Grajske Poletne Prireditve v Laškem petek, 21. junija 1991, ob 21. uri

I R E N A GRAFENAUER, flavta Klaus JACKLE, kitara

PIVOVARNA LAŠKO

Ce bo vreme slabo, bo prireditev v Nadžupnijski cerkvi v Laškem Prodaja vstopnic v Kompasovim poslovnicah v Laškem in Celju

Književni listi: Kongres SSK in bistvena vprašanja Slovencev - Novo vodstvo Znamenja - Širše o pisatelju z drugega brega |

Č E T R T E K , 20. JUNIJA 1991 • LJUBLJANA GLAVNI IN O D G O V O R N I L E T O XXXIII • ŠT. 142 • CENA 14 D I N A R J E V U R E D N I K 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL TlT D O B E R Š E K

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

Pogovor o osamosvojitvi s premierom Markovičem Ugibanja, kaj bo prinesel sestanek Milana Kučana, Drnovška in Stipeta Mesiča z Antejem Markovičeni -U U B I J A N A , 19. junija - Napovedani sestanek med Milanom Kučanom, Franjem Tudmanom in Antejem Markovičem, - pridru-žila sta se jim še Janez Drnovšek in Stipe Mesič - na katerem naj bi govorili o razmerah v državi in o posledicah razglasitve slovenske neodvisnosti, se je začel danes v Beogradu. Za sestanek sta se v soboto v Ljubljani dogovorili slovenska in hrvaška delegacija, ko sta govorili o skupnem postopku osamosvajanja. Na sestanku so spregovorili tudi o zveznem carinskem ultimatu, oh katerem je bilo v ponedeljek sicer doseženo premirje do srede.

Kaj naj bi sestanek prinesel, za zdaj nihče nc ve, vendar pa naj bi na njem obravnavali vsa pereča vprašanja, ki so ta hip povezana s slovenskim in hrvaškim osamo-svajanjem. Slovenska in hrvaška stališča so jasna, kaj misli Marko-vič, pa je večja uganka, kajti še vedno ni znano, ali se je sprijaznil z dejstvom, da se bo skupaj s Slo-venijo osamosvojila tudi Hrvaška. Mnogi namreč mislijo, da je to po-

vsem nova kvaliteta v jugoslovan-skih odnosih in da se je znašel v veliki zagati tudi Ante Markovič, ki je sicer še vedno deležen podpo-re iz tujine, vendar pa je tudi vse več znamenj, da se tujina strinja z »avtonomijo in samoodločbo« ju-goslovanskih republik.

Zato tudi ni jasno, ali se bo se-stanek danes zvečer končal ali pa se mislijo vsi trije sobesedniki v na-slednjih dneh šc enkrat srečati, saj

Franja Tudmana, Janeza Stiske zveznega premiera se morajo ob nekaterih načelih po-litičnih stališč pomeniti tudi o šte-vilnih konkretnih stvareh: o finan-ciranju zveznega proračuna, cari-nah, monetarnih zadevah, vojski itd. Veliko pa bo odvisno tudi od uspešnosti ali neuspešnosti jutriš-njega sestanka predsedstva SFRJ, na katerem naj bi poskušali zapol-niti praznino, ki je nastala z neiz-volitvijo Stipeta Mesiča za pred-sednika predsedstva. Predvsem v tujini namreč še vedno pričakuje-jo, da bomo v Jugoslaviji rešili to ustavno krizo; posredno pa naj bi bil sestanek povezan tudi s priho-dom ameriškega zunanjega mini-stra Jamesa Bakerja v Beograd, kjer naj bi se v petek pogovarjal z Antejem Markovičem, vendar pa se bo sestal tudi z vsemi republiški-mi predsedniki«! D. S.

