strana na menaxerskite timovi i vrabotenitevo samite op{testveni pretprijatija, koi voednoimaa i prednost vo kupuvaweto, bez ogled na kvalite-tot na ponudenite opcii za idninata na pretprijati-eto i visinata na sredstvata (naj~esto i so politi~-ka zadnina). Kapitalot na privatniot biznis nema-{e voop{to mo`nost za investirawe vo privatiza-cijata. Kako primer, bi go navele Gradskiot trgovs-ki centar (GTC).

Dodeka du}anite vo GTC, vo koi so godini nanazadprivatnicite ja �vadea� mnogu te{ko svojata egzis-tencija, bea prodavani po 7000-8000 DEM/m2 od stra-na na dràvata, i dodeka privatnicite pla}aa i po700.000 DEM za lokal od 100 m2, odredeni menaxerskitimovi, obi~no sostaveni od 2-3 lu|e, kupuvaa fabri-ki, ~ija vrednost iznesuva{e 20-30 milioni DEM, pocena od 3-4 milioni DEM so rok na otplata od 5 do 6godini. Za da bide u{te pogolem paradoksot, tie gipla}aa godi{nite anuiteti od profitite koi ve}e

gi imaa ostvareno tie pretprijatija, a toa zna~i dekaniv gi kupija re~isi bez pari. Smetame deka Zakonotza privatizacija za edni be{e majka, a za drugi (pri-vatnicite), ma}ea.

Vo izminatite dve do tri godini, uslovite za raz-voj na privatniot sektor vo Makedonija se vidno iz-meneti vo pozitivna smisla. Bi sakale da poso~imenekolku argumenti za vakvoto tvrdewe:

l zgolemeniot broj na privatni biznisi;l zgolemeniot broj na vraboteni vo privatniot

sektor;l zgolemenoto u~estvo na privatniot sektor vo

sozdavaweto na bruto nacionalniot proizvod i,l kvalitativna promena na privatniot sektor.

Spored na{ite sogleduvawa, potezite koi dovedoado podobruvawe na uslovite za razvoj na privatniotsektor moàt da se sublimiraat vo nekolku faktori.

So koordiniranite akcii na fiskalnata i mone-tarna politika, koi vo poslednite dve godini mo{neume{no gi vodat Ministerstvoto za finansii i Na-rodnata banka na Republika Makedonija se odrùva-{e stabilen kurs na doma{nata valuta, a voedno seovozmoùva{e i podobruvawe na kreditnata sposob-



So prezemenite aktivnosti vo poslednive dve godini, pred sé, od stranana Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija, se ~uvstvuvaat

pozitivni promeni koi ve}e pokaùvaat rezultati. Dokolku vakviteaktivnosti prodolàt, odnosno i natamu se intenziviraat u{te pove}e,privatniot sektor kone~no }e go zazeme svoeto mesto koe mu pripa|a vo

makedonskoto stopanstvo

USLOVITE ZA RAZVOJNA PRIVATNIOT SEKTOR

Qup~o Nikolovski -Fufo, zaedno so svojotdeloven partner, esopstvenik na petrestorani-picerii voramkite na korporacijataDal Fufo so nad 150vraboteni. Vo 1983 godinaja otvori prvatarestoran-picerija voMakedonija.Roden e vo Skopje vo 1957godina. Diplomiranekonomist, aktivno gizboruva angliskiot,germanskiot iitalijanskiot jazik,uspe{en stopanstvenik,osnova~ na Komorata naprivatniot kapital inejzin prvpotpretsedatel,porane{en pretsedatel naIO na grad Skopje, semeen~ovek, tatko na tri }erki.Prvite rabotni iskustvagi steknuva vo zapadnitezemji u{te kako student.Po tri godini rabotewe vo�Makedonija Tabak�, kakodiplomiran ekonomistzapo~na sopstven biznisza da gi iskorististeknatite iskustva i dagi realizira svoite idei.

5 0 / 5 1

P R I V A T E N S E K T O R

nost na komercijalnite banki. Ova, se razbira, re-zultira{e so zgolemen broj i obem na kreditnite li-nii za privatniot sektor, kako i so namaluvawe nakamatnite stapki na odobrenite krediti. Na primer,kamatnite stapki koi porano iznesuvaa pome|u 25%i 30% na godi{no nivo, sega se namaleni i iznesuva-at pome|u 15% i 20%. Toa zna~i deka pred ~etiri go-dini za kredit od 1.000.000 denari, biznismenite tre-ba{e da platat kamata od 25.000 denari godi{no, a se-ga pla}aat 15.000 denari. Razlikata koja se za{tedu-va pretstavuva mo{ne evtin izvor na finansirawena sekojdnevnite delovni aktivnosti.

Isto taka moè da se navede i deka vodeweto nakonzistentna makroekonomska politika i zgolemu-vaweto na sigurnosta na stranskiot kapital, pri-donesoa za zgolemuvawe na stranskite investicii voRepublika Makedonija. Ona {to e isklu~itelno po-zitivno e deka zgolemuvaweto na stranskite investi-cii go donesuvaat ona {to najmnogu mu nedostiga naprivatniot sektor - sveìot kapital i stranskitepozitivni iskustva vo raboteweto.

Isklu~itelno pozitiven poteg e i namaluvawetona stapkite na personalniot danok na dohod, {to }e

rezultira so rastovaruvawe na vkupnite tro{oci narabotewe, kako i so zgolemen broj na vraboteni licavo privatniot sektor.

Vo izminatite desetina godini, privatniot sektorbe{e staven vo podredena polo`ba vo odnos na op{-testveniot sektor, ne samo vo odnos na izvr{uvawe-to na nabavkite, tuku i vo isplatata na dogovoreniteobvrski. I, dodeka vo privatniot sektor mora{e na-bavenata stoka da se plati odnapred, pred nejzinotopodignuvawe, op{testveniot sektor be{e privile-giran i ja ima{e mo`nosta za odloèno pla}awe. Voposlednive dve do tri godini situacijata e navisti-na vidno izmeneta vo pravec na nivno poistovetuva-we kako stopanski i finansiski subjekti.

Sepak, i pokraj golemiot napredok na uslovite zarazvoj na privatniot sektor vo Makedonija, smetamedeka se u{te ima niza te{kotii na koi naiduvaatprivatnite stopanstvenici, kako {to se:

l Dolgotrajnata ekonomska kriza koja negativnovlijae vrz nacionalniot dohod i slabata kupov-na mo} na naselenieto;

l Voenata i politi~kata nestabilnost na celiotregion, koja e seriozna pre~ka za vlez na stran-skiot kapital na golema vrata.

Smetame deka za re{avaweto na ovie problemi ite{kotii e potreben podolg vremenski period, kakoi mnogu mudrost, znaewe i trpelivost. No, so preze-menite aktivnosti vo poslednive dve godini, pred sî,od strana na Ministerstvoto za finansii na Repub-lika Makedonija, se ~uvstvuvaat pozitivni promenikoi ve}e pokaùvaat rezultati. Dokolku vakvite ak-tivnosti prodolàt, odnosno i natamu se intenzivi-raat u{te pove}e, privatniot sektor kone~no }e gozazeme svoeto mesto koe mu pripa|a vo makedonskotostopanstvo. Edna mala ekonomija kakva {to e make-donskata, mora vo najgolem del da se potpira vrz pri-vatniot sektor.

Vo izminative dve do tri godini, uslovite za razvoj naprivatniot sektor vo Makedonija se vidno izmeneti vopozitivna smisla. Kako argumenti na vakvoto tvrdewe moè dase navedat: zgolemeniot broj na privatni biznisi, zgolemeniotbroj na vraboteni vo privatniot sektor, povisokoto u~estvo naprivatniot sektor vo sozdavaweto na bruto nacionalniotproizvod i pozitivnite kvalitativni promeni vo privatniotsektor

Vodeweto na konzistentna makroekonomska politika izgolemuvaweto na sigurnosta na stranskiot kapital,pridonesoa za zgolemuvawe na stranskite investicii voRepublika Makedonija, koi pak, go donesuvaat ona {to najmnogumu nedostiga na privatniot sektor - sveìot kapital istranskite pozitivni iskustva vo raboteweto

Svedoci sme deka Makedonija vo poslednite 10godini e zemja vo koja dominira gotovinskotopla}awe (cash society). Ova e predizvikano od

pove}e faktori, me|u koi i nedoverbata vo bankar-skiot sistem. Iako poslednite nekolku godini dena-rot e vrzan so germanskata marka, sepak naselenietone se odlu~uva da ~uva denari vo bankarskiot sistem,tuku preferira istite da gi konvertira vo germans-ki marki i da gi ~uva kako gotovina. Ova od svojastrana e eden od faktorite koi deluvaat kako pogod-na po~va za erozija i evazija na danocite. Dobro ni sepoznati pretpostavkite za najmalku milijarda (ilimoèbi i pove}e) germanski marki vo gotovo koi senao|aat kaj gra|anite i koi najverojatno cirkulira-at nadvor od normalnite platni sistemi. Koga drà-vata bi uspeala da gi stavi vo pogon (vo sistem) oviesredstva, korista bi bila pove}ekratna i bi se pos-tignal pozitiven domino efekt: suzbivawe na crnatai sivata ekomija, vra}awe na doverbata vo bankar-skiot sistem, povolni krediti, novi investicii, no-vi rabotni mesta, pove}e prihodi od danoci, namalu-vawe na dano~nite stapki, stabilizacija na drà-vata, itn.

Ova zna~i vo Makedonija da se premine maksimal-no mo`no na bezgotovinsko pla}awe i gotovinata da

se svede na apsoluten minimum. Ova e proces na kojtreba da se vlijae so pove}e merki i zakoni. Vo inge-rencija na dràvata e pravnata regulativa i taa nas-tojuva so pove}e novi zakoni da go re{i problemotso ogromnoto koli~estvo na ke{ i da gi pribere da-nocite.

Vo ovoj tekst bi gi spomenale samo dvata zakonakoi se vo procedura na donesuvawe: Zakonot za reg-istrirawe na gotovinskite pla}awa i Zakonot za po-datoci vo elektronski oblik i elektronski potpis.

So Zakonot za registrirawe na gotovinskitepla}awa prakti~no }e se vovede celosna kontrola odstrana na dràvata na mestata na proda`ba (POS -point of sale). Praktikata pokaùva deka vo mediter-anskite zemji i vo zemjite od isto~na evropa trgov-cite na malo imaat tendencija da ne gi registriraatsite POStransakcii, so {to gi izbegnuvaat i dano-cite. Pokraj toa so takov na~in na rabotewe se ovoz-moùva podkradnuvawe ne samo na kupuva~ite tuku ina samite sopstvenici od strana na vrabotenite. Ovae mnogu izrazeno ne samo vo ugostitelskite objektituku i kaj patarinite, javniot prevoz i sli~no.


