Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Izdala in založila / / Published by

Bojan Božič Zanjo / / Represented by

Barbara Rupel Kustos razstave / / Exhibition Curator

Barbara Rupel Besedilo / / Text

Meta Uhan Lektoriranje / / Language Editor

Skrivanek prevajalske storitve d.o.o. Prevod / / Translation

Barbara Rupel Dokumentacija / / List of Exhibitions

Jurij Kocuvan Oblikovanje / / Graphic Design

Tiskarstvo Opara Tisk / / Printed by

500 Naklada / / Circulation

Kostanjevica na Krki, maj 2003

Izbor fo togra fa Boruta Peterl ina na zadnji pregledni razstavi t renutne likovne produkcije na dolenjskem Pogled 2, s katero smo želeli predstavit i najvidnejše prispevke zadnjih dveh let na področju arhi tekture, oblikovanja, fo togra f i je in i lustraci je, ni temel j i l zgol j na tedaj predstavljenih delih, temveč je bil podkrepljen s celo-vitejšim avtor jevim prispevkom zadnjih let. Borut Peterlin, ki še sodi v najmlajšo generacijo slovenskih fotografov, s svojim ustvarjalnim delom nagovarja svoje ožje, v zadnjih letih pa tudi vse širše občinstvo, že več kot deset let. Že njegova zgodnejša dela so opozarjala na ustvar ja len potencial, ki je presegal ljubiteljske okvire. S šolanjem na praški akademiji je ta znanja temelj i to podkrepil, kar mu je vlilo dodatno samozavest. V tem času se je s svojimi deli nekajkrat udeležil fotografskih natečajev in bil zanje tudi nagrajen (natečaji revije Emzin). Te Peterlinove fotografske serije, kot na primer Zombiji (1995 - 1 9 9 8 ) so bile že pravi fotografski projekti, pri katerih zaznamo dobro premišljen in temu primerno načrtovan pristop.

Vse bogatejša znanja, ki si j ih je kasneje pridobil tudi v sodelovanju z Benet tonov im raz iskovaln im c e n t r o m ( t renu tno končuje še podip lomski š tudi j s področja repor tažne fo togra f i je v Londonu), podkrepl jena z njegovimi značajskimi potezami polnimi temperamenta in ustvarjalne zavzetosti, pa mu dopuščajo aktivnosti tudi na drugih nivojih. Posebej znano je njegovo delo na mentorsko - pedagoškem področju (vodenje fotografskih delavnic, kot na primer Fotopub v Novem mestu). S tem pa v nekem smislu prevzema vlogo in zapolnjuje vrzel, ki jo je že pred desetlet jem in več za seboj v Novem mestu pustil Bojan Radovič. Na ta način v zadnjih letih tudi Borut Peterlin pomembno prispeva k višji kval i tet i in na splošno tudi večji popularizaciji fotografske ustvarjalnosti na Dolenjskem.

Ob petih zjutraj

Borut Peterlin je z ustvarjanjem serije z naslovom Ob petih z ju t ra j začel že pred t r e m i leti, v času njegovega sodelovanja z Benet tonovo Fabrico. Pr i tegni la ga je specifično obarvana jutranja svetloba, t renutek, ko se noč preveša v dan, ko se oblikuje neka nedoločena meja, ko se kont ras t i zabrišejo, ko se nam zazdi, da smo priča stvarjenju okoli nas (Peterlin Borut: Zakaj ob 5. uri zjutraj, zloženka razstave, Cankarjev dom, Ljubljana, 2001).

Ob kontinuiranem delu na to temo se je izkazalo, da ob tej uri seveda ni vselej magične svetlobne meje. V zimskem času se noč pač razpotegne na precej kasnejšo uro dneva. Prav to dejs tvo pa je av to r ja napeljalo na nove interpretat ivne vidike o dogajanjih ob tej jutranj i uri. Torej to ni le čas, ko se kontrast i brišejo ampak se tudi porajajo.

