4
ponedeljek, 22. oktober 2012 Dantonova smrt Mluvíte česky? 1 Zadnjič sem se pri zajtrku z enim od med- narodnih gostov na festivalu (sicer Nem- cem) pogovarjala o tem, kakšno smolo ima dramsko gledališče. Predstave klasičnega, govorjenega gledališča so neločljivo pove- zane z jezikom dežele, v kateri so nastale. Igralci se pač najlažje izražajo v svojem maternem jeziku. Nisem se čisto strinjala z mnenjem svojega sogovornika. »Kaj pa nadnapisi,« sem mu oporekala: »s pomo- čjo nadnapisov lahko predstave spremljajo tudi gledalci, ki jezika predstave ne razu- mejo; nenazadnje to vsak večer dokazu- jemo prav na Borštniku!«. Gledališče ni samo jezik, v katerem govo- rijo na odru. Gledališče je še veliko več. Je scenografija, kostumografija. So pogledi, ki si jih igralci izmenjajo na odru in s publiko v avditoriju. Predvsem pa je gledališče emocija, čustvo, ki ga igralec začuti na odru in zgane gledalca v dvorani. Jezik je pri tem samo medij, preko katerega potu- jejo emocije. Te so univerzalne, pa naj bodo v slovenščini, kitajščini ali pa v timbuktuj- ščini. Vse do srede bodo Maribor preplavljali Čehi. V okviru Češkega fokusa na Festivalu Borštnikovo srečanje bomo imeli prilo- žnost spoznati nam tako tujo, a hkrati tako znano češko kulturo in gledališče. V bral- nih uprizoritvah se bodo na Prvi gimnaziji predstavile najnovejše drame čeških dra- matikov. V Lutkovnem gledališču bo upri- zoritev predstave narodnega gledališča iz Brna, Europeana. Predstavil pa se bo tudi češki Inštitut za gledališče in umetnost. Če se vam poraja dvom o obisku katere od teh prireditev, ker ne govorite češko, bodite brez skrbi. Vsi dogodki bodo prevedeni. Nenazadnje je v Evropski uniji najbolj raz- širjen jezik prevod. Gordana Lacić 22. 10. 2012 20.30 Stara dvorana 1 Govorite češko? Ponedeljek, 22. oktober 2012 | 1 Dantonova smrt je verjetno najbolj daljnosežno delo literarne zapuščine enega najve- čjih reformatorjev evropske drame in gledališča, Georga Büchnerja. To ni le drama o francoski revoluciji in obračunu med Dantonom in Robespierrom, temveč predvsem o večnih, nikoli do konca razrešenih vprašanjih o življenju, morali, smislu in etiki. Uprizoritev razkriva banalnost velikih političnih premikov in absurdnost zgodovine, ko jih interpretira prek posledic dejanj udeležencev. Za vsakim zgodovinskim dogod- kom, ki ga razbiramo iz letnic in suhoparnih dejstev, se skriva zapletena usoda skupine posameznikov, ki so ta dogodek oblikovali in ki jih je ta dogodek oblikoval. Čustva naklonjenosti, prijateljstva, ljubezni med njimi tvorijo zgodovino toliko, kolikor jo tvori ideja, zaradi katere so se združili. In prav tako kakor se je ideja o svobodi in lepoti spre- vrgla v potok krvi, ki se je leta zlival z giljotine, prav tako so se čustva naklonjenosti, prijateljstva, ljubezni sprevrgla v antipatijo, nevoščljivost, sovraštvo. Zgodovina ne nastaja samo na trgih, v parlamentih, v vojnah. Nastaja predvsem v intimi medčloveških odnosov, v kavarnah, v tihih večernih pogovorih, v spalnicah, v nas samih. Življenje in smrt Dantona in vseh, ki so takrat živeli, sta življenje in smrt revolucije. Lorenci SiStematično razgrajuje Büchnerjev Literarni korpuS, a ga vzvratno z razdroBLjeno dramaturško tehniko razvija na nivoju nenehnih igraLSkih poBegov v zaSeBne, ekSceSne aLi pa Skrajno podoživete prizore. razdroBLjena, urejeno kaotična izvedBa tako donoSno komunicira z avditorijem, ga tu in tam nepoSredno provocira ter ga pušča v nenehnem Stanju čuStvene in razumSke pripravLjenoSti. zala dobovšek (delo) “” bilten fbs 7 nada žgank

Bilten št.7

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Festival Borštnikovo srečanje