Sla|anMIHAJLOVSKI


So koristeweto na smart karti~kata kako nacionalna plate`na karti~ka}e im se ovozmoì ne samo na gra|anite tuku i na kompaniite, bez razlika

kade se deponenti, da gi koristat uslugite na bilo koja banka i datrguvaat i vr{at pla}awe bilo kade vo Makedonija. Za ova e potrebno zad

nacionalnata plate`na karti~ka da zastane ne samo dràvata, tuku ipogolemiot del od bankite

MAKEDONIJA - ZEMJANA GOTOVINSKO PLA]AWE

Sla|an Mihajlovski ekonsultant so golemoiskustvo od site aspekti nainformati~katatehnologija. Vo momentovraboti kako izvr{enmenaxer vopretstavni{tvoto na ICLFujitsu Group - London, voSkopje.Diplomiral na Elektrotehni~kiot fakultet voSkopje vo 1990 godina.Ima {iroki poznavawa naprimeneta informati~katehnologija vo oblasta nakomercijalnoto bankarstvo,zdravstven sektor,dràvna administracija iiskustvo vo rabota some|unarodni institucii iorganizacii vo oblasta napi{uvawe na zakoni,finansisko planirawe,marketing i menaxment Rabotel na golem brojme|unarodni proekti naSvetska Banka, USAIDDràven zavod zastatistika i mnogu drugi. Poseduva nad desetsertifikati i diplomi odoblasta na prirodnitenauki i informatikata. Posetil pove}e od 25seminari i treninzi zastru~no usovr{uvawe.

5 2 / 5 3

P L A T E N S I S T E M

Voveduvaweto na elektronski register kasi (ERK)i POSterminali so vgradena fiskalna memorija ko-ja gi memorira site transakcii za period od 7 godini}e dovede do apsolutno zgolemuvawe na danocite koise pribiraat od POSi direktnite prihodi na drà-vata na primer od patarinata. Periodot od sedum go-dini e dovolen dràvata da go otkrie nepla}awetona danok od sekoe POSmesto. Ova prosledeno so so-odvetna kaznena politika, treba da e dovolen motivza da se podigne svesta za redovno pla}awe na danokod sekoe POSmesto.

So koristewe na na elektronski register kasi iPOS terminali so vgradena fiskalna memorija, sa-mite sopstvenici na istite vo moment }e moàt da jautvrdat i postojano da ja sledat koli~inata na svoiteproizvodi i blagovremeno da reagiraat na popolnu-vawe na zalihite i na istekot na rokot na traewe naproizvodite. Od druga strana potro{uva~ite stanu-vaat poza{titeni od razni vidovi na izmama i sodobivawe na fiskalna smetka dobivaat validen do-kument koj moè da im posluì vo slu~aj na reklama-cija.

Ovaa merka vo kombinacija so drugi dve: zakonot zapodatoci vo elektronski oblik i elektronski potpisi voveduvawe na nacionalna plate`na karti~ka, moèda pridonese za namaluvawe na koristeweto na goto-vite pari od strana na naselenieto, za smetka na dru-gite formi kaj koi e mo`no sledewe na nivniot tek.

So Zakonot za podatoci vo elektronski oblik ielektronski potpis se vospostavuva praven osnov ise utvrduvaat pravilata za upotrebata na elektron-skata tehnologija vo razmena na podatocite vo elek-tronski oblik vo platniot i pravniot promet vozemjata i vo stranstvo. So Zakonot se utvrduvaat pra-vilata i postapkite za upotreba, ~uvawe, primawe ipra}awe na podatoci vo elektronski oblik, elek-tronska poraka, upotreba na elektronski potpis iizdavawe na sertifikat.

Globalizacijata kako nesopirliv proces moèbinajmnogu se ~uvstvuva vo trgovijata i toa pred se voelektronskata trgovija. E-trgovijata gi ru{i sitegranici i barieri. Poimite blizu i daleku se gubatvo virtuelniot svet na internetot. Sekoj koj proiz-

veduva ne{to preku e-trgovijata moè da go ponudisvojot proizvod na milioni potencijalni kupuva~ivo celiot svet. Poimot doma{en pazar se pove}e jagubi svojata smisla i terminot globalen pazar stanu-va realnost.

Isto taka i bankarstvoto vo svetot doìvuva pre-rodba i nova era so pojavata na elektronskoto ban-karstvo. E-bankite denes se ve}e realnost. Tie rabo-tat 24 ~asa, 7 dena vo nedelata. Kaj niv nema turkani-ci na {alterite koi realno i ne postojat i tie sespremni vo sekoe vreme da go primat nalogot za pla-}awe.

Elektronskoto rabotewe so koristewe na sovreme-na informati~ka i telekomunikaciona tehnologijakoja e dostapna ja zgolemuva efikasnosta i sigurnos-ta vo komunikaciite pome|u subjektite vo platnioti pravniot promet.

Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elek-tronski potpis e va`na alka i vo reformite na plat-niot sistem na Republika Makedonija. So prefr-lawe na smetkite od Zavodot za platen promet vobankite, tie ja prevzemaat odgovornosta za opsluù-vawe na svoite klienti.

Dali tie }e bidat podgotveni sekojdnevno i so istotrpenie kako i privatnite lica da ~ekaat za da gi iz-vr{at svoite nalozi za pla}awe ili da zavr{at ne-koja druga rabota, osobeno ako bankata vo koja dosegabile deponenti nema ekspozitura vo nivna blizinaili voop{to i ja nema vo nivniot grad?

Dali so ova najgolemi banki vo Makedonija so raz-viena mreà na ekspozituri }e gi pregazat ostana-tite banki?

Ili naprotiv so koristewe na novite tehnologiii so usovr{uvawe na postoe~kite, delovnite klienti}e dobijat mnogu podobra i pobogata usluga od svoitebanki. Dali ova e {ansa koja malite i fleksibilnibanki }e ja iskoristat kako prednost pred golemitei nefleksibilni banki? Dali e mo`no so ovaa re-forma na naselenieto da mu se vrati doverbata vobankarskiot sistem?

Za razlika od SAD kade za{titata na potro{u-va~ite e na zavidno nivo, vo Makedonija prakti~notaa e na mo{ne nisko nivo. Kako interesen primerbi go navele primerot na kreditnite karti~ki od-nosno praktikata na nivno izdavawe od strana nabankite i nivno koristewe od strana na naselenietoi kompaniite. Vo SAD kreditnata karti~ka, prak-ti~no pretstavuva direkten pristap do kreditna li-nija. Korisnikot na kreditnata karti~ka vo SAD emaksimalno pravno za{titen. Ako kon ova go dodade-

Bankarstvoto vo svetot doìvuva prerodba i nova era sopojavata na elektronskoto bankarstvo. E-bankite denes se ve}erealnost. Tie rabotat 24 ~asa, 7 dena vo nedelata. Kaj niv nematurkanici na {alterite koi realno i ne postojat i tie sespremni vo sekoe vreme da go primat nalogot za pla}awe


me i faktot deka vo SAD informati~kata tehnolo-gija e na najvisoko nivo, na prv pogled izgleda kon-tradiktoren faktot deka masovnata primena na e-trgovijata i e-sredstvata za pla}awe vo SAD sî u{tene se masovno prifateni. No, toa doa|a pred sî pora-di faktot deka tradicionalnite na~ini na pla}awei trgovija odli~no funkcioniraat vo SAD i poradisilnata pravna regulativa vo ovaa oblast i vo oblas-ta na klasi~nite plate`ni sistemi i sistemite zatransfer na sredstva.

Vo Makedonija plasti~nite karti~ki sî u{te ne seprimenuvaat masovno. Zgora na toa najgolemiot delod niv ne se kreditni, tuku debitni. Vo kontekst naova, voveduvaweto na nacionalna plate`na karti~kaisto taka e imperativ na reformite. Kreditna ilidebitna moèbi e dilema, no ne e dilema deka dokol-ku e toa mo`no, taa treba da bide smart (inteligent-na) karti~ka. Smart karti~kite se pozasileno seprobivaat vo razvienite zemji i po~nuvaat da se ko-ristat i od tradicionalnite izdava~i na plasti~nikarti~ki kako {to se VISA i MasterCard.

Za Republika Makedonija interesen e primerot naFinska kade li~nata karta (National ID Card) e smartkarti~ka. Istata vo Finska se koristi i kako pla-te`na karti~ka, i kako ~lenska karta za biblioteka,a se testira i nejzinata upotreba kako zdravstvenalegitimacija i seto toa so edna edinstvena karti~ka.Taka gra|anite na Finska so samoto dobivawe nasmart karti~kata kako li~na karta stanuvaat bliskiso nea i u~at kako da ja koristat. Na ovoj na~in nejz-inata ponatamo{na primena kako plate`na karti~-ka, sredstvo za glasawe ili zdravstvena legitimaci-ja nema da predstavuva problem za gra|anite. Masov-nosta na smart karti~kite kako li~ni karti }e dove-de do re{avawe na problemot na neophodna masov-nost na istata kako sredstvo za pla}awe i zdravstve-na legitimacija.

Voveduvaweto na smart karti~kata vo Makedonijamoè da re{i mnogu problemi. Vo Makedonija ista-ta moè da se koristi kako:

l Li~na kartal Nacionalna plate`na karti~kal Zdravstvena legitimacijal Glasa~ka legitimacijal Rabotni~ka kni{ka (so moèbi vgradena bio-

grafija, CV)l Kompaniska legitimacija za registracija na ra-

botno vreme i ograni~en pristapl Penziska i socijalna karti~ka za koristewe na

penzija, socijalna pomo{ i sli~no (kade imavisok stepen na izmama)

l Slobodna karta vo javniot prevozl Lojaliti karti~ka (doverba na potro{uva~ite,

odnosno korisnicite)l Studentska legitimacija i indeksl Voza~ka dozvolal Bon za polnewe na gorivo na benzinski pumpil Karti~ka za patarina itn.

Nerazvienosta na Makedonija vo ovoj slu~aj moèda se iskoristi kako prednost vo smisla {to razvie-nite dràvi so razvieni poedine~ni sistemi (li~nakarta, zdravstvena legitimacija, plate`na karti~kai sli~no) mnogu te{ko moàt da gi integriraat oviesistemi kako od tehni~ki aspekt taka i od aspekt nave}e napravenite golemi investicii vo soodvetnataoblast.

Sega e {ansata Makedonija direktno da odi vo raz-voj na integrirani sistemi koi so samoto toa {to }ebidat pove}e namenski }e ja namalat investicijata itro{ocite na nivno koristewe.

Vo ovoj kontekst povtorno da se navratime naproblemot na namaluvawe na gotovinskite pla}awa.So koristewe na smart karti~ka kako nacionalnaplate`na karti~ka }e im se ovozmoì ne samo nagra|anite tuku i na kompaniite, bez razlika kade sedeponenti, da gi koristat uslugite na bilo koja ban-ka i da trguvaat i vr{at pla}awe bilo kade vo Make-donija. Za ova e potrebno zad nacionalnata plate`nakarti~ka da zastane ne samo dràvata, tuku i pogo-lemiot del od bankite (ako ne i site) i trgovcite vozemjava. Vo ova ne bi trebalo da ima somnenie, bi-dej}i istata }e bide od golem interes za site klien-ti na bankite i trgovcite, koi i samo poradi ovojfakt treba bezrezervno da ja podràt.