Tacen nared za svetovno prvenstvo LJUBLJANA, 19. juniju - Tacen je pripravljen za svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Sedaj, ko so prireditelji postorili vse za izvedbo velikega športnega tekmovanja, si žele zlasti še lepega vremena. Danes bodo udeleženci SP opravili še uradni trening, popoldne bo slovesen začetek svetovnega prvenstva, v petek, soboto in nedeljo pa bodo tacenske brzice odločale o naslovih svetovnih prvakov. (Fotgo: Igor Modic)

Ultimat v

se izteče opolnoči Še zadnji poziv ZIS Slove-niji, naj takoj pošlje svoje predstavnike na pogovore OD NAŠE DOPISNICE

BEOGRAD, 19. junija - Zvezni izvršni svet je danes sklenil, da bo ob polnoči začel veljati posebni odlok o plačilu carin, vendar je kljub temu poz-val slovenske predstavnike, naj še danes zvečer pridejo na pogo-vore v Beograd.

Današnjega z velikim pom-pom napovedanega sestanka med predsednikom zveznega iz-vršnega sveta in predstavniki slovenske vlade, na katerem naj bi razpavljali o carinah, ni bilo. Slovenska stran je namreč spo-ročila. da je ne bo na »pogaja-nja« in da bi se morali o tem problemu pogovorili v okviru ponujenih 14 projektov za osa-mosvojitev Slovenije.

Spomnimo se. da smo še pred dvema dnevoma napovedali, da bo današnji pogovor odločilen, saj bo zvezna carinska uprava ob morebitnem neuspešnem izidu danes opolnoči pričela v celoti uresničevati posebni odlok ZIS o uresničevanu zveznih predpi-sov o plačilu carin. Ta grožnja je bila namenjena le Sloveniji, ki se ni zmenila za zahteve in grožnje zvezne vlade, da mora ta denar nakazati v zvezni proračun.

Iz republiškega sekretariata za informacije pa smo dobili po-jasnilo, zakaj sc dr. Andrej Ocvirk, ni udeležil sestanka v Beogradu. V njem je med drugim rečeno:

Na pogovorih s predstavniki zvezne uprave za carine so se dogovorili, da zvezni izvršni svet in izvršni svet skupščine Repu-blike Slovenije najpozneje do 21. junija proučita način in obseg plačevanja carin in drugih uvoz-nih dajatev. Ker pa bo ZIS obravnaval tudi vprašanja raz-družitve, oziroma sveženj osa-mosvojitvenih zakonov, je dr. Andrej Ocvirk predlagal, da se zaradi tega obe temi povežeta, šc zlasti naj bi govorili o proble-matiki in o podatkih, za katere je slovenska vlada zaprosila v pi-smu z dne 11. junija 1991. Zato naj bi do pogovorov prišlo v četr-tek zvečer ali v petek, 21. junija 1991, dopoldne.«

Iz kabineta dr. Andreja Ocvirka pa so nas obvestili, da namerava podpredsednik slo-venske vlade odpotovati na po-gajanja v Beograd z Aleksan-drom Mitrovičem, podpredsed-nikom ZIS, jutri zjutraj.

BOJANA JAGER

D A N E S V D E L U • Samo stroka,

nič politike Z obiska v učnem centru teritorialne obrambe na Igu

stran 2

• Pod žarometom Dela Če se hočemo dogo-voriti o delitvi javne-ga dolga, moramo najprej vedeti, kolik-šen je!

stran 3

• Slovenija kot nevarnost za svet Zaradi slovenske in hrvaške osamosvoji-tve je nastal nepoj-mljiv mednarodno-politični cirkus

stran 5

• V petek začetek mednarodnega grafičnega bienala Otvoritve v Moderni galeriji, Cankarje-vem domu in Tivol-skem gradu. V Tivo-liju plamenice, stoj-nice, postrežba in glasba

stran 6

• Šišenskemu posiljevalcu osem let zapora Sodišče 26-letnemu Ljubljančanu Rober-tu Kotniku ni verjelo

stran 9

Predsedniki • v v •

iščejo sporazum Tudman, Miloševič in Izetbe-govič so se sestali v Beogradu - O razpletu krize

BEOGRAD, 19. junija (Tanjug) — V Beogradu so bili danes pogovo-ri med predsednikom Srbije Slobo-danom Miloševičem, predsednikom Hrvaške dr. Franjem Tudmanom in predsednikom predsedstva Bosne in Hercegovine Alijo Izetbcgo-vičem.

