BO@JOTO SEMEJSTVO - Teach Kids · 2015. 4. 3. · LEKCIJA 2 Crkvata vo Erusalim - slavewe, griæa, molitva. Kratko prouËuvawe od Dela 2:40-47, Dela 6:1-7 i Dela 12:1-19 πto gi naglasuva

1

CRKVATA,

BO@JOTO

SEMEJSTVO

Tekst: Pol RidIlustracii: Tim ©ajri

IzdavaË:CEF European centre

KilchzimmerCH-4438 Langenbruck

Switzerland

Copyright © 1995 European Child Evangelism Fellowship.Site prava zadræani.

ВАЖНО! Илустрациите за овие серии можат да се купат од повеќето канцеларии на МЕД и онлајн продавници. За да најдеш список на канцелариите на МЕД, како и на онлајн продавниците, посети ја страницата www.teachkids.eu/mk и кликни на „Локации“.

Употребено со дозвола. Смее да се умножува за лична, непрофитна и некомерцијална употреба. За комплетните детали во врска со правата посети ја страницата www.teachkids.eu/mk

2

Sodræina:

LEKCIJA 1CRKVATA E ÆIVA 7

LEKCIJA 2CRKVATA VO ERUSALIM 12

LEKCIJA 3CRKVATA VO ANTIOH 16

LEKCIJA 4CRKVATA VO TROJA 21

LEKCIJA 5CRKVATA VO VOJNA 26

3

VOVED

PRO»ITAJ GO OVAPRED DA PO»NE© DA POU»UVA©

Ovie pet lekcii se posebno napiπani zamomËiwa i devojËiwa koi go zapoznale GospodIsus Hristos kako svoj Spasitel preku sluπawena Evangelieto, no s¡ uπte ne se vkluËeni volokalna crkva.

Ovde pouËuvaweto e poobemno i zatoa lek-ciite ¿e bidat najkorisni za pouËuvawe pogole-mi deca, na vozrast od 9 do 12 godini. I pomalitedeca, isto taka, bi imale polza od ovie lekcii,no, moæebi, ¿e terba da gi skratiπ.

Moæebi decata ja sluπnale dobrata vest vonekoj hristijanski klub, kamp ili na nekoj hri-stijanski sostanok na otvoreno. Edna od tvoiteodgovornosti sega kako uËitel e da gi upatiπovie hristijanski bebiwa vo doktrinata za Crk-vata. ÷e treba da gi pouËuvaπ za vaænosta da seposetuva nedelnoto uËiliπte i bogosluæbitevo lokalnata crkva, kade tie ¿e moæat da go sla-vat Bog, da go sluπaat Negoviot Zbor, da imaatzaedniπtvo so hristijani i da mu sluæat naHristos.

Bi sakal da dadam nekolku praktiËni sove-ti πto moæat da ti pomognat da gi nasoËiπ oniedeca koi se spaseni, no s¡ uπte ne odat v crkva, konzaedniπtvoto na lokalnata crkovna zaednica kojavistinski stoi na Boæjoto Slovo.

1. Bidi ubeden vo sebe deka e bibliski i po-trebno za decata da posetuvaat crkva i nedelnouËiliπte.

UËeweto na Pismoto e sosema jasno za ovapraπawe. Go imame primerot na ranite hristi-jani koi slavele, se molele, svedoËele i rabotelekako crkva, a ne kako izdvoeni poedinci.

Pove¿eto od poslanijata na Noviot zavetse napiπani za teloto na vernici - vo Rim, Ko-los, Korint. Duri i pismata do poedinci (kako

πto se Prvoto i Vtoroto poslanie na Pavle

do Timotej i Tit) se napiπani kako kon crkva,so ogled na toa πto ovie maæi bile vodaÀi nacrkvi.

Ima i konkretni predupreduvawa, kako, naprimer, vo Evreite 10:25: "... ne napuπtaj¿i gizaedniËkite sobirawa, kako πto nekoi imaatobiËaj..."

Jasno e deka na decata koi se spaseni im epotrebno zaedniπtvo na lokalnata crkva, za daporasnat vo silni, zreli hristijani.

Isto taka, sekoe dete koe e hristijanin imadar ili darovi od Svetiot Duh so koi πto ¿e jazbogatuva i ¿e ‹ sluæi na Hristovata Crkva.Ne samo decata imaat potreba od Crkvata; naCrkvata ‹ se potrebni deca koi go poznavaatGospod.

2. Moli se verno i konkretno za decata koine odat v crkva, za da bidat vkluËeni vo tvojatalokalna crkva, ili vo nekoja druga dobra crkvakoja vistinski se drÊi do Boæjoto Slovo.

3. PouËuvaj gi decata za toa πto Biblijata gokaæuva za Crkvata.

Moæeπ da gi upotrebiπ pette lekcii odovaa kniga. Jasno e deka tie voopπto ne ja iscr-puvaat temata, duri i na detsko nivo. Moæeπda gi pouËuvaπ i drugite aspekti na ovaa temaod toa πto si go pronaπol vo Boæjoto Slovo.

4. Zapoznaj gi roditelite na decata.

Moæno e na roditelite da ne im e po voljada gi nosiπ nivnite deca so tebe v crkva, osvenako dobro se zapoznaat so tebe i imaat doverbavo tebe. Javi se kaj niv doma, pretstavi se, kaæiim kolku mnogu se raduvaπ da gi pouËuvaπ i daim pomagaπ na nivnite deca. Iskoristi gimoænostite πto Bog ti gi dava za da go razvivaπprijatelstvoto so niv.

5. Nastojuvaj da im bideπ vistinski prijatelna decata.

Polesno ¿e bide da gi zemeπ decata vo nede-la vo crkva, ako si go zdobil nivnoto prijatel-stvo na drugi naËini, pa i tie da uæivaat vo tvoedruπtvo, ne samo kako so uËitel vo hristijanskiklub, no i kako dobar prijatel. Na primer, pone-kogaπ vo sabotite bi moæel da gi nosiπ na pro-πetka, ili, pak, odvreme - navreme da gi zemaπkaj tebe doma na sok.

6. Zemi gi decata so sebe v crkva.

Se razbira, ako gi zemeπ decata so sebe vonedela nautro, posigurno e deka tie ¿e prisu-stvuvaat, otkolku, ako samo gi pottikneπ tiesamite da odat v crkva na svoja inicijativa. Mo-æeπ da gi zemeπ so tvoeto vozilo, da peπaËiπso niv, ili, pak, da gi pridruæuvaπ vo avtobu-sot, vo zavisnost od okolnostite. Ima crkvi koikoristat minibus koj kruæi i gi sobira decata,i povtorno gi vra¿a doma po nedelnoto uËiliπ-te i bogosluæbata vo crkvata.

Edno pojasnuvawe: ako tvojata detska grupae pod pokrovitelstvo na Misijata za evangeliza-cija na deca-MED, zapomni deka taa e meunaro-dna organizacija kojaπto raboti so vernici odrazliËni denominacii. Ovie lekcii se napiπa-ni, imaj¿i gi na um neevangeliziranite deca.Ako tvoite uËenici ve¿e posetuvaat crkva ilinedelno uËiliπte, nemoj da gi razubeduvaπ dagi napuπtat niv i da posetuvaat nekoi drugi.Vnimavaj da ne kritikuvaπ nitu edna crkva votvojot grad, ili, pak, da podgrevaπ duh na negati-ven kriticizam kaj nekoi od decata.

4

7. VkluËi i drugi lue vo noseweto na decatav crkva i nedelno uËiliπte.

Moæebi ne si vo moænost da gi nosiπ sitedeca πto bi sakal, koga odiπ vo crkva. Drugilue, na primer nekoi mladi lue, bi moæele dapomognat so toa πto ¿e gi povikaat decata, ¿egi pridruæat i ¿e gi vratat doma-moæebi duriponekogaπ da gi pokanat kaj sebe na nedelenruËek. Toa bi bilo vistinsko sluæewe.

8. Moæebi roditelite sakaat da odat v crkvazaedno so svoite deca.

Za æal, mnogu roditeli ne se mnogu zain-teresirani da odat v crkva. Ne zaboravaj da gipokanuvaπ, ne samo ednaπ, tuku odvreme - navre-me, osobeno koga ima neπto osobeno interesnoza niv na nedelnite bogosluæbi.

9. Pomogni im na decata da zapoznaat noviprijateli vo crkvata i nedelnoto uËiliπte.

©tom ¿e poËnat da doaaat, zapoznaj gi sodrugite deca na nivna vozrast i pomogni im dase sprijatelat. Bi bilo dobro da se organizira-at nekoi aktivnosti za pomala grupa deca odcrkvata, zaedno so nekoi od novite deca, za damoæat podobro da se zapoznaat i da steknat noviprijateli. Na primer, odnesi gi na plivawe, naizlet, kaj tebe doma na mala uæina itn. Istotaka, pottiknuvaj drugi vozrasni hristijani dagi pozdravuvaat novite deca, za da moæat da seËuvstvuvaat dobredojdeni.

10. Ako si vodaË vo crkvata ili uËitel vo ne-delnoto uËiliπte, napravi s¡ πto moæeπ za daobezbediπ dobra, interesna programa za decata.

Ako im e zdodeano od monotonosta vo crkva-ta, ¿e bide navistina teπko tie so oduπevuvaweda doaaat sekoja nedela.

SODRÆINA NA LEKCIITE

Te molam, proËitaj gi ovie stranici predda poËneπ so predavawe na prvata lekcija. ÷edobieπ podobri idei za tvojot plan za naredni-te nedeli. Bi bilo dobro πestata nedela da tibide nedela za povtoruvawe. »itaj natamu dadoznaeπ nekoi idei. Na krajot na knigata e pri-loæena i karta koja gi prikaæuva mestopoloæ-bite na prvite crkvi.

BIBLISKI TEKSTOVI

Na krajot na priraËnikot ima spisok nasite stihovi citirani vo lekciite. Moæebi ¿esakaπ da napraviπ fotokopii od ovie straniciso citati od Biblijata za da moæat tvoite uËe-nici da gi Ëitaat vaænite stihovi vo tekot na

lekcijata. Ako site deca imaat Biblii i lesnomoæat da se snaoaat so niv, moæebi, nema da sepotrebni dopolnitelni listovi.

Vo lekciite se koristeni mnogu stihovi. Zada im go zadræiπ vnimanieto na decata, dozvoliim da uËestvuvaat so Ëitawe na nekoi od stiho-vite i so odgovarawe na kratki praπawa za toaπto go proËitale. Ako decata se pomali, izosta-vi go Ëitaweto na nekoi od ovie stihovi.

LEKCIJA 1Crkvata e æiva - Hristovoto telo; zgrada,nevestata, Boæjoto semejstvo.

LEKCIJA 2Crkvata vo Erusalim - slavewe, griæa, molitva.Kratko prouËuvawe od Dela 2:40-47, Dela 6:1-7i Dela 12:1-19 πto gi naglasuva trite aspektina aktivnostite na crkvata vo Erusalim:slavewe na Bog, griæa za tie koi imaat potreba,molitva za drugite (vo ovoj sluËaj, Petar e v

zatvor).

LEKCIJA 3Crkvata vo Antioh - propovedawe, davawe,ispra¿awe misioneri. Dela 11:19-30, 13:1-4.

LEKCIJA 4Crkvata vo Troja - potsetuvawe na Gospodovatasmrt, prouËuvawe, zaedniπtvo. Dela 20:6-12.

Vo Lekciite 2, 3 i 4 se koristi anagram.Na krajot na vovedot napravivme dva dija-

grami za crkvata; edniot e so anagram kojπto¿e im go pokaæuvaπ na decata na poËetokot odovie poglavja. Vtoriot, pak, koga ¿e zavrπiπso trite poglavja. Moæeπ da napraviπ fotoko-pii od prviot dijagram, za decata da gi popol-nuvaat zborovite πto nedostasuvaat vo tekot naovie tri nedeli. Temite se rabotat pomalku ilipoveøe po istoriski redosled, kako πto gigledame vo nekoi delovi od knigata "Dela Apos-tolski". Poradi toa zborovite ne se popolnetipo redosledot na bukvite vo anagramot.

Alternativno, moæebi sakaπ da go prepi-πeπ dijagramot na tabla ili na karton. Vo tojsluËaj, ako sakaπ, moæeπ da gi koristiπ bu-kvite od zborovite "naπata crkva" i da gilepiπ na karton edna po edna vo pogodnitemomenti.

LEKCIJA 5Crkvata vo vojna-napadite od satanata vrzcrkvata preku progonstvo, laæna doktrina,podelbi. Dela 19:1-41, Dela 20:15-20, 27-38.

Edna od celite na ovaa lekcija e da se pre-dupredat decata deka crkvata ne e sovrπena,bidej¿i e sostavena od nesovrπeni ËoveËkisuπtestva. Vo nea moæe da ima laæno uËewe,sporovi ili drugi nedostatoci. Istovremeno bi

5

sakale da obezbedime kriterium vo izbirawetona dobra crkva koja ¿e ja posetuvaat koga ¿ebidat malku povozrasni i ¿e treba da go napra-vat ovoj mnogu vaæen izbor.

LEKCIJA 6 POVTORUVAWEOtkako ¿e gi predadeπ ovie lekcii, bi te

ohrabril da odræiπ i πesto sobirawe pred dapoËneπ so druga serija lekcii. Vo pette lekciiima mnogu pouËuvawe. Na ova πesto sobirawe,moæebi bi sakal da pouËuvaπ nekoi aspekti sokoi si nemal vreme da se zanimavaπ vo pretho-dnite nedeli.

Duri i ako gi imaπ pokrieno sodræinitena pette lekcii, bi bilo dobro da povtoriπnekoi aspekti od pouËuvaweto. Eve nekoi drugipredlozi za ova zavrπno sobirawe:

1. Iskoristi gi praπawata za povtoruvaweπto se predvideni po sekoja lekcija, za da napra-viπ podolg kviz od voobiæaeniot.

2. Odvoi vreme da odgovoriπ na praπawataπto decata gi stavile vo "Kutijata za praπa-wa". Na poËetokot na ovaa serija pottikni gidecata da gi stavaat svoite praπawa vo kutijataza da im gi odgovoriπ otkako ¿e bidat pouËuva-ni pette lekcii. Pottikni gi decata da razmi-sluvaat za praπawa; moæebi duri ¿e treba samda gi napiπeπ prvite nekolku praπawa i da imgi proËitaπ (bez da im kaæeπ deka ti si gi

stavil vo kutijata). Na primer, moæeπ dapraπaπ:

a. Treba li da odam v crkva i nedelno uËi-liπte, ili samo vo nedelno uËiliπte?

b. Zoπto nekoi crkovni zgradi imaatkupoli i kambani?

v. Treba li koga se moliπ v crkva da kleËiπ?

Ne zaboravaj odnapred da gi proËitaπ pra-πawata da najdeπ soodvetni odgovori.

Praπawata od kutijata ¿e treba malku dase podredat, taka πto, verojatno, ¿e spadnat vorazliËni grupi od koi sekoja se zanimava soposebni temi.

3. Napravi mala zabava so nekolku osveæu-vawa i nagradi za stihovite πto trebaπe da senauËat napamet, ili, pak, za drugi aktivnostivo koi uËestvuvale decata.

Moæebi ¿e bide dobro da napraviπ anketa,vo koja uËenicite ¿e dadat odgovori na postave-ni praπawa. Ovaa aktivnost moæe da ti pomogneda doznaeπ pove¿e za sostojbata na decata soogled na odeweto v crkva; moæe, isto taka, da tevodi da im ja dadeπ pomoπta koja πto bi imtrebala. Ovaa aktivnost ¿e bide korisna, akodecata se povozrasni.

Odvoj vreme vo tekot na Ëasot za Ëitawe naodgovorite i diskusija za niv so decata. Za anke-tata moæeπ da koristiπ praπawa kako ovie:

a. Dali odiπ v crkva? Ako odiπ, vo koja?b. Dali beπe tamu minatite dve nedeli? Da-Ne.v. Dali tvoite roditeli bea minatite dvenedeli? Da-Ne.g. Ako ne odiπ vo niedna crkva, bi sakal li daodiπ so mene (so vozilo) vo mojata crkva? Da-Ne (Se razbira, jas ¿e razgovaram za ova so

tvoite roditeli).

d. Dali ti se dopadnaa lekciite za crkvata?Da-Ne. Kaæi zoπto?. Koj del ti se dopadna najmnogu?

STIHOVI ZA U»EWE NAPAMET

Za vreme na nedelite dodeka gi pouËuvaπovie serii, decata moæat da gi uËat slednitetri kluËni stihovi:

Efeπanite 5:25 "Hristos ja zasaka crkvata i sepredade Sam Sebesi za nea".Efeπanite 5:23 "Hristos e glava na crkvata, iToj e Spasitelot na teloto".Evreite 10:25 "Ne napuπtajte gi zaedniËkitesobirawa, kako πto nekoi imaat obiËaj".

VAÆNOSTA NA LI»NOTOSOVETUVAWE

Ovie lekcii se prvenstveno napiπani zaspaseni deca, so cel da se pouËuvaat nekoi oddoktrinite za crkvata i da im se pomogne dapoËnat da posetuvaat dobra, ispravna crkva.VkluËeno e i pouËuvawe za nespaseni deca. Mo-æeπ da dodadeπ pove¿e evangelizatorsko pou-Ëuvawe i vo drugite delovi na programata - naprimer vo misionerskata prikazna ili duri zavreme na peeweto; moæeπ da gi pretstaviπ iobjasniπ stihovite πto go prikaæuvaat Evange-lieto. Ti, isto taka, treba da se staviπ na raspo-lagawe da razgovaraπ so sekoe dete koe imasomnevawa, praπawa ili saka duhovna pomoπ.Ne e vaæno dali deteto e spaseno ili e nespa-seno, treba da se poËuvstvuva dobredojdeno, akodojde kaj tebe, negoviot uËitel, za liËno sovetu-vawe.

Vo nekoj moment vo tekot na lekcijata, ilivo drug del od programata, bi moæel da kaæeπneπto kako ova: "Ako go poznavaπ Gospod Isuskako svoj Spasitel, no imaπ nekoj poseben pro-blem koj bi sakal da go spodeliπ so mene, bi mibilo milo da zboruvam so tebe. Po Ëasot, jas ¿estojam na izlezot i ¿e gi ispra¿am drugite deca.Dojdi kaj mene i kaæi mi deka bi sakal malku daporazgovaraπ".