Citation preview

Page 1: Bilten št.7

ponedeljek, 22. oktober 2012

Dantonova smrt

Mluvítečesky? 1

Zadnjič sem se pri zajtrku z enim od med-narodnih gostov na festivalu (sicer Nem-cem) pogovarjala o tem, kakšno smolo ima dramsko gledališče. Predstave klasičnega, govorjenega gledališča so neločljivo pove-zane z jezikom dežele, v kateri so nastale. Igralci se pač najlažje izražajo v svojem maternem jeziku. Nisem se čisto strinjala z mnenjem svojega sogovornika. »Kaj pa nadnapisi,« sem mu oporekala: »s pomo-čjo nadnapisov lahko predstave spremljajo tudi gledalci, ki jezika predstave ne razu-mejo; nenazadnje to vsak večer dokazu-jemo prav na Borštniku!«. Gledališče ni samo jezik, v katerem govo-rijo na odru. Gledališče je še veliko več. Je scenografija, kostumografija. So pogledi, ki si jih igralci izmenjajo na odru in s publiko v avditoriju. Predvsem pa je gledališče emocija, čustvo, ki ga igralec začuti na odru in zgane gledalca v dvorani. Jezik je pri tem samo medij, preko katerega potu-jejo emocije. Te so univerzalne, pa naj bodo v slovenščini, kitajščini ali pa v timbuktuj-ščini. Vse do srede bodo Maribor preplavljali Čehi. V okviru Češkega fokusa na Festivalu Borštnikovo srečanje bomo imeli prilo-žnost spoznati nam tako tujo, a hkrati tako znano češko kulturo in gledališče. V bral-nih uprizoritvah se bodo na Prvi gimnaziji predstavile najnovejše drame čeških dra-matikov. V Lutkovnem gledališču bo upri-zoritev predstave narodnega gledališča iz Brna, Europeana. Predstavil pa se bo tudi češki Inštitut za gledališče in umetnost. Če se vam poraja dvom o obisku katere od teh prireditev, ker ne govorite češko, bodite brez skrbi. Vsi dogodki bodo prevedeni. Nenazadnje je v Evropski uniji najbolj raz-širjen jezik prevod.

Gordana Lacić

22. 10. 201220.30Stara dvorana

1 Govorite češko?

Ponedeljek, 22. oktober 2012 | 1

Dantonova smrt je verjetno najbolj daljnosežno delo literarne zapuščine enega najve-čjih reformatorjev evropske drame in gledališča, Georga Büchnerja. To ni le drama o francoski revoluciji in obračunu med Dantonom in Robespierrom, temveč predvsem o večnih, nikoli do konca razrešenih vprašanjih o življenju, morali, smislu in etiki.Uprizoritev razkriva banalnost velikih političnih premikov in absurdnost zgodovine, ko jih interpretira prek posledic dejanj udeležencev. Za vsakim zgodovinskim dogod-kom, ki ga razbiramo iz letnic in suhoparnih dejstev, se skriva zapletena usoda skupine posameznikov, ki so ta dogodek oblikovali in ki jih je ta dogodek oblikoval. Čustva naklonjenosti, prijateljstva, ljubezni med njimi tvorijo zgodovino toliko, kolikor jo tvori ideja, zaradi katere so se združili. In prav tako kakor se je ideja o svobodi in lepoti spre-vrgla v potok krvi, ki se je leta zlival z giljotine, prav tako so se čustva naklonjenosti, prijateljstva, ljubezni sprevrgla v antipatijo, nevoščljivost, sovraštvo. Zgodovina ne nastaja samo na trgih, v parlamentih, v vojnah. Nastaja predvsem v intimi medčloveških odnosov, v kavarnah, v tihih večernih pogovorih, v spalnicah, v nas samih. Življenje in smrt Dantona in vseh, ki so takrat živeli, sta življenje in smrt revolucije.

Lorenci SiStematično razgrajuje Büchnerjev Literarni korpuS, a ga vzvratno z razdroBLjeno dramaturško tehniko razvija na nivoju nenehnih igraLSkih poBegov v zaSeBne, ekSceSne aLi pa Skrajno podoživete prizore. razdroBLjena, urejeno kaotična izvedBa tako donoSno komunicira z avditorijem, ga tu in tam nepoSredno provocira ter ga pušča v nenehnem Stanju čuStvene in razumSke pripravLjenoSti.zala dobovšek (delo)

“”

bilten fbs7

na

da

žga

nk

Page 2: Bilten št.7

2 | Festival Borštnikovo srečanje

GeorG büchner

Dantonova smrt Naslov izvirnika Dantons Tod

Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj & Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture

Predstava traja 3 ure in ima en odmor.Predstava ima angleške nadnapise.