Predsedniki so na današnjem se-stanku ugotovili, da obstajajo so-rodni. v nekaterih vprašanjiii celo enaki pogledi na skupne funkcije, na primer na delovanje enotnega trga in varovanje človekovih in dr-žavljanskih pravic, razlike pa obsta-jajo v pogledih na značaj državne skupnosti oziroma izvajanje funkcij obrambe in zunanjih zadev. Pred-sedniki Srbije. Bosne in Hercegovi-ne in Hrvaške so se strinjali, da je treba še naprej izpopolnjevati pred-loge s sarajevskega sestanka.

Predsedniki so obravnavali tudi pereče gospodarske probleme. Kot so ugotovili, te zahtevajo, da je tre-ba skupaj določiti izhodišče za reše-vanje gospodarskih problemov in delovanje enotnega trga, kar bi omogočilo tudi pogovore z Medna-rodnim denarnim skladom. Svetov-no banko in Evropsko skupnostjo.

Vendarle seja zveznega predsedstva?

BEOGRAD, 19. junija - Kot smo izvedeli v službi za informacije predsedstva SFRJ, naj bi se jutri ob 10. uri državno predsedstvo ven, darle sestalo. Prva točka dnevnega reda naj bi bilo konstituiranje predsedstva. Ker predsedstvo že obstaja in ga zato ni treba na novo konstituirati, si lahko to točko raz-lagamo kot ponovno razpravo ali odločanje o tem, da predsedniške dolžnosti prevzame Stipe Mesič. podpredsedniške pa Branko Ko-stič. Upoštevaje takšen dnevni red. jeSlipe Mesič danes izjavil, da bo prišel na sejo.

• V zvezi s sejo predsedstva SFRJ doktor Janez Drnovšek sporoča, daje v skladu ssvojimi dosedanjimi stališči pripravljen priti na sejo predsedstva, ko bo v skladu z dose-danjim poslovnikom in ustavo do-govorjena razglasitev Stipeta Me-siča za predsednika predsedstva SFRJ. Za sklicano sejo teh najav in zagotovil ni, zato se doktor Drnov-šek te seje nc namerava udeležiti.

Izvedeli smo, da se bodo jutriš-nje seje udeležili vsi člani predsed-stva, poleg tega pa tudi republiški predsedniki in predsednika skupš-čineSFRJinZIS. J. K.

Brez novih simbolov

TEMA DNEVA

Kaos in red Slovenska odcepitev brez blagoslova KVSE Kot je bilo pričakovati, so se tudi predstavniki evropske konference o varnosti in sodelovanju izrekli za enotno in demokratično Jugoslavijo

OD NAŠEGA DOPISNIKA BERLIN, 19. junija - V berlinskem rajbstagu se je davi začelo prvo zasedanje sveta zunanjih ministrov, organa, ki je bil ustanov-ljen na novembrskem vrhunskem zasedanju 34 držav, udeleženk KVSE. Od davi, ko so po hitrem postopku med članice sprejeli Albanijo, ima KVSE 35 članic in pokriva tako vso evropsko celino. Zasedanje je v prvi vrsti posvečeno iskanju mehanizmov za prepre-čevanje in poravnavo konfliktov ter gašenje kriznih žarišč. Gre za načelo, ki je bilo sprejeto na pariškem vrhu novembra lani, zdaj pa gaje treba, kot je dejal nemški zunanji minister Genscher, operaci-onalizirati.