Moæeπ, isto taka, da kaæeπ: "Vo ovaa gru-pa ima momËiwa i devojËiwa koi, kolku πto jasznam, s¡ uπte ne go zamolile Hristos da stanenivni liËen Spasitel. Moæebi vo tekot na iz-minatite nedeli, ste sfatile deka ne ste del odBoæjoto semejstvo, deka vaπiot æivot ne ezasnovan vrz Gospod Isus Hristos. Dali navi-

6

stina seriozno razmisluvaπ da se svrtiπ konGospod i da baraπ od Nego da te spasi? Se nade-vam deka razmisluvaπ, no, moæebi, ne si sosemasiguren kako da go prezemeπ toj Ëekor koj e tol-ku vaæen. Bi mi bilo osobeno milo da razgo-varam so tebe nasamo. Nemoj da se plaπiπ! Kogadrugite deca ¿e izleguvaat po Ëasot, dojdi isedni na eden od ovie stolovi napred. Ako vidamdeka sediπ tamu, jas vednaπ ¿e dojdam i ¿erazgovaram so tebe za ovaa mnogu vaæna rabota- kako da se spasiπ i da staneπ del od Boæjotosemejstvo".

LEKCIITE NEKA IMAAT STRUKTURA

Za onie koi se naviknati na lekciite izda-deni od Misijata za evangelizacija na deca-MED, bi sakale da naglasime deka ovie lekciiimaat malku porazliËna struktura i izgled.Sekoja od niv ne e zasnovana vrz edna bibliskasluËka, tuku vrz nekolku bibliski tekstovi.Kako rezultat na toa, ovde nema razvoj na dej-stvoto kon edna kulminacija. VkluËeni se razli-Ëni aktivnosti koi go pottiknuvaat uËeweto.Ovie se osobeno primenlivi koga se pouËuvaatpovozrasni deca.

7

LEKCIJA 1CRKVATA E ÆIVA

- Hristovoto telo, Zgrada, Nevestata, Boæjotosemejstvo.

TEKSTOVI ©TO U»ITELOT TREBA DAGI PRO»ITA I PROU»I

Efeπanite 5:22-32; Rimjanite 12:4-8; 1. Korin¿a-nite 12:12-31; Efeπanite 2:19-22; 2. Korin¿a-nite 3:11; Otkrovenie 19:7-9

STIH ZA U»EWE NAPAMET

"Hristos ja zasaka crkvata i se predade Sam Sebesiza nea". Efeπanite 5:25

PREDLOZI ZA VKLU»UVAWE NADECATA VO U»EWETO

a. Vo tekstot ima golem broj praπawa. Temolam koristi gi niv i nekoi drugi na koi ¿e sesetiπ. Ne zaboravaj da ostaviπ vreme decata darazmislat za niv i da gi odgovorat.

b. KluËnite stihovi se Ëitaat vo tekot nalekcijata. Iako ti kako uËitel moæeπ glasnoda gi proËitaπ ovie stihovi, moæebi, bi bilopodo-bro da gi proËitaat nekoi od povozrasnitedeca ili nekoi od pomoπnicite.

Na decata treba odnapred da im gi dadeπpodatocite za stihovite za da moæat da gi najdati da se podgotveni glasno da gi proËitaat.Vnimavaj da ne predizvikaπ sram kaj decata soteπkotii vo Ëitaweto.

Moæeπ duri i prethodno da gi snimiπ de-cata kako Ëitaat stihovi na kaseta i vo pogodenmoment vo tekot na lekcijata da ja puπtiπ. Taanovost ili element na iznenaduvawe ¿e impomogne na uËenicite vnimatelno da sluπaat.

v. Pri krajot na ovie lekcii ima edna mala"igra" na povrzani zborovi. Ovie zborovi mo-æat da bidat napiπani na tabla (ili na karton

so flomaster). Ako odbereπ zborovite da senapiπani na tabla, eden od uËenicite neka ginapiπe odnapred.

g. Moæeπ da odbereπ povozrasno dete (ili

deca) koe ¿e gi Ëita praπawata za povtoruvawei ¿e gi beleæi rezultatite na timovite.

OSNOVNA VISTINA

Site koi veruvaat vo Hristos za spaseniese Ëlenovi na vistinskata Crkva.

CVS: Treba da Go qubiπ i da si Mu poslu-πen na Hristos, glavata na Crkvata.

CVN: Veruvaj vo Hristos za i ti da staneπËlen na Negovata Crkva.

VOVED

©to e Crkvata?

TEK NA LEKCIJATA

Voded: "Koga ¿e vidime mnogu ovci..."1-1 Crkvata e kako Telo.1-2 Hristos e glavata na Teloto-Toj

ja kontrolira i vodi. CVS1-3 Crkvata e kako Nevesta.1-4 Hristos e Mladoæenecot koj ja

qubi Crkvata. CVS1-5 Crkvata e kako zgrada.1-6 Hristos e temelot na Zgradata.

CVS i CVN.1-7 Crkvata e kako semejstvo. Igra

na povrzani zborovi.1-8 Posledni primeni CVS.ZakluËok: Praπawa

VOVEDKoga ¿e vidime mnogu ovci na edno mesto,

zboruvame za stado ovci. Koga ima pove¿e kravina edno mesto nie zboruvame za...? (Stado kra-

vi). A ptici? (Jato). A fudbaleri? (Tim).A πto bi rekle za hristijanite? Kakvo ime

bi ‹ dale na grupa hristijani koi se sobiraat irabotat zaedno? Ja narekuvame crkva. Za vremena narednite nekolku nedeli ¿e zboruvame za ovaamnogu vaæna tema -crkvata. I malku ¿e nauËimeod ona πto Biblijata go pouËuva za toa.

Denes ¿e razmisluvame za praπaweto: "©toe crkvata?" Pretpostavuvam deka, ako te praπam,ti ¿e mi odgovoriπ: "O, pa toa e edna golemazgrada od tuli kade odime vo nedelite". Dobro,toa e eden odgovor, no Biblijata odgovara napraπaweto na poinakov naËin, davaj¿i ni Ëetiriprekrasni ilustracii ili opisni zborovi zaCrkvata.

(UËitele, ti, tvojot pomoπnik, ili nekoe

dete, neka gi proËita stihovite). Da proËitamedva stiha od Biblijata i sakam vnimatelno dasluπate. ÷e moæeπ li da go otkrieπ prvotoneπto πto Biblijata ni go kaæuva za Crkvata.Taa e kako... (ProËitaj Rim. 12:4-5) (Daj im na

decata vreme da odgovorat).

SLIKA 1-1Da, taa e kako TELO. ©to e telo? Moæebi

podobro praπawe bi bilo, od πto e sostavenoteloto? (PoËekaj da odgovorat. OËekuvaπ odgo-

vori kako, na primer, stapala, dlanki, noze, race,

glava, lakti, kolkovi, kolena). ToËno. Ovie sedelovi od koi e sostaveno celoto telo.

ZnaËi, πto piπuva vo Rimjanite 12:4,5? Zakakvo telo zboruva Pavle? Dali e toa ËoveËkotelo? Ne. Dozvolete mi da objasnam. Kako πtovidovme, teloto e sostaveno od dlanki, noze,srce, beli drobovi i mnogu drugi delovi. Na istnaËin, lueto koi poveruvale vo Hristos i Go

8

qubat se kako delovi od edno golemo telo. Ti nemoæeπ da go vidiπ, no nie site si odgovarame ipripaame na ist naËin kako πto delovite odËoveËkoto telo si pripaaat eden na drug.

Dali misliπ deka site delovi na telotovrπat ista rabota? Ajde povtorno da go sluπ-neme Boæjiot odgovor na toa praπawe. (ProËi-

taj 1. Korin¿anite 12:14,15,16): "Zaπto telotone se sostoi od eden organ, tuku od mnogu. Akonogata reËe: 'Bidej¿i ne sum raka, ne mu pripaamna teloto', toa ne ja pravi da ne bide del odteloto. I ako uvoto reËe: 'Bidej¿i ne sum oko,ne mu pripaam na teloto', toa ne go pravi da nebide del od teloto". ToËno. Dali tvojata noga tie vaæna? Dali tvoeto uvo ti e vaæno? Sekoj delod teloto e mnogu vaæen i vrπi posebna rabota.I kako πto nogata i uvoto se vaæni vo ËoveËkototelo, sekoj Ëovek e vaæen vo Crkvata. Nie sitesme si potrebni eden na drug i imame rabota πtotreba da ja vrπime.

SLIKA 1-2Glavata na fiziËkoto telo e mestoto kade

πto se naoa mozokot. Mozokot e onoj del kojdava naredbi na nozete, racete, stapalata, dlan-kite itn. Ako tvoeto telo, na primer, saka dasedne, mozokot treba da isprati poraka do musku-lite na tvoite noze i grbot za da se razdviæat ipravilno da se svitkaat, za ti da moæeπ dasedneπ. Mozokot, isto taka, gi nasoËuva oËiteda gledaat kade odiπ, za da ne padneπ. ©to bi sesluËilo, ako tvoite oËi gledaa vo edna nasoka, atvoite noze odea vo druga? Naskoro ¿e padneπ,neli?

Sega, koj e Glavata na Teloto na Crkvata ikoj im gi dava naredbite na hristijanite, za tieda znaat πto da pravat i kade da odat? Ajde da goproËitame odgovorot od Biblijata. Sluπajtevnimatelno i otkrijte koj e koj. (ProËitaj Efe-

πanite 5:23: "Hristos e glava na crkvata, i Toj

e Spasitelot na teloto".)

Da, Gospod Isus e glavata na Teloto. Toj eOnoj na kogo site Ëlenovi na Teloto mora da muse posluπni. Ako si vistinski hristijanin,togaπ ti si Ëlen na Hristovoto Telo, Crkvata.Dali sekoj den sluπaπ za da sluπneπ πto tikaæuva Isus Hristos, Glavata? Dali odvojuvaπvreme da go Ëitaπ Negoviot Zbor i da gi sluπaπNegovite pouki za da si Mu posluπen? Senadevam deka go praviπ toa sekoj den, toa e mnoguvaæno. (UËitele, ne zaboravaj da obezbediπ

'Sekojdnevno leb za decata' i pokaæi im kako

da go koristat).

Eden hristijanin po ime Jonatan, koj navi-stina sakal da im kaæuva na drugite za GospodIsus, edna no¿ patuval so avtomobil. VozaËotbil mnogu umoren i zaspal. Voziloto brzoskrπnalo na patot i udrilo vo eden kamion kojdoaal od sprotivnata nasoka. Vo taa nesre¿aJonatan bil povreden mnogu teπko. Negoviot‘rbet bil povreden. Ottogaπ, Jonatan ne moæel

da odi, bil prinuden da koristi invalidskakoliËka.

Dodeka sedi vo koliËkata, negovite nozeponekogaπ nekontrolirano se grËat. Jonatanobjasnuva: "Ne go pravat toa πto jas go sakam,bidej¿i vrskata meu niv i 'rbetniot mozok eprekineta. Toa e tokmu ona πto se sluËuva kogahristijaninot go pravi toa πto toj go saka, bez dagi sluπa naredbite na Hristos, Glavata naTeloto". Bidi siguren deka go sluπaπ GospodIsus Hristos za da go praviπ toa πto Toj go velii da ne bideπ kako noga, stapalo ili dlanka koise grËat nekontrolirano.

Vo Biblijata ne se sporeduva Crkvata samoso æivo Telo, tuku i so neπto drugo. Sluπni goovoj stih i ¿e go pronajdeπ sledniot opisen zbor.(ProËitaj Otkrovenie 19:7: "Da se raduvame, da

se veselime i da Mu oddademe slava, zaπto dojde

svadbata na Jagneto i Negovata nevesta se

podgotvi".)

SLIKA 1-3Da, Crkvata e kako Nevesta, Ëekaj¿i go svad-

beniot den koga Mladoæenecot ili maæot ¿edojde da ja zeme da æivee so Nego vo Negoviotdom.

Sega, πto misliπ koj e Mladoæenecot? Da,Gospod Isus Hristos. Vo stihot πto go proËi-tavme Toj e nareËen Jagne. Ova e edno od imiwatakoe mu e dadeno na Hristos, bidej¿i Toj umrekako jagne za naπite grevovi.

Koga razmisluvaπ za svadba na nevesta imladoæenecot koi se venËavaat - koj zbor ti doa-a reËisi odednaπ na um? Konfeti? Svadbenatorta? VenËalen prsten? Mnogu povaæen e zbo-rot "qubov". Ovie dvajca lue navistina se saka-at eden so drug, se griæat eden za drug i se usre¿u-vaat.

Eden mlad Ëovek, koj se vikal Jovan, se zaqu-bil vo edna devojka koja se vikala Klara i so kojasakal da se oæeni. Jovan ne zarabotuval mnogupari, no sakal da ‹ pokaæe na Klara kolku mnoguja saka. Toj so meseci gi πtedel negovite pari.Eden den imal dovolno pari da odi vo zlatarnicai da kupi prekrasen podarok za negovata idnanevesta. Podarokot ‹ go dal na nejziniot roden-den. Moæeπ da go zamisliπ nejzinoto vooduπe-vuvawe koga ja otvorila malata kutija i vnatrego videla prekrasniot biseren erdan! Na tojnaËin Jovan ‹ pokaæal na Klara deka ja saka.

Kako Gospod Isus pokaæa deka ja saka Crk-vata? Deneπniot stih za uËewe napamet ni kaæu-va kako Toj ja izrazi Negovata qubov. Ajde uπteednaπ da go povtorime. (Efeπanite 5:25). ToËno,Toj umre na krstot za naπiot grev. Zoπto? Bi-dej¿i ti i jas zasluæuvame da bideme zasekogaπodvoeni od Bog. Nie sme mu bile neposluπni naBog, sme gi prekrπile Boæjite zakoni i Bogveli deka morame da bideme kazneti. TogaπHristos zoπto umre? Ako Hristos ne umreπeza nas, Bog nikogaπ nemaπe da ni prosti. Dali

9

Hristovata qubov kon Crkvata e isto tolkusilna denes kakva πto bila pred stotici godinikoga bil piπuvan Noviot zavet? Da. Toj deneste saka isto tolku kolku πto gi sakaπe luetona Efes. Toj e Mladoæenecot na Crkvata i Tojja saka Crkvata. Toj i tebe te saka. Ako si pove-ruval vo Hristos i tvoite grevovi se prosteni,Toj, isto taka, od tebe bara da Mu ja vozvratiπNegovata qubov, isto kako πto edna nevesta gosaka svojot maæ i saka da mu ugodi.

SLIKA 1-4Kade æivee Gospod Isus Hristos, nebesniot

Mladoæenec? Se razbira, vie go znaete odgovo-rot! Na neboto! ToËno! Toa e mestoto kade πtoæivee sega Toj; no nie go imame Negovoto vetuva-we deka eden den Toj ¿e go napuπti toj prekrasendom i ¿e dojde povtorno na zemjata. Zoπto? Tojovojpat ¿e dojde da ja sretne Negovata Nevesta,Crkvata - toa sme site nie koi mu pripaameNemu i koi go sakame Nego. Togaπ Toj ¿e n¡ zemenazad so Nego vo Negovata slavna palata naNeboto. Koga site nie πto Go ¿e stigneme naNeboto, vo Biblijata se veli deka tamu ¿e imaedna golema svadbena gozba, kako eden svadbenpreËek, no mnogu poprekrasen i posre¿en.

Nie ne znaeme koga Gospod Hristos povtor-no ¿e dojde na zemjata. No Toj ni kaæa da bidemepodgotveni. Kako moæeme da bideme podgotveni?Ako Go sakame, ako sme Mu posluπni, ako gopravime toa πto Mu e ugodno. Nevestata saka damu ugodi na nejziniot mladoæenec. Nevestatasekogaπ oËekuva da go vidi nejziniot mladoæe-nec. Dali go sakaπ Gospod Isus i ja ispolnuvaπNegovata volja? Dali isËekuvaπ so radost da govidiπ Nego?

Dosega nauËivme za dve bibliski sliki zaCrkvata. Koi se tie? (Da, Teloto i Nevestata).

Sega ¿e ja razgledame tretata slika. Vidi dali¿e moæeπ da ja otkrieπ dodeka Ëitame odBiblijata. (ProËitaj Efeπanite 2:20, 21) "Vieste naxidani vrz osnovata na apostolite i proro-cite, a temelniot kamen e Samiot Hristos Isus,vo Kogo celata strojno izgradena zgrada rastevo svet hram vo Gospod". Da, Crkvata, teloto navernicite, tuka e sporedeno so zgrada.

SLIKA 1-5Za kakva zgrada se zboruva ovde vo Biblija-

ta? Dali e toa zgrada napravena od kamewa, tulii malter? Ne, ne e. Stihot πto go proËitavmeni kaæuva deka Gospod Isus Hristos e "glavniottemelen kamen". "Temelen kamen" e eden golemkamen vo osnovata kade dva xida se spojuvaat podprav agol. Ogromna teæina pritiska vrz nego.Bez temelen kamen zgradata bi padnala. Toa n¡uËi deka Gospod Isus Hristos e Onoj vo kogoveruvaat site hristijani i na Kogo site nie sepotpirame.

Ako ne beπe Gospod Isus Hristos i nego-vata smrt na krstot poradi naπite grevovi,nemaπe da ima Crkva.

No, koi se "kamewata" πto ja sostavuvaatzgradata? Ti, jas i site onie koi veruvaat vo Gos-pod Isus za spasenie se "kamewata". Se razbira,nie ne sme mrtvi kamewa, tuku æivi kamewa, sitepostaveni na svoeto mesto vo Crkvata.

Kakva e ovaa zgrada? Ajde povtorno da goproËitame stih 21. Dali go pronajde odgovorotna moeto praπawe? Taa e "svet hram". Zoπto Bogja narekuva taka? Odgovorot e vo stih 22. Vididali moæeπ da go razbereπ. Vo Stihot se veli:"Vrz kogo i vie vo Duhot zaedno se soxiduvate voBoæjoto æivealiπte". Toa znaËi deka Bog æi-vee vo ovaa zgrada preku Negoviot Svet Duh.Neli e prekrasno πto Bog æivee vo sekoj vernikkoj ja sostavuva Crkvata? Ne e Ëudno zoπto Bogsaka nie da bideme sveti i Ëisti, ako Toj æiveevo nas, Negovata Crkva. Navistina zgradata odtuli i malter, πto ja narekuvame "crkva", ne evistinskata zgrada πto Bog ja gleda! Toj gledaeden svet hram ili edna zgrada, sostavena od lue!Pred mnogu godini, kralot na nekoja zemjatrebalo da zamine na edno patuvawe. Po patottoj reπil da prestojuva vo domovite na obiËnilue, za da vidi kako tie æiveat. Po celiot patpo koj kralot trebalo da patuva, im se kaæuvalona lueto: "Kralot minuva odovde i ¿e prestojuvavo domovite na svojot narod".