Ovaa karti~ka celosno se vklopuva vo sistemot naelektronski register kasi (ERK) i POS terminaliso vgradena fiskalna memorija na koi moàt da sepriklu~at ~ita~i/zapi{uva~i na smart karti~ki ina lice mesto }e moè da se proveri ne samo identi-tetot, tuku i bezgotovinski da se izvr{i pla}aweto

Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronskipotpis e va`na alka i vo reformite na platniot sistem na

Republika Makedonija. So prefrlawe na smetkite od Zavodotza platen promet vo bankite, tie ja prevzemaat odgovornosta za

opsluùvawe na svoite klienti

5 4 / 5 5

P L A T E N S I S T E M

kako i uredno da se vodi evidencija za vernosta napotro{uva~ite odnosno korisnicite.

Isto taka, so ovoj kombiniran koncept na fiskal-ni uredi i smart karti~ki }e moè da se vovede po-dobra kontrola na nekoi proizvodi kako na primergorivoto na benzinskite pumpi, kade ne samo drà-vata tuku i sopstvenikot i potro{uva~ite }e moàtda imaat kontrola i uvid vo koli~inata (indirektnoi vo kvalitetot) na vlezot i izlezot na gorivoto.

So ovoj koncept vo interes na dràvata i koris-nicite, }e moè da se vovede kontrola i na mnogudrugi dejnosti kaj koi od razni pri~ini do sega enemo`no istoto da se stori, kako na primer kontro-la na sredstvata za aerodromskite uslugi koi seko-ga{ redovno se pla}aat od strana na patnicite, a

pra{awe e kako istite se evidentiraat i tro{at.Gledano od aspekt na reformite vo dràvava, mo-

è da se zaklu~i deka istite se kompleksni i dekapove}eto merki i zakoni koi se nosat i sproveduvaatse del od eden konzistenten sistem. Za da se za~uvakonzistentnosta neophodno e da se sogleda sistemotkako vo celina taka i negovite poedine~ni delovi sorazli~nite pogledi na istite. Bidej}i eden ist sis-tem ima mnogu razli~ni aspekti, site pozitivni as-pekti treba da se istaknat i maksimalno da se apli-ciraat. Pri toa treba {to pove}e da se koristat naj-novite tehnolo{ko-tehni~ki dostignuvawa, bidej}iRepublika Makedonija ne moè samo so koristewe naeftina rabotna sila da stane razviena dràva, tukupred sî so koristewe na visoka tehnologija.

Stevan[APÊSKI


Edna od osnovnite pretpostavki za uspe{no funk-cionirawe na sekoj organizaran i razvien pa-zar na kapital e postoeweto na siguren sistem

za utvrduvawe i poramnuvawe na transakciite sohartii od vrednost.

Zakonot za hartii od vrednost, koj be{e donesen vojuli 2000 godina, vovede celosna dematerijalizacijana site vidovi hartii od vrednost. �Vo eden �demate-rijaliziran� sistem, ne postoi dokument koj fizi~kigo pretstavuva pobaruvaweto. Sistemot se potpirana kolekcija na smetki za hartiite od vrednost, in-strukcii na finansiskite institucii koi gi vodattie smetki i potvrda na zapisite na tie smetki�(IOSCO, 1997).

Za efikasna implementacija na zakonskite re{e-nija neophodno e postoeweto na Centralen depozi-tar na hartii od vrednost, kade site hartii od vred-nost }e se vodat kako elektronski zapis.

Funkciite na Centralniot registar za hartii odvrednost }e bidat:

l Registracija na hartiite od vrednost;l Utvrduvawe i poramnuvawe na transakciite so

hartii od vrednost;l Davawe ISIN broevi za novi emisii;l Dopolnitelni uslugi za izdava~ite i investi-

torite.

Prvata i glavna dol`nost na Centralniot regis-tar za hartii od vrednost }e bide da se fokusira natransferot na postojnite akcionerski knigi vo Cen-tralniot registar za hartii od vrednost. Potoa, sitenovi emisii na hartii od vrednost }e bidat regi-strirani vo Centralniot registar. Na kraj, Cen-tralniot registar za hartii od vrednost }e gi reg-istrira site promeni na sopstvenosta koi }e proi-zlezat od trgovskite transakcii so hartii od vred-nost i drugi pravni osnovi (nasledstvo, podarok, sud-ski odluki i sl.).

Centralniot registar za hartii od vrednost }e bi-de odgovoren za aùrna, navremena i efikasna regis-tracija, utvrduvawe i poramnuvawe na site transak-cii so hartii od vrednost.

Va`nosta od efikasen i siguren sistem za utvrdu-vawe i poramnuvawe, osobeno doa|a do izraz vo zem-jite vo tranzicija. Postoeweto na sovremen i efika-sen sistem za utvrduvawe i poramnuvawe na transak-cii so hartii od vrednost, isto taka pretstavuva os-noven preduslov za privlekuvawe na stranski port-folio investitori.

Vo uslovi na mal obem na transakcii so hartii odvrednost na pazarot na kapital vo Republika Make-donija, neophodno e da se implementiraat principi-


Osnovniot princip na koj se temeli Centralniot depozitar na hartii odvrednost e implementacijata na celosna dematerijalizacija na site

hartii od vrednost i vostanovuvawe na centralna institucija koja bi gipokrivala kliringot, poramnuvaweto i depozitarnite uslugi

CENTRALEN DEPOZITAR NA HARTIIOD VREDNOST

Stevan [ap~evski edirektor na Direkcijataza centralen registar voZavodot za platen promet- Centrala Skopje.Roden e vo Skopje 1962godina. Diplomiral naPravniot fakultet voSkopje vo 1988 godina.Pravosuden ispitpoloìl vo 1997 godina. Vo Zavodot za platenpromet raboti od 1997godina. Prethodnorabotel vo G P�Pelagonija�.Aktivno go poznavaangliskiot jazik.

5 6 / 5 7

C E N T R A L E N D E P O Z I T A R N A H A R T I I O D V R E D N O S T

te za efikasno sproveduvawe na utvrduvaweto i po-ramnuvaweto na transakciite zaradi nadminuvawena glavnite problemi koi proizleguvaat od neaùr-noto vodewe na akcionerskite knigi, nemawe to~enuvid za vistinskite sopstvenici na akcii vo firmi-te, nepostoewe na to~ni podatoci za vistinskite ak-cioneri, pritisoci za prevzemawe na akciite od ma-lite akcioneri i za{tita na akcionerskite prava.

Imaj}i gi predvid prethodno navedenite soznani-ja, sostojbi i iskustva, celta na Zakonot za hartii odvrednost be{e da normira re{enija za nadminuvawena problemite povrzani so sigurnoto i efikasnotoevidentirawe na sopstvenosta na hartiite od vred-nost, kako i efikasnoto poramnuvawe na transakci-ite so hartii od vrednost.

Kako odgovoren za vostanovuvawe na Centralen de-pozitar na hartii od vrednost, Komisijata za hartiiod vrednost go ovlasti Zavodot za platen promet.

Osnovnite principi na koi se temeli sistemot nadepozitarot bea utvrdeni vo Pretstudijata �Make-donski Centralen depozitar na hartii od vrednost�,koja Vladata na Republika Makedonija ja usvoi vomart 2000 godina. Izgotvuvaweto na Pretstudijatavo celost be{e finansirano od Norve{kiot konsul-tantski trust fond vo ramkite na Svetskata banka, avo podgotovkata na istata u~estvuvaa eksperti odDanska, Norve{ka i Makedonija.

Pred-studijata gi zema predvid me|unarodnite is-kustva i praktiki, kako i preporakite i nasokite da-deni od strana na me|unarodnite tela, kako {to se:Evropskata unija, G30, Evropskata Centralna Banka,IOSCOi Bankata za me|unarodni poramnuvawa.

Osnovniot princip e implementacijata na celosnadematerijalizacija na site hartii od vrednost i vos-tanovuvawe na centralna institucija koja bi gi pok-rivala kliringot, poramnuvaweto i depozitarniteuslugi. Dematerijalizacijata i razvojot na institu-cionalnata ramka }e ja postavat osnovata za edna in-frastruktura, koja bi rabotela na principot �Ispo-raka nasproti pla}awe (DvP)�, {to e od klu~no zna-~ewe za zgolemuvaweto na doverbata vo pazarot nakapital.

Prakti~nata implementacija na Centralniot de-pozitar na hartii od vrednost zapo~na vo dekemvri

2000 godina. Vo soglasnost so zakonskite re{enija,preporakite i direktivite na me|unarodnite finan-siski institucii, rabotata e podelena vo tri dela.

Vo prviot del, se podgotvuva sevkupnata podzakon-ska regulativa koja e neophodna za sproveduvawe nakonverzijata na akcionerskite knigi i upatstva zaprocesot na po~etnata dematerijalizacija. Iskus-tvata od drugite zemji go potvrduvaat zna~eweto nakontrolata na procesot na dematerijalizacija odstrana na nadzorni tela, kako {to e KHV, revizoritena kompaniite i ostanatite institucii i tela ovlas-teni od strana na KHV za vodewe na procesot na de-materijalizacija.

Solidno podgotvenite programi za obuka, infor-mirawe i promocija se klu~ni za rezultatite od po-~etnata dematerijalizacija. Programata bi opfati-la kadri na institucijata, u~esnici od finansiskiotsektor, nadzorni organi i kompanii. Nejzinoto spro-veduvawe }e se odviva pred i za vreme na procesot nadematerijalizacijata, kako i vo po~etnata faza odfunkcioniraweto.

Ovaa programa treba da opfati edukacija na ak-cionerskite dru{tva za barawata koi stojat predniv so cel da moàt {to e mo`no podobro da se pod-gotvat za pretstojnata dematerijalizacija na niv-nite akcionerski knigi i nivnoto vodewe kako elek-tronski zapis vo depozitarot.

Za {to pouspe{na dematerijalizacija na postojniteakcionerski knigi na akcionerskite dru{tva, se pred-viduva da postojat tri ciklusi na testirawe na elek-tronskite zapisi pred nivnoto kone~no predavawe.

Vtoriot del od rabotata opfa}a izrabotka na so-fisticirano softversko re{enie za vodewe na regi-stracioniot del kako i za sproveduvawe na postapka-ta za utvrduvawe i poramnuvawe na transakciite sohartii od vrednost.

Vo taa smisla, Preporakata 10 na Bankata za me|u-narodni poramnuvawa glasi: �Sredstvata upotrebeniza poramnuvawe na pari~niot del od transakciite sohartii od vrednost pome|u ~lenovite na depozitarotbi trebalo da nema ili da ima sosema mal kreditenili likviden rizik. Dokolku ne se upotrebeni pari-te od centralnata banka, toga{ treba da se prezemat~ekori za da se za{titat ~lenovite na depozitarotod potencijalni zagubi ili likvidnosni pritisocikoi se pojavuvaat pri neuspehot na bankata za poram-nuvawe�.