Na zasedanju so danes sprejeli izjavo o razmerah v Jugoslaviji. Opredelitve o jugoslovanski enotnosti so dokaj nerazločne, saj je moč z njimi pokrit vse raz-lage. od zahteve po centralistični Jugoslaviji do zahteve po Jugo-slaviji kot zvezi suverenih repu-blik. Za poznavalce današnjih pogovorov o usodi Jugoslavije je

ta druga razlaga bliže resnici, saj so diplomati v zadnjih dneh ne-kajkrat pohvalili predlog Izetbe-govič-Gligorov, predlog, ki se po svojem bistvu nagiba h kon-federalni rešitvi jugoslovanske krize. Vsekakor pa je moč po današnjem srečanju v Berlinu z dokaj visoko mero zanesljivosti ugotoviti, da slovenska odcepi-

tev oziroma secesija od Jugosla-vije ne bi dobila blagoslova KVSE.

Berlinsko srečanje je davi za-čel nemški kancler Kohl, ki se je zavzel za »novo kulturo skupne-ga življenja narodov Evrope«. Ta nova kultura naj bi zajela vso Evropo, v njej pa morajo tudi poslej sodelovati ZDA in Kana-da. Za takšno novo »transatlant-sko skupnost od Vancouvra do Vladivostoka« se je včeraj izre-kel tudi ameriški zunanji mini-ster Baker, ki bo po konferenci obiskal Beograd in Tirano.

• V izjavi o Jugoslaviji so mini-stri izrazili zaskrbljenost spričo razvoja razmer v državi ter izre-kli podporo takšnemu demokra-tičnemu razvoju, enotnosti in in-tegriteti Jugoslavije, ki naj te-meljijo na gospodarskih refor-mah in celovitem upoštevanju človekovih pravic v vseh delih Jugoslavije; sem sodijo tudi pra-vice narodnostnih manjšin. Mi-nistri so se zavzeli za mimo reše-vanje krize in poudarili, da lah-ko o usodi države odločajo samo jugoslovanski narodi. V teh na-porih lahko računajo tudi na podporo mednarodne skupnosti, je rečeno v izjavi.

• Menjava po starem tudi v menjalnicah

LJUBLJANA, 19. junija - V menjalnicah po Sloveniji obračunavajo tečaj pri menjavi tako kot doslej, saj je republi-ški sekretariat za finance zavoljo neznanih razlogov preklical že pripravljeno tečajnico Jugoslovanske borze vrednostnih papirjev v Ljubljani. Po tej tečajnici naj bi namreč v naši repu-bliki pri menjavi deviz v menjalnicah že danes začel veljati višji tečaj za vse valute sestavljen na podlagi uradnega tečaja, ven-dar pa z dodanim borznim pribitkom za EDP in posebno »sti-mulacijo« po sklepu ministra za finance. To naj bi veljalo le za gotovino, in ne za devize, ki so v bankah.

Kot kaže, se je vse skupaj ustavilo pri nesoglasju Ljubljan-ske banke, ki je te dni vstopila na devizni trg pri NBJ in je zato morala med drugim privoliti tudi v to, da bo NBJ proda-jala vse devize, ki jih zamenja z menjalniškim poslovanjem. To pa seveda pomeni, da bi morala LB (z njo pa verjetno posredno tudi tisti, ki jih pri tem zastopa) marke prodajati po 13 dinarjev, čeprav bi jih sami zamenjavali po več kot 18 dinarjev. Vendar pa smo danes na ljubljanski borzi zvedeli le to, da je tudi njim neznano, kaj se je zgodilo - tečaj pa ne more biti drugačen, kot ga »določajo« pri njih: tako je bilo namreč dogovorjeno. S. Ž.