Premieri: 24. 4. 2012 Slovensko mladinsko

gledališče16. 5. 2012 Mestno gledališče Ptuj

Prevajalec Bruno HartmanRežiser Jernej LorenciAsistent režiserja in koreograf Gregor LuštekDramaturg Matic StarinaScenograf Branko HojnikKostumografka Belinda RadulovićSkladatelj Branko RožmanLektorica Maja CerarOblikovalec svetlobe Matjaž BrišarOblikovalec zvoka Marijan SajovicOblikovalka maske Barbara PavlinVodja predstave Janez Pavlovčič

IgrajoGeorges Danton, poslanec Matija VastlLegendre, poslanec Ivan Godnič Camille Desmoulins, poslanka Alja Kapun Hérault-Séchelles, poslanec Uroš Kaurin Lacroix, poslanec Boris Kos Robespierre, član odbora za občo blaginjo Blaž Šef St. Just, članica odbora za občo blaginjo Marinka Štern Barère, član odbora za občo blaginjo Željko Hrs Collot d'Herbois, član odbora za občo blaginjo Dario Varga Billaud-Varennes, članica odbora za občo blaginjo Maruša Geymayer-Oblak Julie, Dantonova soproga Maruša Kink Lucile, soprog Camille Desmoulins Marko Mlačnik Marion, grizeta Daša Doberšek

negotova podoBa Strani zgodovine, ki Se hkrati SeStavLja in v iStem trenutku razBLinja.Tadeja krečič (radio slovenija)

“”

22. 10. 201220.30Stara dvorana

PaTrik ouředník

EuropEanaNárodní divadlo Brno – Diva-dlo Reduta (Češka)

Predstava traja 2 uri in ima en odmor.Predstava ima slovenske nadnapise.

Premiera: 9. 6. 2011 Divadlo Reduta (Češka)

Režiser Jan MikulášekAvtorja dramatizacije Dora Viceníková, Jan MikulášekDramaturginja Dora ViceníkováKostumograf in scenograf Marek CpinGlasbeni opremljevalec Jan Mikulášek

IgrajoDita KaplanováZuzana ŠčerbováMarie JansováOndřej MikulášekVáclav VašákJiří VyorálekJan HájekJiří Kniha

Ouředník je roman Europeana podnaslovil s Kratka zgodovina dvajsetega stoletja. Besedilo je vsebinsko kategorizirano kot fikcija, saj je brez oseb, izhaja sicer iz dejstev in se deloma bere kot divja poezija. Avtor s precejšnjo ironijo raz-

kriva neznatnost, infantilnost, krutost in perverznost preteklega stoletja v Evropi. Uprizorjena celota je hipnotična, vrtoglava, zabavna in boleča; ganjeni od absurdnosti se sprašujemo, kdo so ti nori ljudje. Ah, to smo vendar mi.

22. 10. 201218.00lutkovno gledališče maribor

BrezupnoSt naših poSkuSov, da Bi razumeLi drug drugega.

“”

andrej jus

v prElomu Po motivih Paula Claudela V prelomu poldneva (Le partage de midi) in Jean-Louisa Barraulta Spomini za jutri (Souvenirs pour demain)

E. P. I. center in koproducenti Lutkovno gledališče Maribor, Lutkovno gledališče Ljubljana, Moment

Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora.

Premieri: 25. 3. 2012 Lutkovno gledališče Maribor1. 4. 2012 Kulturnica, Lutkovno gledališče Ljubljana

Prevajalec izvirnih besedil Aleš BergerRežiser Andrej JusAvtor glasbe Branko RožmanScenografka in kostumografka Ajda PrimožičOblikovalec svetlobe David OrešičLektorica Metka DamjanAvtor videa Rok BičekSpremni tekst Nuša Komplet

IgrataNina IvanišinMiha Bezeljak

22. 10. 201217.00mali oder

živLjenjSka zgodBa francoSkega peSnika in dramatika pauLa cLau-deLa, ki je vStopiLa v gLedaLišče, ko ga je nekega dne oBiSkaL fran-coSki režiSer in igraLec jean-LouiS BarrauLt.

“”

Page 3: Bilten št.7

RefleksijeNevihta: Marfa in TihonTihon je navezan na svojo mamico. In Marfa je navezana na svojega sinka. Za Katerino, Tihonovo ženo, pravzaprav ni prostora. Tihon sicer trdi, da ima v svo-jem srcu prostor za obe. Ampak v kolikšni meri Katerino sploh potrebuje? Pri materi dobi vse. Razvaja ga, poljublja, objema, mu svetuje, skrbi zanj, odgovarja namesto njega, mu vsiljuje svoje mnenje … Marfa ves čas tekmuje za sinovo ljubezen in želi izpodriniti Katerino. Srečna je, ko Kate-rina prevara svojega moža. Marfa s tem

doseže dokončno zmago. Tihonu dokaže, da ne bo nikoli ženske, ki bi ga ljubila bolj predano kot ga ona, njegova mati.Odnos, izpostavljen v uprizoritvi Nevihta, ni samo stvar Rusije v devetnajstem stole-tju, ampak se vztrajno širi tudi v sloven-skem, sedanjem prostoru. Zakaj bi se moški odselil od svoje matere, ko pa mu vendar kuha, lika, pere, ga finančno zalaga in čustveno tolaži? Neod-visnost je povsem precenjena. In matere delujejo kot da jim to ni odveč. Celo rade

to počnejo. Nekatere celo nočejo poroke svojih sinov, saj so prepričane, da bi jih s tem izgubile. Sinovom se ne mudi, neka-tere matere pa celo poskrbijo, da odženejo ali očrnijo vse potencialne snahe. In tako se epidemija pri materah živečih moških srednjih let vztrajno povečuje in kot kaže, zdravila še niti v izdelavi ni.

Iza STrehar

Kdo je JoSef K.?V Lutkovnem gledališču Maribor se je zgo-dil Proces. Proces iskanja pravice. Matija Solce nas v svoji predstavi povabi na sojenje Josefu K., proti kateremu teče proces, ven-dar pa ne on, ne njegovi tožniki niso pre-pričani zakaj in zaradi česa. Tega ne vemo niti gledalci, ki nas po zamotanih hodnikih LGM ob spremljavi sveč in norega pianista popelje ječar v meniški kuti. Znajdemo se v sodni dvorani, v kateri pa manjka glavni junak, obtoženec. Miha Arh in Miha Beze-ljak preigravata vloge agentov, ki naj bi obtoženega pripeljala pred sodišče, vendar pa svojo nalogo opravita neuspešno. Obto-

ženega še vedno ni. Namesto njega bi se lahko pred tribunalom znašel katerikoli izmed prisotnih gledalcev. Ni pomembno, ali bi bil kriv ali nedolžen, važno je, da pro-ces teče dalje. Predstava Proces ali žalostna zgodba o Josefu K. je izrazito doživljajska predstava, teme-lječa na občutkih brezizhodnosti, ki se med ogledom vzbudijo v občinstvu. Reži-ser uporablja elemente gledališča senčnih lutk, gledališča predmetov in zavije celo v glasbeno gledališče. Oba igralca pa, čeprav samo dva, s celo paleto zvokov in gibalnih izrazov ustvarita vtis, kot da jih je na odru

vsaj deset. Predstava, ki za izhodišče jemlje Kafkov Proces (njegov del Pred vrati postave), se tako sprašuje: Ali je postava sploh dosegljiva nam, navadnim smrtnikom? Kdaj bo vrsta na nas, da se znajdemo pred sodiščem? Zaradi česa bomo obtoženi mi? Bo proces proti nam pošten, prirejen ali bomo tako kot Josef K. v obupanem kriku zaman klicali pravico?

Gordana Lacić

Kdaj Bomo SpoznaLi?»Kam so šli ti fantje vsi? Zdaj so vojaki vsi«. Tako se glasi verz v prevodu pesmi Tomaža Domicelja: Kam so šle vse rožice? S tem ver-zom se je tudi pričela politično obarvana predstava III furije, ki nam je, kot smo lahko razbrali že iz naslova, postregla z razburljivo in energično odrsko uprizoritvijo. Poljska igralska zasedba je drzno, a na nek čuden način graciozno uprizorila dogajanje na Poljskem med drugo svetovno vojno in po njej. Dva vsebinsko različna prologa, ki se eden za drugim zvrstita v predstavi, ven-darle odsevata podobno povojno problema-