�Isporaka nasproti pla}awe� e mehanizam koj gopovrzuva sistemot na platniot promet i sistemot natransfer na hartii od vrednost so cel da se osiguradeka isporakata se pojavuva samo dokolku e izvr{enopla}aweto. Dokolku ne se upotrebat pari koi se de-

Funkciite na Centralniot registar za hartii od vrednost }ebidat: registracija na hartiite od vrednost, utvrduvawe iporamnuvawe na transakciite so hartii od vrednost, davaweISIN broevi za novi emisii i dopolnitelni uslugi za izda-va~ite i investitorite


ponirani vo centralnata banka za taa cel, klientitei korisnicite na sistemot moè da se soo~at so ri-zik od neuspeh ili propa|awe na brokerot ili ban-kata, koja e nositel na smetkata za poramnuvawe. Ovae vo soglasnost i so ~len 128 od Zakonot za hartii odvrednost koj gi derogira odredbite na Zakonot zaste~aj vo pogled na �osporuvaweto na minati tran-sakcii� za sredstvata koi brokerot gi prenesol nataa smetka so cel da se pristapi kon poramnuvawe natransakciite so niv.

So odluka na Komisijata za hartii od vrednost us-voeni se dva osobeno zna~ajni principi za rabota nadepozitarot. Prviot - deka smetkite za poramnuvawena pari~niot del od transakciite so hartii od vred-nost }e se vodat vo Narodnata banka na RepublikaMakedonija i vtoriot - deka transakciite }e se po-ramnuvaat po bruto-princip. I dvata usvoeni prin-cipi vo golema merka pridonesuvaat za zgolemuvawena sigurnosta na site u~esnici na pazarot na kapi-tal.

Tretiot del od rabotata za vospostavuvawe na de-pozitarot se dopolnitelnite uslugi za investitori-te i izdava~ite.

Respektiraj}i go dosega{niot napredok vo rabota-ta, kako vo pogled na podgotvuvaweto na pravnataramka taka i vo pogled na softverskoto re{enie, so-sema realno e da se o~ekuva deka site predvideni ro-kovi vo celost }e bidat ispo~ituvani. Posebno zna-~ajni datumi se:

l 01.06.2001 - koga zapo~nuva da te~e zakonskipredvideniot rok od 6 meseci za prenesuvawe naakcionerskite knigi kako elektronski zapis vodepozitarot;

l 03.12.2001 - koga hartienite akcii i potvrdi zaakcii ve}e nema da imaat nikakvo pravno dejst-vo; i

l 25.03.2002 - koga }e bidat implementirani ifunkciite za dopolnitelni uslugi na izdava~i-te i investitorite.

Sevkupnata implementacija e vo celost koordini-rana so site institucii i dru{tva, koi na razli~nina~ini se u~esnici vo pazarot na kapital. Tuka, predse treba da se istakne celosnata i postojana infor-miranost na Komisijata za hartii od vrednost, kakoi seopfatnata sorabotka so Makedonskata berza nadolgoro~ni hartii od vrednost.

So odluka na Komisijata za hartii od vrednost usvoeni se dvaosobeno zna~ajni principi za rabota na depozitarot. Prviot -deka smetkite za poramnuvawe na pari~niot del od transakci-

ite so hartii od vrednost }e se vodat vo Narodnata banka naRepublika Makedonija i vtoriot - deka transakciite }e se

poramnuvaat po bruto-princip

OliveraFILIPOVSKA

1. VOVED

Denacionalizacijata se pojavuva kako neodminlivproces kaj porane{nite socijalisti~ki dràvi koivo svojot tranzicionen period vo pravec na modernidemokratski dràvi, ne moàt da go prodolàt evo-lutivniot razvoj, dokolku so denacionalizacija negi ispravat ili ublaàt gre{kite od minatoto, nas-tanati so odzemawe na imotite na sopstvenicitepreku primena na prisilni propisi.

Na taa temelna osnova, razli~ni zakonodavci pri-fatile razli~ni re{enija, so èlba da postignatkompromis za pravedna denacionalizacija na pora-ne{nite sopstvenici, so najmali op{testveni pot-resi i vo finansiski podnoslivi ramki za dràvata,sekako tretiraj}i gi i posledicite na sega{nitekorisnici na imotite. Bez isklu~ok, istovetni bea inamerite na na{ata zemja vo normativnoto obliku-vawe na tekstot na Zakonot za denacionalizacija, noso sopstveno avtenti~no regulirawe na ovie speci-fi~ni imotno - pravni odnosi.

Spored Zakonot za denacionalizacija (�Slu`benvesnik na RM�, br.20/98 i 31/2000), se vra}a imot i sedava nadomestok za imot na fizi~ki lica kako i imo-tite na verski subjekti, hramovi i manastiri odze-meni po 2 avgust 1944 godina. Ottuka, Zakonot jasnoopredeluva deka predmet na denacionalizacija se sa-mo imotite prisilno odzemeni po konstituirawetona makedonskata dràvna vlast (2.08.1944 godina), avo odnos na subjektite toa se fizi~kite lica i nave-denite verski subjekti. Po isklu~ok, kako pravno li-ce vo postapka za denacionalizacija moè da se poja-

vi Zaednicata na Evreite na Republika Makedonija,{to e uredeno vo posebnite odredbi od Zakonot.

2. PROPISI VRZ OSNOVA NA KOI E VR[ENO ODZEMAWE NA IMOT PREDMET NA DENACIONALIZACIJA

Vo Zakonot ne se taksativno nabrojani propisitei osnovite so koi e vr{eno odzemawe na imototpredmet na denacionalizacija, tuku se dadeniformulacii so koi vsu{nost se opfateni siteprisilni propisi za nacionalizacija na imot, a toase:

a) Propisi so koi e vr{eno op{to odzemawe i og-rani~uvawe na sopstvenosta, a toa se takvi propisikoi se odnesuvaat na site sopstvenici koi na primer,nadminuvale imoten maksimum opredelen so zakon(agrarna reforma i kolonizacija, nacionalizacijana privatni stopanski pretprijatija, nacionali-zacija na golemite sto~ni posedi, nacionalizirawena grade`noto zemji{te, stanbeni zgradi i stanovi,delovni zgradi i delovni prostorii i dr.).

b) Propisi za odzemawe na imot zaradi ostvaru-vawe na op{tokorisni celi. Toa se propisi koi ne seodnesuvaat na site sopstvenici za opredelen vid naimot tuku odzemaweto se vr{elo poedine~no od sops-tvenicite zaradi ostvaruvawe na op{t interes (eks-proprijacija, arondacija i komasacija).

Specifi~na e sostojbata kaj ekspropriranite imo-ti, koja e isto taka obrabotena vo Zakonot. Imeno,soglasno Zakonot, predmet na denacionalizacija }ebidat samo onie eksproprijacii koi bile vr{eni za-radi ostvaruvawe na �op{tokorisni celi odnosnoop{t interes� (a ne javen interes), potoa vra}awetovo sopstvenost (a ne davaweto nadomest) na ekspro-

5 8 / 5 9

Implementacijata na Zakonot za denacionalizacija vo RepublikaMakedonija vo dosega{niov po~eten period e prosledena sorazre{uvawe na brojni o~ekuvani i neo~ekuvani problemi i davaohrabruva~ki rezultati

PROCESOTNA DENACIONALIZACIJAVO REPUBLIKA MAKEDONIJA


Olivera Filipovska, vomomentov, vr{i raboti i

zada~i na dol`nostapomo{nik na direktorot

na Upravata za imotnopravni raboti vo

Ministerstvoto zafinansii.

Rodena e 1958 godina voSkopje.

Diplomirala naPravniot fakultet voSkopje vo 1982 godina. Vo Ministerstvoto zafinansii vo Upravata

za imotno pravni rabotiraboti od 1985 godina.


priraniot imot vo postapka za denacionalizacija }ese re{ava samo po prethodno ispituvawe na vra}awevo sopstvenost na ekspropriraniot imot (deekspro-prijacija) spored Zakonot za eksproprijacija, pa do-kolku ne postojat zakonski uslovi za deeksproprija-cija, moè da se re{ava vra}aweto odnosno denacio-nalizacijata na ekspropriraniot imot kako i za siotdrug imot predmet na denacionalizacija. Isto takatreba da se ima predvid kako osobeno va`no, deka odvleguvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizaci-ja (8.05.1998 godina) do vleguvaweto vo sila na Zako-not za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za de-nacionalizacija (28.04.2000 godina), podnesenite ba-rawa do sudot za nadomest na ekspropriraniot imotza potrebite na op{t interes odnosno op{tokorisniceli, vo vonparni~na postapka, }e se zavr{at sporedodredbite na Zakonot za eksproprijacija (nadomestpo pazarna vrednost). Toa zna~i za imotot koj bilekspropriran zaradi ostvaruvawe na op{t interesodnosno op{tokorisni celi, za koj ne e podneseno vonavedeniot period barawe do sudot za nadomest, na-domestuvaweto }e se vr{i spored odredbite za nado-mest vo Zakonot za denacionalizacija, vo upravnapostapka.

v) Imot odzemen bez pravna osnova.Toa se vsu{-nost prisilni odzemawa koga dràvata ne nosela aktza odzemawe i bez osnov go zapi{uvala vo javniteknigi za evidencija kako dràven imot i raspolaga-la so istiot.

g) Imot odzemen so konfiskacija izre~ena za kaz-nivi dela do vleguvawe vo sila na Krivi~niot zako-nik (�Slu`ben list na FNRJ�, br.13/51) osven za delana voeni zlostorstva, koga voenite zlostornici severifikuvani od Me|unarodnata Komisija na Obe-dinetite Nacii.

Baratelot e dolèn kon baraweto za denacionali-zacija da priloì pravosilna sudska odluka za uki-nuvawe odnosno preina~uvawe na odlukata za kon-fiskacija, koja e osnova za poveduvawe i prodolù-vawe na postapkata za denacionalizacija.

d) Propisi so koi dràvata go prezela kako golemimotot koj {to sopstvenicite morale da go napu{tatvo tekot na okupacijata i imotot koj im e odzemen odstrana na okupatorot i negovite pomaga~i. Kaj ovojimot prete`no se raboti za imot na Evreite i drugiprisilno deportirani lica od strana na fa{is-ti~kiot okupator vo tekot na Vtorata svetska vojna.

|) Imot odzemen so izjava na volja dadena pod zaka-na i prisilba pred donesuvaweto na zakonite za go-

lemite nacionalizacii (pred propisite za agrarnareforma i kolonizacija, za privatnite stopanskipretprijatija i za nacionalizacijata na naemnitezgradi i grade`no zemji{te). Samo imotot odzemenso izjava na volja pod zakana i prisilba pred donesu-vaweto na navedenite prisilni propisi moè dabide predmet na denacionalizacija. Za sekoja vakvadadena izjava na volja Vladata donesuvala odluka zaprimawe na �podareniot� imot, takvi izjavi postojati treba da bidat priloèni vo spisite po predmetot.Postoeweto na zakanata i prisilbata vo ovie izjavine se dokaùva i avtomatski se smeta deka postoela.