BERLINSKA SREČANJA

SIMBOLI SAMOSTOJNE SLOVENIJE - Potem ko sta se o novem slovenskem grbu in zastavi izrekli tako republiška ustavna komisija kot tudi medzborovska usklajevalna komisija, so o tem dopolnilu k slovenski ustavi danes razpravljali in glasovali poslanci v posameznih zborih republiškega parlamenta. Zbor združenega dela in zbor občin sta brez pomembnejše razprave sprejela tako predlog grbu Republike Slovenije kot tudi slovenske zastave. Drugače pa je bilo v družbenopolitičnem zboru, kjer .so bile za razprave o obeh simbolih samostojne države Slovenije značilna nasprotujoča si mnenja in žolčna razprava, tako da ta zbor predlaganega amandmaja ni sprejel. Na sliki: predstavitev simbolov v republi-ški skupščini. (Foto: Igor Modic) Karikatura: Franco Juri

Sicer pa se je Kohl v uvodnem nagovoru zavzel za hitro krepi-tev vloge centra za preprečeva-nje konfliktov, ki ima sedež na Dunaju.

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je zaradi pri-čakovanega kratkega stika z be-ograjsko zunanjepolitično cen-tralo na konferenci gost pod okriljem avstrijske delegacije, se je danes v Berlinu pogovarjal z avstrijskim zunanjim mini-strom Mockom, nizozemskim zunanjim ministrom Eyskensom in s člani ameriške 'delegacije. Jugoslovanski zunanji minister Lončar pa je imel med drugipi srečanje z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem in ame-riškim kolegom Bakerjem.

MARJAN SEDMAK

<? MTEll MMMBM e m o n a group - P O R T O R O Ž -

/f m m Y o u M r . m f ! ?

KAM SELO ???

Ustaljeni evropski red se je po 40 letih sesul. Nevarnost, da bi prišlo do spopada med blokoma, je komajda še teoretična: vzhodni blok je namreč že razpadel in verjetno ga ni mojstra, ki bi ga lahko zlepil. Popustile niso samo vzhodne vojaške in politične vezi, popustila je tudi ideološka identifikacija.

Vendar pa je prav razpad vzhodnega bloka odprl novo Pandorino skrinjico konfliktov, nov krizni potencial, ki izvira iz gospodarskih, socialnih in narodnostnih navzkrižij. Novi krizni potenciali pa zahtevajo tudi nov krizni - diplomati so šli po izraz naposodo k poslovnežem - menedžment, nove metode za upravljanje in krotenje izbruhov krize.

Upati, da ga bodo našli že na prvem srečanju zunanjih ministrov, ki so se zbrali kot svet ministrov KVSE, bi pomenilo upati preveč: prvo srečanje je tudi po poteku še najbolj podobno kaosu, iz katerega naj bi se oblikoval nov evropski red. Sunkovite spremembe ne veljajo za prispevek k nastajanju reda iz kaosa in ta pogled se žal nanaša tudi na morebitno slovensko odcepitev. Vendar pa to po drugi strani ne pomeni, da Evropa ni pripravljena sprejeti Slovenije, ki bi kot suverena država z drugimi jugoslovanskimi suverenimi republikami skle-nila novo pogodbo o sožitju.

Tudi Jugoslavija, kakršno je poznala sedanja generacija evropskih politikov, se je namreč sprevrgla v bližnjo in daljno okolico ogrožajoči kaos, ki bi ga bilo mogoče zdaj ukrotiti le tako, da bi jugoslovanske republike, jugoslovanski narodi in Evropa poiskali novi red.

MARJAN SEDMAK

S KOMPASOVIM KLUBOM V HOTELE BERNARDIN 066/75-771, 75-582

Družbenopolitični zbor ni sprejel kompromisnega predloga, da bi imela slovenska zastava namesto zvezde grb - Potrebno bo usklajevanje LJUBLJANA. 19. junija - Sprejeti ali ne sprejeti novo slovensko zastavo in grb danes in pred osamosvojitvijo, je danes popoldne kljub vsemu postalo osrednje, politično vprašanje slovenskega par-lamenta. Vprašanje, ki tokrat ni postavilo na dva bregova poslancev Demosa in opozicije, ampak jih je »strankarsko« pomešalo, hkrati pa znova spodbudilo tudi morbidne razprave, zakaj sedanja zastava ni več uporabna, in pobude, da s spreminjanjem teh simbolov ni treba hiteti, ker smo tudi plebiscit in osamosvojitvene zakone spre-jeli pod sedanjo zastavo.

zvezde. Do predloga za novo zastavo in grb se je dopoldne dokopala šele medzborovska usklajevalna komi-sija, kajti ustavna komisija, ki se je sestala pred sejami vseh treh zbo-rov, pri tem ni bila uspešna. Pred-lagano je bilo, da bi nova državna zastava ostala enaka tribarvnica, na njej pa naj bi bil namesto zvez-de v desnem kotu grb. Predlagani grb ima obliko ščita, je rdeče obrobljen, na njem pa so obrisi Triglava, črte. ki ponazarjajo mor-je in reke, in tri šesterokrakc

Dva zbora sta tak predlog spreje-la, celo z aplavzom, družbenopoli-tični zbor pa ga je zavrnil, saj amandma številka 100, ki govori o zastavi in grbu ni dobil potrebne dvetretjinske večine. Tako jc kot zadnja možnost za sprejetje tega ustavnega dopolnila ostala delovna skupna seja vseh treh zborov, na kateri so poskusili znova odločiti o sprejemu nove zastave in grba. Po polemični razpravi so glasovali, amandma pa ni dobil potrebne ve-

čine. Zato je sledil predlog, da bi se o tem vsak poslanec izrekel osebno in javno, in drugi, da glasovanje očitno ni bilo korektno (manjkalo je šest glasov med navzočimi in šte-vilom delegatov, ki so glasovali), in da bi zato o stotem amandmaju po-novno glasovali na nadaljevanju te seje, ko jo bodo sklicali predsedniki zborov

Sicer pa je imel slovenski parla-ment za današnje zasedanje predvi-den kratek dnevni red s svežnjem osnutkov novih zakonov (stano-vanjski, o drobnem gospodarstvu, o gostinstvu), toda poslancem je bilo danes predlaganih več razširi-tev, s čimer je spet prišlo do nepri-čakovanih zapletov, tako da je družbenopolitični zbor dnevni red sprejel šele do opoldanskega odmo-ra, medtem ko je zbor združenega dela v tem času že opravil polovico dela. Med predlaganimi razširitva-mi je. denimo, podaljšanje morato-rija na sečnjo v gozdovih do spreje-ma zakona o denacionalizaciji, pa spremembe komaj sprejete zakono-daje o plačah funkcionarjev in de-lavcev v državni upravi. Parlament danes še o nobeni točki dnevnega reda ni usklajeno odločil, družbe-nopolitični in zbor občin delo nada-ljujeta jutri dopoldne.

Več na 3. strani. JANA TAŠKAR

»VELIKI TRIJE« SE DOBRO RAZUMEJO - Ameriški državni sekretar James Baker in nemški zunanji minister Genscher sta vzela pod roko sovjetskega zunanjega ministra Besmertniha in vsi trije so veselo odkorakali na kosilo, bi se lahko pošalili pod to sliko s konference o evropski varnosti in sodelovanju v Berlinu. Ko bi le bil svet tudi sicer tako lepo ubran. (Telefoto: Reuter)

Zdaj tudi lastna borza zlata in plemenitih kovin Postala naj bi sestavni del ljubljanske borze - Ljudje bodo lahko kupovali in prodajali zlato CELJE, 19. junija — Slovenija bo v nekaj mesecih dobila lastno borzo zlata in plemenitih kovin, ki bo sestavni del ljubljanske borze. Na njej bodo lahko zasebniki, podjetja in banke kupovali in prodajali zlato.

Projekt za borzo zlata so pripravili v Zlatarni Celje, skupaj z ljubljansko borzo, vodja projekta Darko Končan pa je razširi-tev slovenske borzne dejavnosti utemeljil s tem, da je treba trgovanje z zlatom slednjič legalizirati.