Koga maæite i æenite koi æiveele vo tiegradovi go sluπnale toa, site poËnale da gipodgotvuvaat svoite domovi vo sluËaj kralot dareπi da prestojuva kaj niv. Gi bojadisale vratitei prozorcite, gi izbriπale i isËistile podovi-te i mebelot. Zavesite i Ëarπafite gi ispralei s¡ bilo podgotveno. Site ja nemale taa privi-legija da go nagostat kralot, no site sakale dabidat podgotveni, vo sluËaj da im se dade moæ-nost toj da dojde kaj niv doma.

Kralot nad kralevite æivee vo srceto naSITE vernici, ne samo kaj nekolkumina izbra-ni. Toj ne naminuva samo za eden den, tuku TojOSTANUVA zasekogaπ so niv. Dali tvoeto srcee kako svet, Ëist hram kade πto Toj ¿e se Ëuvstvu-va udobno i kako doma?

SLIKA 1-6Meutoa, ovaa zgrada s¡ uπte ne e zavrπena.

Vo Efeπanite 2:21 Ëitame: "raste vo svet hramvo Gospod". Kolku pove¿e lueto go sluπaatEvangelieto i veruvaat vo Gospod Isus Hristos,tie stanuvaat "æivi kamewa" vo Crkvata. Ti ijas moæeme da ‹ pomogneme na Crkvata da raste,ako ja πirime Dobrata Vest za spasenie i da impomogneme na lueto da Go zapoznaat i sakaatGospod Isus. Moæeπ li da go spodeliπ Evan-gelieto so nekoj prijatel, kako ova momËe naslikata? Jas znam deka ovde ima nekoi momËiwai devojËiwa koi, moæebi, nikogaπ dosega vi-stinski ne go pobarale Hristos da bide nivniliËen Spasitel i Gospod. Nikogaπ ne ste jastavile celosno vaπata vera vo Nego.

Moæebi dosega ste mislele deka, ako povre-

10

meno odiπ v crkva vo nedelite, toa e s¡ πto epotrebno. Ne, toa πto navistina e potrebno eti da veruvaπ vo Hristos, da pobaraπ od Negoda bide tvoj Spasitel i Gospod. Togaπ ¿e znaeπdeka tvojot æivot e izgraden vrz Nego, i ti ¿ebideπ spasen. Prifati Go denes, kako tvoj Gos-pod i Spasitel! Togaπ Hristos ¿e bide cvrstiottemel na tvojot æivot i ti ¿e pripaaπ naCrkvata na Gospod Isus Hristos.

Sega ¿e zboruvame za Ëetvrtata slika naCrkvata. Ajde pak da proËitame eden stih i vididali moæeπ da ja posoËiπ. ProËitaj Efeπanite2:19: "Zatoa vie ne ste ve¿e tuinci i pridojdeni,tuku ste sograani na svetiite i Boæjoto semej-stvo". Toa ne e tolku ednostavno, no, ako razmisliπza poslednite zborovi: "Vie ste od Boæjotosemejstvo" - toa n¡ uËi deka Crkvata e kako ednogolemo SEMEJSTVO. Ako nie sme Boæji deca,togaπ nie sme Negovo semejstvo.

SLIKA 1-7Nema hristijanin kojπto e tuinec ili

stranec za Bog. Toj mnogu dobro n¡ poznava sitei n¡ saka kako del od Negovoto semejstvo. Akonie Go sakame Gospod Isus Hristos, nie, istotaka, ¿e gi sakame i drugite hristijani, koi sevo Crkvata. Tie se kako bra¿a i sestri od istosemejstvo, so Bog kako naπ Nebesen Tatko.

MomËiwa i devojËiwa, navistina e taka.Kade i da patuvate vo svetot, koga ¿e sretnetedrug hristijanin, toa e isto kako da se sretneπso brat ili so sestra. Imate ist Tatko, dvajcatago sakame Boæjoto Slovo, dvajcata sakate da muugoduvate na Bog od den na den! Dvajcata oËekuva-te eden den da bidete na Neboto. Navistina ne evaæno dali hristijaninot so koj ¿e se sretnetee od Afrika, Evropa, ili Amerika - toj so vas edel od Boæjoto semejstvo. Ne e mnogu vaæno, akose narekuva baptist, prezbiterjanin, metodistili pentekostalec. Vaænoto e toa deka toj jastavil svojata vera vo Isus Hristos kako svojliËen Gospod i Spasitel i deka negovite grevovise prosteni. Toa, isto taka, go pravi dete Boæjo.Neli e prekrasno da pripaaπ na edno takvogolemo semejstvo, na koeπto mu pripaaat lueod celiot svet?

SLIKA 1-8UËitele: Malata veæba πto sledi e eden

dobar naËin da go povtoriπ i primeniπ toa πtosi go pouËuval. Meutoa, ako decata se mali ineumorni, moæebi ¿e sakaπ da ja preskokneπ ida zavrπiπ so Ëetirite praktiËni praπawa nakrajot.

Sega uËevme za razliËni naËini na koiBiblijata ja prikaæuva Crkvata. Koi se tie?Crkvata e kako m ... m ... m ... m ... (Telo, Nevesta,

Zgrada i Semejstvo). ÷e vi dadam nekoi zborovii vie ¿e mi kaæete koja od ovie Ëetiri slikinajmnogu soodvetstvuva na zborot. Na primer,ako kaæam "qubov", moæebi, ¿e odgovoriπ: "Toa

najmnogu soodvetstvuva na 'Nevesta', bidej¿iIsus ja qubi Crkvata kako Svoja nevesta". Ili,moæebi, ¿e kaæeπ "qubovta" najmnogu soodve-tstvuva na "semejstvoto", bidej¿i Bog ja qubiNegovata Crkva kako decata vo edno golemosemejstvo". Ili, moæebi, ¿e kaæeπ "qubovta"najmnogu soodvetstvuva na "semejstvoto" bidej¿inie, kako hristijani, treba da gi sakame sitedrugi hristijani, bidej¿i site nie sme del odistoto semejstvo". Dali razbravte? Dobro, evegi zborovite. Digni raka za da odgovoriπ i kaæizoπto misliπ deka zborot soodvetstvuva na ednaod slikite za Crkvata.

"POSLU©NOST"(moæe da e "telo" - Ëlenovite moraat da ‹ se

posluπni na "Glavata" moæe da e "semejstvo" -decata moraat da mu se posluπni na "Tatkoto".)

"RASTEWE"(moæe da e "telo" - toa e æivo i zatoa raste,

moæe da e "zgrada" - koja s¡ uπte e nezavrπena iraste kon zavrπuvaweto).

"RABOTA"(moæe da e "telo" - sekoj del vrπi nekoja

rabota).

"SVETOST"(moæe da e "zgrada" - toa e svet hram vo koj

æivee Bog.)

"TIMSKA RABOTA"(moæe da e "telo" - site Ëlenovi treba zae-

dno da rabotat za edna ista cel, moæe da e "semej-stvo" - kako πto site Ëlenovi treba zaednodobro da æiveat i rabotat.)

Ajde sega ova da go napravime na obratennaËin. Jas ¿e vi go kaæam opisniot zbor, a vie¿e mi kaæete dva zbora πto soodvetstvuvaat nanego.

"telo" "semejstvo" "zgrada" "nevesta"Dobro e! Beπe prekrasno! Eve sega 4 praπa-

wa so koi ¿e zavrπime. Razmisli za niv!

1. Kako del od "Teloto - Crkvata", dali si muposluπen na Isus koj e Glavata?

2. Kako del od "Nevestata", dali go sakaπ Gos-pod, kako πto treba?

3. Kako del od "Zgradata", dali si edno svetomesto za Bog da æivee vo nego?

4. Kako del od semejstvoto, dali pokaæuvaπprijatelstvo i razbirawe kon drugite hri-stijani kako kon tvoi bra¿a i sestri?

UËitele, moæeπ na decata da im ja objasniπidejata so kutijata za praπawa i da gi pottikneπda stavaat vnatre praπawa na koi sakaat da dobi-jat odgovor za vreme na πestiot Ëas.

11

NEKOI STIHOVI CITIRANIVO OVAA LEKCIJA

Moæeπ da napraviπ fotokopii od ovaastranica, za barem povozrasnite deca da moæatlesno da gi najdat stihovite i da uËestvuvaat vonivnoto Ëitawe.

Rimjanite 12:4,5"Kako πto vo edno telo imame mnogu organi, asite organi nemaat ista funkci-ja, taka i nie,koi sme mnogu, sme edno telo vo Hristos, a kakopoedinci - sme organi eden na drug".

1. Korin¿ani 12:14-16"Zoπto teloto ne se sostoi od eden organ tukuod mnogu. Ako nogata reËe: 'Bidej¿i ne sum raka,ne mu pripaam na teloto', toa ne ja pravi da nebide del od teloto. I ako uvoto reËe: 'Bidej¿ine sum oko, ne mu pripaam na teloto', toa ne gopravi da ne bide del od teloto".

Efeπanite 5:23"Hristos e glava na crkvata, i Toj e Spasitelotna teloto!"

Otkrovenie 19:7"Da se raduvame, da se veselime i da Mu oddademeslava, zaπto dojde svadbata na Jagneto i Negova-ta nevesta se podgotvi".

Efeπanite 5:25"Maæi, qubete gi svoite æeni, kako πto i Hris-tos ja zasaka Crkvata i se predade Sam Sebesiza nea".

Efeπanite 2:20,21"Vie ste naxidani vrz osnovata na apostolite iprorocite, a temelniot kamen e Samiot HristosIsus, vo Kogo celata strojno sostavena zgradaraste vo svet hram vo Gospod".

Efeπanite 2:22"Vrz kogo i vie vo Duhot zaedno se soxiduvate voBoæjo æivealiπte".

Efeπanite 2:19"Zatoa, vie ne ste ve¿e tuinci i pridojdeni,tuku ste sograani na svetiite i Boæjoto semej-stvo".

PRA©AWA ZA POVTORUVAWENA LEKCIJATA 1

1. Koi bea Ëetirite opisni zborovi πto gi naj-dovme vo Biblijata i πto ja opiπuvaat Crk-vata?

2. Imenuvaj tri delovi od ËoveËkoto telo ikaæi zoπto e vaæen sekoj od niv.

3. Zoπto e tolku vaæno Ëlenovite na telotoda Mu se posluπni na Hristos koj e Glavata?

4. Spored tvoe mislewe, zoπto Bog ja sporedu-

va Crkvata so Nevesta?5. Kade e prekrasniot dom vo kojπto Hristos

Mladoæenecot ¿e ja zeme Crkvata, NegovataNevesta?

6. Kako Ëovekot stanuva "æiv kamen" vo Bo-æjiot hram?

7. Dali sekoj e Ëlen na Boæjoto semejstvo? Zo-πto da, ili zoπto ne?

8. Kakvi ubavi neπta otkrivaπ koga razgova-raπ so hristijanin koj porano ne si go po-znaval?

12

LEKCIJA 2CRKVATA VO ERUSALIM

- slavewe; griæa, molitva

TEKSTOVI ©TO U»ITELOT TREBADA GI PRO»ITA I PROU»I:

Dela 2:40-47; Dela 6:1-7; Dela 12:1-19;Efeπanite 5:18-21


"Hristos e glava na crkvata, i Toj e Spasitelotna teloto" (Efeπanite 5:23).

Decata moæat glasno da gi Ëitaat stihovite kakoπto pravea vo prvata lekcija.

OSNOVNA VISTINA

Bog saka negovite deca da odat v crkva.CVS: Posetuvaj crkva i uËestvuvaj vo toa

πto go pravi crkvata.

PO»ETOK©to sakate da pravite koga ste zaedno so

vaπite prijateli?

TEK NA LEKCIJATA

2-1 Prvite hristijani vo Erusalimse sobirale zaedno za slavewe -Dela 2

2-2 Bog saka nie denes kako crkva daGo slavime i oboæavame Nego.CVS

2-3 Vo prvata crkva vo Erusalimimalo mnogu lue so potrebi.Dela 6

2-4 Izbiraweto na 7 akoni.2-5 Griæata za lueto so potrebi

preku crkvata denes. CVS.2-6 Crkvata vo Erusalim se sobira

da se moli za Petar. Dela 122-7 Angelot go osloboduva Petar.2-8 Bog saka nie da se molime kako

crkva. CVS.

VOVEDKoga ste zaedno so vaπite prijateli, koi se

nekoi od rabotite πto sakate da gi pravite soniv? (Dozvoli im na decata da odgovorat. Tie,

moæebi, ¿e predloæat raboti kako zboruvawe,

igrawe, sluπawe muzika, odewe na proπetki itn.)

Dali se se¿avate deka vo naπata poslednalekcija nie zboruvavme za Crkvata? ©to/ilikoja e Crkvata? Taa e sostavena od lueto koi-πto go sakaat Gospod Isus Hristos. Ovie lueËesto se sobiraat zaedno vo nedelite i vo nekoidrugi denovi od nedelata. Deneska nie ¿enauËime zoπto Crkvata se sobira zaedno.

SLIKA 2-1Zoπto hristijanite se sobiraat zaedno kako

crkva? Nie najdovme edna od priËinite kogaËitavme za prvata crkva. Ovaa crkva se sozdadeotkako Gospod Isus umre, voskresna i se vratinazad na Neboto. Iako Isus gi napuπti Negovi-te uËenici, za da se vrati nazad vo Svojot nebesenDom, Toj im go dade Svetiot Duh, za tie da ne seËuvstvuvaat tolku osameni bez Nego. Tie beapolni so radost i Ëesto se sobiraa vo Erusalimso drugi lue koiπto go sakaa Gospod Isus Hris-tos. ©to pravea tie? Ajde da proËitame Dela 2:47i da vidime: "Go slavea Bog i bea mili kaj celiotnarod. A sekoj den Gospod gi pridodavaπe oniekoi se spasuvaa". Dali znaeπ πto znaËi ovojstih? ©to pravea hristijanite? Go slavea Bog.A πto praveπe Bog? Sekoj den Gospod gi prido-davaπe na crkvata onie koi se spasuvaa. Ajdepopodrobno da vidime πto pravea hristijanite.©to znaËi da go "slaviπ Bog"? Toa znaËi damisliπ za Bog so qubov i poËit (dlaboko poËi-

tuvawe) i da Mu blagodariπ zatoa πto Toj etolku dobar i qubezen. Toa znaËi da kaæeπ: "Tequbam Boæe, bidej¿i ti si tolku dobar, tolkusilen, tolku mo¿en". Dali znaeπ nekoj drug zborso isto znaËewe? Ajde ovde da go poglednemenaπiot anagram. Zborot ja sodræi bukvata "e"i se sostoi od 7 bukvi. ©to misliπ? Ti trebali pomoπ? PoËnuva so "s". ToËno, zborot e"slavewe". Najvaænata priËina zoπto hristi-janite se sobiraat zaedno e da Go slavat Bog.

Kako ti go slaviπ Bog? Efeπanite 5:19,odgovara na ova praπawe. Eden naËin da se slaviBog e da se peat pesni koi kaæuvaat koj e Bog iπto Toj napravil. Prvite hristijani vo vremetona Noviot zavet, verojatno, gi peele psalmite.Nekoj napiπal muzika za psalmite vo koi se peeza toa koj e Bog i πto Toj napravil.

SLIKA 2-2Koga odite v crkva vo nedela nautro, ¿e zabe-

leæite deka del od vremeto se pominuva vo pee-we - isto kako πto nie ovde pravime vo naπiothristijanski klub. Peeweto ne e zamisleno dago popolni vremeto meu molitvata i lekcijata,tuku da ni ovozmoæi vistinski da Mu blagoda-rime i da Go slavime Bog od naπite srca. Dodekagi peeπ crkovnite pesni treba da zapomniπ dekati Mu peeπ na Bog. Dali zabeleæa koga prednekoj mig proËitavme od Efeπanite 5:20, dekase veli: "Peej¿i Mu na Gospod i vospevaj¿i Govo svoeto srce"? Bog saka da go sluπne tvoetoslavewe, ako toa navistina doaa od tvoeto srce.Iako ponekogaπ Bog mora da e taæen koga gledamaæi i æeni, momËiwa i devojËiwa koi peatprekrasni zborovi na slavewe, no ne razmislu-vaat za niv. Tie duri ne razmisluvaat ni za Bog.Moæebi, gledaat naokolu, ili samo gi izgova-raat zborovite, a razmisluvaat za neπto sosemadrugo, kako, na primer, πto ima za veËera ilina igrata πto imaat namera da ja igraat popla-

13

dneto. Slaveweto e najvaæniot del od sluæbatavo crkvata. Koga odiπ v crkva treba da zapo-mniπ deka ti si tamu da Mu "dadeπ" neπto naBog i edna od rabotite πto trba da Mu ja dadeπNemu e slaveweto.

Taka, sledniot pat koga ¿e peeπ hristijan-ski pesni zapraπaj se, πto znaËat zborovite? Da-li jas navistina veruvam vo niv i dali jas navi-stina sakam da gi kaæam? Togaπ veselo i od srcepej gi pesnite. So ova πto go praviπ ti Mukaæuvaπ na Bog deka Go sakaπ i Go slaviπ nego.Moæebi ti denes si ovde, no ne odiπ v crkvabidej¿i ne Go poznavaπ i sakaπ Gospod Isuskako tvoj Spasitel. Moæebi sakaπ tvoitegrevovi da se prosteni, no ne znaeπ πto danapraviπ. Te molam, dojdi da zboruvaπ so menena krajot na Ëasot. Navistina bi sakal da tipomognam.

Peeweto duhovni pesni vo nedela nautro nee edinstveniot del od sluæbata vo crkvata.NajËesto se odvojuva i vreme za molitva. Pone-kogaπ toa e propovednikot ili pastirot kojvodi vo molitvata, drugpat se molat pove¿e lue.ReËisi sekogaπ, del od ovie molitvi e slavewe-razmisluvawe za Bog, kaæuvaj¿i Mu kolku e Tojprekrasen. Toj e semo¿en i mudar, veËen i sovr-πen. Dali go slaviπ Gospod za vreme na moli-tvata? Ako go praviπ toa, Bog so radost ¿e goprimi tvoeto slavewe i oboæavawe. Toj mora dae mnogu taæen koga Negovite deca ne Go poËi-tuvaat, koga vo toa vreme razmisluvaat na neπtodrugo. Sega, ajde da razgledame edna druga priËi-na zoπto crkvata se sobira zaedno, i nie ¿e mo-æeme da popolnime drug zbor.