Site izjavi na volja ili drugi pravni dela so koi eotstapen imot vo korist na dràvata, po donesuvawe-to na navedenite propisi za golemite nacionaliza-cii, a osobeno toa bilo zaradi steknuvawe na odrede-ni privilegii (osloboduvawe od pla}awe danok,steknuvawe pravo na detski dodatok i dr.), ne se pred-met na denacionalizacija.

Vrz osnova na ~len 12 i ~len 65 od Zakonot za dena-cionalizacija (pre~isten tekst na Zakonot - Slu`-ben vesnik na RM, br.43/2000), Vladata na RepublikaMakedonija gi donese Uredbata za sproveduvawe napostapkata za denacionalizacija i Uredbata za na~i-not i postapkata za utvrduvawe na vrednosta na imo-tot koj e predmet na denacionalizacija, koi ovozmo-ìja operacionalizacija na zakonskite odredbi.

3. POSTAPKA ZA DENACIONALIZACIJA

Organi za sproveduvawe na postapkata za denacio-nalizacija se komisiite za odlu~uvawe po barawataza denacionalizacija (vo ponatamo{niot tekst: ko-misii za denacionalizacija), {to gi formira minis-terot za finansii. Organite za denacionalizacijaodlu~uvaat soglasno Zakonot za denacionalizacija ipravilata na op{tata upravna postapka.

Vo postapkata za denacionalizacija u~estvuvaat ipodra~nite edinici na Upravata za imotno-pravniraboti pri Ministerstvoto za finansii (vo ponata-mo{niot tekst: podra~ni edinici za imotno-pravniraboti ili organi za imotno-pravni raboti), koi givr{at stru~no administrativnite raboti od postap-kata na komisiite za denacionalizacija.

Sloèniot proces na denacionalizacija sozdade potreba odisklu~itelno stru~no i tehni~ko-organizaciono rabotewe na

organite za denacionalizacija i od sozdavawe na sovetodavnocentralno telo na Ministerot za finansii, koe toj go formira

kako Sovet za denacionalizacija

6 0 / 6 1

D E N A C I O N A L I Z A C I J A

Bitni elementi vo postapkata za denacionaliza-cija se slednive:

Postapkata za denacionalizacija se poveduva nabarawe {to baratelot go podnesuva na obrazec pro-pi{an od ministerot za finansii.

Priemot na barawata za denacionalizacija se vr-{i vo podra~nite edinci za imotno-pravni raboti,koi im izdavaat obrasci bez nadomest na baratelite.

So edno barawe se poveduva postapka za denaciona-lizacija za imot {to bil odzemen so eden akt, a do-kolku oddelni imoti bile odzemeni so pove}e raz-li~ni akti potrebno e da se podnesat soodveten brojna barawa spored aktite.

Koga oddelni nedvi`ni imoti bile odzemeni soeden akt se podnesuva edno barawe, a nadle`nosta naorganot za denacionalizacija se opredeluva sporedpodra~jeto na koe se nao|a ili se nao|ala nedvi`nos-ta koja vo aktot za odzemawe bila prvo nazna~ena.Koga so eden akt bile odzemeni nedvi`ni i podvi`-ni imoti, baaraweto se podnesuva do organot za dena-cionalizacija nadleèn za nedvi`nosta koja bilaprva ozna~ena vo aktot za odzemawe.

Isto taka, koga aktot za odzemawe e objaven voslu`ben vesnik, baratelot go podnesuva vo obi~enpropis, odnosno fotokopija. Baraweto za denacio-nalizacija se podnesuva vo dva primeroka (obrasci).Kon prviot primerok od baraweto za denacionaliza-cija dokazite se priloùvaat vo original ili voslu`beno zaveren prepis, a ako barawe za denacio-nalizacija podnesuvaat naslednici se priloùva ipravosilno re{enie za proglasuvawe naslednici vooriginal ili vo slu`beno zaveren prepis. Kon vto-riot primerok od baraweto za denacionalizacija do-kazite se priloùvaat vo obi~en prepis ili foto-kopie, niv gi zaveruva podra~nata edinica za imot-no-pravni raboti, a ovaa zaverka ne e potrebna kogaaktot za odzemawe bil objaven vo �Slu`ben vesnik�,koj isto taka se priloùva kon vtoriot primerok odbaraweto.

Vtoriot primerok od baraweto so dokazite se dos-tavuva do Javnoto pravobranitelstvo od strana na

organot za denacionalizacija, zaradi negov uvid vopredmetite i prezemawe na dejstvija vo ramkite nazakonskite nadle`nosti na Javnoto pravobranitel-stvo za za{tita na imotnite prava i interesi na dr-àvata, a koi dejstvija prete`no se odnesuvaat napodgotovki zaradi eventualno barawe na zgolemenavrednost za imotot koj se vra}a vo sopstvenost ili zavra}awe na dadeniot nadomest za imotot vo vremetona negovoto odzemawe.

Kako osobeno va`no e da se ukaè deka vo izmina-tive 5 decenii vo sistemot koj postoe{e vo na{atazemja nastanaa brojni imotno-pravni odnosi naprisilno odzemawe na imoti od porane{nite sops-tvenici po razni osnovi od strana na dràvnite up-ravni i sudski organi. So ogled na toa, koncentraci-jata na nadle`nosta sega na eden organ vo obratniotproces t.e. denacionalizacijata, ne moè da se sfatii operacionalizira kako isklu~iva odgovornost naorganot za denacionalizacija samostojno i izolira-no da go ponese tovarot na denacionalizacija, tukuneophodno e negovo sinhronizirano i koordiniranosorabotuvawe so site drugi dràvni organi, ustano-vi i javno-pravni subjekti so cel uspe{no sprovedu-vawe na denacionalizacijata, kako kolektiven pro-ces.

Fakt e deka vo implementacijata na Zakonot za de-nacionalizacija, organot za denacionalizacija spro-veduva zakonski proekt na Republikata. Tokmu zara-di toa, dinami~no i intenzivno se povrzuva so dru-gite organi i institucii kako vo odnos na pribavu-vaweto na podatoci za evidencijata na imotite, ar-hivskite dokumenti, angaìrawe na proceniteli zavrednosta na imotite koi postojat i koi ne postojat,podogotuva instrukcii za na~in na rabotewe soglas-no na~elata na efikasnost i ekonomi~nost na pos-tapkite, se angaìra za obezbeduvawe na drug imotili akcii i udeli vo sopstvenost na dràvata za da-vawe na nadomest itn.

Tokmu ovoj sloèn proces na postapkite za dena-cionalizacija koj sozdade potreba od isklu~itelnostru~no i tehni~ko-organizaciono rabotewe na or-ganite za denacionalizacija, ja izrazi potrebata i odsozdavawe na sovetodavno centralno telo na Minis-terot za finansii, koe toj go formira kako Sovet zadenacionalizacija. Sovetot uspe{no funkcionirane samo sprema komisiite za denacionalizacija, tukui vo vospostavuvaweto na koordinacija i sorabotkaso Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedo-nija, ministerstvata, Dràvniot zavod za geodetskiraboti, Agencijata na RM za privatizacija, Javnotopretprijatie za stopanisuvawe so stanben i delovenprostor na Republika Makedonija, sudovite, kako i

Vo implementacijata na Zakonot za denacionalizacija, organotza denacionalizacija sproveduva zakonski proekt naRepublikata i tokmu zaradi toa, dinami~no i intenzivno sepovrzuva so drugite organi i institucii vo odnos napribavuvaweto na podatoci za evidencijata na imotite,arhivskite dokumenti, angaìrawe na proceniteli zavrednosta na imotite koi postojat i koi ne postojat, podgotvuvainstrukcii za na~in na rabotewe i sl.


objavi na informacii i izvestuvawa do gra|anite.Od dosega{noto re{avawe na barawata za dena-

cionalizacija proizleguva deka podneseni se re~isi1.000 barawa i toa osnovani i neosnovani po koi esoodvetno re{eno, potoa del od istite se odnesuvaatza vra}awe vo sopstvenost na objekti i zemji{ta, adel se odnesuvaat za davawe na nadomest vo drug imot,akcii i udeli vo sopstvenost na dràvata i vo obvrz-nici. Sekako procesot na denacionalizacija prodol-ùva i se o~ekuvaat novi barawa na gra|anite i real-nata slika na pravosilno okon~anite postapki za de-nacionalizacija se u{te e rano da se iskaùva ilipredviduva, imaj}i predvid deka rokot za podnesuva-we na barawa za denacionalizacija soglasno ~lenot

51 stav 1 od Zakonot za denacionalizacija e 5 godiniod denot na negovoto vleguvawe vo sila odnosno do8.05.2003 godina.

Implementacijata na Zakonot za denacionaliza-cija vo Republika Makedonija vo dosega{niov po~e-ten period i pokraj toa {to e prosledena so razre-{uvawe na brojni pra{awa koi se o~ekuvaa da se po-javat, no i takvi koi ne moèa da se predvidat, davaohrabruva~ki rezultati. Voedno, toa e i pottik da seprodolì vo pravec na zakonito, efikasno, uspe{noi organizirano rabotewe vo denacionalizacijata vointeres na pravata na gra|anite i ne na {teta i zag-rozuvawe na fundamentalnite interesi i prava nadràvata.

Novata zakonska regulativa vo Republika Ma-kedonija od oblasta na finansiite, ovozmoù-va bankite da kreiraat nov izvor na prihodi,

kako i da vr{at diverzifikacija na rizikot, prekurabotewe so hartii od vrednost.

Edna od novinite na Zakonot za hartii od vrednoste mo`nosta pokraj brokerskite ku}i, kako ovlasteniu~esnici na berzata za trguvawe so javno ponudenihartii od vrednost, da se javat i bankite po~nuvaj}iod 01.01.2002 godina. Zakonskoto re{enie od edna go-dina pretstavuva soliden period za konsolidirawena sostojbite vo bankite koi ve}e imaat osnovanobrokerski dru{tva, kako i za bankite koi se zain-teresirani da nudat uslugi za trguvawe so hartii odvrednost i planiraat da stanat ~lenki na berzata.Dopolnitelen argument za ovaa izmena pretstavuvakapitalnata sila i kadrovskata ekipiranost na ban-kite za odredeni pokvalitetni uslugi vo rabotewetoso hartii od vrednost.

Ovaa mo`nost e vo soglasnost so Evropskite di-rektivi, no i so svetskata praktika na inovacija nafinansiski instrumenti i na ekspanzija na aktiv-nostite na finansiskite institucii.

Vo toj kontekst, Zakonot za banki ovozmoùva ban-kite so osnova~ki kapital od 3.500.000 evra da moàtda kupuvaat i prodavaat kratkoro~ni hartii od vred-nost za svoja smetka i za smetka na komitentite. Do-deka, bankite so osnova~ki kapital od 9.000.000 evramoàt da trguvaat so dolgoro~ni i kratkoro~ni har-tii od vrednost za svoja smetka i za smetka na komi-tentite; da ~uvaat i upravuvaat so hartii od vred-nost, odnosno da rakovodat so finansiskiot imot zasmetka na klieni; da trguvaat so finansiski deriva-ti; da vr{at kupoproda`ba, garancija, organizirawe,podgotvuvawe i plasman na emisijata na hartii odvrednost; kako i da davaat konsalting uslugi.