Avtor nas s to serijo spomni, da se čez noč življenje ne ustavi, da je le upočasnjeno in da se okoli pete ure zjutraj v okviru splošnega zatišja dogaja marsikaj. Ob tem, ko nas velika večina še t rdno spi, drugi še ali že delajo. Tovarne obratujejo, peki končujejo s svojim delom, protestnik i čakajo na nove akcije, nekateri potujejo, žurerj i se počasi umirjajo, živali se prebujajo, ...

Podobno kot pri dosedanjem delu se je tudi ustvarjanja te serije lotil premišljeno in načrtno. Tudi tu se t rdno drži pravila, da je konceptu potrebno podredit i tehniko. Prav dobro se namreč zaveda, da je tudi fotograf i ja ena izmed medi jev, kjer se s tehnolog i jo ruši jo meje njenega pr imarnega izraza. Pri ustvar janju te serije uporablja povsem klasično tehniko, ki je na splošno značilna za dokumentarno fotografi jo. Ta oznaka pa je po mojem mnenju primerna tudi za to Peterl inovo serijo. Tu gre za povsem oseben, ali kot sam pravi, int imno meditat iven pristop k fotografiranju. Edino, kar zasledimo, je uporaba daljšega časa osvetl i tve in ponekod bliskavice, s čimer podkrepi magičnost motiva.

The selection of vvorks by Borut Peterlin on display in the most recent survey exhibition of contemporary artistic creation in Lower Carniola entitled Pogled 2, which presented the most prominent contributions in the fields of architecture, design, photography and illustration, was not based merely on the then presented pieces, it was underlined with the author's creative contribution over the past years as a vvhole. For over ten years now Borut Peterlin, who is stili part of the youngest generation of Slovenian photographers, has been directing his creative pieces to a smaller audience, but what is more, in the past couple of years he has turned to the wider audience as vvell. Already his early pieces pointed out creative capacity that breaks out of the boundaries defining amateurism. While studying at the academy of Prague he deepened his knovvledge of the matters, thus gaining additional self-esteem. In this period he entered several photographic competitions and won various avvards for his pieces (competitions organised by the Emzin magazine). These photo-graphic series by Peterlin, such as for instance the Zombies (Zombiji, 1995 - 1998), were actual photographic projects that exhibit carefully thought-out and fittingly planned approach.

His extended skills resulting from his co-operation with the Benetton's Research Centre (he is currently in London finishing his postgraduate study in the field of photojournalism), backed up by his personal characteristics exhibiting high spirits and dedication to creativity enable him to act in other spheres as vvell. Special emphasis lies on the mentoring and pedagogical spheres (running vvorkshops in photography, such as Fotopub in Novo mesto). In a sense he assumes the role and fills the gap that vvas left behind by Bojan Radovic in Novo Mesto more than a decade ago. So in the recent years Borut Peterlin has made significant contributions to higher quality of and grovving public interest in photographic creativity in Lovver Carniola.

At 5am

Borut Peterlin started creating the series entitled At 5am three years ago vvhen he vvas stili engaged in the co-operation vvith the Benetton's Fabrica. He vvas dravvn in by the morning light of unsurpassed colours, the moment vvhen night turns into day, vvhen an indefinite boundary is formed, vvhen contrasts become blurry, vvhen vve feel that we are vvitnessing the creation of the vvorld around us (Borut Peterlin: Why at 5am, exhibition leaflet, Cankarjev dom, Ljubljana, 2001).

Over tirne, hovvever, the exploitation of this subject proved that this particular tirne of day does not always render this magical boundary of light. In vvinter, nights do last longer so the light comes into play at a much later stage. It vvas precisely this fact that led the author to new vievvpoints of interpreting the goings-on at this particular tirne in the morning. Therefore it is not only the tirne vvhen contrasts disappear, they also emerge.

The author uses this series to remind us that life does not come to a stop during night; life goes on in slovv motion and around 5am quite a great deal is happening despite the apparent stillness. VVhile the vast majority of us are stili fast asleep, others have already started vvorking or are continuing to do their jobs since the previous night. Factories are in full operation, bakers are vvrapping up their vvork, protesters are vvaiting to hit the streets again, some people are travelling, partygoers slowly quieten dovvn, animals are avvaking, etc.

Similarly to his previous vvorks, he embarked upon creating this series vvith a thought-out and vvell-established plan. He firmly sticks to the rule that the choice of the technique must be in strict compliance vvith the concept. He does realise that photography is also one of the media vvhere technology undermines the boundaries of its primary manifestation. The creation of this series employed mainly the classic technique vvhich is commonly typical of documentary photography. In my opinion, this classification is also fitting for Peterlin's series. It is strictly personal, or in his own vvords, intimately meditative approach to

Bor

ut

Pet

erli

n

Ob

peti

h zj

utra

j

Ko se je dokončno odločil, da bo delal na temo ob petih photography that can be observed. The one feature we notice is zjutraj, si je med drugim tudi natančno določil izhodiščni the prolonging of the exposure times and occassional flashes, ikonografski okvir. V grobem ga je delil na urbano in vaško which add to the subjecfs magical nature. okolje, znotraj tega pa si je določil tudi specifične lokacije, ki so ga posebej zanimale: tržnice, pokopališča, avtobusne When he finally decided to go with the 5am subject, he also set the in železniške postaje, parkirišča itd. Med delom se mu je details describing the initial iconographical framework. Roughly, it seveda ta koncept včasih mimogrede podiral in hkrat i was split into urban and rural environment. Hovvever, within this bogatil z novimi temami. Vseeno pa ni beležil kar vsega po classification there were also specific locations that bore special vrst i , kar mu je prišlo na pot. Praviloma ima vsak posnetek interest to the author: marketplaces, cemeteries, bus and railway nek raison d 'e t re . Tako na primer komaj da naletimo na stations, parking lots, etc. In the work process this concept kakšen idiličen posnetek krajine ali mestne vedute v jutranj i sometimes collapsed out of the blue, and at the same tirne zarji ali še nočni razsvetljavi. Avtor se je v tej seriji became enriched with new subjects. Stili he did not record every pravzaprav le redko omejil zgolj na likovno izraznost. detail that he came across. As a rule every shot has a certain Pomembnejša mu je vsebina oziroma sporočilo, še posebno raison d ' tre. For instance, there are hardly any idyllic shots of če je v motivu zaznal kak kontrasten pomen. Ker se je ta landscape or a city sight that vvould be illuminated by either dawn najpogosteje skrival v kakem drobnem detajlu, sporočila or streetlamps. As a matter of fact, the author rarely confined nemalokrat ni moč zaznati takoj na prvi pogled. Tako bi himself merely to artistic manifestation. The content, or rather posnetek neskončnih žitnih polj v zamegljeni Padski nižini the message is of much greater significance to him, especially if označili za zgolj idiličnega, če nebi bila takoj v prvem planu the relevant subject offered some sort of contrastive vidna pregrada z napisom, ki prepoveduje vstop na privatno interpretation. Because the contrast is usually concealed in a tiny območje. Podobno je pri posnetku klošarjev. Očitno je, da detail, it is frequently impossible to get the right message at first ga niso pritegnili klošarji sami po sebi, temveč zato, ker sight. In this respect a shot of vast fields of vvheat in the Po Valley posedajo na pločniku drug ob drugem, podobno kot bližnje vvould be rendered merely idyllic if there were not for the vreče za smeti pred lokalom Mc Donald's. Zanimivo je tudi, immediately noticeable fence with a sign that warns against da nekateri likovno posebej dopadljivi posnetki nosijo v sebi trespassing. The same applies to the shot of the homeless. It is izrazito ekološko obarvana sporočila. Na primer tovarna, ki obvious that he was not dravvn to the subject by the homeless s svojih dimnikov spušča mogočne in slikovite oblake dima themselves. The reason lies in the fact that they are sitting idly in to še ob polni luni ali pa posnetek nekega mestnega trga, one next to another on a pavement, much like some litter bags in ki je po kdo ve kakšnem naključju posuto z razbit im front of a McDonald's. What is also interesting is that some steklom. Med temami, ki j ih avtor na svojih jutranj ih artistically likable shots contain straightforvvard ecologically-obhodih prav gotovo ni posebej načrtoval, pa so tudi razna relevant messages. One example is a factory, whose smokestacks sporočila, ki so ga pri tegni la predvsem zaradi svojih emit mighty and colourful clouds of smoke at a full moon, or a dvoumnosti, kot je na primer grafi t Anarchia na kapelici pod shot of a tovvn square, vvhich is covered in broken glass for god podobo svete Marije ali ostanek plakata, ki je prilepljen na knovvs what reason. The subjects for vvhich the author has made steno z graf i tom kljukastega križa, na katerem preberemo, no particular plans during his morning wanderings also da so skinhedi prot i rasnemu razlikovanju ... encompass various messages that attracted his attention solely

on the account of their ambiguity, such as a graffiti saying Da bi bila pripoved Peterlinove fotografske serije Ob petih Anarchia vvritten on the chapel just under Saint Mary, or a zjutraj čim bolj popolna in zgovorna, jo je ustvarjal povsod, remainder of a poster affixed to a vvall vvith a dravvn svvastika that kamor ga je pot zanesla. Začel jo je v Italiji in doma, says skinheads are against race discrimination, etc. nadaljeval na raznih koncih Evrope, v zadnjem času pa jo je počasi zaključeval še v Londonu in okolici. A kljub temu, da In order for the narration of his photographic series At 5am to be se je temat ika zaradi vse večje svetovne civilizacijske as perfect and articulate as possible, the author was creating it globalizacije, začela v nekem smislu ponavljati, ostaja everywhere he went. He began in ltaly and Slovenia, continued in pripoved na temo ob petih zjutraj nedokončana in za vselej various parts of Europe, and lately he has been gradually finishing fragmentarna. his work in London and its surroundings. Hovvever, despite the

fact that the theme has begun to repeat itself due to grovving vvorldvvide globalisation of civilised vvorld, the narration itself based on the 5am subject remains unfinished and forever

Barbara Rupel fragmentary.

Barbara Rupel

Uporabljena literatura:

Turner Peter: History of Photography, Brompton Books Corp., Greenvvich, USA, 1987

Kovic Brane: Za fotografijo, katalog razstave 150 let fotografije na Slovenskem: 1945 -1990, Mestna galerija, Ljubljana, 1990

Andelič Diana, Dovč Dušan: Naj ljudje fotografirajo (intervju), Emzin, št. 1, 2, letnik 7, str. 28-33, ilustr., Ljubljana, 1997

Lampič Primož: Fotografija in stil. Premene v mediju od realizma do modernizma, Znanstveni institut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2000

Rupel Barbara: Pogled 2. Pogled na arhitekturo, oblikovanje, fotografijo in ilustracijo po letu 1999 na Dolenjskem, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 2002

Samostojne razstave

1991 Mirovni shod, Srednja tehniška in zdravstvena šola, Novo mesto

Fotografije, Srednja tehniška in zdravstvena šola, Novo mesto

Fotografije, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto

1992 Travma mladosti, Srednja tehniška in zdravstvena šola, Novo mesto

1993 Vrtnica vrtnici , galerija Vista 21, Dom kulture, Novo mesto

1994 Vzlet (Take Off), Zavarovalnica Tilia, Novo mesto

1995 Zombiji, Kulturni center Janez Trdina, Novo mesto

1997 Zombiji, Zdravstveni dom, Hrastnik

Ročk Otočec 1997, Galerija Luna, Novo mesto

1998 Ročk Otočec 1998, Galerija Luna, Novo mesto

1999 Mali princ, Videm, Ilirska Bistrica

Mali princ, Galerija Krka, Novo mesto

Moja Krka, Kulturni center Janez Trdina, Novo mesto

2000 Novomeščani 2 0 0 0 , Dolenjski muzej, Novo mesto

2001 Ob 5. uri zjutraj, Cankarjev dom, Ljubljana

2002 At 5 a.m., Mix cafe, Pariz

Bajke in povesti o Gorjancih, razstava v lastni režiji, Ragov log, Novo mesto

2003 Bajke in povesti o Gorjancih, Slovensko veleposlaništvo, London

Ob 5. uri zjutraj, Lamutov likovni salon, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Nagrade in priznanja

1997 1. nagrada za serijo Zombiji, Fotografija leta, revija Emzin, Ljubljana

1998 1. nagrada za cikel Ročk Otočec, Pro foto center Cumulus, Novo mesto

Fotoreportaža leta za cikel Ročk Otočec, ČZP Delo, Ljubljana

1999 2. nagrada za cikel Mali princ, Fotografija leta, revija Emzin, Ljubljana

1. nagrada za cikel Ročk Otočec 99, Pro foto center Cumulus, Novo mesto

2002 nagrada: izbor na razstavi Pogled 2, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Borut Peterlin se je rodil 14. novembra 1974 v Kopru. S področjem fotografiranja se je prvič temeljiteje seznanil v času šolanja (1988 - 1992) na Srednji tehnični šoli, smer lesarstvo, v Novem mestu. To ustvarjalno področje ga je tako prevzelo, da se mu je želel temeljiteje posvetiti. Leta 1994 je vpisal študij fotografije na FAMU (Filmovna a Televizni Fakulta Akademie Muzickyh Umeni - Fakulteti za film, televizijo in glasbo) v Pragi, ki ga je zaključil leta 1998. Leta 2000 je sodeloval v Raziskovalnem in razvojnem centru za komunikacije (Research and Development Communication Centre) Fabrica podjetja Benetton v Trevisu v Italiji. Trenutno zaključuje podiplomski študij s področja reportažne fotografije na London College of Printing.

Do sedaj je ob nenehnem intimnem ustvarjanju delal tudi na področju reklamne fotografije (za agenciji Formitas in Luna), reportažne fotografije (za časopise in revije Park, Mladina, Colors), kot mentor - pedagog (fotografski delavnici Fotografska izkušnja in Fotopub v Novem mestu) in občasno kot pisec člankov in recenzij s tega področja.

Živi v Novem mestu.

Skupinske razstave

1994 Pritisk (Pressure), študentje akademije FAMU, Krymska ulica, Praga, Češka

1995 Mlada svetovna fotografi ja, Jure Breceljnik, NUK, Ljubljana

1996 FAMU festival, akademija FAMU, Palač Kultury, Praga, Češka

Mlada svetovna fotografi ja, Jacek Swiderski, Krakow, Poljska

Mlada svetovna fotografi ja, KUD France Prešeren, Ljubljana

1997 Fotografija leta, natečaj, Emzin, Cankarjev dom, Ljubljana

Diplomska dela študentov, FAMU, Liechtensteinsky Palač, Praga, Češka

Next, Galerija Kralj, Novo mesto

Zbogom dvajseto stoletje, Beograd, Jugoslavija

1998 Fotografija leta, natečaj, Emzin, Cankarjev dom, Ljubljana

Sto nadnaravnih let Antona Podbevška, Borut Peterlin, Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto

1999 Fotografija leta, natečaj, Emzin, Cankarjev dom, Ljubljana

2000 Fotografija leta, natečaj, Emzin, Cankarjev dom, Ljubljana

2002 Pogled 2. Pogled na arhitekturo, oblikovanje, fotografijo in ilustracijo po letu 1999 na Dolenjskem, Galerija Božidar Jakac, Lamutov likovni salon, Kostnajevica na Krki

Jurij Kocuvan in Borut Peterlin: Naslovnice časopisa Park, Lokalpatriot, Novo mesto

2003 Nove generacije. Fotografija slovenskih diplomantov višjih in visokih šol, Arhitekturni muzej Ljubljana, Jakopičeva galerija

Fotografija leta 2 0 0 3 - predstavitev dosedanjih nagrajencev natečaja, revija Emzin, Cankarjev dom, Ljubljana

Thanks to Fabrica.