Vo Erusalim, uËenicite na Gospod Isus(apostolite) go propovedale Evangelieto vosekoja prigoda. Svetiot Duh rabotel prekunivnite zborovi i stotici i stotici lue sespasuvale. Crkvata stanala mnogu golema, so s¡pove¿e lue koi ‹ se prikluËuvale sekoj den.Meu novite hristijani imalo bogati isiromaπni lue. Bogatite lue Mu bile tolkublagodarni na Gospod za seto toa πto Toj gonapravil za niv - πto gi spasil i gi napravilNegovi deca, πto tie sakale da ja pokaæatnivnata qubov kon Bog, so toa πto im pomagalena drugite hristijani koi bile siromaπni.

SLIKA 2-3Ajde da proËitame πto pravele hristija-

nite. Dela 2:44.45: "A site onie koi poveruvaa,bea zaedno i s¡ im beπe zaedniËko. I gi prodavaasvoite sopstvenosti i imoti i toa go spodeluvaaso site, sekomu spored negovata potreba". Ovielue bile osobeno zagriæeni za vdovicite isiraËiwata. Moæete li da mi kaæete zoπto tiebi bile zagriæeni za vdovicite i siraËiwata?(Dozvoli im na decata da odgovorat). Da, bidej¿itatkoto na semejstvoto umrel, i nemalo nikoj kojmoæel da raboti i zarabotuva pari, za tie da mo-æat da kupat hrana, obleka i drugi neophodni

raboti. Toa bilo rabota na apostolite, da seuverat deka parite dadeni za siromasite, vdovi-cite i siraËiwata gi dobivaat vistinskite lue.Meutoa, crkvata se zgolemila tolku brzo iimalo tolku mnogu lue so potrebi, πto aposto-lite nemale vreme pravilno da ja organiziraatrabotata i da bidat sigurni deka sekoj ja dobivapomoπta πto mu e potrebna. Izgledalo dekanekoi od vdovicite bile zaboraveni.

SLIKA 2-4©to misliπ πto napravila crkvata za

reπavawe na ovoj problem? Ajde da proËitamevo Dela 6:3,4 i ¿e gi najdeme odgovorite na dvepraπawa:

Kako se reπi ovoj problem? Otkako bilonajdeno reπenieto, kako apostolite moæele dapominuvaat najgolem del od svoeto verme?"Zatoa, bra¿a, izberete meu sebe sedum maæi,so dobar ugled, polni so Svetiot Duh i mudrost,na koi ¿e im ja doverime taa obvrska, a nie inatamu ¿e im se oddademe na molitvata i nasluæbata na slovoto".

(Odgovorete na praπawata)

Bile izbrani sedum maæi i nivnata rabotabila da im pomagaat na lueto so potrebi - navdovicite, siraËiwata, siromasite i bolnite.

SLIKA 2-5I denes vo pove¿eto crkvi, isto taka, ima

maæi koi ja vrπat ovaa rabota, iako vo sekojacrkva nema po sedum takvi maæi. Ako crkvitese mnogu golemi, tie imaat pove¿e od 7 takvimaæi, no, ako crkvata e pomala, tie ¿e imaatpomalku od 7 takvi maæi. Del od nivnata rabotae da nadgleduvaat dali crkvata se griæi za oniekoi imaat potreba. Ajde da go poglednemenaπiot anagram. Koj zbor bi moæel nakratko daja prikaæe ovaa rabota na crkvata? Dali ovdego zabeleæa zborot koj poËnuva so bukvata "g"?Da, toj zbor e da se "GRIÆI©" - druga priËinaporadi koja edna crkva se sobira zaedno e da segriæi eden za drug. Nie, koiπto sme hristijanisme Mu blagodarni na Bog deka se griæi za nas.Nie znaeme deka Bog tolku mnogu n¡ saka, πtoGo prati Negoviot vozquben Sin da umre za nas,za da moæat naπite grevovi da bidat prosteni inie da moæeme da imame veËen æivot. Od den naden Bog se griæi za nas, davaj¿i ni zdravje, sila,hrana, obleka, roditeli i dobri prijateli koiπto n¡ sakaat. Bidej¿i Bog n¡ saka i se griæi zanas, nie treba da se griæime za lueto koi sesiromaπni, koi imaat potrebi i koiπto imaatpomalku od nas. Ovaa e edna do priËinite zoπtonie sakame naπata crkva da pomaga na site oniekoi imaat problemi i potrebi. Kako crkvatadenes im pomaga na lueto koi imaat problemiili potrebi?

Eden naËin e koga lueto od crkvata pazaru-

14

vaat za nekoja postara gospoa koja æivee sama.Drug naËin e da posetuvaπ bolni lue vo bolni-ca; drugi pomagaat so toa πto ispra¿aat siroma-πni deca vo kamp za dobro da se odmorat. Potoapostoi moænost na siromaπni semejstva da imse dadat podaroci za Boæi¿.

Ponekogaπ nie sluπame za stravotni nesre-¿i kako vojna, zemjotresi i glad. Vo takvi vremi-wa crkvata moæe da sobira posebna pomoπ vopari ili obleka, hrana i lekovi, za da im ispratina lueto vo taa zemja, koi sega se gladni i bezdom.

Koga hristijanite vo crkvata rabotat za-edno na ovoj naËin, tie moæat da pravat mnoguraboti i da se griæat za mnogu lue so potrebi.Bog ni kaæuva deka crkvata treba da dava - slave-we, oboæavawe i griæa za drugite. No, ako edenhristijanin saka da bide sam i ne mu se odi vcrkva, kako togaπ toj moæe da se griæi za tiekoi imaat potreba? Duri kako bi znael koj imapotreba? Taka e mnogu poteπko da im se pomagana drugite.

SLIKA 2-6Sega, ajde za naπiot anagram da go pobarame

zborot πto ja sodræi bukvata "o". Bukvata "o"e meu prvite bukvi na zborot, no ne e prvatabukva. Dali nekoj pogoduva? Prethodno go spom-navte nakratko. Ajde da prodolæime i videtedali moæete da go otkriete.

Vo Dela, glava 12, Ëitame za sluËkata kakoPetar bil staven v zatvor poradi propovedawena Evangelieto. Car Irod imal namera naskoroda go ubie. Petar bil Ëuvan od πesnaeset vojnicivo zatvorot vo Erusalim. Ovoj zatvor imalcvrsti kameni xidovi i æelezni porti, taka πtobilo nevozmoæno nekoj da pobegne.

No, nadvor od xidovite na ovoj zatvor, voedna ku¿a vo Erusalim se sluËuvalo neπto mnoguvaæno. Crkvata se sobrala zaedno vo taa ku¿a itie ja pravele ovaa mnogu vaæna rabota. Moæeteli da pogodite πto bilo toa? Da ve potsetam,zborot ja sodræi bukvata "o"! Ajde da proËitameod Dela 12:5: "I taka, Petar..." Da, toj zbor e"molitva". Hristijanite se sobrale zaedno dase molat. Tie prodolæile da Mu se molat na Bogi barale od Nego da go oslobodi Petar od zatvo-rot i da ne mu dozvoli na car Irod da go kazniso smrt ili da go ubie Petar. Irod imal namerada go napravi tokmu toa sledniot den.

SLIKA 2-7Bog gi sluπnal nivnite molitvi i Toj im

odgovoril na eden prekrasen naËin. Vo tekot nano¿ta koga Petar spiel vo negovata ¿elija,naednaπ bil razbuden od eden angel. Golemasvetlina zasvetela vo zatvorot, no vojnicite koigo Ëuvale Petar spiele. Verigite πto go povrzu-vale Petar za vojnicite padnale na zemja. Ange-lot mu rekol na Petar: "Prepaπi se i obuj si gisandalite" i poËnal da go vodi Petar niz hodni-

cite na zatvorot. Najposle tie pristignale dogolemata æelezna porta πto vodela nadvor konulicata na gradot. Petar, sigurno, se praπuval:"©to ¿e se sluËi sega?" No, golemata æeleznaporta se zaniπala i sama se otvorila, a angeloti Petar pominale niz nea. Petar bil sloboden!Toj moæel da pobegne i da odi i da im kaæe nanegovite prijateli za toa πto se sluËi. Toj nebeπe ubien od Irod i prodolæi da go propovedaEvangelieto uπte mnogu godini. Bog koga gonapravi ova golemo Ëudo? Koga celata Crkva sesobra zaedno da Mu se molat Nemu. Bog sakacrkvata da se moli. Bog duri dal edno posebnovetuvawe vo Biblijata za hristijanite koi semolat zaedno. Ajde da proËitame od Matej 18:20."Zoπto kade πto se dvajca ili trojca sobranivo Moe ime, tamu Sum i Jas meu niv".

SLIKA 2-8»esto hristijanite odat ednaπ nedelno v

crkva da se molat zaedno. Na molitvenite sos-tanoci tie peat edna ili dve hristijanski pesni,Ëitaat malku od Biblijata i potoa ostatokot odvremeto go pominuvaat vo molitva kon Bog.

Za vreme na molitvata tie mu blagodarat naBog za seta Negova dobrina i qubov. Tie se molatza lueto koi imaat potrebi i problemi - tiekoi se nemo¿ni, stari, siromaπni, kako i za tiekoi se bolni i koi se v bolnica. Tie se molat zatie koi ne se spaseni i za tie koi go propovedaatEvangelieto vo ovaa zemja i nadvor.Prekrasno e kako Bog odgovara na molitvite naNegovata Crkva.

(UËitele, izostavi go sledniot pasus, ako

ne e soodveten za potrebite na tvoite deca).

Ponekogaπ, koga nemaπ mnogu domaπna ra-bota, moæebi bi sakal da odiπ na molitveniotsostanok vo tvojata crkva. Ako Go poznavaπ IsusHristos kako tvoj Spasitel, togaπ ti ‹ pri-paaπ na Boæjata crkva i Toj saka ti da se sobe-reπ zaedno so drugite vernici i da se moliπ.Moæebi bi sakal da odiπ na molitveniot sos-tanok vo naπata crkva. Jas bi bil mnogu sre¿enda te zemam so mene. Nie se sobirame zaedno vo

naveËer (uËitele, odredi go soodvetniot

den). MomËiwata i devojËiwata se posebno do-bredojdeni i tie od vas koi Go sakaat GospodIsus moæat da uËestvuvaat i vo molitvata.

Ako si hristijanin, Gospod bi sakal ti daodiπ v crkva vo nedelite. Toj ne saka ti da odiπpo navika ili samo da sediπ tamu. Toj saka ti daodiπ podgotven da davaπ, isto kako πto pravelehristijanite vo Erusalim. Tie davaa za Bog,slavej¿i Go, griæej¿i se za drugite i molej¿i seza drugite.

Dali ¿e odiπ vo crkva ovaa nedela? Se nade-vam deka ti ¿e pobaraπ od Bog da ti ovozmoæida bideπ tamu.

Kako πto nauËivme, Crkvata e edno semejstvo

15

-semejstvo sostaveno od maæi i æeni, momËiwai devojËiwa koi Go pobarale Isus Hristos dabide nivni Spasitel. Ova e edno semejstvo koese griæi, qubi i se moli eden za drug.

Dali si ti del od Boæjoto semejstvo? Ako nesi poveruval vo Gospod Isus kako tvoj Spasitel,ti ne si del. Odvrati se denes od tvojot grev istavi ja svojata vera vo Hristos. Toj ¿e ti prostii ¿e te prifati kako Negovo dete. Vo NegoviotZbor Toj kaæuva deka im dade pravo da stanatBoæji deca - na tie koi veruvaat vo Negovotoime "Jovan 1:12".

NEKOI OD STIHOVITE CITIRANIVO OVAA LEKCIJA

(Moæebi ¿e sakaπ da napraviπ fotokopii

od ovaa stranica za da im dadeπ na tvoite

uËenici da ja koristat za vreme na Ëasot.)

Dela 2:47"Go slavea Bog i bea mili kaj celiot narod. Asekoj den Gospod gi pridodavaπe onie koi sespasuvaa".

Efeπanite 5:19"Zboruvaj¿i si so psalmi, himni i duhovni pesni,peej¿i Mu na Gospod i vospevaj¿i Go vo svoetosrce".

Dela 2:44,45"A site onie koi poveruvaa, bea zaedno i s¡ imbeπe zaedniËko. I gi prodavaa svoite sopstve-nosti i imoti i toa go spodeluvaa so site, sekomuspored negovata potreba".

Dela 6:3,4"Zatoa, bra¿a, izberete meu sebe sedum maæi,so dobar ugled, polni so Svetiot Duh i mudrost,na koi ¿e im ja doverime taa obvrska, a nie i na-tamu ¿e im se oddademe na molitvata i nasluæbata na Slovoto".

Dela 12:5"Petar go Ëuvaa vo zatvorot, a crkvata postojanoGo moleπe Boga za nego".


1. ©to znaËi "slavewe"?2. Ima najmalku dve raboti πto hristijanite

treba da gi pravat koga zaedniËki se pee pes-na. Koi se tie? (Da mislat na toa πto go

peat i da Mu peat na Bog).

3. Kaæete dve raboti πto hristijanite ne tre-ba da gi pravat koga propovednikot vodi vomolitva.

4. ©to napravile bogatite hristijani vo crk-vata vo Erusalim za da im pomognat na siro-

masite? Kako bile nareËeni maæite koibile opredeleni da im pomagaat na luetoso potrebi?

5. Kolku maæi bile opredeleni da im poma-gaat na siromaπnite lue?

6. Koga ovie maæi bile sigurni deka luetoso potrebi se zgriæeni, na koi dve rabotise koncentrirale apostolite?

7. Navedete tri primeri kako crkvata denesse griæi za lueto so potrebi.

8. Kade bil Petar koga crkvata se molele zanego i zoπto toj bil tamu?

9. Kako Bog odgovoril na nivnite molitvi?10. Za kakvi lue se molime na molitveniot

sostanok vo crkvata?

16

LEKCIJA 3CRKVATA VO ANTIOH

- πirewe na Evangelieto

TEKSTOVI ©TO U»ITELOT TREBA DAGI PRO»ITA I PROU»I

Dela 11:19-30; 13:1-4; 1. Korin¿anite 16:1; 2.Korin¿anite 9:6,7; 2. Korin¿anite 6:2.


"Hristos e Glavata na crkvata i Toj e Spasite-lot na teloto" Efeπanite 5:23

PREDLOZI ZA VKLU»UVAWE NADECATA VO U»EWETO

Otkako go pretstavi toa πto ¿e go pouËuvaπ,decata od grupata bi moæele da pretstavat ednamala scena. Nekoi deca pokanuvaat edno svoedrugarËe, koe e nov hristijanin, da dojde so nivv crkva. Toj e malku nevolen da odi i bara nekak-vi izvinuvawa, no tie mu kaæuvaat kolku e vaænoda se odi v crkva i da se bide vkluËen vo nea. Tie¿e gi navedat nekoi od priËinite dadeni vo pret-hodnite dve lekcii.

Ako grupata e pogolema, podeli gi decatavo dve ili tri pomali grupi. Sekoja grupa go igraistiot mal skeË i na krajot site glasaat za dareπat koja grupa najdobro ja izvrπila zadaËatavo ubeduvaweto na deteto, koe e nov hristijanin,da odi so niv v crkva.

OSNOVNA VISTINA

Kako del od Crkvata, Boæjite deca treba dago spodeluvaat Evangelieto so drugite.

CVS: Posetuvaj crkva i spodeli go Evange-lieto so drugite.

CVN: Sluπaj go i primi go Evangelieto koese pouËuva.

PO»ETOKDali se se¿avaπ na trite raboti πto gi

uËevme minatata nedela za crkvata?(Napravi edno povtoruvawe, i pokaæi go

povtorno anagramot "NA©ATA CRKVA")

TEK NA LEKCIJATA

3-1 Prvite hristijani propovedaatvo Antioh. Dela 11.

3-2 Bog saka crkvata denes da gopropoveda Evangelieto:Objasnuvawe na Evangelieto:CVN

3-3 Ilustracija na silata naEvangelieto - CVN.

3-4 Prorocite vo Antioh proro-

kuvaat za gladot. Dela 11.3-5 Crkvata vo Antioh dava za

hristijanite vo Erusalim.3-6 Nekoi od Boæjite pouki za

davaweto - CVS.3-7 Crkvata vo Antioh gi ispra¿a

Pavle i Barnaba kako misioneri- Dela 13.

3-8 Bog saka deneπnite crkvi dabidat vkluËeni vo misija - CVS.

VOVEDSte ja sluπnale li prikaznata ili basnata

kako veterot eden studen den reπil da se obideda natera eden Ëovek da go sobleËe svojot man-til?

Veterot poËnal da duva kolku πto moæelposilno. Sepak, Ëovekot ne go soblekol svojotmantil. Taka, veterot duval s¡ posilno i posil-no vo nesre¿niot Ëovek. No, kolku πto posilnoduval veterot, tolku pove¿e Ëovekot go dræelsvojot mantil i go zamotuval okolu sebe. Kolkuπto pove¿e studeniot veter zavival, tolku bilËovekot poreπitelen da go dræi svojot mantil.Toa e malku sliËno na toa πto im se sluËuvaπena hristijanite vo Erusalim. Stradaweto imdoaalo kako studen veter, no kolku posilno ipostudeno duval, tolku pove¿e tie bile reπenida æiveat so Gospod Isus i da im kaæuvaat nadrugite za Nego.

Istovremeno dodeka Petar bil vo zatvorotvo Erusalim, drugite hristijani, isto taka,stradale. Nekoi od niv bile tepani i stavani vzatvor, a drugi bile duri i ubivani. Na primer,eden Ëovek koj se vikal Stefan bil kamenuvando smrt, a na Jakov (eden od uËenicite) mu bilaotseËena glavata. Zoπto kon ovie lue seodnesuvale tolku loπo? Taka bilo bidej¿i tiego sakale Gospod Isus Hristos i go propovedaleEvangelieto.

SLIKA 3-1Sepak, drugite hristijani, sakaj¿i da pobe-

gnat od progonstvoto, begale vo drugite gradovi.Tamu tie go propovedale Evangelieto i æiveeleza Gospod Isus. Taka Evangelieto se proπirilovo okolnite gradovi i dræavi.