Predlog-Zakonot za devizno rabotewe go libera-lizira izdavaweto i voveduvaweto na hartiite odvrednost na bankite vo stranstvo i vloùvaweto vohartii od vrednost vo stranstvo od strana na banki-te. Imeno, bankite moàt da izdavaat i voveduvaatsvoi hartii od vrednost na pazarite na kapital vostranstvo, po dobieno prethodno odobrenie od Komi-sijata za hartii od vrednost. Bankite so osnova~kikapital od 9.000.000 evra moàt da kupuvaat i proda-vaat hartii od vrednost vo stranstvo, koi se izdadeniili garantirani od Vladi na dràvi ~lenki naOECD i od me|unarodni finansiski institucii, ka-ko i drugi hartii od vrednost, pritoa po~ituvaj}i gikriteriumite za investiciski rejting opredeleni odstrana na Narodnata banka na Republika Makedoni-ja. Celosno liberalen pristap na bankite na stran-skite pazari na kapital se ovozmoùva po istekot naprvata etapa od Spogodbata za stabilizacija i aso-cijacija me|u Republika Makedonija i EvropskataUnija, koga nema da bide potrebna soglasnost od Ko-misijata za hartii od vrednost za izdavawe i vovedu-vawe na hartiite od vrednost, kako i }e se ovozmoìbankite, spored samostojno opredeleni kriteriumi,da odlu~uvaat za svoite plasmani na berzite vostranstvo.

Isto taka, Predlog - Zakonot ja otvora mo`nostapreku bankite, kako ovlasteni u~esnici, da se izda-vaat i voveduvaat stranski hartii od vrednost na ma-kedonskata berza, kako i nerezidenti da vloùvaatvo hartii od vrednost vo Republika Makedonija.

Od aspekt na involviranosta na bankite na paza-rite na kapital, poto~no vo raboteweto so hartii odvrednost, postojat dva vida na bankarski sistemi. Vonekoi zemji, a osobeno vo SAD, postoi razlika me|ukomercijalno i investicionoto bankarstvo. Taka,komercijalnite banki se zanimavaat isklu~itelnoso kreditno-depozitni aktivnosti, dodeka pak, in-vesticionite banki moàt da rabotat so hartii odvrednost. Me|utoa, vo pove}eto zemji, vklu~uvaj}i ja

6 2 / 6 3

Vo pove}eto zemji, vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija, seprimenuva sistemot na univerzalno bankarstvo, vo koj ne postojatinstitucionalni zabrani za u~estvo na bankite na pazarite nakapital. Prakti~no, bankite vo svoite portfolija moàt da gikoristat site instrumenti na finansiskiot pazar

BANKITE NA PAZAROT NAKAPITAL

MajaPARNARXIEVA


Maja Parnarxieva ena~alnik vo Sektorot za

finansiski sistem voMinisterstvoto za

finansii. Rodena e vo 1976 godina.

Diplomirala vo 2000godina na Ekonomskiot

fakultet vo Skopje -nasoka finansii i

bankarstvo.Pred vrabotuvaweto vo

Ministerstvoto zafinansii rabotela vo

Ministerstvoto za razvojvo Oddelenieto za

Evropska integracija.Posetuvala golem broj

me|unarodnikonferencii i seminari

od oblasta nabankarskata strategija i

procesot na razvoj naBalkanot.

Poseduva sertifikat zapoloèn brokerski

ispit. Zboruva angliski i ger-

manski jazik.


i Republika Makedonija, se primenuva sistemot nauniverzalno bankarstvo, vo koj ne postojat institu-cionalni zabrani za u~estvo na bankite na pazaritena kapital. Prakti~no, bankite vo svoite portfoli-ja moàt da gi koristat site instrumenti na finan-siskiot pazar.

Interesno e da se zabeleàt i promenite {to seslu~uvaat vo SAD po osnov na ova pra{awe, bidejkise pomali se limitite za komercijalnite banki da seaktiviraat i na poleto na raboteweto so hartii odvrednost. Imeno, naukata i praktikata zabeleùvaatse pomala granica me|u komercijalnoto i investi-cionoto bankarstvo.

Analizata na investicionite portfolija na ban-kite pokaùva deka dominiraat dve grupi na plasma-ni: vo krediti i vo hartii od vrednost. Sepak, pora-di tradicionalnoto razmisluvawe na bankite, a mo-èbi i poradi seu{te nerazvienata praktika na ban-kite da rabotat so hartii od vrednost, procentualno-to u~estvo na kreditnite plasmani e pogolemo.

Postojat tri bitni razliki me|u plasmanite nabankite vo krediti i vo investicii (hartii od vrednost).

Prvo, kreditite im se odobruvaat na pretprijati-jata imaj}i gi vo predvid postojanite komitentskiodnosi, kako i li~nite kontakti so menaxerite, do-deka, pak, investiciite se pove}e nepersonalni. Sodrugi zborovi, kaj investciite se raboti za ~isto pa-zaren odnos, a kaj kreditite se zemaat vo predvid ikomitentnite odnosi koi se formirani vo prethod-nite godini ili decenii.

Vtoro, inicijativata za dobivawe na kredit ja po-krenuvaat klientite na bankata, a inicijativata zakupuvawe na hartii od vrednost na sekundarniot pa-zar ja pokrenuva bankata. Bankite koga kupuvaat har-tii od vrednost biraat tajming koj im odgovara naj-mnogu, so cel za celosen plasman na raspolo`liviotkrediten potencijal.

Treto, kreditite za bankite se nelikvidna aktiva,me|utoa, koga bankite imaat hartii od vrednost vosvojata aktiva, tie imaat pogolema mo`nost da giprodadat pred nivnoto dospevawe, {to osobeno vaìza kratkoro~nite hartii od vrednost za koi postoirazvien sekundaren pazar.

Hartiite od vrednost so koi raspolagaat bankitemoàt da se podelat vo dve kategorii: sekundarna re-zerva na likvidnost (so koja se odrùva likvidnostana bankite vo slu~aj na nenadeen odliv na sredstva) iplasmani na t.n. investiciona smetka (koja bankiteja dràt prvenstveno so cel za dobivawe na prinos ivlijanie na visinata na kamatniot rizik).

Govorej}i za investicionite portfolija na banki-te mora da se napravi distinkcija me|u dve osnovni

strategii na investicioni politiki: pasivna inves-ticiona politika, koja zna~i deka bankata formiraodredeno portfolio na hartii od vrednost i go drìsî do istekot na nivnata ro~nost (buy and hold strate-gy) i aktivna investiciona politika, koja ñ ovoz-moùva na bankata da vr{i kratkoro~ni transakciina finansiskiot pazar so cel za ostvaruvawe na do-bivka po osnov na promena na pazarnata cena na har-tiite od vrednost.

Kako ovlasteni u~esnici na berzata, bankite mo-àt da se pojavat i na primarniot i na sekundarniotpazar na kapital.

Na primarniot pazar bankite vr{at tri funkcii:l sovetodavna funkcija za pretprijatija koi

sakaat da izvr{at emisija na novi serii akciiili obvrznici. Vo ovoj slu~aj, bankite vnima-telno gi sledat dvièwata na pazarite na kapi-tal, za da moàt da gi sovetuvaat pretprijatija-ta za iznosot na hartiite od vrednost i uslovitepod koi tie se nudat na investitorite na paza-rot. Tuka moè da se vklu~i i potrebata bankiteda pomagaat i vo izrabotka na prospektite, koise dostavuvaat do Komisijata za hartii od vred-nost za odobruvawe na emisijata.

l vtorata funkcija na bankite se sostoi vo garan-tirawe na novite plasmani na hartiite od vred-nost na pretprijatijata. Vo slu~aj plasmanot da

ne bide vo celost uspe{en, toga{ bankata imaobvrska da go otkupi ostanatiot del na emiti-rani hartii od vrednost ili da dade kredit napretprijatieto sî do momentot na proda`ba napreostanatiot iznos na hartii od vrednost.

l bankite organiziraat i distribucija (proda`-ba) na novo-emitiranite hartii od vrednost napazarot na kapital vo korist na investitorite.

Site funkcii naj~esto gi vr{i konzorcium nabanki, pri {to edna banka e glaven koordinator.Konzorcium se pravi za sekoja emisija na hartii odvrednost, poradi potreba za raspredelba na rizikoti aktivnost vo vrska so emisijata.

Na sekundarniot pazar na kapital bankite moàtda vr{at brokerski i dilerski funkcii.

Kaj brokerskata funkcija, bankite samo tehni~kigi sproveduvaat nalozite od svoite komitenti za

Edna od novinite na Zakonot za hartii od vrednost e mo`nostapokraj brokerskite ku}i, kako ovlasteni u~esnici na berzata

za trguvawe so javno ponudeni hartii od vrednost, da se javat ibankite (po~nuvaj}i od 01.01.2002 godina)

6 4 / 6 5

B A N K I T E N A P A Z A R O T N A K A P I T A L

kupuvawe, odnosno prodavawe na odredeni hartii odvrednost. Za vr{ewe na ovaa funkcija bankite nap-la}aat provizii za izvr{enite uslugi. Vo ponovovreme, bankite nastojuvaat da dràt odreden broj nanajkvalitetni hartii od vrednost, za da moàt, ne-posredno na svoite {alteri da izvr{uvaat kupovniili proda`ni transakcii so svoite komitenti. Voslu~aj da nemaat hartii od vrednost {to odgovaraat,bankite preku svoite brokeri moàt da izvr{atvakvi transakcii na vonberzanskiot pazar ili nabrzata po tekovni berzanski ceni.

Posebna e ulogata na bankite vo vr{ewe na diler-skite funkcii na pazarot na kapital. Bankite kakodileri rabotat za svoja smetka, {to pretpostavuvadeka imaat odredeni vidovi na hartii od vrednost.Zatoa, bankite moàt da se pojavat kako market mak-ers, {to zna~i deka vo sekoj moment nudat kupovna iproda`na cena za odredeni hartii od vrednost. Ban-

kite se obvrzani da izvr{uvaat kupovni ili proda`-ni transakcii so komitentite po tie ceni. Vo funk-cija na dileri, bankite ostvaruvaat zarabotuva~kana dva na~ina. Prviot na~in e maràta (spread) me|uproda`nata i kupovnata cena na hartiite od vred-nost. Pokraj toa, moè da se ostvari dobivka ilizaguba vo vrska so promenata na cenata na hartiiteod vrednost koi dilerite gi dràt vo zaliha.

Na kraj treba da se spomenat i staratelskite de-partmani vo bankite vo koi komitentite na bankatamoàt da gi doverat svoite hartii od vrednost, a ban-kata da gi izvr{uva site aktivnosti vo vrska so nap-

latata na kamati i dividendi. Isto taka, bankite mo-àt da vovedat i t.n. avtomatski investicionen ser-vis, so {to odnapred se determiniraat mese~nite iz-nosi koi klientot gi dava za kupuvawe na hartii odvrednost na najpoznatite pretprijatija.