»Ko bo zaživela borza zlata, bodo lahko ljudje na njej prodajali ali kupovali zlato in druge plemenite kovine, kot to lahko počnejo v državah z razvitim tržnim gospodarstvom. Prav tako bodo lahko z zlatom trgovala podjetja in banke ter prek borze opravljala pozitivne špekulacije: zlato in druge plemenite kovine bodo torej

• Za Zlatarno Celje pomeni uvedba zlate borze dvoje: enako-pravno z drugimi bo na njej lahko kupovala in prodajala zlato in plemenite kovine, hkrati pa bo — zaradi strokovnega znanja — postala strokovno-tehnični servis ljubljanske borze.

kupovala tedaj, ko bodo poceni, prodajala pa tedaj, ko bodo dosegle najvišjo ceno. V narodnogospodarskem sislemu bo tako zlata borza omogočala, da se bo finančni kapital - ob vrednostnih papirjih — pretakal tudi prek zlata in plemenitih kovin.«

V Zlatarni sc bodo v četrtek dopoldne zbrali slovenski kandi-dati za pridobitev licence za borzno trgovanje z zlatom, med njimi 35 brokerjev z ljubljanske borze. Udeležili se bodo tridnev-nega seminarja, ki se bo v četrtek popoldne začel na Rogli. Licenco bodo pridobili po pravilniku ljubl|anske borze.

DAMJANA STA MEJ t IČ

Predsednik ZIS bo skušal prepričati zvezne poslance Markovič naj bi v zveznem parlamentu v petek pojasnil svoja izhodišča o prihodnji ureditvi države OD NAŠIH DOPISNIC BEOGRAD, 19. junija - Po sestanku s četverico - Tudmanom, Mesičem, Kučanom in Drnovškom - je zvezna vlada nadaljevala sejo in obravnavala izhodišča ZIS za odpravo krize. V tem doku-mentu je najpomembnejša temeljna usmeritev ZIS, da ne bo niko-mur priznal enostranske odcepitve ali osamosvojitve, ampak bo prevzel obveznost, da bo branil celovitost države, pri čemer misli tako na notranje kot na mednarodne meje. Kot smo zvedeli, bo vlada tudi predlagala, naj se do septembra konstituirala nova zvezna skupščina in nova zvezna vlada, kar pomeni izvedbo več-strankarskih volitev na zvezni ravni.

Dopoldne se je v skupščini SFRJ sestal odbor za družbeno-politične odnose zveznega zbo-ra, ki naj bi bil danes obravnaval izjavo slovenske skupščine, o skorajšnji osamosvojitvi Slove-nije, ki jo je skupščina maja po-slala zveznemu parlamentu. Od-bor je razpravo o tem dokumen-tu preložil na petek. Zvezna vla-da pa je na današnji popoldanski seji sprejela stališča do majske izjave slovenske skupščine, ki pa ni bila naslovljena na vlado, am-pak na zvezni parlament. Pod-predsednik ZIS Živko Pregel je predlagal, da bi delegati proučili tudi predlagana Markovičeva iz-hodišča o prihodnji ureditvi Ju-goslavije, o čemer bo Markovič govoril v petek. Delegati so se

na koncu dogovorili, da bodo obravnavali — kot so dejali - »enostransko izjavo slovenske skupščine« na petkovi seji svoje-ga odbora, na kateri bodo oce-njevali tudi Markovičeva izho-dišča za novo ureditev Jugoslavi-je-

V petek pa naj bi zvezni zbor poslušal najprej govor premiera Anteja Markoviča, verjetno pa se bo zasedanje zbora nadaljeva-lo tudi v soboto. V zveznem par-lamentu je danes zasedal tudi zbor republik in pokrajin, ki je po dolgem času (po več kot dveh mesecih) slednjič podprl aprilski referat Anteja Markoviča.

Več na 2. strani. B. J., J. K.

• L mmmmmmm