Nekoi od tie hristijani patuvale dolgo zada pristignat vo eden golem grad severno odErusalim. Imeto na gradot bilo Antioh. Iakokon niv se odnesuvale surovo, bidej¿i Musluæele na Gospod Isus vo Kipar i Kirineja,ovie lue ne prestanale da zboruvaat za Nego ida go propovedaat Boæjoto Slovo na lueto voAntioh, koi porano nemale sluπnato za toa.Dali mislite deka lueto od ovoj grad poln sogrev, go sluπale Evangelieto? Ajde da proËi-tame vo Dela 11:21: "A Gospodovata raka beπeso niv pa golem broj koi poveruvaa se preobra-tija kon Gospod". Kolku prekrasno! Mnogu luesluπnale i bile spaseni. Vsuπnost, mnogu lue

17

se spasile i crkvata se πirela tolku brzo, takaπto dvajcata vidni propovednici trebalo daotidat da pomognat. Tie se vikale Barnaba iPavle. Ovie dvajca propovednici prodolæileda propovedaat i da pouËuvaat vo toj grad.Moæete li da gi zamislite kako propovedaat naploπtadite, ulicite, vo ku¿ite na lueto inasekade kade πto lueto bi go sluπale Evange-lieto? Barnaba i Pavle ja koristele sekojapovolna prigoda da pouËuvaat za Gospod IsusHristos.

SLIKA 3-2Od ovie lue nie uËime edna druga vaæna

rabota πto hristijanite ja vrπat kako crkva.(Zborot πto go barame vo sredinata ja sodræi

bukvata "v"). Moæete li da se setite koj e tojzbor? Toa e zborot PROPOVEDA. Vsuπnost,propoveda znaËi da go objavuvaπ ili razglasu-vaπ Evangelieto za Gospod Isus Hristos. Bog ‹ja dal na crkvata rabotata da go propoveda Evan-gelieto na maæi, æeni, momËiwa i devojËiwa,za tie da go zapoznaat Gospod Isus Hristos i dapoveruvaat vo Nego za spasenie.

NajËesto Evangelieto se propoveda vo ne-dela, za vreme na sluæbite vo crkvata. Drugpatpak, crkvite imaat posebni edna ili dve nedeliza evangelizaciski sostanoci koi se narekuvaat"misii". Drug naËin da go propovedaπ Even-gelieto e koga hristijanite ponekogaπ izlegu-vaat na ulicite i vo parkovite i odræuvaatevangelizaciski sostanoci.

Pred da ja spodeliπ porakata na Evange-lieto so drugite, treba da bideπ siguren dekasi go razbral i go ispolnuvaπ samiot. Vo Bibli-jata Bog ti kaæuva da se svrtiπ od tvoite grevo-vi i da poveruvaπ vo Gospod Isus da bide tvojSpasitel. Ako go napraviπ toa, Bog vetuva deka¿e gi izbriπe (poniπti) tvoite grevovi (Dela

3:19). Zoπto ni e potrebno da ni se izbriπaninaπite grevovi? Zoπto se tie tolku loπi?Grevovite πto gi pravime - koga gi laæeme na-πite majki, koga gi prepiπuvame odgovorite vodomaπnata rabota po matematika od nekoj drugi gi prikaæuvame kako svoi, koga posakuvamenaπiot brat ili sestra da pripaa na nekoedrugo semejstvo - se grevovi protiv Bog. Bog namni gi dal Negovite zapovedi. Koga nie ne smeMu posluπni, togaπ nie Mu velime: "Sakam dabide po moe, ne po Tvoe".

Kazna za grevot e odvojuvaweto od Bog. NieSITE zgreπivme i trgnavme po svoj pat. Nieduri sme greπnici od raawe, koi sakaat da odatpo svoj pat. Sepak, Bog e poln so qubov i milost.Toj znael deka postoi samo eden naËin da ni seprostat naπite grevovi. Boæjiot Sin,Sovrπeniot, trebalo da umre poradi naπitegrevovi i da voskresne od mrtvite (1. Kor. 15:

3,4). Vo Biblijata se kaæuva: "Pokajte se iobratete se, za da vi bidat izbriπani grevovite"(Dela 3: 19). "Pokajanie" znaËi da go priznaeπ

svojot grev i da bideπ podgotven za Gospod da gosmeniπ svojot æivot. "Da se obratiπ" znaËi dase otkaæeπ od tvojot grev i da se svrtiπ konGospod, veruvaj¿i Mu deka te spasuva od tvojotgrev. Koga go praviπ toa, Gospod Isus Hristosti gi prostuva i ti gi odzema tvoite grevovi.Togaπ ti ne si ve¿e odvoen od Bog. Toj te praviNegovo dete i ti pomaga da si Mu posluπen. Dalinekogaπ si pobaral od Gospod da te spasi? Na-pravi go toa deneska. Toj ¿e te spasi.

Ako si spasen, togaπ ¿e imaπ æelba tvoitenespaseni prijateli, kako i Ëlenovite na tvoetosemejstvo da go sluπnat Evangelieto. Moæeπ dagi doneseπ v crkva, ili na nekoj poseben evan-gelizaciski sostanok. Nema li da bide prekra-sno, ako Gospod te iskoristi tebe da doneseπeden od niv kaj Hristos!

Pred pove¿e godini vo zemjata Polska æive-elo edno momËe koe se vikalo »eslav. Negoviteroditeli bile vistinski hristijani koi gosakale Bog, no »eslav ne bil takov. Toj Ëestomoral da ja sluπa porakata na Evangelieto bi-dej¿i negovite roditeli mu kaæuvale za Hristo-vata qubov. Majka mu na »eslav se molela kleËej-¿i na kolena mnogu, mnogu pati, za nejziniot sinda go zapoznae Gospod i da se spasi od svojot grev.Roditelite na »eslav duri imale i sostanocivo nedelite vo nivniot dom kade se propovedaloEvangelieto i lueto od gradot se sobiralezaedno da go slavat Gospod. Toa go pravelo »eslavmnogu lut. Vsuπnost, toj tolku se nalutil πtoedna nedela reπil da postavi bomba vo ku¿ata.»eslav vo uËiliπteto, nauËil neπto od hemija-ta i reπil doma da napravi bomba. Vnimatelnoja podgotvil i ja postavil vo vizbata podgotvenada eksplodira koga hristijanite ¿e se sostanattamu. Bombata eksplodirala, no ne bila dovolnomo¿na za da povredi nekogo. Koga »eslav se vratilvo svojata ku¿a doznal deka bombata delumno jaoπtetila ku¿ata, no, sepak, toj ne moæel da gispreËi hristijanite da se sobiraat i da go slavatGospod.

Po nekolku godini, »eslav otiπol vo letenkamp. Toj ne znael, no toa bil kamp za mladi luevoden od hristijani. Vo toj kamp toj povtorno,jasno pretstaveno, go sluπal Evangelieto. SesluËilo neπto prekrasno. Bog go omeknalnegovoto tvrdo srce i »eslav pobaral od Bog damu prosti za negoviot grev i buntovniπtvo. Tojpoveruval vo Hristos i stanal Boæjo dete. Odtoj den pominale mnogu godini. »eslav e sega mi-sioner, koj go propoveda Evangelieto na momËi-wa i devojËiwa vo Polska i vo drugi zemji voIstoËna i Centralna Evropa. Toj sega e istotolku oduπeven da zboruva za Gospod Isus, kolkuπto porano se protivstavuvaπe na Evangelieto.

SLIKA 3-3Ovde, vo naπiot hristijanski klub, nie vi

go pretstavuvame istoto Evangelie πto »eslavgo sluπnal, po πto se izmenil. Dali ti denes ¿e

18

se svrtiπ od tvojot grev i ¿e dojdeπ kaj GospodIsus, baraj¿i od Nego da stane tvoj Spasitel?Toj e ovde da te spasi i tebe, ako dojdeπ kaj Nego.Nie, koi ve pouËuvame i vi pomagame ovde voklubot Dobra Vest, sme, isto taka, Ëlenovi nacrkvata. Nie go spodeluvame Evangelieto so vassekoja nedela. Naπa najgolema æelba e onie odvas, koiπto ne go zapoznale Isus Hristos kakosvoj Gospod i Spasitel, da se spasat.

Isto kako πto Pavle i Barnaba propove-dale na lueto vo Antioh, nie sakame istata po-raka da vi ja dademe vam: "Svrtete se od vaπiotgrev i poveruvajte vo Hristos". Bez Nego, vieste isto tolku izgubeni kako lueto od paganski-ot grad Antioh.

SLIKA 3-4Gospod prodolæil da ja blagoslovuva crk-

vata vo Antioh i taa stanala vo golema i mo¿na.Mnogu, mnogu lue, koi πto nikogaπ dotogaπ nego sluπnale Evangelieto, ja stavile svojata veravo Hristos kako svoj Spasitel i Gospod i poËna-le da Mu sluæat vo crkvata.

Vo tie denovi nekoi maæi slegle od crkvatavo Erusalim i im zboruvale na hristijanite voAntioh. So pomoπ na negoviot Svet Duh, Bogmu dal na eden od ovie maæi posebna mo¿ da ka-æuva za toa πto ¿e se sluËuva vo idnina. Go mo-æeme li nie toa? Nie ne moæeme da kaæeme, naprimer, πto ¿e se sluËi po tri godini od denes-ka. Vo vremeto koga æiveele Pavle i Barnaba,Bog ponekogaπ im kaæuval na lueto πto ¿e sesluËi vo idnina. Bog mu pomognal na ovoj Ëovekda moæe da go kaæuva toa.

Toj se vikal Agab i toj ‹ kaæal na crkvatavo Antioh deka ¿e dojde vreme koga ¿e zavladeegolem glad. Glad e koga nema dovolno hrana zasite. Agab kaæal deka lueto koi ¿e imaat naj-malku hrana ¿e bidat hristijanite od Judeja (o-

blasta okolu Erusalim). Taka, crkvata vo Anti-oh reπila da sobira poseben dobrovolen prilogza da im pomognat na bra¿ata vo Judeja.

SLIKA 3-5Ajde da proËitame od Dela 11:29 i ¿e vidime

kolku davale uËenicite i hristijanite. "TogaπuËenicite reπija, sekoj spored svoite moænosti,da im isprati pomoπ na bra¿ata vo Judeja". Da,se veli: "sekoj spored svoite moænosti". ToaznaËi sekoj daval onolku kolku πto moæel.

I kako stignal dobrovolniot prilog doJudeja? Barnaba i Pavle bile posebnite glasni-ci koi go odnele dobrovolniot prilog do Boæji-te lue vo Erusalim i Judeja.

Sega, moæete li da go prepoznaete izrazotsostaven od dva zbora? Toj e vo vrska so davawepari. Da, toa e davawe dobrovolen prilog za Bog.Nie ve¿e zboruvavme malku za ova, no Biblijatamnogupati n¡ pouËuva da davame od naπite pariza Bog. Ovde se dadeni nekoi ednostavni, novaæni pravila πto Bog ni gi kaæuva za davawetopari za Nego.

SLIKA 3-61. Da davame onolku kolku πto moæeme da

dademe (Dela 11:29). Vidovme kako lueto odcrkvata vo Antioh davale onolku kolku πtosekoj bil vo moænost. Bog ne oËekuva od nas dadavame mnogu, ako imame malku. Nie ne moæemeda dademe 100 denari, ako imame samo 50 denari.No, ako Bog ni dal mnogu pari, togaπ Toj e mnoguzadovolen, ako davame pove¿e za Nego.

Bog vo Biblijata ni kaæuva da davame zaNego najmalku desetok od toa πto go zarabotu-vame. Ako Go qubiπ nego i sakaπ da si Muposluπen, bi sakal li da poËneπ da go praviπtoa? Toa znaËi, ako zarabotuvaπ 500 denari, dadavaπ 50 denari za Gospod. Ako zarabotuvaπ iliti dale 2000 denari, ti da dadeπ 200 denari zaBog.

2. Bog saka da davame redovno. ApostolotPavle podocna napiπal: "Vo sekoj prv den odnedelata, sekoj od vas neka oddeli i ostavi prisebesi kolku πto moæe" (1. Kor. 16:2). Taka, se-koja nedela nie treba da odvojuvame pari zaGospod. Nie ne Mu gi davame samo parite πto¿e ni ostanat vo tekot na izminatata nedela,tuku na samiot poËetok od sekoja nedela, trebanajnapred da gi odvoime parite πto sakame daMu gi dademe Nemu.

3. Bog saka da davame dareælivo. Ajde daproËitame πto Bog kaæuva vo 2. Korin¿anite9:6. "Koj see πtedro (dareælivo), πtedro i ¿eænee". Dali razbiraπ πto znaËi toa? Toa e kakoda seeπ æito - kolku pove¿e seeπ, tolku poobil-na ¿e bide tvojata æetva. Koga nie Mu davame naBog, toa e kako da seeme Dobro Seme. Kolkupove¿e davame, tolku pove¿e ¿e ima dobri rezul-tati i tolku pove¿e Boæjata rabota ¿e odinapred.

Moæete li da si zamislite eden zemjodeleckako edna prolet gi gleda vre¿ite so æito vosvojot ambar? Toj znae deka e vreme da go podgot-vi traktorot i da poËne da see. No, toj imal loπaæetva. Negovoto æito ne dalo dobar rod. Taka,toj veli: "Ovaa godina ¿e poseam samo polovinaod æitoto πto obiËno go seam. Jas ¿e zaπtedampari, so toa πto ¿e poseam samo πest vre¿iæito, namesto dvanaeset". ©to ¿e se sluËi, koga¿e dojde vremeto za æetva i koga toj ¿e izleze dago ænee æitoto? Se razbira, toj ¿e ima mnogu,mnogu poslaba æetva od obiËno.

Bog ni kaæuva deka toa vaæi i koga davameza Nego. Ako davame malku, malku i ¿e primame,blagoslovot ¿e bide mal. Boæjata rabota ¿e bidespreËena. Ako davame dareælivo, ¿e primamemnogu pove¿e. Nie ¿e ja primime radosta, znaej¿ideka go pravime toa πto Bog saka nie da gopravime. Nie ¿e go primime zadovolstvoto,znaej¿i deka im pomagame na drugi lue. ÷eprimime i mnogu drugi blagoslovi od Bog.

4. Ajde da proËitame vo 2. Korin¿anite 9:7(vtor del): "Bog go saka radosniot daritel". Bogsaka da davame so radost - ne zatoa πto morame

19

ili od navika, tuku bidej¿i nie sakame da davameza Bog i za Negovata rabota. Nie treba da davameso radost. Koga razmisluvame za seta negovaqubov i dobrina πto Toj ni gi pokaæal nam,togaπ nie ¿e sakame so radost da davame za Nego,onolku kolku πto moæeme.

SLIKA 3-7Hristijanite vo Antioh so radost gi davale

svoite pari za siromaπnite lue vo Judeja, nonaskoro, preku nivnoto davawe, tie trebalo dabidat vkluËeni vo druga vaæna rabota.

Tie se Ëuvstvuvale tolku sre¿ni zaπtoEvangelieto doπlo do niv preku tie hrabri hri-stijani od Erusalim. Kako li samo tie go slaveleBog za lueto kako Pavle i Barnaba, koi tolkuverno go propovedale Evangelieto. No, tiepoËnale da razmisluvaat i za site drugi zemjiokolu niv, kade πto lueto nikogaπ ne go sluπ-nale Evangelieto. Kako ¿e nauËat ovie lue za Bog?

Bog gi vodel hristijanite vo Antioh da do-nesat edna mnogu vaæna odluka. Tie reπile daispratat dvajca lue, da go propovedaat Evange-lieto vo drugi gradovi i zemji. Toa e ona πto gopravat MISIONERITE.

Bog sakal crkvata vo Antioh da isprati dvaj-ca misioneri. Dali znaete koi bile tie? Pavlei Barnaba! Moæebi crkvata si mislela: "Nesmeeme da dozvolime ovie dvajca golemi lue daodat! Ni se potrebni ovde, vo Antioh, bidej¿iima mnogu rabota". Ne, tie gi ispratile najdo-brite lue πto moæele da bidat misioneri, dago πirat Evangelieto vo drugi zemji. Ajde da gonapiπeme zborot "misioneri" vo naπiot ana-gram.

SLIKA 3-8Bog s¡ uπte saka crkvata denes da ispra¿a

misioneri, koi ¿e go πirat Evangelieto - maæii æeni koi ¿e ja nosat vesta za Gospod Isus dolueto koi nikogaπ ne sluπnale za Nego; luekoi æiveat vo golemi gradovi, na planinskivisoramnini, vo πatori vo pustinski mesta, ilikoi æiveat pokraj moreto na nekoj tropskiostrov. Site lue treba da ja sluπnat DobrataVest, za toa kako Gospod Isus Hristos umrel nakrstot da gi spasi niv od nivniot grev.

Siguren sum deka hristijanite vo Antiohkoi ne moæele da odat so Pavle i Barnaba, semolele za niv dodeka tie patuvale i im dalepari, za da im pomognat da platat za nivnoto pa-tuvawe na brod preku Sredozemno More. Koj del¿e go imaπ vo misionerskata rabota? Nema lida bide prekrasno, ako Bog te povika, kako πtogi povikal Pavle i Barnaba, da go propovedaπEvangelieto vo nekoja zemja kade πto ima potre-ba? Kakva privilegija! Duri i Bog da ne te povi-kuva da odiπ vo druga zemja, ti moæeπ da impomagaπ na misionerite so tvoite molitvi i sotvoeto davawe.

Koga ¿e porasneπ i ¿e staneπ mladinec, a

podocna maæ ili æena, ti pove¿e nema da go pose-tuvaπ ovoj hristijanski klub. Moæebi, nekoi odvas ¿e bidat pomoπnici ili uËiteli. Toa bibilo mnogu dobro! No, drugi nema da bidat toa.No, ¿e bideπ li eden rabotliv Ëlen vo tvojatacrkva? ÷e ‹ pomognete li da gi vrπi tie raboti,πto crkvata vo Antioh uspeπno gi izvrπilamnogu odamna: propovedawe, davawe i ispra¿awemisioneri?

(UËitele, potseti gi decata za kutijata

so praπawa, koja ¿e bide otvorena na πestata

nedela.)

Ovde povtorete za ulogata na crkvata odlekciite 2 i 3. Potoa objasni gi skeËovite πtomoæat da se prikaæat sega, ili, po moænost,narednata nedela.

NEKOI OD STIHOVITE CITIRANIVO OVAA LEKCIJA

Dela 11:21"A Gospodovata raka beπe so niv, pa golem brojkoi poveruvaa se preobratija kon Gospod".

Dela 3:19"Zatoa, pokajte se i obratete se, za da vi bidatizbriπani grevovite".

Dela 11:29"Togaπ uËenicite reπija, sekoj spored svoitemoænosti, da im isprati pomoπ na bra¿ata voJudeja".

1. Korin¿anite 16:2"Vo sekoj prv den od nedelata, sekoj od vas nekaoddeli i ostavi pri sebesi kolku πto moæe".

2. Korin¿anite 9:6"Koj see πtedro, πtedro i ¿e ænee!"

2. Korin¿anite 9:7"Bog go qubi radosniot daritel".


1. Do koi gradovi otpatuvale nekoi hristijanikoi bile progonuvani vo Erusalim?

2. Koi bile dvajcata golemi hristijanski pro-povednici koi doπle da propovedaat voAntioh?

3. ©to napravila crkvata vo Antioh koga tieja sluπnale vesta deka ¿e ima glad vo Erusa-lim?

4. Kaæete mi dve od Ëetirite pravila πto giuËevme vo vrska so davaweto za Bog.

5. Isto kako πto e davaweto za Bog, koja beπeslednata vaæna rabota vo koja bila vkluËenacrkvata vo Antioh?

20

6. Na nekoj naËin, zoπto moæe da izgleda mal-ku Ëudno πto tie gi ispratija Pavle i Bar-naba kako misioneri?

7. Dali misionerite se potrebni denes? Zo-πto?

8. Kako moæeme da pomogneme vo misionerska-ta rabota?

9. Kaæete mi tri aktivnosti na crkvata, za koiuËevme minatata nedela i koi gi napiπavmevo anagramot "naπata crkva".

10. Kaæete mi gi trite aktivnosti πto gi uËev-me ovaa nedela.

21

LEKCIJA 4CRKVATA VO TROJA

- Potsetuvawe na Gospodovata smrt, prouËuvawe,zaedniπtvo

TEKST ©TO U»ITELOT TREBADA GO PRO»ITA I PROU»I

Dela 20:6-12


"Ne napuπtajte gi zaedniËkite sobirawa, kakoπto nekoi imaa obiËaj". Evreite 10:25

PREDLOG ZA VKLU»UVAWENA DECATA VO U»EWETO

Na krajot na lekcijata moæeπ da im razdeliπfotokopii od anagramot "Naπata Crkva" idozvoli im da gi popolnat zborovite i da gizemat listovite doma.

Prodolæi da gi pottiknuvaπ decata da sta-vaat praπawa vo "kutijata za praπawa" zaπestata nedela.

OSNOVNA VISTINA

Vernicite rastat preku zaedniπtvo soGospod i Negovite lue.

CVS: Isplaniraj da posetuvaπ crkva, za daimaπ zaedniπtvo.

Rimskiot pat (Ova ne e del od lekcijata).

ZABELE©KAPoukite za nespasenoto dete ne se razrabo-

teni vo ovaa lekcija. Za ovie deca vkluËi pouËu-vawe od drug del od programata, so toa πto ¿ezboruvaπ za Rimskiot pat.

Rimjanite gradele mnogu patiπta, πto vode-le od nivnata prestolnina do razliËni delovivo Evropa; ovie patiπta vodele do Rim. Vo Pis-moto do Rimjanite, vo Biblijata, Bog ni go poka-æuva patot koj vodi do Nego, za nie da moæemeda bideme zaedno so Nego. Ima Ëetiri osnovniËekori πto treba da se napravat. Ako sakaπ dagi napraviπ ovie Ëekori denes i ti trebapomoπ, ¿e dojdeπ li da sedneπ na edno od oviepredni sediπta, po zavrπuvaweto na Ëasot?

»ekor 1 Naπata potreba"Zaπto site zgreπija i liπeni se od Boæjata

slava" (Rimjanite 3:23). Patot do Bog poËnuvakoga ¿e ja sogledaπ tvojata potreba. Vo prvitetri poglavja od Rimjanite se zboruva za toa kakosekoj Ëovek, bez ogled dali se obiduva da bidedobar ili ne, ne gi posluπal Boæjite zapovedikako πto trebalo. Tvojot i mojot æivot ne se

takvi kako πto treba da bidat. Ti si zgreπil,si napravil loπo i potrebno ti e da ti se pro-stat grevovite, potreben ti e Bog da ti go izmenitvojot æivot. Dali si doπol do toj prv Ëekor?Dali sakaπ Bog da ti prosti i da te napravi toaπto Toj saka da bideπ?

»ekor 2 Edinstveniot Spasitel"No Bog ja pokaæa Svojata qubov kon nas, so

toa πto Hristos umre za nas dodeka uπte bevmegreπnici" (Rimjanite 5:8). Sledniot Ëekor e daznaeπ deka samo Isus Hristos moæe da go zemetvojot grev. Toj umre na krstot i ja zede kaznataza grevot, namesto nas. Dodeka Toj viseπe tamuna krstot, Bog gi stavi site naπi grevovi naGospod Isus. Tri dena otkako Toj umre, Bog Govoskresna od mrtvite, da pokaæe deka Toj beπeNegoviot Sin i deka Toj plati celosno za sitenaπi grevovi. Dali veruvaπ deka Isus Hristose edinstveniot Spasitel, deka, bidej¿i Toj umrei voskresna, Toj moæe da ti gi odzeme grevovite?

»ekor 3 Boæjiot dar"Zaπto zasluæenoto za grevot e smrt, no

besplatniot dar od Boga e veËen æivot vo Hris-tos Isus, Naπiot Gospod" (Rimjanite 6:23). Ne-ophodno e da sfatime deka ne moæeme da napra-vime niπto za da staneme pravedni pred Bog. Niezasluæuvame zasekogaπ da bideme odvoeni odBog poradi naπiot grev, no Bog ni nudi eden dar,eden nov æivot, zaedno so Nego. Dali priznavaπdeka niπto ne moæeπ da napraviπ da se spasiπsam sebesi? Dali gledaπ deka Bog saka da ti godade kako dar ovoj nov æivot so Nego i site tvoigrevovi da se prosteni?

»ekor 4 ©to da napraviπ"Zaπto sekoj koj ¿e go povika Gospodovoto

ime, ¿e bide spasen" (Rimjanite 10:13). Posle-dniot Ëekor e da Go zamoliπ Gospod da te spasii da Mu veruvaπ deka ¿e go napravi toa. Akopadneπ vo edna dlaboka dupka i ne moæeπ daizlezeπ, tebe ti treba nekoj da te spasi. Akonekoj Ëovek pogledne dolu vo dupkata, ¿e muvikneπ i ¿e pobaraπ pomoπ od Nego. Taka e iso Gospod Isus. Ti si dlaboko vo tvojot grev isamo Toj moæe da te spasi. Ti treba da mu kaæeπna Gospod vo molitva: "Gospode, spasi me odmojot grev. Pomogni mi da se svrtam od rabotiteso koi Ti ne si zadovolen". Vo Biblijata ni edadeno edno prekrasno vetuvawe, ako ti toa gonapraviπ i toa navistina go misliπ: Ti "¿ebideπ spasen". Gospod sekogaπ go dræi ovavetuvawe; ti moæeπ da smetaπ na Nego. ÷epobaraπ li od Nego da te spasi od tvojot grev?Ti moæeπ da go napraviπ toa vednaπ. AkoGospod mu zboruva na tvoeto srce, nemoj daodloæuvaπ. Sluπni go toa πto Bog ti go kaæuvavo Pismoto do Rimjanite. Pobaraj od Gospod date spasi i tvoite grevovi ¿e ti bidat prosteni;ti ¿e bideπ zaedno so Bog.

22

PO»ETOKZamisli deka si pokanet na nekoja rodenden-

ska zabava...

4-1 Crkvata vo Troja se sobiralazaedno vo nedela naveËer, da"raskrπuva leb".

4-2 Hristos ja vospostavuva Gospo-vata veËera pred Negovata smrt.

4-3 Bog saka preku Gospodovata ve-Ëera Negovite lue da se potsetu-vaat na Hristovata smrt. CVS

4-4 Pavle propoveda vo Troja do pol-no¿ i Evtih paa od prozorecot.

4-5 Mnogu e vaæno da se sobirate vonedelite za da go prouËuvateBoæjoto Slovo. CVS

4-6 Hristijanite vo Troja ostanuva-le do razdenuvawe, uæivaj¿i vozaedniπtvoto. CVS

4-7 Hristijanskoto zaedniπtvo emnogu vaæno. CVS

4-8 Ilustracija za ognot πto se gasikoga razgorenite praËki ¿e serasturat.

Na decata im se davaat fotokopii od anagra-mot "Naπata crkva", za tie da moæat da gi po-polnat zborovite i da gi zemat listovite doma.

VOVEDMoæeπ li da si zamisliπ deka si pokanet

na rodendenska zabava kaj nekoj mnogu golemprijatel. Pokanet si za cel cen vo ku¿ata na tvo-jot prijatel i del od zabavata e obilnoto jadeweπto e podgotveno. Za glavno jadewe ima peËenopileπko, præeni kompiri, salata, makaroni.Potoa ima eden prekrasen desert so torta isladoled. Na krajot na jadeweto se praπuvaπ:"©to beπe najdobro od ova jadewe? ©to mi sedopadna najmnogu?" Mnogu e teπko da se odgovo-ri, bidej¿i s¡ beπe dobro.

Koga ¿e poËneme da razmisluvame za crk-vata, ponekogaπ donekade se Ëuvstvuvame taka.Praπuvame: "Koi se najvaænite raboti za crk-vata? Koi od ovie raboti πto gi uËime me pravatda se Ëuvstvuvam najsre¿en?" Pa, tie se siteprekrasni i site vaæni. Ajde da nauËime uπteneπto za crkvata.

SLIKA 4-1Da se vratime nazad vo Dela na apostolite,

glava 20. Pavle, golemiot misioner, otkakozaminal od Antioh, patuval mnogu godini, pro-povedaj¿i go Evangelieto na mesta kade πto nebilo poznato imeto na Gospod Isus. Kako rezul-tat na toa mnogu lue poveruvale vo Hristos ipoËnale da gradat mali crkvi vo mnogu gradovi.

Eden den Pavle doπol so brod do pristani-πteto vo Troja. Toj i porano bil tamu, no se vratilda gi poseti i da im pomogne na hristijanite.

Toj trgnal od mestoto kade πto bil zakotvenkorabot i doπol do sobata kade πto hristija-nite bile sobrani zaedno. Koj bil toj den odnedelata? Ajde da proËitame vo Dela 20:7: "Akoga vo prviot den od sedmicata se sostanavmeda raskrπuvame leb, Pavle im dræeπe beseda".

Da, toa bil prviot den od nedelata. Koj dene toa? Nedela, se razbira. I zoπto uËenicitebile sobrani zaedno? Da, da raskrπuvaat leb.

Tie podavale naokolu edno parËe leb i sekojod niv krπel po edno malo parËe i go jadel. Zo-πto tie go pravele toa? Tie go pravele toa πtoGospod Isus gi uËel Negovite uËenici da go pra-vat.

SLIKA 4-2No¿ta pred Gospod Isus da umre, Toj gi so-

bral Negovite uËenici na posledna veËera voedna gorna soba vo Erusalim. Toj zel eden leb,Mu zablagodaril na Bog za nego i go raskrπilna parËiwa. Togaπ Toj im rekol na Negovite u-Ëenici: "Zemete, jadete, ova e Moeto telo" (Matej

26:26). Toj misleπe: "Ovoj leb ve potsetuva namoeto telo". ©tom go prekrπi lebot na parËi-wa, na eden mnogu jasen naËin Toj im kaæuval naSvoite prijateli deka sledniot den Negovototelo ¿e bide skrπeno i raneto na krstot. Tojtrebaπe da umre za nivnite i za naπite grevovi.Potoa Gospod Isus zel edna Ëaπa so vino, zabla-godaril i im ja podal na Negovite uËenici, velej-¿i im: "Pijte site od nea, zaπto ova e Mojatakrv na Zavetot, koja se proleva za mnozina, zaproπtavawe na grevovite" (Matej 26:27,28).

Povtorno Toj gi pouËuvaπe deka vinoto πtoToj im go podade treba da gi potsetuva na Nego-vata krv πto trebaπe sledniot den da bide pro-leana na krstot, ovozmoæuvaj¿i im na site oniekoi ¿e poveruvaat vo Nego da bidat spaseni odnivnite grevovi.

Gospod Isus sakaπe Negovite uËenici da gojadat lebot i da go pijat vinoto, ne samo togaπvo taa prigoda, tuku i drugpat koga se sobiraatzaedno. Toa go pravele i hristijanite vo Troja.Dali mislite deka tie bile taæni, ili, pak,radosni koga go pravele toa? Tie bile navistinaradosni, bidej¿i preku smrtta na Gospod Isus,tie imale veËen æivot. Istovremeno, iako bileradosni za toa πto Hristovata smrt im znaËelanim, tie bile ispolneti so poËit i dlabokorazmisluvawe, se¿avaj¿i se na seto toa πtoHristos go postrada poradi niv.

SLIKA 4-3I nie denes vo naπite crkvi, isto taka, se

sobirame zaedno da go jademe lebot i da go piemevinoto, isto kako πto pravele hristijanite voTroja. Denes nie ovoj poseben sobir go nareku-vame Gospodova veËera, odnosno priËestuvawe.Nie go pravime toa za da se potsetime na strada-wata i smrtta na Gospod Isus Hristos, koj odamna

23

postrada poradi nas. Gospodovata veËera e samoza onie koi navistina Go poznavaat i qubat IsusHristos. Samo vistinskite hristijani treba dauËestvuvaat na ovaa posebna sluæba. I dodekalebot i vinoto se podavaat naokolu, sekoj hri-stijanin treba iskreno da Mu zablagodari naGospod za Negovata golema qubov, πto beπeraspnat na krstot pred dve iljadi godini, poradinaπite grevovi. Se razbira, ti moæeπ da Mublagodariπ na Gospod πto umre za tebe, koga sivo tvojata soba, ili na uËiliπte, ili na koe bilodrugo mesto. Sepak, za vreme na sluæbata kogaimame Gospodova veËera, nie se potsetuvame naeden mnogu poseben naËin za smrtta na GospodIsus poradi nas.

Postojat razliki vo toa kolku Ëesto crkvi-te zemaat Gospodova veËera. Vo nekoi crkvihristijanite zemaat Gospodova veËera sekojanedela, a vo drugi crkvi toa ne e tolku Ëesto.

Ajde da gi napiπeme zborovite "GospodovaveËera" vo naπiot anagram. Ima s¡ uπte nekoizborovi πto nedostasuvaat vo naπiot dijagram.

Ajde da vidime πto drugo moæeme da nau-Ëime od Dela 20.

SLIKA 4-4Isto kako πto se sobirale zaedno da uËes-

tvuvaat vo Gospodovata veËera, hristijanite voTroja imale i druga vaæna priËina da se sobi-raat zaedno. Ajde da proËitame vo Dela 20:7(vtoriot del): "Pavle im dræeπe beseda, zaπtoutredenta sakaπe da zamine. Toj prodolæi sobesedata do polno¿". Tie se sobirale zaedno dago sluπaat apostolot Pavle, kojπto gi pouËuvalod Boæjoto Slovo. Toa im bilo tolku interesnoi na site tolku im pomognalo, πto odele da gosluπaat i da go prouËuvaat Boæjoto Slovo soËasovi. Dali zabeleæavte koga Pavle koneËnoja zavrπil svojata propoved? Da, na polno¿! Tojsakal da gi pouËi kolku πto moæel pove¿e, bi-dej¿i slednoto utro negoviot brod ¿e otplovelod pristaniπteto i toj trebalo da zamine vo druggrad.

Meu hristijanite, koi bile na toj sobir,bil i eden mlad Ëovek po ime Evtih. Toj zaspaldodeka Pavle propovedal. Moæebi, rabotel mno-gu naporno preku celiot den i bil mnogu umoren.Sobata bila polna so mnogu lue stesnati vnatreda go sluπnat Pavle. Vo Biblijata, isto taka,se kaæuva deka tamu gorele mnogu masleni lambii, verojatno, sobata bila topla i polna so Ëad.I, se razbira, Pavle propovedal edna mnogudolga propoved. Ajde da ne izbrzuvame da goobvinime Evtih! Sepak, problemot bil vo toaπto toj sedel na eden prozorec, a sobata bilagore na tretiot kat. Moæete li da pogodite πtose sluËilo koga mu nateænala glavata i zadre-mal? Da, toj padnal od prozorecot, od tretiotkat dolu na zemjata. Toj bil mrtov. Pavle vednaπpobrzal dolu na ulicata i gi stavil svoite raceokolu nego. Bog napravil golemo Ëudo i Pavle

moæel da izvika...: "Ne voznemiruvajte se, zaπtonegovata duπa s¡ uπte e vo nego!" Evtih bilpovtorno æiv! Otkako bil siguren deka mladiotËovek e vo red, Pavle se kaËil povtorno gore, dabide so drugite hristijani.

Se praπuvam dali moæete da se setite nanekoj zbor, πto ja sodræi bukvata "e", i koj ¿esoodvetstvuva za naπiot anagram. Ajde da vipomognam malku. Nie barame druga priËinazoπto da se odi v crkva. Odeweto v crkva ne e dase spie, nitu da se paa od prozorcite! Toa imavrska so mnogu vnimatelno sluπawe na BoæjotoSlovo, isto kako lueto od Troja. Tie bilepodgotveni da se otkaæat od no¿no spiewe, samoda moæat da go sluπaat Pavle, kako toj gopropovedal Zborot Boæji. Koj e Zborot? "U»E-WE" - uËewe od Boæjoto Slovo. Ovaa e edna odnajvaænite priËini da se odi v crkva, zar ne?

SLIKA 4-5Nie, sekako, moæeme i treba da uËime od

Boæjoto Slovo i sami, no, isto taka, e potrebnoza hristijanite da bidat vo crkvata za zaedno dauËat od Boæjoto Slovo. Sekoja nedela nautropropovednikot ili nekoj drug Ëovek koj go sakaBoæjoto Slovo, stanuva na propovedalnicata i‹ objasnuva na zaednicata nekoj del od Biblijata.Pred toj da poËne da go pravi toa, nie treba dase pomolime i da barame od Bog da ni pomogneda ja razbereme porakata od Negoviot Zbor.

Dodeka propovednikot zboruva, nie trebamnogu vnimatelno da sluπame i da razmisluvamevo nas samite: "©to Bog saka da nauËam ova utroi πto Toj saka da napravam otkako ¿e ja sluπnamovaa poraka?" Dodeka zaedno uËime od Biblija-ta, Bog raboti vo nas, taka πto nie prodolæu-vame da rasteme kako hristijani.

Mnogu od vas s¡ uπte ste mladi i, moæebi,ne razbirate s¡ πto kaæuva propovednikot.Vsuπnost, moæebi nekoi od vas odat na posebenËas, pred da poËne sluæbata. Sepak, duri i akoodiπ na poseben Ëas, ti si pouËuvan od BoæjotoSlovo i ti treba da vnimavaπ, da sluπaπ vnima-telno. Koga ostanuvaπ na sluæbata, duri i akone razbiraπ s¡, sepak, Bog ima neπto πto Tojsaka da ti kaæe. Pobaraj od nego da ti pomogneda go sluπneπ i razbereπ toa πto se propove-dalo. Æalno e da se vidat mladi lue, momËiwai devojki, koi si piπuvaat beleπki edni nadrugi ili se proxevaat za vreme na sluæbata.Ovie raboti sigurno ne Mu se dopaaat na Bog,bidej¿i tie pokaæuvaat nepoËituvawe naNegoviot svet Zbor. Dobar naËin da go koristiπtvoeto penkalo ili moliv bi bil da piπuvaπbeleπki πto ¿e ti pomognat da go zapamtiπ toaza πto propovednikot propovedal!

Naπite propovednici ne propovedaat tolkudolgo kako Pavle vo Troja. Toj propovedal dopolno¿! Toa bi bilo dolgo vreme da se sedi votiπina i da se sluπa. ObiËno sluæbite denestraat okolu 30 minuti. Ako go sakame Gospod nie

24

treba da moæeme da vnimavame za toa vreme, takali e? Toa e edna od osnovnite priËini zoπtosite onie od nas koi go sakaat Gospod treba daodat v crkva - da sluπaat i uËat od Boæjoto Slo-vo. Se razbira, nie treba da napravime napor dastaneme vo nedela nautro i da dojdeme v crkva,no, sekako, za toa vredi da se potroπi vreme itoa e polezno za nas. Koga ¿e go vkluËiπ tvoetoradio ili televizor, ti sluπaπ za da doznaeπkoga na programata e emisijata koja ti sakaπ daslediπ. Koga ¿e poËne taa emisija, ti ja slediπso osobeno vnimanie.

NasoËi gi svoite misli kon Boæjoto Slovovo crkvata.

Sega, ni ostanuva uπte eden zbor da go po-polnime vo "Naπata crkva". Ajde da go pobara-me, vra¿aj¿i se nazad na naπata sluËka od Troja.

SLIKA 4-6Otkako Evtih bil vraten vo æivot, Pavle

se vratil gore na tretiot kat vo sobata kade πtobil sobirot. Setete se, toa bilo po polno¿.Mislite li deka Pavle ostanal uπte? Ajde dago najdeme odgovorot vo Dela 20:11: "Potoa sekaËi gore, raskrπi leb i potkasna, i imzboruvaπe dolgo, s¡ do mugrite, koga otpatuva".Hristijanite pominale cela no¿ zaedno! ©topravele tie? Tie raskrπile leb (nie ve¿e uËevme

za toa), jadele i "dolgo vreme razgovarale".Tie sakale da bidat zaedno. Da ne se Ëudime!

Tie imale tolku mnogu za πto da zboruvaat,bidej¿i site tie Go sakale Gospod Isus i znaeledeka nivnite grevovi se prosteni. Tie bile kakobra¿a i sestri vo edno golemo semejstvo.

Kolku porazliËno bilo da bidat so onie koine go sakale Gospod Isus. Nekoi hristijani voTroja, verojatno, bile robovi i kon niv se odne-suvale surovo; tie bile prinudeni da rabotatmnogu Ëasovi. Mnogu od niv rabotale so lue koi,ednostavno, ne se interesirale za Bog i Nego-viot Zbor, koi se interesirale samo za zarabotu-vawe pari. Duri i sosedite i semejstvataponekogaπ mislele deka hristijanite se Ëudnilue, bidej¿i tie mnogu sakale da se sobiraatzaedno da zboruvaat, da se molat, da peat i da uËatod Boæjoto Slovo. Nekoi lue navistina ne gisakale hristijanite, bidej¿i tie im zboruvaleza Gospod Isus i im kaæuvale deka tie moraatda se svrtat od nivnite greπni patiπta. Da,lueto ne gi razbirale hristijanite i im gooteænuvale æivotot. Zatoa bilo tolku dobro dabidat sobrani zaedno so drugi prijateli hristi-jani. Tie moæele da poËuvstvuvaat vistinskozaedniπtvo so niv. ©to znaËi zaedniπtvo? Toae osobeno prijatelstvo πto samo hristijanitemoæat da go vospostavat eden so drug.

Pako e momËe od ©panija koj go sluπnalEvangelieto i poveruval vo Gospod kako vo svojSpasitel. Nikoj od semejstvoto na Pako ne bilvistinski hristijanin. Tie nego go ismevale ipravele s¡ πto moæele da go spreËat da ja Ëita

svojata Biblija. Tie mu ja zele Biblijata i jaskrile. Mu pravele mnogu preËki za da ne odi vcrkva. Koga Pako ¿e uspeel da dojde na sobi-rawata vo crkvata, toj bil mnogu radosen πto etamu. Toj bil osobeno zadovolen da bide zaednoso drugite mladi lue koi go qubele Gospod I-sus. Toj sedel so Ëasovi i odvaj sakal da se vratidoma.

Negovite roditeli go ispratile podaleku,vo drug grad, da go Ëuvaat ponastrana od drugitehristijani. Pred da zamine, Pako dobil odpastorot adresa od nekoja crkva vo gradot kadeπto bil ispraten. Prvoto πto toj go napravilkoga pristignal tamu e πto toj poËnal da giposetuva sobirawata na taa crkva. Zaedniπtvo-to mu bilo mnogu vaæno.

Sega, verojatno, vie go prepoznavate zborotπto go barame, onoj πto ja sodræi bukvata "π"nekade vo sredinata. Ovoj zbor e druga priËinazoπto hristijanite se sobiraat zaedno v crkva.Zborot e "zaedniπtvo" - posebno prijatelstvoπto hristijanite go Ëuvstvuvaat eden kon drug,kako Ëlenovi na istoto semejstvo na Bog.

SLIKA 4-7Nie navistina go pominuvame ubavo vremeto

ovde, vo naπiot hristijanski klub, neli? Ubavoe koga se sobirame da peeme, uËime i razmenuvamemislewa. Po nekolku godini vie ¿e bidetepremnogu golemi da doaate vo ovoj klub (osven

onie koi se uËiteli i pomoπnici). ©to ¿epraviπ togaπ? Tebe s¡ uπte ¿e ti trebaatprijateli hristijani na tvoja vozrast, so koi ti¿e moæeπ da uËiπ od Boæjoto Slovo. Viemoæete da se molite zaedno i da zboruvate zaGospod. Vie ¿e najdete takvi prijateli v crkva,kade mladite lue go qubat Bog, go sluπaat Ne-goviot Zbor i se molat. Tamu vie ¿e go Ëuvstvu-vate zaedniπtvoto so drugi hristijani. Na siteni se potrebni dobri prijateli hristijani.Teπko e sam da se bide hristijanin.

SLIKA 4-8Ajde da zamislime deka imame zapaleno

golem logorski ogan i deka praËkite dobro go-rat. Mnogu e toplo i prijatno. No, πto ¿e se slu-Ëui ako gi razdelime razgorenite praËki i ednapo edna da gi rasporedime okolu ognot? Mnogubrgu ognot ¿e zgasne, praËkite ¿e prestanat dagorat i æarot ¿e isËezne. ÷e ostaneπ so nekolkucrni praËki, namesto so golem, svetol ogan.

Za nesre¿a, ova ponekogaπ se sluËuva somomËiwa i devojki hristijani. Koga se zaednovo hristijansko zaedniπtvo, nivnata qubov konGospod Isus gori silno. No, koga tie se razdvo-eni i nemaat hristijansko zaedniπtvo, nivnataqubov oladuva i, izgleda, ognot na interesi-raweto i oduπevenosta za Boæjoto Slovo zgas-nuva. MomËiwa i devojki, vam vi treba zaedniπ-tvo so hristijani! Ajde da proËitame πto Gospodkaæuva vo Evreite 10:25. "Ne napuπtaj¿i gizaedniËkite sobirawa, kako πto nekoi imaat

25

obiËaj". Nekoi hristijani ne se sobiraat dovol-no Ëesto kolku πto treba so drugi hristijanikoi go qubat Gospod. Treba da si napraviπplanovi da posetuvaπ crkva i da se zapoznaeπso drugi hristijani na tvoja vozrast. Toa ¿e tipomogne da prodolæiπ jasno da goriπ za GospodIsus Hristos.

Sega, na sekoj od vas ¿e mu dadam po edenprimerok od anagramot "Naπata crkva" i ¿e seobidme da gi popolnime zborovite πto nedosta-suvaat, a za koi razmisluvame izminatite trinedeli.

STIHOVI CITIRANIVO OVAA LEKCIJA

Dela 20:7"A koga na prviot den na sedmicata se sostanav-me da raskrπuvame leb, Pavle im dræeπebeseda".

Matej 26:26"Zemete, jadete, ova e moeto telo".

Dela 20:7"Pavle im dræeπe beseda, zaπto utredentasakaπe da zamine. Toj prodolæi so besedata dopolno¿".

Dela 20:11"Potoa se kaËi gore, raskrπi leb, i potkasna, iim zboruvaπe dolgo, s¡ do mugrite, koga otpatuva".

Evreite 10:25"Ne napuπtaj¿i gi zaedniËkite sobirawa, kakoπto nekoi imaat obiËaj".


1. Vo koj primorski grad bila crkvata πto japosetil Pavle?

2. Kako izgledala sobata kade πto se sobiralacrkvata? (Tret kat, mnogu lambi).

3. »itavme deka uËenicite se sobirale zaednoda "raskrπuvaat leb". ©to znaËi toa?

4. Osven πto jadele leb, πto drugo si podavaletie i zoπto?

5. Zoπto jadeweto leb i pieweto vino go nare-kuvame "Gospodova veËera?"

6. Kolku dolgo Pavle propovedal? (Nie ne zna-

eme koga toj poËnal, no zavrπil na polno¿).

7. Nie deneska razmisluvame za tri priËiniza odewe v crkva. Kaæete mi dve od niv.

8. ©to znaËi zaedniπtvo?9. Moæeπ li da gi kaæeπ trite priËini za

odewe v crkva πto gi uËevme minatata nedela?(Propovedawe, davawe, ispra¿awe misione-

ri)

10. Vo izminatite nekolku nedeli nie posebnorazmisluvavme za tri novozavetni crkvi -koi bea tie? (Erusalim, Antioh, Troja).

26

LEKCIJA 5CRKVATA VO VOJNA

- progonuvawe, laæna nauka, podelbi

TEKSTOVI ©TO U»ITELOT TREBADA GI PRO»ITA I PROU»I

Dela 19:1-41, Matej 16:16-18; Dela 20:15-20, 27-38;1. Korin¿anite 3:1-7; Evreite 13:3.


"Hristos ja zasaka crkvata i se predade SamSebesi za nea". Efeπanite 5:25.

VIZUELNI POMAGALA

Osven kartogramot, pri krajot na lekcijata,¿e ti trebaat dve ili tri Ëepkalki za zabi (ili

mali drveni parËenca, ili ukrasni stapËiwa),edna πajka i nekolku santimetri crvena volna(ili konec) za edna kratka slikovita lekcija.

OSNOVNA VISTINA

Satanata ja napaa Crkvata i se obiduva davnese laæno uËewe i podelba.

CVS: Odberi da posetuvaπ crkva πto stoicvrsto na vistinata nasproti satanskite napadi.

CVN: Ne obra¿aj mu vnimanie na satanatakoj se obiduva da te odbie od vistinata.

PO»ETOKIma nekoj koj navistina ja mrazi crkvata.

Toa e satanata.

RAZVOJ NA LEKCIJATA

5-1 Pavle propoveda vo Efes imnogu lue se svrtuvaat kon Bog.

5-2 Satanata go koristi Dimitrij dago razgori progonstvoto protivCrkvata. CV

5-3 Satanata s¡ uπte vo mnogu zemjigo razgoruva progonstvoto pro-tiv Crkvata. CV

5-4 Pavle pouËuva i se moli so sta-reπinite vo Efes. Predupredu-vawe od "volci" koi ¿e donesatlaæni nauki.

5-5 Satanata denes s¡ uπte go kori-sti oruæjeto na laæna nauka pro-tiv Crkvata-CVS-CVN

5-6 Podelbi vo Crkvata vo Korint5-7 Satanata denes go koristi oru-

æjeto na podelba protiv Crk-vata. CVS

5-8 Hristos moæe sega da ni dadepobeda nad satanata; eden den Tojsosema ¿e go porazi satanata.

KRATKO POVTORUVAWE NAPRETHODNITE LEKCII

©to nauËivme dosega za Crkvata? Kakva etaa? (Telo, Zgrada, Nevesta, Semejstvo.) ©totreba Crkvata da pravi? (Griæewe, molitva,

pomagawe, svedoËewe, pouËuvawe na Zborot Bo-

æji.) Koj e Crkvata? (Grupa na novorodeni

vernici.)

VOVEDPretpostavuvam deka na televizija ste gle-

dale prirodnonauËni filmovi vo koi se prika-æuva lavot kako mu se prikraduva na svojot plen- moæebi zebra ili antilopa. Lavot e tolkusilen, tolku æestok i brz, πto toj e eden stravo-ten neprijatel. Crkvata, isto taka, ima edensilen, æestok neprijatel. Toj e satanata. Toj ereπen da vodi vojna protiv nea i da ja spreËi daraste i da ja vrπi Boæjata volja. Toj gi napaahristijanite i crkvata na mnogu naËini. Denes¿e razgledame tri naËini na koi toj vodi vojnaprotiv Crkvata. Za da gi razgledame ovie trinaËini treba povtorno da razmislime za ona πtose sluËuvaπe vo knigata "Dela na apostolite".

SLIKA 5-1Na edno od svoite patuvawa Pavle doπol

vo gradot Efes, i, kako i sekogaπ, toj go propove-dal Evangelieto. Toj ostanal tamu pove¿e od dvegodini. Efes bil golem i greπen grad, kade πtoimalo eden golem hram na paganskata boæicakoja se vikala Artemida. Lueto od Efes jaoboæavale Artemida i vo mnogu domovi tieimale nejzini mali srebreni likovi, a i hramotbil izgraden vo nejzina Ëest.

I pokraj seto ova idolopoklonstvo i pogre-πno uËewe, mnogu lue poveruvale vo GospodIsus Hristos da gi spasi dodeka Pavle propove-dal i go pouËuval Evangelieto. Vo Biblijata sekaæuva deka Dobrata Vest se rasprostranuvala.Do kade? Ajde da proËitame πto piπuva vo Dela19:10: "Site Evrei i Grci, koi æiveeja vo Azija,go sluπnaa Gospodovoto Slovo". I vo Dela 19:20:"I taka Slovoto, preku Boæjata sila, rasteπei napreduvaπe s¡ posilno". Siguren sum dekaPavle i negovite prijateli go slavele Bog zanaËinot na koj Gospod gi spasuvaπe lueto odEfes. Sepak, satanata ne beπe sre¿en. Koga tojvidel kolku mnogu lue se svrtele od svojot grevi idolopoklonstvo i poveruvale vo Hristos, tojpoËnal da gi napaa Pavle i crkvata.

SLIKA 5-2Toj iskoristil eden Ëovek po ime Dimitrij

koj izrabotuval srebreni likovi i svetiliπta.Otkoga mnogu lue se svrtele kon vistinata ikon æiviot Bog od Biblijata, tie pove¿e nekupuvale likovi od Artemida. Dimitrij i drugi-te zanaetËii gubele pari. Togaπ Dimitrij gipovikal zaedno site zanaetËii - onie koi od

27

srebro gi izrabotuvale malite likovi na Arte-mida i im gi prodavale na lueto. Dimitrij imobjasnil kolku mnogu lue prestanale da jaoboæavaat Artemida i zatoa pove¿e ne kupuvaleod likovite πto gi izrabotuvale zanaetËiite.Od toa πto go kaæal Dimitrij, zanaetËiitetolku mnogu se nalutile πto poËnale da izviku-vaat: "Golema e Artemida Efeska!" Tie izleglenadvor i zgrabile nekoi od prijatelite na Pavlei gi odvlekle vo arenata (na stadionot). Golematolpa gi sledela niv i tie isto taka poËnale daizvikuvaat so siot svoj glas: "Golema e ArtemidaEfeska! Golema e Artemida Efeska!" Tie pro-dolæile taka da vikaat dva Ëasa!

Najposle, gradskiot pisar, koj bil vaænaliËnost vo gradskata uprava, uspeal da ja smiritolpata i da gi ubedi da se vratat vo svoite domo-vi. ©to mislite, koj stoel zad Dimitrij i zadzanaetËiite? Koj gi teral da go povredat Pavlei drugite hristijani? Toa bil satanata, neprija-telot na Gospod Isus Hristos i na Crkvata. Tojse nadeval deka Pavle i hristijanite ¿e bidatubieni, ili, pak, deka propovedaweto na Evange-lieto ¿e zapre. No, Gospod e posilen od satanata.Neprijatelite na hristijanite se razoËarale.Kako rezultat na toa πto go rekol gradskiotpisar, buntot prestanal i lueto tivko si zami-nale doma. Satanata go iskoristil napadot naDimitrij i drugite zanaetËii, za da se obide dago spreËi rasteweto na Crkvata na Gospod Isus.Toj ne saka lueto da go sluπnat Evangelieto ida poveruvaat vo Isus Hristos kako vo svojSpasitel i Gospod. Vo drugi gradovi hristijani-te bile tepani, zatvorani vo zatvori, im bileodzemani imotite, pa duri bile i ubivani.Sepak, i pokraj seto toa, s¡ pove¿e i pove¿e luese opredeluvale da veruvaat vo Hristos. Toj eposilen od satanata.

SLIKA 5-3Duri i denes satanata go koristi uæasnoto

oruæje nareËeno progonstvo za da moæe da gozapre napreduvaweto na Crkvata na Gospod IsusHristos. Toj ne saka lueto denes da go sluπaatEvangelieto. Vo mnogu zemji, ako go propovedaπEvangelieto, moæe mnogu da postradaπ poraditoa. Tokmu sega vo nekoi zemji, ima mnogu propo-vednici i uËiteli koi se v zatvor poradi toa πtopropovedale za Gospod Isus. Tie so godini leæatvo zatvori kade mnogu, mnogu naporno rabotat,a dobivaat mnogu malku hrana za jadewe. TieËestopati se uæasno gladni, umorni, im studi ise osameni - s¡ poradi Gospod Isus. Niz svetots¡ uπte ima mnogu hristijani πto umiraat pora-di svoeto verno svedoπtvo za Hristos.

Sepak, satanata ne moæe da ja uniπti Boæja-ta Crkva. Gospod Isus reËe: "÷e ja izgradam Mo-jata crkva i portite na Adot nema da ja nadvla-deat" (Matej 16:18). Sekojdnevno Gospod spasuvalue vo celiot svet. Crkvata raste. Satanata nemoæe da Go porazi Bog, nitu, pak, da ja uniπti

Crkvata. Namesto satanata da ja uniπti Crkva-ta, eden den Gospod Isus ¿e go uniπti satanata.

Nie koi sme hristijani, treba da zapomnimeËesto da se molime za naπite bra¿a i sestri voBoæjoto semejstvo koi stradaat poradi Evenge-lieto vo drugite zemji. Crkvata e edno semejstvo,edno telo. Koga eden strada, site nie stradame.Taka e i vo tvoeto telesno semejstvo: koga e bo-len tvojot brat, ili, pak, tvojata sestra, ti soËuv-stvuvaπ so niv, ti si zagriæen. Ako si Ëlen naBoæjoto semejstvo, preku verata vo Gospod IsusHristos, moli se za Boæja zaπtita i pomoπ natvoite bra¿a i sestri po Hristos koi stradaatvo drugi zemji. Vo Biblijata, vo Evreite 13:3 seveli: "Imajte gi na um zatvorenicite, nebare stei vie vo prangi, kako i izmaËuvanite, zaπto isamite ste vo telo".

SLIKA 5-4Satanata ne ja napaa Crkvata samo preku

progonstva. Toj, isto taka, ja napaa i preku po-greπno uËewe (laæna nauka).

Dali se se¿avate koga vi zboruvav za poseta-ta na Pavle na Crkvata vo Troja? Kratko vremepo zaminuvaweto od Troja, negoviot brod pristi-gnal na pristaniπteto vo Malta. Pavle tamuimal namera da se sretne so propovednicite ivodaËite na crkvata vo Efes. Toj slegol od bro-dot, i tie se sobrale zaedno, verojatno, tokmu naplaæata na Malta. Pavle na crkovnite vodaËiod Efes im objasnuval mnogu neπta. Toj imkaæal neπto πto mnogu go nataæuvalo. Ajde daproËitame πto rekol toj vo Dela 20:29: "Jas znamdeka po moeto zaminuvawe meu vas ¿e navlezatsvirepi volci, koi nema da go πtedat stadoto".Pavle ne zboruval za volci koi jadat ovci: kogavelel "volci", toj mislel na lueto koi ¿e doπlei ¿e propovedale, no nemalo da go propovedaatvistinskoto Evangelie. Ovie laæni uËiteli ¿eim napravele golema πteta na hristijanite koibi bile izmameni od laænoto uËewe. Tie treba-lo da bidat pastiri koi ¿e gi hranat ovcite.Naprotiv, kako volci, tie gi jadele ovcite.

I toa navistina se sluËilo po smrtta naPavle. Nekoi propovednici doaale i im kaæu-vale na lueto deka pred da moæe nekoj da sespasi, toj treba da napravi mnogu dobri dela ideka ne e dovolno samo da veruvaπ vo GospodIsus Hristos za da se spasiπ.

Se razbira, toa e pogreπno uËewe. Nikoj nemoæe da se spasi nitu da odi na neboto, ako setrudi da bide dobar. Edinstveno, ako se svrtimekon Gospod Isus, koj umre na krstot poradi nas,nie ¿e moæeme da imame prostuvawe na grevo-vite i veËen æivot.

SLIKA 5-5Ima iljadnici propovednici niz celiot

svet koi vistinski Go qubat Bog i go propove-daat Evangelieto. Spored Evangelieto, GospodIsus umre poradi naπite grevovi i samo preku

28

Negovata smrt nie moæeme da bideme opravdanipred Bog. Meutoa, vo nekoi crkovni zgradi nese propoveda vistinata na Evangelieto. –avoloti denes s¡ uπte ja napaa Crkvata preku laæniteuËiteli. Moæebi toa ¿e bidat mnogu umni imnogu dobri govornici, no, ako ne ja propovedaatvistinskata poraka, nivnoto propovedawe e po-greπno i bezvredno.

Duri i vo naπiot grad ima mnogu lue koivo nedela odat v crkva, no tamu tie ne ja sluπaatvistinata. Kako πto rasteπ i reπavaπ koja crk-va ¿e ja posetuvaπ i vo koja ¿e se zaËleniπ, bidimnogu vnimatelen toa da bide crkva vo koja pro-povednikot navistina go pouËuva toa πto senaoa vo Biblijata. Bidi siguren deka tie gopropovedaat Evangelieto za koe si sluπal naovie sostanoci. Na primer, ti bi moæel da sezapraπaπ:

Dali ovaa crkva se sostanuva redovno zamolitva?

Dali ispra¿a misioneri da go propovedaatEvangelieto na drugi mesta?

Dali lueto vo nea navistina go slavat Bogi go pouËuvaat Negoviot Zbor?

Moæebi, deneska si prisuten na Ëasot, a sa-tanata te mami da veruvaπ deka si dovolno dobarda go zadovoliπ Bog. Dali toj te natera da misliπdeka ne ti treba Gospod Isus da bide tvoj Spasi-tel? Dali toj ti reËe: "Nemoj sega da razmisluvaπza Bog, za grevot i za site tie raboti! Ti si uπtemnogu mlad! Satanata te laæe, no posluπaj goBoæjoto Slovo deneska. Toj ti ja kaæuva vistina-ta i Toj veli deka ti si greπnik. Ti si napravilmnogu loπi raboti, si mislel loπi raboti i sikaæuval raboti koi go lutat Bog. Na ovie naËiniti si bil neposluπen kon Bog i tvojot grev teodvojuva od Nego. Ne moæeπ sam da se spasiπsebesi.

Dobrata vest e deka Bog te qubi tolku mnoguπto Go ispratil Svojot edinstven Sin da tespasi. Toj umre na krstot zaradi tvojot grev. Tojvoskresna i Toj moæe da te spasi deneska.

Odvrati se od svojot grev. Prestani da gisluπaπ lagite na satanata. Svrti se kon Bog ipovikaj Go da te spasi deneska. Toj veli: "Sekoj,koj ¿e go povika Gospodovoto ime, ¿e bide spa-sen" (Rimjanite 10:13).

SLIKA 5-6Satanata go koristi progonuvaweto i laæ-

nata nauka, no, isto taka, toj koristi i ednodrugo oruæje za koe πto sakam da ve pouËuvam.

Ajde da vi go objasnam.Bog go vodeπe apostolot Pavle da napiπe

mnogu pisma koi se sega del od Noviot Zavet. Voedno od tie pisma, adresirano do crkvata voKorint (grad vo zemjata Grcija), Pavle piπuvadeka toj e povtorno zagriæen za napadite odsatanata protiv taa crkva. Toa mnogu go rasta-æilo.

Hristijanite vo crkvata vo Korint se pode-

lile vo mali grupi. Nekoi od niv mislele dekaPavle bil najgolemiot uËitel i se narekuvalesebe si "Pavleva grupa". Drugi mislele dekaËovekot koj se vikal Apolos bil najgolemiotuËitel, i sebe si se narekuvale "Apolosovagrupa".

Vo negovoto pismo do niv, Pavle im piπuvada ne bidat tolku bezumni. Toj ja sporeduvacrkvata so gradina. Pavle rekol deka toj bilonoj koj go poseal dobroto seme od Zborot Boæjivo Korint. Apolos doπol po nego da pomogne ida gi pouËuva hristijanite; toj bil kako Ëovekso kanta za polevawe koj se griæi za rastenijata.No, Pavle zapraπal: "Koj pravi semeto da raste?Dali e toa Pavle? Ne! Togaπ Apolos li e? Serazbira, ne!" Ajde da go proËitame odgovorot natoa praπawe vo 1. Korin¿anite 3:7: "Zatoa, nituonoj koj sadi e neπto, nitu onoj koj poleva, tukuBog koj pravi da raste". Bog e edinstveniot kojdava veËen æivot i rastewe. I Toj im go davatoa na site koi veruvaat vo Nego. Bog ‹ dadeæivot na celata crkva vo Korint. Togaπ zoπtotie dozvolile podelbite da se pojavat vo crkva-ta? Bidej¿i satanata go koristel oruæjeto naPODELBA da gi oslabne i da gi natera da seraspravaat eden so drug, namesto da bidat obedi-neti, da go slavat Gospod i da Mu sluæat Nemu.

SLIKA 5-7Satanata prodolæuva da go koristi ova mo¿no

oruæje vo crkvite denes. Namesto hristijaniteda go slavat Bog, da se molat i da go pouËuvaatNegoviot Zbor, ponekogaπ tie se raspravaat iprepiraat za raboti koi navistina ne se vaæni.Hristijanite moæat da bidat gordelivi, tiemoæat da gi ozboruvaat drugite hristijani imoæat da kaæuvaat navredlivi raboti. Satanatago koristi toa da razgori bolni Ëuvstva inevolja meu hristijanite, taka πto tie dovolnone se sakaat eden so drug. Ajde da se potsetimedeka Crkvata e Teloto Hristovo. Vo edno ËoveË-ko telo site delovi rabotat zaedno vo edinstvoi harmonija. Isto i vo Teloto na Crkvata nietreba da rabotime zaedno vo mir.

Crkvite ne se sovrπeni, bidej¿i hristija-nite greπat i pravat loπi raboti. Ako vidiπda se javuvaat problemi meu hristijanite, nedozvoluvaj toa da te spreËi da prestaneπ da odiπv crkva da go slaviπ Bog i da go sluπaπ Negovi-ot Zbor. Istovremeno Ëuvaj se za da ne se fatiπvo stapica na satanata i da ne predizvikaπpodelbi i problemi so drugi hristijani. Akopoznavaπ drugi momËiwa ili devojËiwa hristi-jani ili mladi lue koi se karaat ili prestanaleda se druæat, ili duri prestanale da doaaat vcrkva poradi nekoja raspravija ili problem,obidi se da gi ohrabriπ i da im pomogneπ. Nads¡, moli se za niv Bog da im pomogne da go pobedatsatanata, i tie naskoro da se vratat vo zaedniπ-tvo so Gospod i so drugite hristijani.

Nie mnogu zboruvavme za satanata i negovite

29

napadi protiv nas i protiv site hristijani koi‹ pripaaat na Crkvata na Gospod Isus Hristos.Toj, sekako, e silen i lukav neprijatel koj pravigolema πteta so negovite oruæja na progonstvo,laæno uËewe, podelbi i gordelivost. Toj e posi-len od nas. No, toj ne e tolku silen kako Hristoskoj e semo¿en. Veruvaj vo Hristos da ti dade silada go pobediπ Satanata koga toj te napaa i isku-πuva da greπiπ. Pobaraj od Bog da ti pomogneda go praviπ toa πto e ispravno.

SLIKA 5-8Edna golema vistina πto sakam da ja znaete

e deka eden den Gospod Isus celosno ¿e go porazisatanata i ¿e go stavi vo eden poseben zatvorzasekogaπ. Toj togaπ nema da ima sila da n¡ napa-a i da n¡ iskuπuva. Neli toa neπto e prekrasnoda se isËekuva? Dali se se¿avate na stihot πtoprethodno go proËitavme vo lekcijata; tie sezborovite na Gospod Isus Hristos: "÷e jaizgradam mojata crkva i portite na Adot nemada ja nadvladeat" (Matej 16:8). Toa znaËi dekaHristovata Crkva na krajot ¿e go pobedi satana-ta. Crkvata e kako edna golema vojska koja jaturka vratata na satanskiot zamok. Eden denavolot ¿e se predade i nie ¿e imame celosnapobeda so pomoπ na naπiot VodaË, Gospod IsusHristos.

No, duri i pred da dojde toj slaven den kogasatanata zasekogaπ ¿e bide porazen, nie od denna den moæeme da go pobeduvame. (UËitele,

prikaæi ja ovde kratkata slikovita lekcija, so

Ëepkalkite za zabi, crveniot konec [ili volna]

i πajkata).

Ti i jas sme kako ovaa mala Ëepkalka za zabi.Nie sme navistina sosema slabi. Videte kolkulesno moæam da ja skrπam. (UËitele, napravi go

toa). Satanata moæe da n¡ iskuπuva i da n¡ pora-zi, ako nie se nadevame samo na naπata sila. No,Gospod Isus e eden mnogu silen Prijatel i Za-πtitnik. Jas ¿e ja stavam ovaa druga Ëepkalkapokraj ovaa πajka; jas ¿e stavam i drugi Ëepkalki.I jas ¿e go zamotam crveniot konec okolu siteniv da gi dræam soedineti. Toa e kako nas koisme blizu do Gospod Isus koj ja prolea Svojataskapocena krv za da bide naπ Spasitel. Segaeden od vas neka se obide da ja skrπi Ëepkalkata

(Dozvoli im na decata da se obidat).

Ne moæete, neli, s¡ dodeka Ëepkalkata esoedineta so πajkata i e zaedno so drugiteËepkalki. Gospod Isus Hristos moæe da tenapravi silen protiv napadite na satanata. Istotaka, za nas, kako hristijani, e mnogu vaæno dabideme zaedno so drugi koi go qubat Gospod IsusHristos.

Crkvata denes ne e sovrπena, no eden dentaa ¿e bide, koga ¿e sme na Neboto so Gospod IsusHristos. Nema da ima nitu grev, nitu progonuva-we, nitu taga na Neboto. Vo meuvreme, bidi

blizu do Gospod Isus, naπiot Spasitel i Zaπti-tnik protiv satanata.

STIHOVI KORISTENI VOOVAA LEKCIJA

Dela 19:10"Site Evrei i Grci, koi æiveeja vo Azija, gosluπnaa Gospodovoto Slovo".

Dela 19:20"I taka Slovoto, preku Boæjata sila, rasteπei napreduvaπe s¡ posilno".

Matej 16:18"÷e ja izgradam Mojata crkva i portite na Adotnema da ja nadvladeat".

Dela 20:29"Jas znam deka po moeto zaminuvawe meu vas ¿enavlezat svirepi volci, koi nema da go πtedatstadoto".

1. Korin¿anite 3:7"Zatoa, nitu onoj koj sadi e neπto, nitu onoj kojpoleva, tuku Bog koj pravi da raste".


1. Kolku vreme ostanal Pavle vo Efes, propo-vedaj¿i go Evangelieto?

2. Koja bila paganskata boæica πto ja oboæa-vale lueto od Efes?

3. Kako se vikal zanaetËijata koj mu predizvi-kal nevolja na Pavle i na negovite prijate-li-hristijani vo Efes?

4. Kako satanata go koristi oruæjeto na pro-gonstvo vo deneπno vreme?

5. Zoπto Pavle bil taæen dodeka na bregotrazgovaral so stareπinite na crkvata voEfes?

6. Kako satanata go koristi oruæjeto na laænouËewe denes?

7. Koga ¿e ste pogolemi i ¿e izbirate dobracrkva za da ja posetuvate, treba da si posta-vite dve ili tri praπawa za toa, na primer:"Dali tie navistina go propovedaat Evange-lieto?" Kaæete mi uπte dve praπawa.

8. Objasneti gi podelbite vo crkvata vo Korint.9. Pavle, vo svoeto pismo ja sporeduva crkvata

so gradina. Moæete li nakratko da ja obja-snite taa sporedba?

10. Kako satanata go koristi oruæjeto na podel-ba vo crkvite denes?

11. Moæete li da gi objasnite zborovite naGospod Isus: "÷e ja izgradam Mojata crkvai portite na Adot nema da ja nadvladeat"?

12. Moæete li nakratko da mi ja objasniteilustracijata so πajkata i Ëepkalkata?

30

Fotokopiraj go, iseËi go

i Ëuvaj go vo svojata Biblija.

KRATOK PREGLED NA POSTAPKITEZA SOVETUVAWE DETE

KOE SAKA DA DOJDE KAJ HRISTOS

UVERI SE DEKA DETETO RAZBIRA ZA:

BOGKoj e Bog?

Bog n¡ sozdal. Toj ni zboruva preku Biblijata.Bog e svet i Ëist. Toj n¡ qubi.

GREV©to e grev?

Grev e neposluπnost kon Boæjite zapovedi.Toa e protiv Bog.

Zboruvaj za konkretni grevovi.Deteto e greπnik.

Grevot zasluæuva kazna.

SPASITELOTEdinstveno koj moæe da go zeme naπiot grev?

Bog Sinot umre na krstot za greπnicite.Gospod Isus voskresna od smrtta. Toj e Gospod

nad s¡.

OBJASNI NA KOJ NA»IN MOÆEDA SE SPASI »OVEK

Objasni πto saka Gospod da napravime niei πto ¿e napravi Toj.

Upotrebi bibliski stih (Jovan 1:12; 3:16; 6:37;Dela 16:31; Rim. 6:23 ili 10:13).

©to saka Gospod da napraviπ ti?©to ¿e napravi Gospod?

Predupredi go za teπkotiite.Praπaj: "Dali sakaπ da poveruvaπ voHristos, ili bi sakal da poËekaπ?"1

Ohrabri go deteto da se pomoli glasno (ako epodgotveno).

ZBORUVAJ ZA SIGURNOSTANA SPASENIETO

Vrati se na Bibliskiot stih πto gokoristeπe.

Zboruvaj za izmenet æivot.Kaæi mu πto Ëovekot, koj navistina veruva vo

Hristos, znae so sigurnost.

KAÆI (PODOCNA) NEKOJ SOVETZA HRISTIJANSKIOT ÆIVOT

»itaj ja i pridræuvajte se kon napiπanotovoBiblijata.

Zboruvaj so Bog, naπiot Nebesen Tatko.Kaæi im na drugite za toa πto Gospod go

napravi za tebe.Pobaraj od Bog da ti prosti koga ¿e zgreπiπ.

Sre¿avaj se i druæi se so drugi hristijani.Zapomni deka Gospod vetuva: "Nikogaπ nema

da te napuπtam".

Documents

BO@JOTO SEMEJSTVO - Teach Kids · 2015. 4. 3. · LEKCIJA 2 Crkvata vo Erusalim - slavewe, griæa, molitva. Kratko prouËuvawe od Dela 2:40-47, Dela 6:1-7 i Dela 12:1-19 πto gi naglasuva