Bankite moàt da sproveduvaat i programi za re-investirawe na kamatite i dividendite za smetka naklientot. A, vo razvienite zemji se' po~esta pojava ebankite da gi vodat penziskite fondovi na pretpri-jatijata, so dogovor pome|u kompanijata i bankata.

Dobivkata na bankite od raboteweto so hartii odvrednost proizleguva glavno od informacionataprednost i od ekonomijata na obem.

Imeno, kompanijata so pogolem ugled (naj~esto po-golemite kompanii) go namaluva jazot {to se odnesu-va na informaciite za kreditosposobnosta i bitni-te karakteristiki na nivnite investicioni proektipreku koristewe na rejting agencii i direktnovklu~uvawe na pazarot na kapital. Me|utoa, na po-malite i pomladite kompanii, poradi malata finan-siska mo}, naj~esto im se potrebni finansiski pos-rednici, t.e. bankite, so koi gradat dolgoro~na sora-botka za koristewe na nivnite raznovidni finansis-ki instrumenti.

Ekonomiite od obem se osnova za efikasnosta nabankite i toa od aspekt na proizvodstvo i potro{u-va~ka na finansiski uslugi. Ekonomija od obem pos-toi kaj sobirawe na informacii, namaluvawe nafiksnite tro{oci preku odrùvawe na odnosite soklientite so pomo{ na {irok set na produkti, dis-tribuirawe na dopolnitelni produkti so pomalimarginalni tro{oci i brzo prilagoduvawe na pro-menite vo pobaruva~kata za finansiski produkti.Isto taka, klientite gi namaluvaat tro{ocite za ba-rawe i monitoring preku kupuvawe na paket na fi-nansiski uslugi od eden provajder, t.e. banka, vo od-nos na obezbeduvawe na sekoja od potrebnite uslugiod razli~ni provajderi.

Analizata na investicionite portfolija na bankite pokaùvadeka dominiraat dve grupi na plasmani: vo krediti i vo hartiiod vrednost. Sepak, poradi tradicionalnoto razmisluvawe nabankite, a moèbi i poradi seu{te nerazvienata praktika nabankite da rabotat so hartii od vrednost, procentualnotou~estvo na kreditnite plasmani e pogolemo

Na 25 noemvri 2000 godina be{e parafiranaSpogodbata za stabilizacija i asocijacija me-|u Evropskata Unija i Republika Makedonija,

vo koja, me|u drugite, se zacrtani i slednive celi:

l da obezbedi soodvetna ramka za celosna i zabr-zana integracija na Republika Makedonija voEvropskata Unija; i

l da gi poddrì naporite na Republika Makedo-nija za razvoj na ekonomskata i me|unarodnatasorabotka i so prisposobuvawe na zakonodav-stvoto so ona na zaednicata.

Realizacijata na celite od Spogodbata, koi vsu{-nost se i strate{ki opredelbi na Republika Make-donija, ne e pra{awe na èlbi i deklarativno izjas-nuvawe ZA. Naprotiv, integracijata e dolg i mako-trpen proces koj bara angaìrawe na site raspolo-ìvi i kompetentni resursi vo ispolnuvaweto napravilata i standardite definirani vo dokumentipoznati kako direktivi na Sovetot na Evropskataunija.

Vo ovaa prilika, na{iot interes }e go zadrìmena eden segment, sektorski ograni~en, od procesot naintegracija, a toa e harmonizacija na doma{noto za-konodavstvo od sferata na bankarskiot sistem soona vo zemjite na Evropskata unija.

Vo oblasta na bankarstvoto, Sovetot na Evropaima doneseno pove}e direktivi: Direktiva od 12 de-kemvri 1977 godina za koordinacija na zakonite, reg-ulativata i administrativnite pra{awa vo vrska sootpo~nuvaweto i raboteweto na kreditnite institu-cii, poznata kako Prva bankarska direktiva, Direk-tiva od 15 dekemvri 1989 godina koja pretstavuva iz-mena i dopolnuvawe na Prvata i e poznata kako Vto-ra bankarska direktiva, Direktiva od 17 april 1989godina za sopstvenite fondovi na kreditnite insti-tucii, Direktiva od 18 dekemvri 1989 godina za stap-kata na solventnost, Direktiva od 6 april 1992 godi-na za supervizija na kreditnite institucii na kon-solidirana osnova, Direktiva od 21 dekemvri 1992godina za monitoring i kontrola na golema izloè-

VioletaSTOJANOVSKA

PETROVSKA


Violeta StojanovskaPetrovska e Sovetnik naministerot vo Sektorotza finansiski sistem. Rodena e 1956 godina.Diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1984 godina,nasoka ekonomskapolitika i razvoj.Vo Ministerstvoto zafinansii raboti od 1985godina.U~estvuvala vorealizacija na golem brojna proekti vo ramkite naMinisterstvoto zafinansii od oblasta nabankarstvoto,osiguruvaweto, igrite nasre}a, reforma nafinansiskiot sistem itn. ^len e na pove}e rabotnitela i upravni odbori iovlasten pretstavnik naMinisterstvoto zafinansii vo nekolkukomisii.


MAKEDONSKIOT BANKARSKI SISTEMNIZ PRIZMATA NA DIREKTIVITE NASOVETOT NA EVROPSKATA UNIJA

Integracijata vo finansiskiot pazar na Evropskata unija, pretstavuvanajgolem predizvik za samite banki, koi zaradi uspe{en nastap na toj

pazar moraat da go zabrzaat procesot na sopstvenata reorganizacija, daizvr{at kadrovsko i tehni~ko doopremuvawe, da vospostavat soodvetni

sistemi na upravuvawe, kako i da ja pro{irat lepezata na uslugi {to ginudat

6 6 / 6 7

B A N K A R S K I S I S T E M

nost, Direktiva od 30 maj 1994 godina za {emi na ga-rantirawe na depoziti i drugi direktivi koi reg-uliraat oddelni segmenti od raboteweto na kredit-nite institucii, posebno vo delot na godi{nitesmetki.

Spomenatite, kako i ostanatite direktivi, nemaatpretenzija da bidat akti so zakonska sila, zadolì-telni za nacionalnite zakonodavstva, tuku gi davaatnasokite vo koi treba da se dviàt nacionalnite za-konodavstva zaradi postignuvawe na dve osnovniceli: a) kreirawe na ambient za ramnopraven pris-tap i tretman na bankarskite institucii i investi-tori vo uslovi na konkurencija na pazarot, i b) sig-urnost na klientite i na samite institucii.

OSVRT VRZ SODR@INATA NADIREKTIVITE VO OBLASTA NA BANKARSKIOT SEKTOR

Prvata i Vtorata bankarska direktiva gi defini-raat normite i standardite vo pogled na osnovawetona bankarski institucii i pruàweto na uslugi vobankarskiot sektor. Ova podrazbira zadolìtelnodobivawe dozvola za otpo~nuvawe so rabota od stra-na na ovlastena institucija, za {to e neophodno da seispolnat odredeni uslovi kako {to se: vloùvawe naminimum inicijalen kapital od 5 milioni evra i ob-vrska za odrùvawe na negovata vrednost, priloù-vawe na soodvetna programa za rabota, naveduvawe narabotite {to }e gi vr{i institucijata, rakovodeweso institucijata od strana na najmalku dve lica so za-dovolitelen integritet i iskustvo. Istovremeno, sevospostavuvaat i standardi za identifikuvawe ikontrola na kvalifikuvani udeli. Za kvalifikuvanudel se smeta steknuvawe na 10% ili pove}e od kapi-talot ili od akciite so pravo na upravuvawe, so toa{to supervizorskite organi zadolìtelno go kon-troliraat steknuvaweto na 20%, 33% ili 50% od ka-pitalot ili od akciite so pravo na upravuvawe .

Direktivite posebno insistiraat na vospostavu-vawe na prepoznatliva institucija koja }e izdavadozvoli za osnovawe i rabota na kreditnite insti-tucii i }e vr{i prudentna supervizija na istite poop{to prifateni standardi. Primenata na op{titesupervizorski standardi e od isklu~itelno zna~ewezaradi principite na edinstvena dozvola i na kon-trola od strana na mati~nata zemja. Ova zna~i dekakreditnite institucii licencirani vo edna zemjamoàt da otvoraat filijali vo druga zemja bez doz-vola od zemjata doma}in, a supervizijata na vkupnatasolventnost (i na mati~nata banka i na filijalata)ja vr{i nadle`niot organ na zemjata {to ja izdaladozvolata.

Koga se vo pra{awe principite na supervizorskakontrola, treba da se ima predvid i Direktivata zasupervizija na kreditnite institucii na konsolidi-rana osnova, ~ija cel e sledewe i kontrola na sol-ventnosta i golemata izloènost na povrzani licakoi so~inuvaat grupa celosno ili delumno angaì-rana vo vr{ewe na bankarski raboti. Direktivata gidefinira slu~aite i subjektite opfateni so super-vizijata na konsolidirana osnova, isklu~ocite odovoj vid na supervizija, sorabotkata me|u nadle`ni-te supervizorski organi vo slu~aj da postojat pove}e,dol`nosta za dostavuvawe na potrebni informaciiod strana na subjekti koi ne se opfateni so supervi-zijata na konsolidirana osnova.

Vo funkcija na efikasna i op{to prepoznatlivasupervizorska kontrola koja obezbeduva stabilnostna finansiskiot sektor, Sovetot na Evropskata uni-ja gi donese Direktivata za sopstveni fondovi, Di-rektivata za stapkata na solventnost i Direktivataza kontrola i monitoring na golema izloènost, sokoi se harmonizirat tehni~kite aspekti na supervi-zorskata kontrola, pred se vo delot na solventnostana kreditnite institucii.

Soglasno Direktivata za sopstvenite fondovi, is-tite gi so~inuvaat osnovniot kapital (core capital) idopolnitelniot kapital (supplementary capital), pri{to dopolnitelniot kapital ne smee da go nadmineiznosot na osnovniot. Utvrdeni se i limiti za u~es-tvoto na oddelni komponenti na dopolnitelniot ka-pital vo osnovniot, kako i za u~estvoto na oddelnikomponenti na osnovniot kapital vo odnos na vkup-niot kapital.