tiko. S spektakularno glasbeno podlago in prepričljivim nastopom igralske zasedbe je predstava v slabih dveh urah prebudila v gle-dalcu strah in sočutje ob zavedanju in prepo-znavanju srhljivih zločinov, grozot in prevar, ki so se dogajale na Poljskem. Kljub temu je v dvorani nemalokrat odzvanjal smeh in navdušenje gledalcev, saj je bila intenzivnost humoristično-sarkastičnih prizorov več kot očitna. Nenazadnje, III furije spomnijo člo-veka na mračno preteklost in travme, ki so jih ljudje resnično doživljali in ki se nikoli več ne bi smele ponoviti. Zgodovine se resda

ne da izbrisati, a če je ne poznamo, ne razu-memo sedanjosti in ne bomo razumeli pri-hodnosti. Vprašanje, kdaj bomo le spoznali, da na svetu nismo za to, da bi razvnemali prepire in netli vojne temveč, da bi živeli v miru in harmoniji, je na tem mestu zgolj retorično. V sklepnem delu predstave zasije poslednja misel predstave: »Ne pobijajte se več. Širite ljubezen in skrbite za svoje otroke.« Blanka Lorenčič

Ponedeljek, 22. oktober 2012 | 3

Češki fokusDanes se pričenja Češki fokus, v okviru katerega se bomo obsežneje posvetili sodobni češki dramatiki in gledališču. Ob tej priložnosti smo izdali knjigo Sodobna češka drama, v kateri so zbrana tri novejša dela, saj nobena od iger ni starejša od dveh let. Izbor ponuja sicer omejen vpogled v trenutno dramsko pisavo na Češkem, a je po svoje reprezentativen tudi v širšem kontekstu. Študenti Akademije za gledali-šče, radio, film in televizijo bodo pod men-torstvom režiserke Yulie Roschina izvedli bralne uprizoritve besedil, ki so zbrana v knjigi Sodobna češka drama, prisluhnili in sodelovali bomo lahko v pogovoru z avtor-jema Petrom Kolečkom in Romanom Sikoro. Mag. Martina Černá bo predstavila Inštitut za umetnost in gledališče v Pragi, sledila pa bo projekcija filma o Praškem kvadrienalu 2011 Designated Space. Del Češkega fokusa je tudi današnja predstava Europeana uvr-ščena v mednarodni sklop Mostovi.

Sodobna češka dramasodobna češka drama

Sodobna češka drama

sodobna češk

a dram

a

prEzir ii Akademija za gledališče, radio, film in televizijoDogodek traja 3 ure in ima dva odmora.

Festival je nastal pri predmetu Teorija gledališke režije pod mentorstvom Seba-stijana Horvata. Danes bo prikazan le del B-produkcije, ki je nastala v okviru tega.Študenti imajo pri uprizoritvah odprte vse možnosti. Nekateri so se podali v eksperimentalno smer, drugi improviza-torsko, spet tretji so festival izkoristili kot možnost uprizoritve teksta ali priredbe, ki je drugje nimajo priložnosti postaviti na oder.Prezir II je vsekakor svojevrstna impresija različnih slogov in idej, ki pa na Festivalu Boršnikovo srečanje žal ne bo uprizorjena v celoti.

Iza STrehar

22. 10. 201220.00štuk

Page 4: Bilten št.7

Kdo smoAlja Predan, umetniška direktorica

Primož Jesenko, selektor

Danilo Rošker, direktor SNG Maribor

Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka

Špela Lešnik, organizatorka

Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah

Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo

Nevenka Pašek, marketing

Darko Štandekar, tehnični vodja

Nenad Cizl, oblikovalec

Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa

Saša Huzjak, spletni skrbnik

Franci Rajh, arhivar

Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah

Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen

Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina

Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan

BILTEN FBS

Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:

Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Blanka Lorenčič, Iza Strehar, Vita Zgoznik

Maribor, oktober 2012

Mat

Ej k

rISt

oV

Ič, B

ošt

jan

La

H

AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

internet video agencija d.o.o.

Spremembe v programu

⇢ Pogovor o uprizoritvi Euro-peana odpade (23. oktober ob 11.00). Pogovor o uprizoritvi Dantonova smrt bo ob 12. uri.

⇢ Delno spremenjen je program Češkega fokusa: predavanje o sodobnem češkem gledali-šču in drami je odpovedano.

⇢ V času festivala je v preddverju Malega odra SNG Maribor na ogled razstava Mete Vranič Portreti igralcev SNG Drame Ljubljana.