Direktivite na Sovetot na Evropskata unija gi davaat nasokitevo koi treba da se dviàt nacionalnite zakonodavstva zaradipostignuvawe na dve osnovni celi: kreirawe na ambient zaramnopraven pristap i tretman na bankarskite institucii iinvestitori vo uslovi na konkurencija na pazarot, i sigurnostna klientite i na samite institucii


Vo uslovi na slobodna i direktna konkurencija me-|u bankite, stapkata na solventnost pretstavuva is-klu~itelno vaèn supervizorski standard koj na nad-le`nite organi im ovozmoùva monitoring na kre-ditniot rizik i prevencija na distorziite vo konku-rencijata i vo bankarskiot sistem, voop{to. Poa|aj-}i od vakvoto zna~ewe, Direktivata za stapkata nasolventnost ja definira istata kako odnos me|u sop-stvenite fondovi i vkupnata aktiva i vonbilansnitestavki poramneti spored soodvetniot stepen na ri-zik. Standardiziranata stapka na solventnost e mi-nimum 8%, so mo`nost nadle`nite organi da propi-{at i povisoka. Zavisno od prirodata na aktivata ivonbilansnite stavki i vidot na obezbeduvaweto, ut-vrdeni se ~etiri stepeni na rizi~nost (ponderi) itoa 0%, 20%, 50% i 100%. Stapkata na solventnostzadolìtelno se presmetuva barem dva pati godi{no.Zaradi limitirawe na zagubite na bankata {to mo-è da gi predizvika koncentracijata na kredititekon eden ili grupa na povrzani klienti, Sovetot naEvropskata unija na 21 dekemvri 1992 godina, kakointegralen del na supervizorskata kontrola, usvoiDirektiva za monitoring i kontrola na golema izlo-ènost. Stavkite koi ja so~inuvaat izloènosta (ak-tivata i vonbilansnite stavki) se definirani sog-lasno Direktivata za stapkata na solventnost. Za go-lema izloènost se smeta sekoja izloènost kon ed-no ili grupa povrzani lica koja e ednakva ili nadmi-nuva 10% od sopstvenite fondovi na bankata. Vkup-nata izloènost kon edno ili grupa na povrzani li-ca ne smee da nadmine 25% od sopstvenite fondovi,odnosno 20% za izloènost kon grupa koja i pripa|ana bankata. Agregatniot iznos na golemata izloè-nost ne smee da nadmine 800% od sopstvenite fondo-vi. Instituciite se dol`ni da vospostavat adekvat-na administrativna i smetkovodstvena procedura iinterni kontrolni mehanizmi za identifikacija nagolema izloènost i za promenite vo nea. Za sostoj-bite so golemata izloènost bankite, po sopstvenizbor, ja izvestuvaat nadle`nata institucija na edenod slednive dva na~ini: a) najmalku edna{ godi{no,so izvestuvawe vo tekot na godinata za pojava na novagolema izloènost i za zgolemuvawe na postojna iz-loènost za minimum 20% vo odnos na prethodnotoizvestuvawe, ili b) najmalku 4 pati godi{no za sitegolemi izloènosti.

Edno od osnovnite pravila na edinstveniot pazarna bankarski uslugi, ~ija cel e zacvrstuvawe na sta-bilnosta na bankarskiot sektor i za{titata na {te-da~ite, e obvrskata za kreditnite institucii da vos-postavat soodvetni {emi za garantirawe na depozi-tite. So Direktivata za {emi za garantirawe na de-poziti iznosot {to se garantira e limitiran do20.000 evra. Limitot za garantirawe se odnesuva napoedine~en depozitar, a ne na depozit. Predmet nagarantirawe se isklu~ivo identifikuvanite depozi-ti, pri {to se definiraat i depozitite koi ne se ga-rantiraat. Interesno e {to se dava mo`nost, zaradisocijalni pri~ini, odredeni depoziti da bidat ce-losno pokrieni so garancija.

Vo ramkite na edinstveniot pazar, {emata na ma-ti~nata zemja gi pokriva i depozitite na filijalitevo drugi zemji ~lenki, no istata ne moè da bide in-strument za konkurencija na pazarot, odnosno so ga-rancijata ne moè da bide opfaten pogolem iznos odonoj {to e prifaten vo zemjata-doma}in.

IMPLEMENTACIJA NA DIREKTIVITE VO BANKARSKIOT SISTEM NA REPUBIKA MAKEDONIJA

Od aspekt na zalo`bite na Republika Makedonijaza integracija vo zaedni~kiot evropski pazar, vokonkretniot slu~aj na pazarot na finansiski uslugi,logi~no i neodminlivo e pra{aweto {to e naprave-no do sega i {to pretstoi vo naredniot period?

Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedo-nija ja promovira Narodnata banka vo institucijanadle`na za licencirawe i supervizorska kontrolana bankite, odnosno zadovolen e principot na posto-ewe kompetentna i prepoznatliva institucija zalicencirawe i supervizija na bankite. Ostanuva naNarodnata banka da gi prodolì zapo~natite aktiv-nosti za jaknewe na kadrovskata i tehni~kata opre-

Edno od osnovnite pravila na edinstveniot pazar na bankarskiuslugi, ~ija cel e zacvrstuvawe na stabilnosta na bankarskiot

sektor i za{titata na {teda~ite, e obvrskata za kreditniteinstitucii da vospostavat soodvetni {emi za garantirawe na

depozitite

6 8 / 6 9

I M E

menost zaradi efikasna implementacija na barawata{to se postavuvaat pred nea.

Uslovite propi{ani so doma{nata legislativa zaosnovawe na banka se vo soglasnost so standarditeprimenlivi vo Evropskata Unija. So noviot Zakonza banki e napravena harmonizacija i vo odnos na us-lovite i kriteriumite za steknuvawe udeli vo ban-kata i kontrolata na istite. Od po~etokot na 2003godina celosno }e se ukine ograni~uvaweto vo pog-led na potrebniot broj na osnova~i, so {to }e se pos-tigne celosna usoglasenost so Vtorata bankarska di-rektiva. Celosno se harmonizirani i standardite zasledewe i kontrola na rizicite od kreditnite ak-tivnosti na bankata (golema izloènost, vkupna go-lema izloènost kon eden ili grupa povrzani subjek-ti i agregatna golema izloènost). Prifaten e istandardot za minimalna stapka na solventnost od8%, kako i standardite za investicionite aktivnos-ti na bankata: vkupnite investicii na bankata mo-àt da iznesuvaat 60% od garantniot kapital, a vlo-ùvawata vo kapitalni delovi vo nefinansiski in-stitucii moè da iznesuvaat do 15% od kapitalot nabankata. Ostanuva ograni~uvaweto od 30% od kapi-talot na bankata za vkupni vloùvawa vo kapitalnidelovi, koe treba da bide ukinato vo pretstojniotperiod.

Za prv pat vo doma{noto zakonodavstvo e vovedenaobvrska za bankite da gi opredeluvaat, ocenuvaat irakovodat so rizicite razli~ni od kreditniot riziki toa spored op{ti standardi {to }e gi utvrdi Na-rodnata banka na Republika Makedonija, kako i davospostavat nov, zadolìtelen organ vo bankata -Odbor za rakovodewe so rizikot. Isto taka, vovede-na e i obvrska za bankite da sostavuvaat i konsolidi-ran finansiski izve{taj vo slu~aj da imaat kapital-ni delovi vo drugi pravni lica vo visina od nad 20%od kapitalot na tie pravni lica.

Vo noviot Zakon za banki se prifateni i standar-dite na Evropskata unija vo pogled na rakovodeweto

so banarskite institucii: voveden e principot na~etiri o~i, a za prv pat se regulira i konfliktot nainteresi kako pra{awe od bitno zna~ewe za objek-tivnost pri donesuvaweto na delovnite odluki.

So donesuvaweto na Zakonot za Fondot za osigu-ruvawe na depoziti vo sredinata na 2000 godina sepostigna zna~itelna harmonizacija i vo delot naza{titata na depozitite. Prifateni se osnovniteprincipi, so toa {to, zaradi slabata finansiskamo} na doma{nite institucii, za naredniot periodostanuva da se postigne nivoto na garantirawe od20.000 evra, kako i pro{iruvawe na opfatot na ga-rancijata i vrz depozitite na pravnite lica. Ovausoglasuvawe }e bide neophodnost za samite bankizaradi nivna konkurentnost na zapadno-evropskiotfinansiski pazar.

Od pogore iznesenite fakti proizleguva konsta-tacija deka vo zakonskata regulativa na RepublikaMakedonija, so retkite isklu~oci koi bea prethodnospomenati, re~isi vo celost se implementiraniprincipite definirani vo bankarskite direktivina Sovetot na Evropskata unija. Vo sferata na do-ma{nata legislativa pretstoi donesuvawe na regu-lativa za institucionalizirawe na internet ban-karstvo, so {to na doma{nite banki }e im se ovozmo-ì prifa}awe i implementacija na novi tehniki itehnologii kako preduslov za kompetitiven nastapna pazarot na Unijata. Potrebno e da se donese i reg-ulativa za finansiskite institucii koi ne se banki,a vr{at odredeni finsiski aktivnosti. Pokraj pra-{awata vrzani so osnovaweto i raboteweto na ovieinstitucii, zadolìtelno }e treba da se definira iorganot {to }e vr{i supervizorska kontrola na is-tite.

Zaradi pravilna i precizna primena na zakono-davstvoto na Evropskata unija neophodno e da se nap-ravat terminolo{ki usoglasuvawa na poimite i kat-egoriite vo finansiskata sfera.

Mnogu zna~ajna zada~a ~ie realizirawe e vo tek, edonesuvaweto na podzakonskite akti so koi }e se pre-cizira sodrìnata na oddelni kategorii definira-ni vo Zakonot za banki. Vo podzakonskite akti trebada se preto~at tehni~kite aspekti na oddelnite di-rektivi, pred se, na Direktivata za sopstveni fon-dovi i Direktivata za stapka na solventnost. Ova esloèna i odgovorna zada~a {to treba da ja real-

Vo zakonskata regulativa na Republika Makedonija, so retkiisklu~oci, re~isi vo celost se implementirani principitedefinirani vo bankarskite direktivi na Sovetot naEvropskata unija


izira Narodnata banka na Republika Makedonija iod ~ija uspe{na realizacija }e zavisi dali prifate-nite zakonski re{enija }e bidat operacionalizira-ni.

Narodnata banka na Republika Makedonija i dru-gite supervizorski organi koi moèbi }e bidat ov-lasteni za kontrola na nebankarskite finansiskiinstitucii, }e treba da se podgotvat za implemen-tacija na supervizorska kontrola na konsolidiranaosnova. Ova dotolku pove}e {to so razvojot na inves-ticionoto bankarstvo, ovozmoèno so noviot Zakon

za banki, }e raste potrebata od vakov vid na supervi-zija.

Sekako, integracijata vo finansiskiot pazar naEvropskata unija, pretstavuva najgolem predizvik zasamite banki. Zaradi uspe{en nastap na toj pazar tiemoraat da go zabrzaat procesot na sopstvenata, vna-tre{na reorganizacija, da izvr{at kadrovsko i teh-ni~ko doopremuvawe, da vospostavat soodvetni sis-temi na upravuvawe, kako i da ja pro{irat lepezatana uslugi {to gi nudat.

7 2

PODGOTVUVA I IZDAVA:

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKm-r Zoran Stavreski

REDAKCISKI KOLEGIUM:Van~o Kargovm-r Anita AngelovskaAleksandra Na}evaAleksandar StojkovGordana JankulovskaGordana Ivanovi}

�PRODUKCIJA M�

DIZAJN:Zoran Rizovski - RiòMiroslav Milanovi}

FOTOGRAFIJA:Kire Galevski

FOTOLITI:MagnaSken, Skopje

PEÂTI:Niko Kompani, Skopje

Tira`:500 primeroci

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

Documents

Broj 5 PDF · 2011-04-21 · 1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvi‘ewata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa,