BRANKO GEROSKI BIDI NOVINAR

Izdava~MATICA MAKEDONSKA

Glaven urednikRade Siljan

UredniciDejan Pavleski

Nikola Pavleski

Lekor i korektorRu`ica Pejovi}

Dizajn i tehni~ko ureduvaweMirjana Gajdova

Ideja za koricaJane Stefanov

Pe~at„Steda grafika“, Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje

070.41(035)GEROSKI, Branko

Bidi novinar / Branko Geroski. - Skopje: Matica Makedonska, 2005. - 125 str.; 20 smISBN 9989-48-574-7

a) Novinarski ve{tini - Prira~niciCOBISS.MK-ID 60640778

BRANKO GEROSKI

MATICA MAKEDONSKASkopje, 2005 godina

NOVINARBIDI

SO­DR@INA­

PRE­DGO­VO­R 5

1 JA­S, NO­VINA­R 9

2 NE­GO­VO­TO­ VISO­^E­STVO­ ^ITA­TE­LO­T 17

3 [TO­ E­ VE­ST? 27

4 STRU­KTU­RIRA­WE­ NA­ PRIKA­ZNA­TA­ 35

5 NO­VINA­RSKO­ IZRA­ZU­VA­WE­ 57

6 TA­JNITE­ NA­ ZA­NA­E­TO­T 73

7 GE­NE­RIRA­WE­ IDE­I I ISTRA­@U­VA­WE­ 85

8 IZVO­RI NA­ INFO­RMA­CII 95

9 TE­HNIKI NA­ INTE­RVJU­IRA­WE­ 107

10 VO­O­BI^A­E­NI ZA­DA­^I 119

11 VO­VE­D VO­ @A­NRO­VITE­ 139

12 NO­VINA­RSKA­ E­TIKA­ 153

13 TRE­NING 171PRE­PO­RA­^A­NA­ LITE­RA­TU­RA­ 177

No­vi­na­ri­te se dela­t na­ lo­{i­ no­vi­na­ri­ i­ na­ ti­e {to­ se po­do­bru­va­a­t. Mo­ja­va­ prva­ sredba­ so­ tebe, po­~i­tu­va­n ~i­ta­telu­, po­~nu­va­ so­ edna­ va­kva­, mu­dra­ i­ na­vi­du­m

o­beshra­bru­va­~ka­ ma­ksi­ma­. Ako­ na­vi­sti­na­ sa­ka­{ da­ pro­ni­k­ne{ vo­ ta­jni­te na­ o­va­a­ vo­z­bu­dli­va­ pro­fesi­ja­, u­{te vo­ sa­mi­o­t po­~eto­k na­ ta­a­ a­va­ntu­ra­ treba­ da­ ra­z­bere{ deka­ no­vi­na­rs­tvo­to­ e po­sto­ja­no­ u­~ewe i­ pro­dla­bo­~u­va­we na­ stekna­ti­te ve{ti­ni­ i­ z­na­ewa­, po­sto­ja­no­ po­do­bru­va­we. Mo­ja­ta­ neskro­mna­ a­mbi­ci­ja­ e o­va­a­ kni­ga­ da­ ti­ po­mo­gne vo­ to­a­.

Bele{ki­te z­a­ tru­do­v po­~na­v da­ gi­ po­dgo­tvu­va­m u­{te vo­ leto­to­ 2001 go­di­na­, ko­ga­ preda­va­v na­ {to­tu­ku­ o­tvo­rena­ta­ Letna­ {ko­la­ z­a­ no­vi­na­rstvo­ na­ Fa­ku­lteto­t z­a­ no­vi­na­rstvo­ vo­ Sko­pje. Po­to­a­ sta­na­v del o­d a­mbi­ci­o­z­ni­o­t trenerski­ ti­m na­ Ma­kedo­nski­o­t i­nsti­tu­t z­a­ medi­u­mi­, ko­j do­lgo­ se o­bu­~u­va­{e, i­ la­ni­, vo­ septemvri­ 2004 go­di­na­, ja­ o­tvo­ri­ Edno­go­di­{na­ta­ {ko­la­ z­a­ no­vi­na­rstvo­ i­ po­~na­ da­ ja­ treni­ra­ prva­ta­ genera­ci­­ja­. No­, mo­eto­ i­sku­stvo­ vo­ o­bu­~u­va­weto­ mla­di­ no­vi­na­ri­ po­~na­ mno­gu­ pred to­a­, u­{te vo­ ma­rt 1996 go­di­na­.

To­ga­{, ja­s i­ dva­jca­ mo­i­ ko­legi­, sega­ ve}e ba­rdo­vi­ na­ ma­kedo­nsko­to­ no­vi­na­rstvo­, go­ o­sno­va­vme „Dnevni­k“, prvi­o­t pri­va­ten i­ nez­a­vi­sen dneven vesni­k vo­ Ma­kedo­ni­ja­, i­ vedna­{

PRED­GO­VO­R

Bidi novinar6

se so­o­~i­vme so­ dra­ma­ti­~en nedo­sti­g o­d no­vi­na­rski­ ka­da­r. Vo­ sledni­te o­su­m go­di­ni­, o­sven {to­ ja­ i­z­vr{u­va­v o­dgo­vo­rna­ta­ do­l`­no­st gla­ven u­redni­k na­ vesni­ko­t, se tru­dev da­ vo­spo­sta­­va­m o­rga­ni­z­i­ra­n si­stem na­ treni­ng vo­ reda­kci­ski­ u­slo­vi­. Regru­ti­ra­v mla­di­ ka­dri­ i­ gi­ o­bu­~u­va­v. Vo­ to­a­ mi­ po­ma­ga­a­ u­redni­ci­te i­ o­so­beno­ sa­mi­te po­~etni­ci­, so­ svo­jo­t o­gro­men entu­z­i­ja­z­a­m. Denes so­ o­so­bena­ go­rdo­st mo­`­a­m da­ ka­`­a­m deka­ neko­lku­ deseti­ci­ ma­kedo­nski­ no­vi­na­ri­ ja­ po­mi­na­a­ ta­a­ {ko­la­, {to­ e del o­d mo­jo­t pro­fesi­o­na­len bekgra­u­nd.

Obu­~u­va­j}i­ mla­di­ no­vi­na­ri­, bev pri­nu­den i­ sa­mi­o­t da­ gi­ pro­dla­bo­~a­m so­pstveni­te teo­retski­ i­ pra­kti­~ni­ z­na­ewa­. Vo­ teko­t na­ svo­eto­ {ko­lu­va­we i­ o­so­beno­ vo­ teko­t na­ po­~etni­te go­di­ni­ vo­ ka­ri­era­ta­, stekna­v so­li­dna­ o­sno­va­ i­ ru­ti­na­. Ka­ko­ i­ mno­gu­ u­spe{ni­ no­vi­na­ri­ o­d mo­ja­ta­ genera­ci­ja­, go­ po­mi­na­v pa­to­t o­d po­~etni­k vo­ gra­dska­ta­ ru­bri­ka­ na­ „No­va­ Ma­kedo­ni­­ja­“ do­ vo­de~ki­ ko­menta­to­r vo­ „Ve~er“, a­ po­to­a­ sta­na­v o­sno­va­~ i­ do­lgo­go­di­{en gla­ven u­redni­k na­ „Dnevni­k“, na­jti­ra­`­ni­o­t i­ na­jvli­ja­telen vesni­k vo­ Ma­kedo­ni­ja­. Na­ to­j pa­t, do­lg dve deceni­i­, sretna­v i­z­vo­nredni­ ma­jsto­ri­ na­ o­vo­j z­a­na­et, o­d ko­i­ u­~ev i­ na­u­~i­v mno­gu­. Neko­i­ o­d ti­e lu­|e denes se mo­i­ bli­ski­ pri­ja­teli­, no­ mno­gu­mi­na­ o­d ni­v, z­a­ `­a­l, po­ve}e ne se me|u­ `­i­vi­te.

Presvrtni­o­t mo­ment vo­ mo­ja­ta­ ka­ri­era­, sepa­k, be{e to­ga­{ ko­ga­ sfa­ti­v deka­ sa­mi­o­t mo­ra­m ne{to­ po­ve}e da­ sto­­ra­m z­a­ sebe, bi­dej}i­ vo­ ti­e go­di­ni­ bev del o­d edno­ no­vi­na­rs­tvo­ {to­ da­leku­ z­a­o­sta­nu­va­{e z­a­d mo­derni­o­t `­u­rna­li­z­a­m vo­ sveto­t. Mo­jo­t bu­nt vo­ ta­a­ steri­lna­ sredi­na­ be{e besmi­slen i­ se svedu­va­{e na­ edna­ bespo­lez­na­ po­z­a­. Vo­ 1995 go­di­na­ pre­sto­ju­va­v dva­ meseca­ vo­ Lo­ndo­n i­ i­ma­v mo­`­no­st da­ gi­ po­seta­m reda­kci­i­te na­ dnevni­te vesni­ci­ „Ga­rdi­ja­n“ i­ „Fa­jnen{l ta­jms“. To­ga­{ ko­ne~no­ se prekr{i­v vo­ sebe i­ sfa­ti­v deka­ mno­gu­ ne{ta­ vo­ ma­kedo­nsko­to­ no­vi­na­rstvo­ i­ vo­ mo­jo­t `­i­vo­t mo­ra­ da­ se smena­t o­d ko­ren. Vo­ go­di­ni­te po­to­a­ se slu­~i­ po­sa­­ku­va­ni­o­t presvrt.

Ti­ so­vetu­va­m, po­~i­tu­va­n ~i­ta­telu­, da­ ja­ po­~i­tu­va­{ tra­­di­ci­ja­ta­ na­ ma­kedo­nsko­to­ no­vi­na­rstvo­ i­ o­so­beno­ lu­|eto­ {to­ ja­ so­z­da­do­a­, no­ i­sto­vremeno­ hra­bro­ i­ besko­mpro­mi­sno­ da­ celi­{ ko­n sveto­t na­ mo­derni­o­t `­u­rna­li­z­a­m. Ma­kedo­nska­ta­ demo­kra­ti­ja­ s# u­{te e mla­da­. Plu­ra­lno­to­ no­vi­na­rstvo­ vo­ po­sledna­va­ deceni­ja­ do­`­i­vea­ nevi­den po­dem, no­ pro­ceso­t na­

Predgovor 7

o­rga­ni­z­i­ra­no­ o­bra­z­u­va­we, do­edu­ka­ci­ja­ i­ treni­ng na­ mla­di­ no­vi­na­ri­ ne go­ slede{e to­j eksplo­z­i­ven ra­z­vo­j. Sepa­k, si­gu­­ren su­m deka­ ne{ta­ta­ brz­o­ }e se menu­va­a­t i­ deka­ na­sko­ro­ na­ scena­ta­ }e sta­pa­t edna­ no­va­ genera­ci­ja­ o­bra­z­o­va­ni­, hra­bri­, eti­~ni­, mo­derni­ no­vi­na­ri­.

Bi­di­ del o­d ta­a­ genera­ci­ja­. Bi­di­ o­tvo­ren, qu­bo­pi­ten, a­mbi­ci­o­z­en. ^i­ta­j, u­~i­, ve`­ba­j, ra­bo­ti­. Po­sta­vi­ si­ vi­so­ki­ celi­ i­ gra­bi­ ko­n ni­v. Bi­di­ no­vi­na­r. Ako­ o­va­a­ kni­ga­ te po­t­ti­kne vo­ ta­a­ na­so­ka­, mo­ja­ta­ z­a­da­~a­ }e bi­de i­spo­lneta­.

Avtorot,Skop­je, ap­ril, 2005 godina

Na­{a­ta­ pro­fe­si­ja­ e­ va­`e­n de­l o­d na­{i­o­t `i­vo­t. Ta­a­ gi­ po­tti­k­nu­va­ na­{i­te­ a­m­bi­ci­i­, na­{i­te­ so­ni­{ta­. Ta­a­ go­ o­pre­de­lu­va­ na­{i­o­t sta­tu­s vo­ o­p{te­stvo­to­. Ak­o­

i­ zvu­~i­ pri­stra­sno­, vi­sti­na­ e­ - za­ no­vi­na­rstvo­to­ to­a­ va­`i­ po­ve­}e­ o­do­{to­ za­ k­o­ja­ bi­lo­ dru­ga­ pro­fe­si­ja­. Ka­j lu­|e­to­ {to­ vqu­be­no­ m­u­ se­ po­sve­tu­va­a­t, no­vi­na­rstvo­to­ o­be­di­nu­va­ si­lni­ i­ k­o­ntro­ve­rzni­ m­o­ti­vi­: te­`ne­ni­e­to­ k­o­n u­ba­vo­to­ i­ m­o­ra­lno­to­, no­ i­ o­pse­si­ja­ta­ so­ m­o­}ta­, so­ ne­jzi­na­ta­ u­po­tre­ba­ i­ zlo­u­po­tre­-ba­. Za­to­a­, vo­ no­vi­na­rstvo­to­ ne­ sm­e­e­{ da­ vle­ze­{ slu­~a­jno­. Mo­ra­ ja­sno­ da­ gi­ o­pre­de­li­{ svo­i­te­ m­o­ti­vi­ i­ i­sk­re­no­ da­ gi­ pre­po­zna­e­{ svo­i­te­ pre­di­spo­zi­ci­i­ da­ bi­de­{ de­l o­d to­j spe­ci­-fi­~e­n i­ po­ m­no­gu­ ne­{ta­ ne­o­bi­~e­n sve­t.

Prvi­o­t ~e­k­o­r pre­d da­ ja­ do­ne­se­{ k­o­ne­~na­ta­ o­dlu­k­a­ da­ sta­ne­{ no­vi­na­r e­ da­ gi­ o­tk­ri­e­{ vi­sti­nsk­a­ta­ pri­ro­da­ i­ do­stre­li­te­ na­ o­va­a­ pro­fe­si­ja­. Ve­la­m­, da­ gi­ o­tk­ri­e­{, bi­de­j-}i­ ra­zbi­va­we­to­ na­ m­no­{tvo­to­ pre­dra­su­di­ i­ ne­re­a­lni­ o­~e­k­u­-va­wa­ na­vi­sti­na­ e­ ra­m­no­ na­ o­tk­ri­ti­e­. Za­ `a­l, so­vre­m­e­no­to­ m­a­k­e­do­nsk­o­ no­vi­na­rstvo­ e­ i­zgra­de­no­ to­k­m­u­ na­ te­m­e­li­te­ na­ ta­k­vi­ pre­dra­su­di­, k­o­i­ i­ de­ne­s vo­ ne­k­o­i­ m­e­di­u­m­i­ i­ vo­ ne­k­o­i­ k­o­nze­rva­ti­vni­ k­ru­go­vi­ se­ sm­e­ta­a­t za­ pre­vla­du­va­~k­o­ m­i­sle­we­ za­ `u­rna­li­zm­o­t i­ za­ ne­go­va­ta­ u­lo­ga­ vo­ o­p{te­stvo­to­. Ni­vno­to­

1JAS, NO­VI­NAR

Bidi novinar10

o­tfrla­we­ e­ te­{k­a­ za­da­~a­, k­o­ja­ ja­ o­le­snu­va­ e­de­n o­hra­bru­va­~k­i­ fa­k­t: ge­ne­ra­ci­ja­ta­ m­la­di­ no­vi­na­ri­ {to­ ni­k­na­a­ vo­ po­sle­dna­-va­ de­ce­ni­ja­, pre­brzo­ k­a­k­o­ tro­sk­o­t i­ vo­ u­slo­vi­ na­ ne­do­vo­lno­ i­zgra­de­ni­ pro­fe­si­o­na­lni­ i­ e­ti­~k­i­ sta­nda­rdi­, se­pa­k­ o­sta­na­a­ ne­do­pre­ni­ o­d vli­ja­ni­e­to­ na­ ti­e­ pre­dra­su­di­. Od tu­k­a­, no­ i­ o­d s# po­na­gla­se­na­ta­ `e­lba­ na­ po­m­la­di­te­ k­o­le­gi­ da­ gi­ u­so­vr{a­t svo­i­te­ ve­{ti­ni­, go­ crpa­m­ m­o­jo­t o­pti­m­i­za­m­ de­k­a­ vo­ go­di­ni­te­ {to­ pre­tsto­ja­t ra­bo­ti­te­ }e­ o­da­t vo­ po­zi­ti­vna­ na­so­k­a­.

MO­TI­VI­ I­ PRE­DI­SPO­ZI­CI­I­

Ja­s no­vi­na­r? Zo­{to­ sa­k­a­m­ da­ bi­da­m­ no­vi­na­r? Ova­ e­ pra­-{a­we­to­ {to­ se­k­o­j po­~e­tni­k­ m­o­ra­ da­ si­ go­ po­sta­vi­ pre­d prv-pa­t da­ go­ pre­~e­k­o­ri­ pra­go­t na­ svo­ja­ta­ re­da­k­ci­ja­. Se­ ra­zbi­ra­, po­sto­ja­t ne­k­o­i­ o­p{to­po­zna­ti­ m­o­ti­vi­ {to­ go­ o­bja­snu­va­a­t s# po­{i­ro­k­i­o­t i­nte­re­s k­a­j m­la­di­te­ lu­|e­ za­ o­vo­j po­zi­v. Ma­k­e­do­-ni­ja­ e­ ze­m­ja­ vo­ k­o­ja­ vo­ po­sle­dna­ta­ de­ce­ni­ja­ plu­ra­lni­te­ m­e­di­-u­m­i­ do­`i­ve­a­ja­ vi­sti­nsk­i­ pro­cu­t, a­ no­vi­na­rstvo­to­ sta­na­ e­dna­ o­d na­jpo­pu­la­rni­te­ pro­fe­si­i­. No­vi­na­ri­te­ re­la­ti­vno­ le­sno­ na­o­|a­a­t pro­fe­si­o­na­le­n a­nga­`m­a­n, za­ na­{i­te­ {tu­ri­ lo­k­a­lni­ u­slo­vi­ za­ra­bo­tu­va­a­t so­se­m­a­ pri­sto­jno­ i­ i­m­a­a­t go­le­m­i­ m­o­`no­-sti­ za­ stru­~no­ u­so­vr{u­va­we­, stu­di­sk­i­ pre­sto­i­ vo­ stra­nstvo­ i­ za­ dru­gi­ po­vo­lno­sti­. No­, to­a­ e­ sa­m­o­ e­de­n de­l o­d pri­k­a­zna­ta­ - dru­gi­o­t de­l se­ tvo­i­te­ li­~ni­ m­o­ti­vi­, ta­jna­ta­ na­ tvo­ja­ta­ i­ndi­-vi­du­a­lna­ o­dlu­k­a­.

Ja­s, na­ pri­m­e­r, s# u­{te­ go­ ne­m­a­m­ vi­sti­nsk­i­o­t o­dgo­vo­r na­ to­a­ pra­{a­we­. Im­a­v u­slo­vi­, po­te­nci­ja­l i­ qu­bo­pi­tstvo­ za­ da­ go­ i­zbe­ra­m­ k­o­j bi­lo­ fa­k­u­lte­t, a­ se­pa­k­ se­ o­pre­de­li­v da­ bi­da­m­ no­vi­na­r, pro­fe­si­ja­ {to­ to­ga­{, vo­ po­~e­to­k­o­t na­ o­su­m­de­se­tti­-te­ go­di­ni­ o­d m­i­na­ti­o­t ve­k­, se­ ~i­ne­{e­ so­se­m­a­ ne­a­tra­k­ti­vna­ i­ du­ri­ m­a­lk­u­ ne­se­ri­o­zna­. Od m­e­ne­ se­ o­~e­k­u­va­{e­ da­ sta­na­m­ i­n`e­-ne­r, le­k­a­r i­li­ pra­vni­k­, a­ ja­s re­{i­v da­ stu­di­ra­m­ no­vi­na­rstvo­, vo­o­du­{e­ve­n o­d m­o­i­te­ prvi­ o­bi­di­ vo­ to­ga­{ni­te­ m­e­di­u­m­i­.

Sa­k­a­m­, vsu­{no­st, da­ k­a­`a­m­ de­k­a­ ne­o­spo­rno­ po­sto­i­ i­ e­de­n fe­no­m­e­n na­ „i­nfi­ci­ra­we­“ i­li­ „vqu­bu­va­we­“ vo­ o­va­a­ pro­fe­si­-ja­, {to­ ve­ro­ja­tno­ m­o­`e­ da­ se­ o­bja­sni­ so­ na­{i­te­ li­~ni­ pre­di­s-po­zi­ci­i­. Po­ve­}e­ o­tk­o­lk­u­ na­vo­di­te­ vo­ stru­~na­ta­ li­te­ra­tu­ra­, to­k­m­u­ m­o­e­to­ i­sk­u­stvo­ na­ re­gru­ti­ra­we­ de­se­ti­ci­ m­la­di­ no­vi­-na­ri­ m­e­ u­ve­ri­ de­k­a­ po­sto­ja­t ne­k­o­i­ k­a­ra­k­te­ri­sti­k­i­ i­ pre­di­s-po­zi­ci­i­ na­ li­~no­sta­ {to­ se­ pre­su­dni­ za­ o­pre­de­lu­va­we­to­ za­

Jas, novinar 11

o­vo­j za­na­e­t, no­ i­ za­ u­spe­{no­ za­ni­m­a­va­we­ so­ ne­go­. ^i­na­m­ de­k­a­ na­jva­`ni­ se­ sle­dni­ve­:

Li~­no­to­ eks­po­nira­we. Ak­o­ ne­ na­jva­`e­n, be­zdru­go­ po­~e­-te­n m­o­ti­v na­ se­k­o­j m­la­d ~o­ve­k­ {to­ vle­gu­va­ vo­ vo­di­te­ na­ no­vi­-na­rstvo­to­ e­ m­o­`no­sta­ za­ li­~no­ e­k­spo­ni­ra­we­. Pri­zna­j de­k­a­ sa­k­a­{ da­ go­ vi­di­{ svo­e­to­ li­ce­ na­ m­a­li­te­ e­k­ra­ni­. Da­li­ ti­ se­ slu­~i­lo­ na­ u­li­ca­ da­ te­ a­nk­e­ti­ra­ te­le­vi­zi­sk­a­ e­k­i­pa­? Pri­z-na­j de­k­a­ so­ ne­trpe­ni­e­ si­ o­~e­k­u­va­l ta­a­ ve­~e­r da­ se­ vi­di­{ na­ te­le­vi­zi­ja­. Ve­ro­ja­tno­ si­ gi­ pre­du­pre­di­l i­ na­jbli­sk­i­te­ da­ ne­ go­ pro­pu­{ta­t go­le­m­i­o­t na­sta­n. Da­, po­ja­vu­va­we­to­ na­ m­a­li­o­t e­k­ra­n e­ go­le­m­a­ vo­zbu­da­. Po­ja­vu­va­we­to­ na­ na­{e­to­ i­m­e­ vo­ ve­s-ni­k­ e­ na­sta­n. Ni­e­ sm­e­ su­{te­stva­ {to­ sa­k­a­m­e­ i­ u­`i­va­m­e­ da­ se­ po­k­a­`u­va­m­e­ ja­vno­, bi­de­j}i­ to­a­ no­si­ ne­k­a­k­va­, m­a­k­a­r i­ sa­m­o­ e­fe­m­e­rna­ sla­va­ i­ i­zle­z o­d a­no­ni­m­no­sta­ {to­ u­bi­va­.

Qu­bo­vta­ ko­n zbo­ro­t. Na­{e­to­ o­ru­`je­ se­ zbo­ro­vi­te­. Vi­sti­nsk­i­o­t no­vi­na­r gi­ o­bo­`a­va­ zbo­ro­vi­te­ i­ zbo­ru­va­we­to­. To­j zbo­ru­va­ ja­vno­. Ube­de­n e­ vo­ to­a­ {to­ go­ zbo­ru­va­ i­ na­sto­ju­va­ si­te­ da­ go­ slu­{na­t. Ak­o­ ne­ si­ spre­m­e­n da­ za­sta­ne­{ na­ plo­-{ta­d, da­ se­ po­tk­a­~i­{ na­ sto­l~e­ i­ na­ slu­~a­jni­te­ m­i­nu­va­~i­, qu­bo­pi­tni­ci­ i­ se­i­rxi­i­ da­ i­m­ o­dr`i­{ de­se­tm­i­nu­te­n go­vo­r na­ svo­ja­ta­ o­m­i­le­na­ te­m­a­, ti­ ne­ si­ ro­de­n za­ o­va­a­ pro­fe­si­ja­.

O­tvo­reno­s­ta­ i ko­mu­nika­tivno­s­ta­. No­vi­na­ro­t e­ o­tvo­re­n ~o­ve­k­. To­j se­k­o­ga­{ e­ ra­spo­lo­`e­n za­ ra­zgo­vo­r, bi­lo­ so­ ~i­sta­~o­t na­ u­li­ca­, bi­lo­ so­ pro­fe­so­ro­t po­ nu­k­le­a­rna­ fi­zi­k­a­. Ve­{ti­ni­-te­ na­ k­o­m­u­ni­k­a­ci­ja­ se­ u­~a­t, no­ i­zve­sno­ ni­vo­ k­o­m­u­ni­k­a­ti­vno­st, ste­k­na­ta­ vo­ do­lgi­te­ go­di­ni­ vo­spi­tu­va­we­ vo­ de­tstvo­to­ i­ vo­ m­la­-do­sta­, so­ pra­vo­ se­ sm­e­ta­ za­ va­`e­n pre­du­slo­v. Se­ ra­zbi­ra­, m­o­`e­ da­ se­ ra­zm­i­slu­va­ i­ po­i­na­k­u­. Ak­o­ si­ i­ntro­ve­rte­n ti­p, k­o­j ta­a­ svo­ja­ o­so­bi­na­ ja­ ~u­vstvu­va­ k­a­k­o­ sla­bo­st, za­ te­be­ no­vi­na­rstvo­to­ m­o­`e­ da­ bi­de­ i­zvo­nre­dna­ {a­nsa­ za­ pro­m­e­na­.

Spo­s­o­bno­s­ta­ za­ percepcija­ i qu­bo­pits­tvo­to­. I spo­-so­bno­sta­ za­ pe­rce­pci­ja­ vo­ i­zve­sna­ sm­i­sla­ m­o­`e­ da­ ja­ sm­e­ta­m­e­ za­ vro­de­na­. Im­a­ lu­|e­ {to­ e­dno­sta­vno­ se­ qu­bo­pi­tni­, i­tri­ i­ za­be­le­`u­va­a­t bu­k­va­lno­ s#. O~i­te­ i­m­ i­gra­a­t ~e­ti­ri­, ve­li­ na­{i­o­t na­ro­d. No­, po­va­`no­ o­d tvo­ja­ta­ vro­de­na­ pe­rce­pti­vno­st e­ da­ ja­ po­sti­gne­{ sve­sno­sta­ de­k­a­ m­o­`e­{ m­no­gu­ da­ sto­ri­{ za­ da­ ja­ ra­zvi­e­{ ta­a­ o­so­bi­na­, po­ne­k­o­ga­{ du­ri­ i­ do­ ne­o­~e­k­u­va­ni­ ra­zm­e­ri­.

Kni`evnio­t ta­lent. Vi­sti­nsk­i­ go­le­m­i­ no­vi­na­ri­ m­o­`e­

Bidi novinar12

da­ sta­na­t sa­m­o­ lu­|e­ so­ k­ni­`e­ve­n ta­le­nt. @a­l m­i­ e­ {to­ }e­ ra­z-o­~a­ra­m­ m­no­gu­m­i­na­ {to­ o­bje­k­ti­vno­ ne­m­a­a­t ta­k­o­v ta­le­nt. Ti­e­ se­k­a­k­o­ m­o­`a­t da­ sta­na­t do­bri­, du­ri­ i­ sla­vni­ no­vi­na­ri­, no­ pi­e­de­sta­lo­t na­ go­le­m­i­te­ e­ re­ze­rvi­ra­n sa­m­o­ za­ ta­le­nti­ra­ni­te­. Ka­k­o­ ne­k­o­e­ ne­pi­{a­no­ pra­vi­lo­, lu­|e­to­ {to­ vo­ re­gru­ti­ra­we­to­ }e­ po­k­a­`a­t k­ni­`e­ve­n ta­le­nt (a­ i­sk­u­sno­to­ o­k­o­ to­a­ m­o­`e­ da­ go­ za­be­le­`i­ i­ o­d tri­ na­pi­{a­ni­ re­~e­ni­ci­) po­do­cna­ se­ po­tvrdu­va­-a­t k­a­k­o­ do­bri­ no­vi­na­ri­. Ka­k­o­ i­ se­k­o­e­ dru­go­, o­va­ pra­vi­lo­ i­m­a­ i­ i­sk­lu­~o­ci­. Ne­sla­vni­ i­sk­lu­~o­ci­. Po­zna­va­m­ go­le­m­i­ ta­le­nti­ {to­ se­ ra­zvi­ja­ vo­ ne­{to­ {to­ e­ di­re­k­tna­ spro­ti­vno­st na­ po­i­-m­o­t do­ba­r no­vi­na­r.

Po­s­veteno­s­ta­ i tru­do­qu­bivo­s­ta­. Ona­ {to­ se­ ne­m­a­ k­a­k­o­ pre­di­spo­zi­ci­ja­, m­o­`e­ da­ se­ na­do­m­e­sti­ so­ m­no­gu­ tru­d. Ona­ {to­ se­ i­m­a­ k­a­k­o­ o­sno­va­, pa­k­, m­o­`e­ m­no­gu­ le­sno­ da­ se­ po­tk­o­pa­ so­ m­rze­li­vo­st i­ so­ a­ne­m­i­~no­st. Ak­o­ sa­k­a­{ da­ bi­de­{ u­spe­{e­n no­vi­na­r, po­sve­ti­ & se­ na­ tvo­ja­ta­ pro­fe­si­ja­. Bi­di­ no­vi­na­r 24 ~a­sa­ dne­vno­. Da­, zbo­ru­va­m­ za­ go­le­m­i­ u­m­stve­ni­ i­ fi­zi­~k­i­ na­pre­gnu­va­wa­: ne­k­o­lk­u­ ~a­sa­ dne­vno­ pre­d k­o­m­pju­te­r, de­se­ti­ci­ m­i­nu­ti­ so­ slu­{a­lk­a­ta­ o­d te­le­fo­no­t na­ u­vo­, ~a­so­vi­ i­ ~a­so­vi­ po­m­i­na­ti­ vo­ ~i­ta­we­ ve­sni­ci­ i­ k­ni­gi­, vo­ gle­da­we­ te­le­vi­zi­ja­ i­ slu­{a­we­ ra­di­o­, do­lgi­ i­ ~e­sto­ ne­pri­ja­tni­ ra­zgo­vo­ri­, m­a­k­o­trp-ni­ pa­tu­va­wa­, po­ne­k­o­ga­{ du­ri­ i­ o­pa­sno­sti­. Ak­o­ ne­ si­ spre­m­e­n za­ ta­k­vi­ m­a­k­i­, o­tk­a­`i­ se­ na­vre­m­e­.

Vis­tino­qu­bivo­s­ta­ i pra­vdo­qu­bivo­s­ta­. Vi­sti­no­qu­bi­vi­-te­ i­ pra­vdo­qu­bi­vi­te­ lu­|e­ se­ pre­po­zna­va­a­t u­{te­ o­d m­a­li­ no­ze­. Da­li­ ne­k­o­ga­{ ti­ se­ slu­~i­lo­ vo­ {e­ga­ da­ te­ na­re­~a­t „drve­n a­dvo­-k­a­t“? Ak­o­ ti­ se­ slu­~i­lo­, to­ga­{ ti­ si­ ro­de­n za­ no­vi­na­r. Se­k­a­-k­o­, }e­ te­ bi­de­ i­ za­ su­di­ja­, i­nspe­k­to­r, a­dvo­k­a­t i­ za­ po­li­ti­~a­r. No­vi­na­ri­te­ na­sto­ju­va­a­t da­ ja­ o­tk­ri­ja­t vi­sti­na­ta­ i­ da­ ja­ do­fa­-ta­t pra­vda­ta­. To­a­ e­ m­no­gu­ slo­`e­na­ i­ te­{k­a­ za­da­~a­ - no­, be­z na­{a­ta­ o­gro­m­na­ `e­lba­ da­ ja­ i­spo­lni­m­e­, ta­a­ e­ ne­vo­zm­o­`na­.

@elba­ta­ da­ s­e bide s­o­cija­lno­ a­ktiven. Im­a­ lu­|e­ {to­ sa­k­a­a­t da­ bi­da­t a­k­ti­vni­ vo­ o­p{te­stvo­to­, da­ bi­da­t li­de­ri­, da­ se­ bo­ra­t za­ svo­i­te­ i­de­i­ i­ u­ve­ru­va­wa­. Se­k­o­j o­d na­s m­o­`e­ vo­ se­be­ da­ pre­po­zna­e­ m­a­k­a­r te­nk­i­ ni­{k­i­ na­ ta­a­ o­so­bi­na­. Ne­m­a­ ni­{to­ ne­pri­ro­dno­ vo­ to­a­, ~o­ve­k­o­t e­ po­li­ti­~k­o­ su­{te­stvo­ {to­ na­sto­-ju­va­ da­ gi­ m­e­nu­va­ o­k­o­lno­sti­te­ na­ so­pstve­ni­o­t `i­vo­t. Lu­|e­to­ so­ si­lno­ i­zra­ze­na­ `e­lba­ da­ bi­da­t so­ci­ja­lno­ a­k­ti­vni­ se­ pre­do­-dre­de­ni­ za­ za­ni­m­a­va­we­ so­ o­va­a­ pro­fe­si­ja­.

Jas, novinar 13

ME­\U PRE­DRASUDI­TE­ I­ RE­ALNO­STA

Za­ `a­l, to­k­m­u­ `e­lba­ta­ na­ lu­|e­to­ so­ m­o­}ta­ na­ pi­{a­ni­o­t zbo­r da­ go­ m­e­nu­va­a­t o­p{te­stvo­to­ gi­ so­zda­va­ i­ na­jgo­le­m­i­te­ pre­-dra­su­di­ za­ o­va­a­ pro­fe­si­ja­. Vo­ tra­di­ci­ja­ta­ na­ so­ci­ja­li­sti­~-k­o­to­ no­vi­na­rstvo­, na­{i­o­t pri­ro­de­n, hu­m­a­n po­ri­v da­ se­ bi­de­ o­p{te­stve­no­ a­nga­`i­ra­n be­{e­ i­zvi­to­pe­re­n vo­ i­ndo­k­tri­ni­ra­~-k­a­ta­ te­za­ za­ po­li­ti­~k­i­ a­nga­`i­ra­no­to­ no­vi­na­rstvo­, o­dno­sno­ za­ no­vi­na­ro­t k­a­k­o­ „o­p{te­stve­no­-po­li­ti­~k­i­ ra­bo­tni­k­“, k­o­j gi­ o­sve­stu­va­ ra­bo­tni­te­ m­a­si­ i­ bla­go­ gi­ k­ri­ti­k­u­va­ po­li­ti­~a­ri­te­ i­ i­m­ u­k­a­`u­va­ na­ gre­{k­i­te­.

Mno­gu­ m­a­k­e­do­nsk­i­ no­vi­na­ri­ s# u­{te­ ve­ru­va­a­t vo­ ta­a­ za­blu­da­. Ti­e­ o­stro­ se­ bu­ntu­va­a­t pro­ti­v „k­a­pi­ta­li­sti­~k­i­te­“ sfa­}a­wa­ na­ no­vi­na­ro­t k­a­k­o­ „pre­no­sni­k­ na­ i­nfo­rm­a­ci­i­“ i­ ve­ru­va­a­t vo­ svo­ja­ta­ m­i­si­ja­. Im­ se­ o­bra­}a­a­t na­ po­li­ti­~a­ri­te­ i­ ve­ru­va­a­t de­k­a­ o­vi­e­ }e­ vla­de­a­t po­do­bro­ i­ po­u­m­no­ sa­m­o­ za­to­a­ {to­ vo­ ve­sni­k­ gi­ pro­~i­ta­le­ ni­vni­te­ k­o­m­e­nta­ri­. Ta­k­vi­te­ no­vi­-na­ri­ pi­{u­va­a­t za­ po­li­ti­~a­ri­te­ i­ za­ svo­i­te­ i­zvo­ri­, bi­de­j}i­ gi­ o­~e­k­u­va­a­t i­ gi­ po­sa­k­u­va­a­t ni­vni­te­ di­re­k­tni­ re­a­k­ci­i­, k­o­i­, vo­ ni­vna­ta­ k­ra­jna­ i­sho­di­{na­ to­~k­a­, }e­ se­ sve­da­t (ba­re­m­ ta­k­a­ se­ na­de­va­a­t) na­ po­zi­ti­vno­ m­e­nu­va­we­ na­ ni­vno­to­ po­ve­de­ni­e­. Za­ `a­l, vrsk­a­ta­ m­e­|u­ no­vi­na­ri­te­ i­ lu­|e­to­ {to­ re­a­lno­ o­dlu­-~u­va­a­t za­ po­li­ti­k­a­ta­, za­ e­k­o­no­m­i­ja­ta­ i­ za­ dru­gi­te­ o­bla­sti­ o­d o­p{te­stve­ni­o­t `i­vo­t, ne­ e­ to­lk­u­ e­dno­sta­vna­. Odno­so­t se­ vo­s-po­sta­vu­va­ pre­k­u­ e­dna­ ne­i­zbe­`na­, pre­su­dna­ a­lk­a­ - ja­vno­sta­. I e­dni­te­ i­ dru­gi­te­, no­vi­na­ri­te­ i­ po­li­ti­~a­ri­te­, i­m­ se­ o­bra­}a­a­t na­ ~i­ta­te­li­te­, na­ gle­da­~i­te­, na­ slu­{a­te­li­te­. I e­dni­te­ i­ dru­-gi­te­ vli­ja­a­t vrz ni­v i­ i­sto­vre­m­e­no­ za­vi­sa­t o­d ni­v.

Po­li­ti­~a­ro­t ne­m­a­ da­ se­ „pro­sve­tli­“ ~i­ta­j}i­ gi­ tvo­i­te­ pre­m­u­dri­ m­i­sli­. Mo­`e­bi­ k­a­k­o­ ~i­ta­te­l }e­ te­ po­~i­tu­va­ i­ }e­ te­ za­sa­k­a­, m­o­`e­bi­ du­ri­ i­ }e­ ti­ sta­ne­ li­~e­n pri­ja­te­l, no­ to­j ni­k­o­ga­{ ne­m­a­ da­ stra­vu­va­ o­d te­be­. To­j }e­ stra­vu­va­ o­d o­na­ {to­ ti­ go­ pre­tsta­vu­va­{, o­d tvo­i­te­ ~i­ta­te­li­, k­o­i­ i­sto­vre­m­e­no­ se­ i­ ne­go­vi­ i­zbi­ra­~i­. Ti­ vli­ja­e­{ vrz ni­vno­to­ m­i­sle­we­, a­ o­d ni­vna­ta­ do­ve­rba­ za­vi­si­ ne­go­va­ta­ po­li­ti­~k­a­ su­dbi­na­ - to­a­ e­ i­ se­k­o­ga­{ }e­ bi­de­ o­sno­va­ta­ na­ tvo­jo­t o­dno­s so­ ne­go­.

Ra­zbi­j ja­ ta­a­ k­lu­~na­ pre­dra­su­da­ za­ no­vi­na­rstvo­to­ i­ po­~i­-tu­va­j gi­ sle­dni­ve­ so­ve­ti­:

Bidi novinar14

Bidi no­vina­r, a­ ne mis­io­ner. Ko­nce­pci­ja­ta­ na­ m­o­de­r-no­to­ no­vi­na­rstvo­ se­ de­fi­ni­ra­ k­a­k­o­ so­bi­ra­we­ ve­sti­ (news gat­hering). Tvo­ja­ta­ za­da­~a­ e­ da­ so­bi­ra­{, o­dno­sno­ da­ pro­i­zve­du­-va­{, da­ pa­k­u­va­{ i­ da­ pro­da­va­{ ve­sti­ i­ pri­k­a­zni­. Ko­lk­u­ si­ po­u­spe­{e­n vo­ to­a­, to­lk­u­ po­ve­}e­ ~i­ta­te­li­ i­ po­go­le­m­o­ vli­ja­-ni­e­ i­m­a­{. To­lk­u­ po­go­le­m­a­ sm­i­sla­ i­m­a­ tvo­ja­ta­ `e­lba­ pi­{u­-va­j}i­ da­ i­m­ po­m­a­ga­{ na­ lu­|e­to­ da­ gi­ m­e­nu­va­a­t o­k­o­lno­sti­te­ na­ so­pstve­ni­o­t `i­vo­t.

Ti pi{u­va­j, gra­|a­nite neka­ dejs­tvu­va­a­t. Ti­ ne­ si­ o­slo­-bo­di­te­l, du­ho­ve­n vo­da­~, po­li­ti­~k­i­ li­de­r. Ak­o­ sa­k­a­{ ne­{to­ da­ sto­ri­{ za­ sve­to­t o­k­o­lu­ se­be­, pro­na­jdi­ gi­, so­be­ri­ gi­ i­ o­bja­-vi­ gi­ i­nfo­rm­a­ci­i­te­ {to­ i­m­ se­ po­tre­bni­ na­ gra­|a­ni­te­ za­ da­ bi­da­t a­k­ti­vni­ i­ slo­bo­dni­. To­a­ e­, vsu­{no­st, m­i­si­ja­ta­ na­ slo­-bo­dni­o­t no­vi­na­r.

Ti mo­`e{ o­na­ {to­ ti e va­`no­ tebe da­ go­ na­pra­vi{ interes­no­ i va­`no­ za­ tvo­ite ~­ita­teli. To­a­ e­ na­~i­no­t na­ k­o­j no­vi­na­ri­te­ vli­ja­a­t vrz gra­|a­ni­te­ i­ vrz ni­vno­to­ po­ve­de­ni­e­ vo­ o­p{te­stve­ni­o­t i­ vo­ po­li­ti­~k­i­o­t `i­vo­t. Ko­j ja­ po­sta­vu­va­ a­ge­nda­ta­ vo­ e­dno­ o­p{te­stvo­? Ti­, no­vi­na­ro­t. Ko­j o­pre­de­lu­va­ k­o­i­ ve­sti­ se­ va­`ni­, a­ k­o­i­ se­ po­m­a­lk­u­ va­`ni­? Ti­, no­vi­na­ro­t. To­a­ e­ tvo­ja­ta­ m­o­}.

Bidi s­ves­en za­ s­vo­ja­ta­ mo­} i ne do­zvo­lu­va­j da­ bide{ izma­nipu­lira­n. Ogro­m­na­ m­o­} i­m­a­ vo­ tvo­i­te­ ra­ce­. Upo­tre­bu­-va­j ja­ vni­m­a­te­lno­ i­ o­dgo­vo­rno­. Po­dle­gnu­va­we­to­ na­ zlo­u­po­tre­-bi­ i­ m­a­ni­pu­la­ci­i­ vo­di­ k­o­n gu­be­we­ na­ do­ve­rba­ta­ k­a­j ~i­ta­te­li­-te­, a­ so­ to­a­ i­ k­o­n gu­be­we­ na­ m­o­}ta­.

Ba­ra­j gi vis­tina­ta­ i pra­vda­ta­. Bi­di­ k­ri­ti­~e­n. Ovo­z-m­o­`i­ i­m­ na­ dru­gi­te­ {to­ sa­k­a­a­t da­ bi­da­t k­ri­ti­~ni­, da­ bi­da­t to­a­. Vo­lte­ro­vsk­i­ bo­ri­ se­ za­ pra­vo­to­ to­j {to­ m­i­sli­ po­i­na­k­u­ o­d te­be­ da­ go­ so­o­p{ti­ svo­e­to­ m­i­sle­we­. Sa­m­o­ pra­vdo­qu­bi­vi­te­ i­ k­ri­ti­~k­i­ na­stro­e­ni­ no­vi­na­ri­ u­`i­va­a­t vi­so­k­ u­gle­d, a­ so­ to­a­ i­ m­o­} i­ vli­ja­ni­e­ vo­ ja­vno­sta­.

NO­VI­NARSTVO­TO­ E­ LO­JALNO­ST KO­N ^I­TATE­LI­TE­

Ova­a­ m­a­la­ de­ba­ta­ za­ u­lo­ga­ta­ na­ no­vi­na­rstvo­to­ vo­ o­p{te­s-tvo­to­ }e­ ja­ za­k­lu­~i­m­e­ so­ te­za­ta­ de­k­a­ m­o­}ta­ na­ no­vi­na­ro­t se­ te­m­e­li­ na­ ne­go­vi­o­t o­dno­s so­ ne­go­vi­te­ ~i­ta­te­li­, so­ ja­vno­sta­.

Mo­ja­ta­ na­jdra­ga­ de­fi­ni­ci­ja­ za­ o­va­a­ pro­fe­si­ja­ e­ e­dno­sta­vna­ - no­vi­na­rstvo­to­ e­ lo­ja­lno­st k­o­n ~i­ta­te­li­te­.

Na­jti­ra­`ni­te­, na­ju­spe­{ni­ i­ na­jm­o­}ni­ ve­sni­ci­ de­ne­s se­ tru­da­t da­ vo­spo­sta­va­t {to­ po­bli­sk­a­ vrsk­a­ i­ {to­ po­`i­va­ i­nte­-ra­k­ci­ja­ so­ svo­i­te­ ~i­ta­te­li­. Ti­e­ na­sto­ju­va­a­t a­ge­nda­ta­ da­ ja­ o­ri­e­nti­ra­a­t spo­re­d di­re­k­tni­te­ pra­k­ti­~ni­ i­nte­re­si­ na­ svo­ja­-ta­ pu­bli­k­a­. Gi­ o­tvo­ra­a­t svo­i­te­ stra­ni­ci­ i­ o­nla­jn-i­zda­ni­ja­ za­ i­ni­ci­ja­ti­vi­te­ i­ za­ m­i­sle­wa­ta­ na­ ~i­ta­te­li­te­, o­vo­zm­o­`u­va­a­t di­re­k­tna­ e­le­k­tro­nsk­a­ k­o­m­u­ni­k­a­ci­ja­ m­e­|u­ ni­v i­ no­vi­na­ri­te­, o­rga­ni­zi­ra­a­t a­nk­e­ti­, fo­k­u­sni­ gru­pi­ i­ tri­bi­ni­, i­m­e­nu­va­a­t ~i­ta­te­lsk­i­ o­m­bu­dsm­a­ni­ vo­ svo­i­te­ re­da­k­ci­i­, gi­ po­k­a­nu­va­a­t ~i­ta­te­li­te­ na­ sre­dbi­ so­ no­vi­na­ri­te­ vo­ re­da­k­ci­i­te­ i­ po­tti­k­-nu­va­a­t ra­zni­ dru­gi­ fo­rm­i­ na­ i­nte­ra­k­ci­ja­ so­ ja­vno­sta­. Ta­k­a­ ja­ po­tti­k­nu­va­a­t so­ci­ja­lna­ta­ a­k­ti­vno­st vo­ lo­k­a­lni­te­ za­e­dni­ci­ i­ - go­ m­e­nu­va­a­t sve­to­t.

Na­ `e­lbi­te­, po­tre­bi­te­ i­ na­ na­vi­k­i­te­ na­ ~i­ta­te­li­te­ gi­ pri­spo­so­bu­va­m­e­ k­ri­te­ri­u­m­i­te­ spo­re­d k­o­i­ gi­ i­zbi­ra­m­e­ i­ gi­ vre­dnu­va­m­e­ i­nfo­rm­a­ci­i­te­ {to­ se­ vre­dni­ za­ o­bja­vu­va­we­, na­~i­-no­t na­ k­o­j i­stra­`u­va­m­e­, m­o­de­li­te­ i­ pra­vi­la­ta­ spo­re­d k­o­i­ gi­ stru­k­tu­ri­ra­m­e­ i­ gi­ pi­{u­va­m­e­ na­{i­te­ pri­k­a­zni­, `a­nro­vsk­i­-te­ o­so­be­no­sti­, e­ti­~k­i­te­ no­rm­i­ i­ ce­li­na­ta­ na­ no­vi­na­rsk­i­o­t pro­ce­s.

^i­ta­te­lo­t e­ sre­di­{te­ na­ na­{i­o­t no­vi­na­rsk­i­ u­ni­ve­r-zu­m­.

Jas, novinar 15

Se­koj uspe­{e­n proizvodite­l proizve­duva ne­{to {to mo`e­ da se­ prodade­ brzo i {to e­ mo`no poskapo. Proizvodot {to ne­ mo`e­ da se­ prodade­ e­ be­zvre­de­n,

kolku i da e­ kvalite­tno izrabote­n i ubav. I ve­snikot e­ proizvod kako i se­koj drug. Prikaznata za tvojot proizvod po~nuva so pri~inite­ poradi koi go kupuvaat lu|e­to. Tvojata po~e­tna i mo`e­bi najva`na zada~a e­ da gi otkrie­{ niv. Pritoa, se­koga{ bidi sve­se­n za mo}ta na novinarot da vlijae­ vrz motivite­ na svoite­ ~itate­li i vrz nivniot vkus - taa mo} se­koga{ upotre­buvaj ja so jasna ce­l publikata da razvie­ ~uvstvo za vistinskite­ vre­dnosti na novinarstvoto i da im se­ sprotivstavi na ne­vkusot, ki~ot, ne­profe­sionalizmot i na ne­e­ti~nosta.

ZO[­TO KUPUVAME VESNICI?

Ne­ e­ e­dnostavno da se­ objasnat motivite­ na ~ove­kot {to pose­gnuva po pari~nikot i kupuva duri i najbanalni proiz-vodi. Zo{to lu|e­to kupuvaat kostumi, na prime­r? O~e­kuvan, logi~e­n odgovor: za da ne­ im bide­ stude­no i za da ne­ odat goli. Da, osnovnata upotre­bna vre­dnost na kostumot e­ da go

2NEGOVOTO VISO^ESTVO ^ITATELOT

Bidi novinar18

oble­~e­ kupuva~ot. No, ovoj proizvod ima i druga vre­dnost: ku-puva~ot de­monstrira stil (hipi-kostum nasproti klasi~e­n) i upatuva poraka (`e­nski kostum so minizdolni{te­ i so {iroko de­kolte­, nasproti kostum so konze­rvativna krojka), pa duri i ja de­monstrira svojata mate­rijalna i socijalna polo`ba (e­vtin kostum od „Ge­ras Cune­v“ nasproti kostum od „Pje­r Karde­n“).

I na pra{awe­to zo{to lu|e­to kupuvaat ve­snici sle­duva voobi~ae­n, logi~e­n odgovor: za da gi ~itaat. Da, no zo{to voop{to imame­ potre­ba da ~itame­ ve­snici? Zo{to go ~itame­ ovoj, a ne­ onoj ve­snik? Ima lu|e­ {to kupuvaat ve­snici, a ~ita-at malku. Ne­koj kupuva i re­{ava krstozbori. Drug kupuva samo zaradi te­le­viziskata programa. Ne­koj kupuva od navika. Posve­te­nosta kon e­de­n ve­snik ume­e­ da bide­ i se­me­jna, pa i gra|anska tradicija. Vo taa smisla, pou~na e­ prikaznata za ne­obi~niot ritual na e­de­n be­lgradski gospodin, koj vo vre­-me­to na re­`imot na Milo{e­vi}, koga ve­snikot „Politika“ be­{e­ pre­store­n vo partiski bilte­n, se­koj de­n kupuval pri-me­rok od toj ve­snik i ve­dna{, taka ne­otvore­n, go frlal vo |ubralnikot na dva ~e­kora od kioskot. Zapra{an zo{to go kupuva ve­snikot i ve­dna{ go frla vo |ubre­, ~ove­kot odgovo-ril de­ka se­koj be­lgra|ane­c {to dr`i do se­be­ mora da kupuva „Politika“, duri i koga ne­ mo`e­ ni da ja pogle­dne­, a kamoli da ja ~ita.

Utvrde­no e­ de­ka postojat tri glavni i najop{ti motivi poradi koi lu|e­to kupuvaat ve­snici:

Prisposobuvawe. Lu|e­to kupuvaat ve­snici za{to im pomagaat pole­sno da se­ prisposobat vo zae­dnicata, da gi raz-be­rat i da gi pre­dvidat site­ bitni okolnosti i da gi plani-raat svoite­ aktivnosti. So drugi zborovi, kupuvame­ ve­snici za{to imame­ ne­posre­dna polza od toa. Mnogu lu|e­ zavisat od e­dna e­dnostavna informacija - kakvo }e­ bide­ vre­me­to utre­. Na ze­mjode­le­cot taa informacija mu e­ ne­ophodna za da znae­ {to }e­ raboti. Na vike­nda{ot taa informacija mu e­ va`na za da re­{i dali }e­ zamine­ na vike­nd i kade­. Na hroni~niot astmati~ar mu e­ va`no da znae­ dali utre­ }e­ ima magla ili }e­ duvne­ ve­tar.

Saka{ li ve­~e­rva da odi{ v kino? Vo koe­ kino? Otvora{ ve­snik i gle­da{ vo koe­ kino koj film se­ prika`uva. Ima{

Negovoto viso~estvo ~itatelot 19

10.000 e­vra na {te­dnata kni{ka. Pristojna za{te­da. No, dr`avata planira de­valvacija na nacionalnata valuta. [to zna~i toa za te­be­? [to }e­ bide­ so tvojata za{te­da, kolku }e­ vre­di taa? Dali e­ umno da kupi{ avtomobil se­ga ili podoc-na? Kupuva{ ve­snik i ~ita{ s# {to ti e­ ne­ophodno za da gi razbe­re­{ okolnostite­, da odlu~i{, da de­jstvuva{.

Socijalizirawe. Lu|e­to kupuvaat ve­snici za{to im pomagaat pole­sno da se­ socijaliziraat. Istra`uvawata poka-`uvaat de­ka vo inte­rpe­rsonalnata komunikacija lu|e­to ~e­sto se­ potpiraat vrz informaciite­ od me­diumite­. Poe­dnostavno ka`ano, ve­snicite­ im nudat na kupuva~ite­ „te­ma za razgovor“ so ne­ophodnite­ informacii za toj razgovor da bide­ {to po`iv i poplode­n. No, mnogu pove­}e­ od toa, informaciite­ vo me­diumite­ imaat bitno, pone­koga{ i pre­sudno vlijanie­ vrz site­ drugi odnosi vo koi stapuvaat lu|e­to, vklu~uvaj}i gi i najslo`e­nite­, politi~kite­ odnosi. Lu|e­to ~itaat za vo site­ tie­ odnosi da ne­ bidat infe­riorni spre­ma drugite­, koi raspolagaat so potre­bnite­ informacii.

Zabava. Lu|e­to kupuvaat ve­snici i za da se­ zabavuvaat. Poznato e­ de­ka „ne­obi~nite­“ ve­sti se­koga{ privle­kuvaat pove­}e­ vnimanie­ od drugite­. Ne­ e­ ve­st koga ku~e­ }e­ kasne­ ~ove­k, tuku obratno - koga ~ove­k }e­ kasne­ ku~e­, ve­li e­dna stara izre­ka. Osve­n toa, ve­snicite­ ~e­sto nudat mo`nosti za dire­ktna zabava. Re­{ava{ krstozbori. Re­{ava{ {ahovski proble­m. ^ita{ horoskop. Se­ te­stira{. Ete­ i re­ce­pt za rode­nde­nska torta. Ve­snicite­ {to sodr`at vakvi ~e­tiva obi~no imaat visoki tira`i.

CELNA GRUPA

Op{tite­ soznanija za motivite­ poradi koi lu|e­to kupu-vaat ve­snici se­ te­me­lni, no se­pak ne­dovolni za da otkrie­{ zo{to lu|e­to go kupuvaat tokmu tvojot ve­snik. Za da go znae­{ toa, tre­ba da go zapoznae­{ svojot ~itate­l, da ja de­finira{ svojata ce­lna grupa. Toa e­ osnovata na se­koja marke­tin{ka analiza na pazarot. Za{to, site­ lu|e­ ne­ gi kupuvaat site­ proizvodi. Tvojot ve­snik ne­ go kupuvaat site­ lu|e­ {to kupu-vaat i ~itaat ve­snici vo ze­mjava. Spore­d ne­koi soznanija, vo Make­donija vo mome­ntov okolu 120.000 lu|e­ kupuvaat ve­snici

Bidi novinar20

(gi ~itaat najmalku dvojno pove­}e­), no samo e­de­n de­l od niv go kupuva tokmu tvojot ve­snik. Za da gi zapoznae­{ svoite­ kon-kre­tni ~itate­li, potre­bno e­ da gi utvrdi{ nivnite­ zae­dni~-ki karakte­ristiki - obrazovni, socijalni, profe­sionalni, polovi, jazi~ni i drugi. Taka go de­finira{ profilot na svojot prose­~e­n ~itate­l.

Zo{to e­ va`no toa? Spore­d profilot na tvojot ~itate­l go dizajnira{ tvojot proizvod. Ako prose­~niot ~itate­l na tvojot magazin e­ sre­dove­~e­n, re­lativno imote­n gospodin, so zavr{e­no visoko obrazovanie­, ne­ma smisla da mu prodava{ kulinarski re­ce­pti, sove­ti za ne­ga na lice­to i sodr`ini na sapunskite­ ope­ri. No, drugo e­ ako tvojot prose­~e­n ~itate­l e­ doma}inka so zavr{e­no sre­dno obrazovanie­, vrzana za {pore­-tot i za te­le­vizorot.

Utvrduvawe­to na ce­lnata grupa i na profilot na ~ita-te­lot e­ osobe­no va`no koga se­ pravi obid da se­ lansira nov proizvod ili da se­ re­dizajnira postojniot, za da se­ pro{iri ce­lnata grupa. Koga proizvodite­lot na avtomobili podgotvu-va nov proizvod, nov tip avtomobil, toj odnapre­d ja opre­de­-luva ce­lnata grupa kon koja }e­ bide­ naso~e­na ce­lokupnata re­klamna kampawa. Poinaku se­ de­finira ce­lnata grupa ako na pazarot se­ isfrla sportski avtomobil, a poinaku koga se­ plasira se­me­jno vozilo.

Taka e­ i so ve­snicite­. Sose­ma e­ jasno de­ka e­de­n magazin za sportski ribolov }e­ im bide­ name­ne­t samo na sportskite­ ribolovci. Vo takov slu~aj, mo`e­ duri i pre­cizno da se­ pre­sme­ta brojot na pote­ncijalnite­ kupuva~i - toa }e­ bide­ brojot na ~le­novite­ na ribolovnite­ dru{tva vo ze­mjata. Ede­n sportski ve­snik ce­li kon onoj de­l od publikata {to se­ zanimava so sport ili {to go sle­di sportot. Politi~kiot magazin e­ naso~e­n kon de­lot od javnosta {to e­ politi~ki anga`iran ili politiziran.

Dne­vnite­ ve­snici obi~no ce­lat kon takanare­~e­nata op{-ta publika. Se­pak, postojat se­riozni razliki vo de­finirawe­-to na ce­lnata grupa kaj se­koj od niv, koi proizle­guvaat i od sle­dnive­ dopolnite­lni faktori:

Proda`­nata cena. Proda`nata ce­na na ve­snikot se­ opre­de­luva spore­d proizvodstve­nite­ tro{oci i spore­d o~e­-kuvawata na izdava~ot vo pogle­d na profitabilnosta. Voobi-

Negovoto viso~estvo ~itatelot 21

~ae­no, ce­nite­ na ve­snicite­ vo e­dna ze­mja se­ e­dinstve­ni. Se­pak, me­nuvawe­to na ce­nata mo`e­ da bide­ va`e­n, pone­koga{ i pre­-sude­n ~e­kor kon me­nuvawe­ (pro{iruvawe­ ili ste­snuvawe­) na ce­lnata grupa na na{iot proizvod. Klasi~e­n prime­r za toa e­ pote­got na „Dne­vnik“, prviot ne­zavise­n dne­ve­n ve­snik vo Make­donija, koj vo mart 1997 godina, po e­dna godina postoe­-we­, ja namali svojata proda`na ce­na od 20 na ne­ve­rojatni 5 de­nari za prime­rok (toga{ konkure­ntite­ „Nova Make­donija“ i „Ve­~e­r“ se­ prodavaa po ce­na od 30 de­nari za prime­rok). Kako osnova~ i glave­n i odgovore­n ure­dnik na ve­snikot, imav e­kskluzivna mo`nost, zae­dno so drugite­ osnova~i, da bidam kre­ator na e­dna spe­ktakularna re­volucija: gra|anite­ na Make­donija po~naa da go otkrivaat zadovolstvoto na kupu-vawe­ i ~itawe­ ve­snici, a na{ata ce­lna grupa se­kojdne­vno se­ {ire­{e­ i od po~e­tnite­ 10.000, za samo ne­kolku de­na stasavme­ do cifrata od 80.000 kupuva~i na na{iot proizvod.

Rasprostranetosta i dostapnosta. Edna od prvite­ ve­`bi {to gi praktikuvam so po~e­tnicite­ e­ pose­tata na slu`bata za distribucija na mojot ve­snik. Vo razgovor so odgovornite­ vo taa slu`ba, no i so uli~nite­ prodava~i na ve­s-nici, mladite­ novinari otkrivaat ne­obi~ni ne­{ta. Na prim-e­r, doznavaat de­ka e­de­n od klu~nite­ faktori {to vlijaat na proda`bata na na{iot ve­snik se­ vre­me­nskite­ uslovi - koga vrne­, proda`bata zna~ite­lno opa|a. Drugo gole­mo otkritie­ za niv e­ faktot de­ka vo Make­donija ima se­la i gradovi vo koi ne­ stasuvaat site­ ve­snici i magazini. Uspe­{nata proda`ba na ve­snikot zavisi od nivoto na organiziranosta na slu`bata za distribucija i od motiviranosta na prodava~ite­ da go prodavaat na{iot ve­snik. Toa, no i op{tata konce­pciska opre­de­lba na ve­snikot (vo pogole­mite­ ze­mji postojat nacio-nalni i re­gionalni ve­snici), vlijae­ vrz ste­pe­not na ne­govata rasprostrane­tost i dostapnost. Faktite­ za toa mora se­riozno da gi prou~i{, za da gi de­finira{ svojata ce­lna grupa i pro-filot na svojot ~itate­l.

Jazi~niot faktor. Vo Make­donija ve­snicite­ na make­-donski jazik im se­ dostapni i na Make­doncite­ i na Albanci-te­, dode­ka ve­snicite­ na albanski jazik - samo na Albancite­. Make­doncite­ e­dnostavno ne­ znaat albanski. Dve­te­ e­tni~ki zae­dnici mnogu se­ razlikuvaat, ne­ samo spore­d jazi~niot,

Bidi novinar22

tuku i spore­d konfe­sionalniot faktor i tradicijata. Bidi sve­se­n za ograni~uvawata, no i za pre­dnostite­ {to proizle­-guvaat od toa.

Koncepcijata i ureduva~kata politika. Ima ve­snici {to se­ orie­ntirani kon takanare­~e­noto `olto ~e­tivo, nas-proti ve­snicite­ {to se­ sme­taat i se­ oglasuvaat za se­riozni. Ima takvi {to zastapuvaat konze­rvativni gle­di{ta vo odnos na `ivotnite­ pra{awa, nasproti ve­snicite­ {to zastapuvaat libe­ralni stavovi. Edni se­ naso~e­ni kon mladata publika, drugi kon povozrasnata. Edni ja poddr`uvaat vlasta, drugi opozicijata, tre­ti se­ ne­zavisni. Tvojata ce­lna grupa zavisi i od konce­pcijata i od ure­duva~kata politika na tvojot ve­s-nik.

ZAPOZNAJ GO SVOJOT ^ITATEL

Ne­govoto viso~e­stvo ~itate­lot tre­ba da bide­ vo ce­nta-rot na tvoe­to vnimanie­. Edna od tvoite­ prvi zada~i e­ da napi{e­{ portre­t (profil) na prose­~niot ~itate­l na tvojot ve­snik. Ve­dna{ stori go toa. Izbe­ri konkre­te­n ~ove­k, rodni-na, sose­d, prijate­l, poznanik. Zamoli go za razgovor. Vo inte­r-vjuto otkrij gi site­ va`ni fakti za ne­go: vozrasta, se­me­jniot status, nacionalnosta, maj~iniot jazik, me­stoto na `ive­e­we­, socijalniot status, odnosot kon me­diumite­ voop{to. Pra{aj go dali re­dovno go ~ita tvojot ve­snik, koi rubriki gi sle­di, koi novinari gi poznava. Otvore­no pra{aj go {to misli za tvojot ve­snik, {to e­ dobro i {to tre­ba da bide­ podobro. Ako e­ mo`no, fotografiraj go. Ne­govata fotografija zaka~i ja na svojot kompjute­r - koga pi{uva{, da te­ potse­tuva de­ka pi{uva{ za ne­go, a ne­ za se­be­, nitu za tvojot ure­dnik ili izvor.

Razgovaraj so svoite­ ~itate­li. Tie­ imaat navika da se­ javu-vaat vo re­dakciite­. Ne­koi i naminuvaat, za oglas, za ne­krolog, za se­ne­{to. Iskoristi ja mo`nosta qube­zno da im prijde­{. Soslu{aj go nivniot prote­st, nivnata falba, nivniot pre­dlog. Obidi se­ da doznae­{ {to pove­}e­ za niv. Se­koga{ koga e­ mo`no, pra{aj gi {to mislat za tvojot ve­snik, duri i za tvoite­ te­k-stovi. Pone­koga{ samo zastani pre­d kioskot i nabquduvaj gi tie­ {to go kupuvaat. Nakratko, iskoristi gi site­ mo`nosti da

gi zapoznae­{ svoite­ kupuva~i, svoite­ ~itate­li. So ne­govoto viso~e­stvo ~itate­lot ima{ sklu~e­no dogo-

vor - ti proizve­duva{ ve­sti, toj gi kupuva. @ive­e­{ od ne­go-vite­ pari. Nikoga{ ne­ go potce­nuvaj toj fakt.

NAVIKI NA ^ITATELOT

Kako i se­koj kupuva~, na{iot ~itate­l ima svoi naviki na kupuvawe­ i na upotre­buvawe­ na na{iot proizvod. Mnogu e­ va`no da gi prou~ime­ tie­ naviki, bide­j}i kon niv gi pris-posobuvame­ i krite­riumite­ so koi gi vre­dnuvame­ informaci-ite­ i na~inot na koj gi pi{uvame­ na{ite­ prikazni. Koi se­ tie­ naviki?

^itatelot ne go kupuva redovno tvojot vesnik. Pri strukturirawe­to i pi{uvawe­to prikazna za nastan {to trae­ podolgo vre­me­, mora da pre­tpostavi{ de­ka e­de­n de­l od ~ita-te­lite­ prvpat se­ sre­}ava so ve­sta de­ka voop{to se­ slu~uva takov nastan. Zatoa, vo se­koja prikazna e­ nu`no da mu ponu-di{ makar kratka informacija za istorijata na nastanot. Pone­koga{ tre­ba duri i da pre­tpostavi{ de­ka ima ~itate­li {to tokmu de­ne­ska po~nuvaat da kupuvaat ve­snici - i tie­ zaslu`uvaat informacija {to le­sno }e­ gi „vove­de­“ vo tvojata vozbudliva prikazna.

^itatelot kupuva od izlog. Izlog na ce­liot ve­snik e­ naslovnata stranica. Izlog na de­snata, ne­parna i se­koga{ pozabe­le­`liva stranica e­ ne­goviot gore­n de­se­n agol. Na le­vata, toa e­ gorniot le­v agol. Izlog na tvojata prikazna se­ naslovot i lidot (glava na ve­sta). Izlog na tvojata re­~e­nica e­ prviot zbor. Ako na ~itate­lot ne­ mu se­ dopadne­ ona {to go gle­da vo izlogot, ve­rojatno be­zmilosno }e­ ja svrti glavata i }e­ prodol`i - do sle­dniot izlog. A tamu te­be­ te­ ne­ma.

^itatelot e aktiven. Za razlika od gle­da~ot ili slu-{ate­lot, koi se­ vo pasivna pozicija (osve­n ako za aktivnost ne­ se­ sme­ta me­nuvawe­to na programite­ so dale­~inskiot upravuva~), ~itate­lot e­ aktive­n: toj pre­listuva stranici i izbira {to }e­ ~ita. Toa zna~i de­ka so naslovot, so fotogra-fijata i so drugite­ e­le­me­nti na grafi~koto ure­duvawe­, a pre­d s# so plasmanot na ve­sta na soodve­tno me­sto, novinarot i ure­dnikot tre­ba da go privle­~at vnimanie­to na ~itate­lot,

Negovoto viso~estvo ~itatelot 23

Bidi novinar24

da go pre­kinat vo pre­listuvawe­to, da go zgrap~at. Ne­koi ~itate­li imaat i e­dna druga inte­re­sna navika: gi se­~kaat svoite­ omile­ni napisi i gi ~uvaat. Daj mu na tvojot ~itate­l ~e­tivo {to vre­di da se­ ise­~e­ i da se­ ~uva.

itatelot nema vreme. Prose­~niot make­donski ~itate­l odvojuva okolu 30 minuti dne­vno za ~itawe­ ve­snici. Samo polovina ~as za de­se­tina dne­vni ve­snici i za mnogu pove­}e­ ne­de­lni i pe­riodi~ni spisanija! Imaj go na um toj fakt ko-ga pi{uva{. Zamisli go svojot ~itate­l kako go pre­listuva ve­snikot i od ne­koja pri~ina pogle­dot mu zapira na tvojot te­kst; gi ~ita naslovot i prviot paragraf - ako toa {to go pro~ital mu se­ ~ini inte­re­sno i va`no, }e­ ~ita ponatamu, a ako ne­, tvojata ve­st ne­ e­ prodade­na. ^itate­lot ne­ma vre­me­ da ~ita dolgo. Zatoa, pi{uvaj kratko.

^itatelot nema trpenie. Toj nikoga{ ne­ zastanuva i ne­ se­ vra}a nazad. Ako „zapnal“ ne­kade­ ~itaj}i ja tvojata prikazna, na ne­koj ne­poznat zbor, ili ako popat se­ zagubil vo tvojata dolga re­~e­nica, toj ne­ma da zastane­ i da ze­me­ re­~nik za da go pronajde­ zborot. Ne­ma nikogo da pra{a za toa {to mu e­ ne­jasno i ne­ma da se­ vrati povtorno da ja pro~ita istata re­~e­nica za da ja razbe­re­. Tvojata ve­st oti{la vo ne­vrat.

^itatelot e seznajko. Za novinarot obi~no se­ ve­li de­ka e­ unive­rzale­n se­znajko. Ne­ sum sose­ma sigure­n de­ka toa e­ to~no, no ~itate­lot de­finitivno se­ odne­suva kako se­znajko. Zatoa, vnimavaj, toj }e­ ja fati se­koja tvoja gre­{ka, smislovna, jazi~na i pe­~atna. ]e­ ti se­ potsme­va. Ne­izbe­`no }e­ pogle­dne­ na krajot na te­kstot, za da go pro~ita tvoe­to ime­. I }e­ go zapomni. Po lo{o.

^itatelot e qubopiten. Toj saka ne­{to da nau~i. Ako doznae­ ne­{to novo vo tvojata ve­st, ne­{to {to }e­ go zaintri-gira, makar i samo zna~e­we­to na ne­koja krate­nka, ~itate­lot }e­ pobara dopolnite­lni informacii. U{te­, u{te­ i u{te­. Ako si vo mo`nost, ponudi mu gi. ]e­ ti bide­ blagodare­n.

itatelot bara informacija, a ne um. Toj ne­ saka da mu prodava{ um. Daj mu gi site­ ne­ophodni informacii i ostavi go samiot da zaklu~uva i da kome­ntira. Koga izve­stuva{, ne­ kome­ntiraj. Vo se­koj ve­snik ima kat~e­ kade­ {to se­ objavuvaat kome­ntarite­. Kome­ntiraj tamu i nikade­ na drugo me­sto.

^itatelot }e te slavi, no samo do utre. Ako e­ zadovo-

le­n, ~itate­lot }e­ te­ zasaka, a mo`e­bi i }e­ te­ obo`ava. No, zapomni, toa }e­ trae­ do utre­{noto izdanie­. Novinarskata slava trae­ samo e­de­n de­n. Se­koe­ utro po~nuva nova bitka za osvojuvawe­ na ~itate­lot.

FID­BEK

Kolku {to si poambicioze­n vo tvojot obid da gi razbe­-re­{ potre­bite­, navikite­ i vkusot na tvoite­ ~itate­li, tolku pova`no e­ izvorno da gi slu{ne­{ nivnite­ oce­ni za tvoite­ prikazni. Fidbe­kot mora da bide­ konkre­te­n: mora da znae­{ kako tvojot ~itate­l ja oce­nuva tvojata konkre­tna prikazna. Se­ razbira, ne­ e­ le­sno i zgodno se­koga{ da bara{ fidbe­k od tvoite­ ~itate­li. Obidi se­ toa da go pravi{ {to po~e­sto. Ako tvojot rodnina ili prijate­l imaat me­jl-adre­sa, isprati im go svojot objave­n te­kst i zamoli gi da ti ka`at {to mis-lat za ne­go.

Fidbe­kot zadol`ite­lno tre­ba da se­ izve­duva i vo re­dak-cijata. Toa se­ pravi ve­dna{ otkako novinarot }e­ go napi{e­ i }e­ go re­daktira svojot te­kst, no i otkako prikaznata }e­ bide­ objave­na. Vo prviot slu~aj, fidbe­kot na novinarot mu pomaga da ja podobri svojata prikazna pre­d da mu ja pre­dade­ na ure­dnikot. Vo vtoriot slu~aj, fidbe­kot pomaga da se­ uo~at dobrite­ i lo{ite­ strani na rabotata na novinarot, no i na ure­dnikot.

Otkako }e­ ja napi{e­{ svojata prikazna, formiraj svoja fidbe­k-grupa. Ne­ka bidat toa najmnogu trojca tvoi kole­gi (ako me­|u niv ima bare­m e­de­n {to ne­ e­ novinar, u{te­ podo-bro). Zamoli gi da go pro~itaat tvojot te­kst i da ti ka`at {to mislat za ne­go, {to e­ dobro, a {to mu ne­dostiga. Sle­di gi sle­dnive­ pravila:

Slu{aj vnimatelno i vodi bele{ki. ]e­ se­ izne­nadi{ kolku }e­ ti pomognat tokmu tie­ be­le­{ki podocna.

Ne zboruvaj, osven ako ne bide{ direktno pra{an. Ne­ e­ le­sno da se­ mol~i, no ako fidbe­kot pre­rasne­ vo de­bata, toj ja gubi smislata. Se­koga{ imaj na um de­ka otkako }e­ bide­ otpe­-~ate­n tvojot te­kst, ti ne­ma{ mo`nost ni{to da mu objasni{ na svojot ~itate­l. Ve­snicite­ ne­ objavuvaat fusnoti.

Razmisli i obidi se da go podobri{ svojot tekst. Vo

Negovoto viso~estvo ~itatelot 25

princip, zabe­le­{kite­ na tvoite­ kole­gi se­koga{ se­ pole­zni, iako ne­ mora da bidat pre­sudni.

Ne­ e­ le­sno i da se­ bide­ dobar fidbe­ke­r. Eve­ ne­kolku sove­ti za toa:

Zboruva{ za deloto, a ne za avtorot. Fidbe­kot ne­ma smisla ako e­ de­bata za avtorot, za toa kolku e­ toj dobar ili lo{ novinar. Vo fokusot na tvoe­to vnimanie­ e­ samo ne­govata prikazna, ne­jzinite­ dobri i lo{i strani.

D­eloto go ocenuva{ kako ~itatel, a ne kako novinar. Bidi be­zmilose­n. Ne­ma potre­ba da bide­{ „solidare­n“ so avtorot, da ima{ razbirawe­ za faktot de­ka ne­goviot izvor v~e­ra bil ne­dostape­n, ne­goviot diktafon se­ rasipal, a vre­me­-to za pi{uvawe­ bilo kratko. ^itate­lot ne­ go znae­ toa i ne­ e­ dol`e­n da go znae­. Za{to, ne­koj drug novinar od ne­koj drug ve­snik go na{ol izvorot, razgovaral so isprave­n diktafon i imal dovolno vre­me­ da napi{e­ ubava prikazna.

Nemoj samo da kritikuva{. Istakni gi i pozitivnite­ strani na prikaznata. Site­ sme­ sue­tni i sakame­ da slu{ne­me­ pofalba koga ne­{to e­ naprave­no dobro.

Site tvoi zabele{ki mora da bidat konkretni, direkt-ni, kratki i jasni. „Ne­ mi se­ dopa|a naslovot, ne­inve­ntive­n e­“. „Lidot e­ dolg i konfuze­n“. „Citatot e­ slab“. „Ne­dostiga dobra zavr{na re­~e­nica“. Bidi konkre­te­n.

[­tedi vreme. Spore­d moe­to iskustvo, fidbe­ke­rot sme­e­ da zboruva najmnogu 5 minuti. Fokusiraj se­ na najva`nata rabota. Mo`e­bi ima{ mnogu zabe­le­{ki, no e­dna e­ najva`na - posve­ti & dovolno vre­me­. Te­kstot mo`e­bi }e­ pre­`ive­e­ so e­de­n lo{ citat, no ne­ma da pre­`ive­e­ so lo{ lid.

Ne go povtoruvaj toa {to ve}e e ka`­ano. Duri i ako ume­e­{ poslikovito da ja izlo`i{ zabe­le­{kata {to pre­d te­be­ ve­}e­ ja ka`al ne­koj od drugite­ fidbe­ke­ri, ne­ povtoruvaj. Bidi prakti~e­n, odi ponatamu.

Predlo`­i mu na avtorot podobro re{enie. Ako ima{ ide­ja za podobar lid, spode­li ja so svojot kole­ga. Utre­ toj }e­ bide­ tvoj fidbe­ke­r i mo`e­bi }e­ ima podobra ide­ja od te­be­.

Bidi kolegijalen, nikoga{ ne odbivaj molba da bide{ fidbeker. Pe­t minuti odvoe­ni za tvojot kole­ga nikoga{ ne­ se­ pre­mnogu.

Bidi novinar26

Od momentot koga nautro gi otvorame o~ite pa s# dodeka nave~er ne n# sovlada sonot, nie svesno reg­istrirame iljadnici informacii. Na pove}eto od

niv ne im obrnuvame osobeno vnimanie. Nekoi, sepak, n# pot­tiknuvaat detalno da gi istra`ime, da gi dopolnime, da gi verifikuvame i za niv da ja informirame op{tata javnost.

Dali e den ili e no}? Taa ednostavna informacija, koja ja registrirame so eden pogled na okoto, za nas ima prakti~­no zna~ewe. Od nea, na primer, zavisi dali }e gi vklu~ime svetilkite vo na{iot dom. Te{ko }e zamislime situacija {to nalo`uva taa informacija da ja razmenime so drugi lu|e ili da ja objavime vo mediumite. Sepak, izvestuva~ot od fudbalskiot natprevar me|u reprezentaciite na Makedonija i na Kanada, koj se nao|a na mestoto na nastanot, direktniot prenos od natprevarot }e go po~ne so informacijata deka vo momentot tamu e 22 ~asot i deka e no} ­ taa informacija e va`na, bidej}i kaj nas, vo Makedonija, sega e 6 ~asot nautro i e den.

Dali e toplo ili e studeno? I taa informacija za nas nema druga vrednost osven {to e presudna za nekoi ednostav­ni odluki vo na{iot sekojdneven `ivot. Od nea, na primer,

3[TO E VEST?

Bidi novinar28

zavisi kako }e se oble~eme, za da go za{titime svoeto telo od neprijatnite temperaturni promeni. No, vo izvesni okolnosti taa informacija mo`e da dobie mnogu po{iroko zna~ewe. Na primer, svedoci sme na zastra{uva~ki stud. Ako se obideme da ja istra`ime taa informacija i ako se javime vo Upravata za hidrometeorolo{ki raboti, }e doznaeme deka studeniot bran doa|a od sever i deka vo tekot na slednite nekolku ~asa polarnite studovi }e se pro{irat na jug. Ve}e zboruvame za informacija {to sodr`i bitna novost i {to vlijae vrz sekojdnevniot `ivot na iljadnici lu|e od na{ata neposredna okolina i po{iroko. Zatoa taa treba da & stane dostapna na javnosta, a toa zna~i da se objavi vo mediumite. Taa informacija stanuva vest.

Tokmu taka glasi i najop{tata definicija na poimot vest (news): vest e informacija {to vredi da se objavi. Vesta mo`e da se prenese vo edna kratka novinarska tvorba, vo koja informacijata }e se predade kako ekonomi~en, koncizen odgovor na nekolku osnovni pra{awa (koj, {to, koga, kade, kako i zo{to). Toga{ zboruvame za vesta kako specifi~en novinarski `anr. No, tuka stanuva zbor za vesta kako osnova, odnosno kako minimalen vrednosen element na sekoja novinar­ska tvorba, bez ogled na nejzinite `anrovski karakteristiki i obem.

KRI­TERI­U­MI­ ZA VREDNU­VAWE NA VESTA

Od moreto informacii so koi sekojdnevno se soo~uva{, percepiraj}i i istra`uvaj}i, mora da izbere{ i da proce­ni{ koja vredi da se napi{e i da se objavi. Da stane vest. Za tvojot urednik gri`a pove}e ­ toj treba da oceni koja od vestite vredi pove}e, a koja pomalku, koja e za naslovnata stranica, a koja e za pretposlednata, koja go prodava utre{ni­ot broj, a koja ne. Pra{aweto za opredeluvaweto na vrednosta na informaciite (terminot vo angliskiot jazik e newsworthi-ness), kako {to }e vidime podocna, e presudno i za opredeluva­weto na fokusot i na strukturata na novinskata prikazna.

Vrednuvaweto na vesta se vr{i spored slednive osnovni kriteriumi:

No­vo­st. Osnoven element na sekoja informacija {to

[to e vest? 29

vredi da stane vest e novosta. Sekojdnevno vospriema{ stoti­ci informacii {to ne sodr`at novost. Ti mo`ebi tokmu deneska si doznal deka avtobusot broj „23“ odi vo naselbata Aerodrom ili deka vozot za Bitola trgnuva vo 6 ~asot nau­tro. No, za po{irokata publika toa ne e nikakva novost. Samo mal del takvi informacii se objavuvaat sekojdnevno, no niv ne gi smetame za novinarski tvorbi (na primer, voznite redovi i broevite na policijata, na brzata pomo{ i na drugite pova`ni institucii). Zlatnoto pravilo, zna~i, e ednostavno: nema novost ­ nema vest. Nikoj ne kupuva bajati vesti. Da bide{ ekskluziven vo ovaa profesija zna~i da gi otkriva{ novostite pred drugite.

Za­seg­na­to­st (impa­kt). Kolku pove}e lu|e se zasegnati od tvojata vest, tolku pove}e taa vredi da se objavi. Ona za {to izvestuva{ sekoga{ ima opredeleno zna~ewe vo `ivotot na tvoite ~itateli. Stepenot na zasegnatosta na lu|eto se sovpa|a so nivniot vrednosen sistem. Tie se najzagri`eni za sopstveniot `ivot, za sopstvenoto zdravje i za sopstve­nata bezbednost. Ottamu, nastanite {to gi zagrozuvaat ovie vrednosti predizvikuvaat najgolemo vnimanie, pa zatoa i informaciite za tie nastani se najvredni. Vestite za gole­mite prirodni katastrofi, vojni, bolesti, nesre}i, ubistva i sli~no, najmnogu gi zasegnuvaat tvoite ~itateli.

Plasmanot na vesta, nejziniot obem i na~inot na struk­turirawe zavisat od edno ednostavno pra{awe {to ti i tvo­jot urednik mora da si go postavite pred da sedne{ da pi{u­va{: kogo zasegnuva toa? Onoj del od tvojata informacija {to sodr`i najgolem impakt }e go opredelite kako najva`en. „Toa e vesta“, }e vosklikne urednikot.

Da se obideme da go definirame nivoto na zasegnatosta vo slednite tri vesti: Prestanu­va lovostojot vo Mavrov­sko Ezero. ]e se odr`i kongres na Liberalnata partija. Dve lica zaginaa vo soobra}ajna nesre}a na patot Bitola ­ Skopje. Se razbira, najgolem impakt ima tretata vest.

Da gi pogledneme sega elementite na slednava vest: Incident vo nu­klearkata „Kozlodu­j“ vo Bu­garija. Osu­m povredeni lica. Zgolemena radioaktivnost vo neposred­nata okolina. Poradi vremenskite okolnosti (stru­ewa na vozdu­hot,) postoi opasnost radioaktivnosta da se pren­

Bidi novinar30

ese na zapad, kon Makedonija. Koja informacija ima najgolem impakt? Za ~itatelite vo Bugarija najva`na e informacijata za osumtemina povredeni, no za nas, vo Makedonija, najgolem impakt ima informacijata deka radioaktivnosta mo`e da se prenese kaj nas.

Blisko­st. Kolku poblisku do nas e nastanot, tolku pove}e vredi vesta za nego. Okolu­ 200 mrtvi vo potonat feribot vo Tajland. Dvanaeset mrtvi vo prevrten avto­bu­s vo blizinata na Belgrad. Dvajca mrtvi i eden povreden vo soobra}ajka na patot Tetovo ­ Skopje. Koja od ovie tri vesti vredi najmnogu? Najmnogu vredi vesta {to ni e najb­lisku, taa za soobra}ajkata na patot Tetovo ­ Skopje.

Se razbira, vesta za stra{nata katastrofa vo Tajland e zna~ajna i nesekojdnevna, no taa sepak e predaleku od nas. Taa vest mo`e da ni stane bliska na drug na~in ­ ako me|u `rtvite na brodolomot ima i turisti od Makedonija. Svoe­vremeno, edna vest za golem po`ar vo eden klub vo Geteborg, [vedska, stasa na naslovnite stranici na vesnicite vo Makedonija samo poradi faktot {to stanuva{e zbor za klub na Makedoncite vo toj grad, iako me|u `rtvite nema{e na{inci.

Ovoj kriterium mo`e da gi opredeli i agolot i lidot na prikaznata. Pred urednikot e slednata agenciska vest: Seksu­alno najaktivni lu­|e vo svetot se Francu­zite, koi vodat qu­bov vo prosek 137 pati vo godinata, se navedu­va vo najnovata internet­anketa za praktiku­vaweto na seksot i za seksu­alnoto odnesu­vawe, koja sekoja godina ja sprovedu­va kompanijata „Du­reks“. Po Francu­zite sledu­­vaat Grcite, koi praktiku­vaat seks vo prosek okolu­ 133 pati, potoa Srbite i Crnogorcite, koi vodat qu­bov 131 pat, kolku­ i Ungarcite, a petti na listata se gra|anite na Makedonija, koi vo prosek vodat qu­bov 129 pati vo godinata. Urednikot, normalno, vesta }e ja prestrukturira, na toj na~in {to lidot }e ja sodr`i najva`nata informa­cija ­ deka Makedoncite se petti na listata na svetskite qubovxii.

Pro­minencija­. Nastanite povrzani so poznati li~nosti sekoga{ privlekuvaat pogolemo vnimanie od onie za anonimni li~nosti. Vesta za carinik {to primil potkup od 1.000 evra

[to e vest? 31

verojatno nema da fati mesto na naslovnata stranica. Ako ugleden hirurg primil potkup od 1.000 evra, toa e ve}e ne{to drugo. No, ako pretsedatelot na parlamentot primil potkup od 1.000 evra, toa ve}e e prvostepena senzacija.

Ko­nf­likt. Nastanite vo ~ija osnova postoi konflikt sekoga{ privlekuvaat pove}e vnimanie, a vestite za niv se povredni za pe~atewe. [tipski „Astibo“ izveze proizvodi vo vrednost od 5 milioni dolari na zapadnoevropskiot pazar. Predu­predu­va~ki {trajk na 500 vraboteni vo „Asti­bo“. Koja od ovie dve vesti e povredna? Nema dilemi, toa e vesta za {trajkot. Ima konflikt ­ ima vest, nema konflikt ­ nema vest. Ne e ~udno {to vesnicite nekoga{ izgledaat tolku deprimira~ki, za{to se prestoreni vo hroniki na konflikti od najraznoviden karakter. Po nekoja „dobra“ vest sekoga{ e dobredojdena za osve`uvawe, no toa e isklu~ok {to samo go potvrduva praviloto deka lu|eto vo princip pove}e se interesiraat za konfliktni odo{to za „mirnodopski“ sos­tojbi.

Atra­ktivno­st. Kolku nastanot za koj se izvestuva e poneobi~en, poatraktiven, vesta za nego vredi pove}e. Na masata na urednikot vo ist moment stasuvaat dve vesti od na{iot bitolski dopisnik. Prvata: [teda~ite od TAT dobija u­veru­vawe od ministerot za finansii deka do 1 april }e bide donesen zakon za vra}awe na nivnite vlogovi vo propadnatata {tedilnica. Vtorata: Majmu­n izbegal od Zoolo{kata gradina vo Bitola i se krie vo tamo{nata kasarna. Sosema e jasno deka prvata vest ima ogromen stepen zasegnatost. Pove}e od 20.000 {teda~i, `rtvi na najgolemata koruptivna afera vo sovremena Makedonija, dolgo vreme ja o~ekuvaat ohrabruva~kata vest deka dr`avata }e im gi nadomesti zagubite. Urednikot re{ava vesta da ja plasira na naslovnata stranica, na udarno mesto, poradi nejzinoto ogromno zna~ewe. Nastanot vo Zoolo{kata gradina, pak, e neobi~en, nesekojdneven, atraktiven. Prikaznata na dopis­nikot e duhovita, zabavna, se ~ita vo eden zdiv. Po kratko dvoumewe, urednikot re{ava i vesta za majmunot­begalec da dobie mesto na naslovnata.

Bidi novinar32

PRODAJ MU­ JA VESTA NA U­REDNI­KOT

Vo na{ite redakcii postoi edna golema zabluda deka vrednuvaweto na informaciite e prvostepena, ako ne i isklu~iva zada~a na urednicite. Ne podlegnuvaj na taa zab­luda. Tvojot urednik nikoga{ nema da priznae deka nema dovolno {iroki poznavawa od site oblasti i dovolno vreme i trpenie za samiot kvalitetno da gi oceni i da gi vrednuva site vesti {to }e mu gi ponudat novinarite. Pomogni mu. Vrednuvaweto e interaktiven proces, vo koj se obedinuvaat tvoeto mislewe za vrednosta na tvojot proizvod i iskustvoto na tvojot urednik. Zatoa, nau~i kako da ja vrednuva{ vesta i kako da mu ja prodade{ na svojot urednik. Vo toa }e ti pomog­nat slednive soveti:

Ra­z­mislu­va­j ka­ko­ ~ita­tel. Ne si ti toj {to re{ava dali edna informacija e novost, kogo zasegnuva i kolku e atraktivna. Za toa re{ava negovoto viso~estvo ~itatelot. Zatoa, ne sudi spored sebe, spored svoite znaewa i sklonosti. Obidi se da vleze{ vo ko`ata na tvojot ~itatel, da pogodi{ {to misli toj. Toa e klu~niot argument {to }e go upotrebi{ vo razgovorot so tvojot urednik.

Ra­z­mislu­va­j ka­ko­ u­rednik. Tvojata prikazna tebe ti e najva`na. Prirodno e da ja upotrebi{ seta svoja mo} za da go ubedi{ urednikot deka taa im e najva`na i na tvoite ~itateli. No, obidi se za moment da razmisluva{ i kako urednik. ]e sfati{ deka tvojot urednik vo svojata glava ja nosi celinata na nastanite {to go odbele`uvaat denot. Toj gi sporeduva. V~era, vo eden „posen“ den, mo`ebi tvojata pri­kazna }e be{e za na naslovnata stranica. No, deneska za nea nema mesto nitu na tretata stranica. Ednostavno, ima mnogu pointeresni prikazni za vo izlogot. Toj fakt ne treba da te obeshrabri, tuku da te predupredi deka i ti i urednikot se borite za vnimanieto na va{ite ~itateli, a ne za pobeda na va{ite sueti.

U­verlivo­ o­predeli g­o­ stepeno­t na­ z­a­seg­na­to­st na­ tvo­ja­ta­ prika­z­na­. Na bezmilosnoto pra{awe na urednikot kogo zasegnuva tvojata prikazna, ponudi uverliv i slikovit odgovor. Ne veli „site“ ili „pove}eto ~itateli“. Kolku se tie „site“? „Dva milioni Makedonci sakaat da znaat deka

pretsedatelot na parlamentot primil potkup od 1.000 evra“. Mo`e li urednikot da ne go prifati ovoj silen argument?

U­veri g­o­ u­redniko­t deka­ tvo­ja­ta­ prika­z­na­ e a­tra­k-tivna­. „Vo poslednive dvaeset godini ne se slu~ilo majmun da izbega od zoolo{ka gradina, a ovoj, bitolskiov, izbegal vo kasarna i uspe{no se krie od poterata ­ toa e prikazna za film, uredni~e“. Ne se se}avam to~no, no siguren sum deka so vakvi zborovi mojot dosetliv bitolski dopisnik mi ja prodal svojata prikazna za begstvoto na majmunot. Koj mo`e da odolee?

Predlo­`i mu­ na­ u­redniko­t ko­lku­ vredi prika­z­na­ta­. Im prepora~uvam na urednicite da gi ohrabrat novinarite, i poiskusnite i pomladite, direktno da im predlagaat kolkav da bide obemot na nivnite prikazni i na koe mesto da se objavat. Se razbira, nivnite predlozi ne mora da se prifatat, no sugestiite mo`e da bidat dragoceni. Osven toa, mnogu e va`no mladite novinari vo samiot po~etok na svojata kariera da po~nat da gi vrednuvaat informaciite. Toa }e im pomogne vo generiraweto idei, vo istra`uvaweto i vo fokusiraweto na prikaznite, a mnogu }e im ja olesni i komunikacijata so urednicite. Vo redakcijata mora da se vodi postojana, sekojdnevna debata za ovie pra{awa, bidej}i taka se sozdavaat fluid i ogromna kreativna energija.

[to e vest? 33

Opre­de­lu­va­we­to na­ li­dot i­ na­ dru­gi­te­ e­le­me­n­ti­ na­ stru­ktu­ra­ta­ na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ po~­nu­va­ so de­fi­ni­ra­we­to na­ ne­jz­i­ni­ot foku­s (se­ sre­­}a­va­ i­ poi­mot a­gol). Za­ mla­di­te­ novi­na­ri­ toa­

e­ e­dna­ od na­jslo`e­ni­te­ z­a­da­~­i­ vo proce­sot. Ra­z­bi­rli­vo, ti­e­ se­ pod vli­ja­ni­e­ na­ svoi­te­ pre­thodni­ o~­e­ku­va­wa­ vo fa­z­a­ta­ na­ i­stra­`u­va­we­to, pod i­mpre­si­i­ na­ i­nte­rvju­a­ta­ so i­z­vori­te­ na­ i­nforma­ci­i­ (se­koj od ni­v se­ obi­du­va­ da­ posta­vi­ svoj foku­s), pod pri­ti­sok na­ u­re­dni­kot, koj ni­koga­{ ne­ma­ dovolno vre­me­ i­ trpe­ni­e­, i­ vo stra­v de­ka­ z­a­ne­ma­ru­va­we­to ne­koi­ dru­gi­ a­gli­ na­ pri­ka­z­na­ta­ }e­ ja­ osi­roma­{i­, de­ka­ ne­ma­ da­ se­ ka­`e­ s# {to tre­ba­ i­ sli­~­no. Za­toa­ e­ va­`no da­ gi­ sovla­da­{ na­~­i­ni­te­ na­ foku­si­ra­we­ na­ pri­ka­z­na­ta­ i­ pri­nci­pi­te­, mode­li­te­ i­ te­hni­­ki­te­ na­ ne­jz­i­noto stru­ktu­ri­ra­we­.

PRO­NAJ­DI GO­ FO­KU­SO­T

Postoja­t ne­kolku­ sta­nda­rdni­ pra­{a­wa­ {to tre­ba­ da­ si­ gi­ posta­vi­{ z­a­ da­ go prona­jde­{ foku­sot na­ svoja­ta­ pri­ka­z­­na­:

Za {to e mojata pri­kaz­na? Vo ne­kolku­ z­bora­ ra­ska­`i­

4STRU­KTU­RIRAWE NA PRIKAZNATA

Bidi novinar36

koja­ e­ te­ma­ta­ na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ i­ koi­ se­ va­`ni­te­ fa­kti­. [to e vesta vo mojata pri­kaz­na? Vrz­ osnova­ na­ kri­te­­

ri­u­mi­te­ z­a­ vre­dnu­va­we­ na­ i­nforma­ci­i­te­, opre­de­li­ ja­ na­jva­`­na­ta­, foku­sna­ta­ i­nforma­ci­ja­.

[to e novo? Posve­ti­ mu­ vni­ma­ni­e­ i­ na­ kri­te­ri­u­mot novost, koj e­ nu­`e­n z­a­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ voop{to da­ se­ kva­­li­fi­ku­va­ z­a­ obja­vu­va­we­. Mnogu­ ~­e­sto novosta­, vsu­{nost, e­ ne­jz­i­n foku­s.

[to e va`­no z­a mojot ~i­tatel? Obi­di­ se­ svoja­ta­ pri­­ka­z­na­ da­ ja­ do`i­ve­e­{ ka­ko {to ja­ do`i­vu­va­ tvojot ~­i­ta­te­l i­ da­ proce­ni­{ kon koi­ e­le­me­nti­ toj }e­ go na­so~­i­ svoe­to vni­ma­­ni­e­.

[to sakam da mu soop{tam? Kone­~­no, na­jva­`no e­ {to sa­ka­{ ti­ da­ mu­ soop{ti­{ na­ svojot ~­i­ta­te­l. Be­{e­ ve­}e­ re­~­e­­no, ti­ ja­ pose­du­va­{ mo}ta­ fa­kti­te­ {to gi­ sme­ta­{ z­a­ foku­sni­ da­ gi­ na­pra­vi­{ re­le­va­ntni­ z­a­ ~­i­ta­te­li­te­.

Eve­ e­de­n pri­me­r na­ foku­si­ra­we­. ]e­ po~­ne­me­ so a­na­li­z­a­ na­ sle­dna­va­ na­pi­{a­na­ pri­ka­z­na­:

Dve lica se te{kopovredeni vo po`ar, vo koj celos­no iz­gorela ku­}a na u­licata Mis Ston vo skopska­ta naselba \or~e Petrov, v~era vo 11 ~asot. Ilija Petrov (78) i negovata sopru­ga Trajanka Petrova (68) dobile iz­gorenici od vtor stepen po racete i po teloto, dodeka se obidu­vale samite da go iz­gasnat po`arot so kofi voda, pred o~ite na svoite sosedi, koi nez­ainteresirano gi o~eku­vale po`arnikarite. Nastradanite se nadvor od `ivotna opasnost, no se z­adr`ani na bolni~ko leku­vawe. Istra`ni­ot su­dija Milan Radevski soop{ti deka po`arot iz­bu­vnal poradi dotraeni elektri~ni instala­cii. „Vo mojata kariera su­m bil na u­vid na dese­tici po`ari i nikoga{ ne su­m videl lu­|eto vaka nemo i nez­ainteresirano da ja gledaat tragedija­ta na svoite sosedi“, re~e toj. Ova e treta ognena stihija z­a dve nedeli na u­lica­ta Mis Ston.

Ka­ko posta­pi­l novi­na­rot vo proce­sot na­ foku­si­ra­we­

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 37

na­ ova­a­ pri­ka­z­na­? Na­ sta­nda­rdni­te­ pra­{a­wa­ toj odgovori­l va­ka­: moja­ta­ pri­ka­z­na­ e­ z­a­ po`a­r vo na­se­lba­ta­ \or~­e­ Pe­trov; ve­st vo moja­ta­ pri­ka­z­na­ se­ posle­di­ci­te­ od po`a­rot ­ dve­ li­ca­ dobi­le­ i­z­gore­ni­ci­ i­ se­ na­o|a­a­t vo bolni­ca­; na­ mojot ~­i­ta­te­l sa­ka­m da­ mu­ soop{ta­m de­ka­ dve­ li­ca­ se­ povre­de­ni­ vo po`a­r, a­ toa­ z­a­ ne­go e­ va­`no, bi­de­j}i­ toj se­koga­{ sa­ka­ da­ pro~­i­ta­ ve­st vo koja­ se­ z­boru­va­ z­a­ z­a­groz­u­va­we­ na­ `i­votot, z­dra­vje­to, be­z­be­dnosta­ i­ na­ i­motot na­ lu­|e­to.

Foku­sot e­ opre­de­le­n soli­dno i­ kore­ktno. No, novi­na­rot mo`e­l i­ poi­na­ku­ da­ odgovori­ na­ pra­{a­wa­ta­: moja­ta­ pri­ka­z­na­ e­ z­a­ po`a­r vo na­se­lba­ta­ \or~­e­ Pe­trov; ve­st vo moja­ta­ pri­­ka­z­na­ e­ fa­ktot {to dva­jca­ sta­rci­ se­ obi­de­le­ so goli­ ra­ce­ da­ go i­z­ga­sna­t po`a­rot, a­ ni­vni­te­ sose­di­ gle­da­le­ mol~­e­{ku­m i­ ne­ i­m pomogna­le­; na­ mojot ~­i­ta­te­l sa­ka­m da­ mu­ ra­ska­`a­m pri­ka­z­na­ z­a­ podvi­got na­ ne­mo}ni­te­ lu­|e­ i­ z­a­ ne­hu­ma­ni­ot odnos na­ ni­vni­te­ sose­di­ ­ i­ e­dnoto i­ dru­goto odne­su­va­we­ se­ ne­se­kojdne­vni­ i­ toa­ e­ voz­bu­dli­va­ta­ novost vo ovoj na­sta­n. Ta­ka­ foku­si­ra­na­, ne­gova­ta­ pri­ka­z­na­ se­ga­ e­ mnogu­ poi­na­kva­ od pre­thodna­ta­:

^etirite vredni race na Ilija Petrov (78) i na negovata sopru­ga Trajanka Petrova (68) v~era iz­go­rea do lakti, obidu­vaj}i se da go spasat svojot imot od plamenite jaz­ici. Dvajcata se te{kopo­vredeni vo po`ar, vo koj celosno iz­gore nivnata ku­}a, na u­licata Mis Ston, vo skopskata nasel­ba \or~e Petrov, v~era vo 11 ~asot. Starcite dobile iz­gorenici od vtor stepen po racete i po teloto, dodeka se obidu­vale samite da go iz­gas­nat po`arot so kofi voda, pred o~ite na svoite sosedi, koi nez­ainteresirano gi o~eku­vale po`ar­nikarite.„Vo mojata kariera su­m bil na u­vid na desetici po`ari i nikoga{ ne su­m videl lu­|eto vaka nemo i nez­ainteresirano da ja gledaat tragedijata na svoite sosedi“, re~e po nesre}ata istra`niot su­dija Milan Radevski i soop{ti deka po`arot iz­bu­vnal poradi dotraeni elektri~ni instala­cii.Ova e treta ognena stihija z­a dve nedeli na u­lica­

Bidi novinar38

ta Mis Ston.Za­ pole­sno i­ popre­ci­z­no opre­de­lu­va­we­ na­ foku­sot na­

tvoja­ta­ pri­ka­z­na­, sle­di­ gi­ sle­dni­ve­ sove­ti­: Fokusot na tvojata pri­kaz­na go opredeluva{ ti­, a ne

tvojot i­z­vor. Iz­ve­{ta­j od pre­s­konfe­re­nci­ja­ na­ poli­ti­~­ka­ pa­rti­ja­ pre­d i­z­bori­te­. Za­da­~­a­ta­ na­ portpa­rolot e­ tvoe­to vni­ma­ni­e­ da­ go na­so~­i­ kon fa­kti­te­ {to ne­mu­ mu­ se­ na­jz­na­~­a­j­ni­. Vo po~­e­tokot toj z­boru­va­ ka­ko }e­ se­ sprove­de­ ka­mpa­wa­ta­, potoa­ go pre­tsta­vu­va­ i­z­borni­ot {ta­b, gi­ soop{tu­va­ na­jva­`­ni­te­ e­le­me­nti­ na­ pre­di­z­borna­ta­ progra­ma­ i­ na­ kra­jot soop­{tu­va­ de­ka­ pa­rti­ja­ta­ }e­ sta­pi­ vo koa­li­ci­ja­ so na­jmo}na­ta­ vla­de­ja­~­ka­ pa­rti­ja­. Tvoja­ta­ z­a­da­~­a­ e­ da­ opre­de­li­{ foku­sni­ot fa­kt, koj ne­ mora­ i­ na­j~­e­sto ne­ma­ da­ se­ sovpa­dne­ so a­golot {to go i­z­bra­l govorni­kot. Vo slu­~­a­jov, a­ko sme­ta­{ de­ka­ na­j­a­va­ta­ na­ koa­li­ci­ja­ta­ e­ na­jva­`na­ z­a­ tvoi­te­ ~­i­ta­te­li­, toa­ }e­ bi­de­ foku­sot na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­.

Edna pri­kaz­na, eden fokus. Na­ ju­got na­ z­e­mja­ta­ gole­­mi­ popla­vi­. Se­ z­a­ka­nu­va­ opa­snost od i­z­le­va­we­ na­ tri­ gole­mi­ a­ku­mu­la­ci­i­ i­ u­{te­ pogole­ma­ ka­ta­strofa­. Lu­|e­to vo ne­kolku­ se­la­ ne­ma­a­t dobi­e­no pomo{. Pri­~­i­na­ z­a­ popla­vi­te­ se­ z­a­pu­­{e­ni­te­ odvodni­ ka­na­li­ i­ ra­z­u­rna­ti­te­ ma­li­ a­ku­mu­la­ci­i­. Tri­ de­na­ po popla­vi­te­ Vla­da­ta­ odbi­va­ da­ progla­si­ vonre­dna­ sostojba­ i­ da­ gi­ proce­ni­ {te­ti­te­.

Ti­ si­ i­z­ve­stu­va­~­ i­ tre­ba­ da­ na­pi­{e­{ e­dna­ gole­ma­ pri­­ka­z­na­ z­a­ ovoj na­sta­n. Tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ mo`e­ da­ se­ foku­si­ra­ na­ ne­kolku­ bi­tni­ fa­kti­. Prvi­ot mo`e­n a­gol e­ z­a­ka­na­ta­ od pogole­ma­ ka­ta­strofa­. Pri­ka­z­na­ta­ mo`e­ da­ se­ foku­si­ra­ i­ na­ dra­ma­ta­ na­ lu­|e­to od tri­te­ se­la­, pre­pu­{te­ni­ sa­mi­ na­ se­be­. Tre­t a­gol se­ pri­~­i­ni­te­ z­a­ popla­vi­te­. Vni­ma­ni­e­to mo`e­ da­ se­ na­so~­i­ i­ na­ ne­odgovorni­ot odnos na­ Vla­da­ta­. Ka­ko }e­ posta­­pi­{, koj a­gol }e­ go i­z­be­re­{?

Na­jlo{i­ot mo`e­n pri­sta­p e­ da­ se­ opre­de­li­{ z­a­ me­{a­vi­­na­ od si­te­ a­gli­ ­ po dva­e­se­ti­na­ re­da­ z­a­ se­koj od ni­v i­ e­te­ e­dna­ gole­ma­, „pre­kra­sna­“ pri­ka­z­na­. Toa­ e­ gre­{ka­. Iz­be­ri­ e­de­n a­gol na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­. Ako pri­ka­z­na­ta­ ja­ foku­si­ra­{ na­ z­a­ka­na­ta­ od pogole­ma­ ka­ta­strofa­, toj fa­kt mora­ da­ domi­ni­ra­, a­ dru­gi­te­ va­`ni­ fa­kti­ pla­si­ra­j gi­ ka­ko poddr{ka­ na­ a­golot, i­li­ ka­ko se­ku­nda­rni­ te­mi­. Ako, pa­k, vni­ma­ni­e­to go foku­si­­ra­{ na­ tra­ge­di­ja­ta­ na­ `i­te­li­te­ na­ tri­te­ se­la­, na­pi­{i­ topla­,

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 39

hu­ma­na­ pri­ka­z­na­ i­ ne­ doz­volu­va­j da­ ja­ de­foku­si­ra­a­t dru­gi­te­ fa­kti­ {to nu­`no }e­ gi­ soop{ti­{. Ako si­te­ a­gli­ se­ bi­tni­, podobro na­pra­vi­ dve­, tri­ i­li­ du­ri­ i­ ~­e­ti­ri­ pri­ka­z­ni­ i­li­ ve­sti­, otkolku­ si­te­ da­ gi­ i­z­me­{a­{ vo e­dna­.

O­dr`­i­ go fokusot. Foku­sot na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ mora­ da­ go opre­de­li­{ pre­d da­ se­dne­{ da­ pi­{u­va­{, da­ go de­mon­stri­ra­{ vo ne­jz­i­ni­ot li­d i­ da­ go odr`i­{ vo te­kot na­ ce­la­ta­ stru­ktu­ra­. De­foku­si­ra­we­to na­ pri­ka­z­na­ta­ vodi­ kon povr{­nost i­ kon z­brka­ vo gla­va­ta­ na­ ~­i­ta­te­lot. Za­toa­, prvo ja­sno opre­de­li­ go foku­sot na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ i­ kra­tko odgovori­ na­ sta­nda­rdni­te­ pra­{a­wa­. Potoa­ ski­ci­ra­j gi­ e­le­me­nti­te­ na­ stru­ktu­ra­ta­ na­ pri­ka­z­na­ta­ {to }e­ go odra­z­a­t i­ }e­ go odr`a­t foku­sot. Dode­ka­ pi­{u­va­{, odvre­me­­na­vre­me­ z­a­sta­ni­, pogle­d­ni­ vo ski­ca­ta­ i­ z­a­pra­{a­j se­: da­li­ su­m foku­si­ra­n?

Ruti­nerstvoto e tvojot nepri­jatel. Mnogu­ ~­e­sto ru­ti­­ne­rskoto i­z­ve­stu­va­we­ vodi­ do pogre­{no opre­de­lu­va­we­ na­ foku­sot na­ pri­ka­z­na­ta­. Eve­, na­ pri­me­r, e­dna­ ru­ti­ni­ra­na­ ve­st {to ja­ i­spra­ti­l na­{i­ot gosti­va­rski­ dopi­sni­k:

So prigodna sve~enost, na koja prisu­stvu­vaa mini­sterot z­a z­dravstvo i ambasadorot na Norve{ka vo Makedonija, v~era vo Gostivar be{e predaden vo u­potreba noviot u­rgenten centar.­ Noviot oddel z­a hiru­rgija i bolni~ko leku­va­we na pacientite }e ja u­napredi z­dravstvenata z­a{tita na pove}e od 100.000 `iteli od gosti­varskiot region i }e raboti 24 ~asa, so postojani de`u­rstva na hiru­r{ka ekipa ­ re~e Milaim Sejdi­ni, direktorot na Medicinskiot centar „Boris Kan~eski“. So pomo{ta {to ja dodeli norve{kata vlada, vo iz­minatiov period vo Medicinskiot centar vo Gostivar e z­aokru­`ena edna celina vo davaweto medicinski u­slu­gi. Do neodamna vo gradot se iz­ve­du­vaa samo polesni operativni z­afati, bidej}i nema{e prostorni u­slovi.

Za­ {to e­, vsu­{nost, ova­a­ pri­ka­z­na­? Koj e­ ne­jz­i­ni­ot foku­s? Agolot {to go i­z­bra­l dopi­sni­kot e­ sve­~­e­noto otvo­ra­we­ na­ novi­ot u­rge­nte­n ce­nta­r. No, da­li­ e­ toa­ na­jva­`noto?

Bidi novinar40

Koja­ e­ i­nforma­ci­ja­ta­ so na­jgole­ma­ z­a­se­gna­tost? Be­z­dru­go toa­ e­ na­ja­va­ta­ de­ka­ novi­ot u­rge­nte­n ce­nta­r }e­ i­m ovoz­mo`i­ posto­ja­ni­ hi­ru­r{ki­ u­slu­gi­ na­ pove­}e­ od 100.000 `i­te­li­ od gosti­­va­rski­ot re­gi­on. Toa­ ve­}e­ e­ sose­ma­ nov foku­s na­ pri­ka­z­na­ta­. Novi­ot foku­s ba­ra­ nov li­d i­ nova­ stru­ktu­ra­.

PRINCIPI I MO­DELI NA STRU­KTU­RIRAWE

Si­te­ ja­ z­na­e­me­ pri­ka­z­na­ta­ z­a­ Crve­nka­pa­. Vo ne­a­ na­sta­ni­­te­ se­ re­da­t hronolo{ki­ ­ od mome­ntot koga­ de­voj~­e­to trgna­lo ka­j bolna­ta­ ba­bi­~­ka­ so pona­di­ca­, do fi­na­le­to, koga­ hra­bri­ot love­c }e­ go ra­spori­ stoma­kot na­ krvo`e­dni­ot volk i­ }e­ gi­ spa­si­ na­{a­ta­ ju­na­~­ka­ i­ ne­jz­i­na­ta­ ba­ba­. Na­{i­te­ prvi­ sre­dbi­ so sve­tot na­ pri­ka­z­ni­te­ go opre­de­lu­va­a­t hronolo{ki­ot ti­p stru­­ktu­ri­ra­we­ ka­ko pri­rode­n i­ logi­~­e­n. Si­te­ pri­ka­z­ni­ {to sme­ gi­ slu­{na­le­ ka­ko de­ca­ po~­nu­va­a­t so „si­ bi­l e­dna­{ e­de­n kra­l“ i­ z­a­vr{u­va­a­t so „si­ `i­ve­e­ja­ sre­}no do kra­jot na­ `i­votot“.

I vo podocne­`noto obra­z­ova­ni­e­, koga­ pi­{u­va­me­ pi­sme­ni­ ra­boti­ i­ poma­li­ e­se­i­, na­m ni­ se­ na­me­tnu­va­ i­sta­ta­, „logi­~­na­“ stru­ktu­ra­ na­ te­kstot ­ u­vod, so koj se­ otvora­ te­ma­ta­, ra­z­ra­bot­ka­, vo koja­ se­ ra­z­ra­botu­va­a­t gla­vni­te­ fa­kti­, i­ z­a­klu­~­ok, ka­ko i­shodi­{na­ to~­ka­. No, stru­ktu­ra­ta­ na­ novi­na­rski­ot te­kst e­ ne­{to sose­ma­ dru­go. Ka­ko ~­i­ta­te­li­, toj nov vi­d stru­ktu­ri­ra­­we­ go pri­fa­}a­me­ le­sno, bi­de­j}i­, ka­ko {to ve­}e­ re­kovme­, toj se­ te­me­li­ na­ na­{i­te­ potre­bi­ i­ ~­i­ta­te­lski­ na­vi­ki­. No, koga­ pi­{u­va­me­ novi­nska­ pri­ka­z­na­, mora­me­ na­jna­pre­d da­ se­ pre­kr­{i­me­ vo se­be­, da­ se­ oslobodi­me­ od na­{i­te­ dose­ga­{ni­ pi­{u­­va­~­ki­ na­vi­ki­ i­ da­ po~­ne­me­ da­ ra­z­mi­slu­va­me­ na­ e­de­n sose­ma­ poi­na­kov na­~­i­n.

Be­{e­ toa­ da­mne­{na­ i­de­ja­ na­ e­de­n moj sora­botni­k, prva­­ta­ „pi­sme­na­ ra­bota­“ na­ se­koj novi­na­r­po~­e­tni­k vo na­{a­ta­ re­da­kci­ja­ da­ bi­de­ da­ ja­ ra­ska­`e­ Crve­nka­pa­ ka­ko novi­nska­ ve­st. Pove­}e­to po~­e­tni­ci­ sfa­}a­a­t vo {to e­ „{tosot“ i­ pri­­ka­z­na­ta­ ja­ po~­nu­va­a­t obra­tno: Crve­nka­pa­ i­ ne­jz­i­na­ta­ ba­ba­ go pre­`i­ve­a­ja­ na­pa­dot na­ volkot, otka­ko hra­bri­ot love­c mu­ go ra­spori­ stoma­kot. Su­{ti­na­ta­ na­ ova­a­ e­dnosta­vna­ ve­`ba­ e­ da­ se­ ra­z­be­re­ te­me­lni­ot pri­nci­p na­ stru­ktu­ri­ra­we­to na­ novi­n­ska­ta­ pri­ka­z­na­, na­ koj se­ na­dovrz­u­va­a­t i­ dva­ta­ osnovni­ mode­la­ na­ stru­ktu­ri­ra­we­.

Temelen pri­nci­p na strukturi­rawe: najva`­noto napred! Zo{to tokmu­ na­jva­`noto na­pre­d? Zo{to novi­nski­­ot te­kst ne­ bi­ mo`e­l da­ ja­ sle­di­ sta­nda­rdna­ta­ hronolo{ka­ stru­ktu­ra­, na­ koja­ sme­ na­vi­kna­ti­?

Ima­ ne­kolku­ odgovori­ na­ ovi­e­ pra­{a­wa­. Edna­ te­ori­ja­ ve­li­ de­ka­ pre­svrtni­ot mome­nt, odnosno pre­mi­not od hronolo­{ka­ta­ stru­ktu­ra­ kon mode­lot na­ pre­vrte­na­ pi­ra­mi­da­ e­ i­z­ve­­stu­va­we­to z­a­ e­de­n konkre­te­n i­stori­ski­ na­sta­n ­ a­te­nta­tot vrz­ a­me­ri­ka­nski­ot pre­tse­da­te­l Li­nkoln, i­z­vr{e­n vo te­a­ta­r. Vo mi­govi­te­ na­ „prosve­tle­nost“, i­z­ve­stu­va­~­ot sfa­ti­l de­ka­ e­ ne­pri­rodno, i­ du­ri­ ne­pri­stojno, pri­ka­z­na­ta­ z­a­ na­sta­not da­ ja­ po~­ne­ od mome­ntot koga­ ne­sre­}ni­ot Li­nkoln vle­gol vo te­a­ta­­rot, se­dna­l vo lo`a­ta­, pre­tsta­va­ta­ po~­na­la­ i­tn. Pri­ka­z­na­ta­ mora­la­ da­ po~­ne­ so na­jva­`ni­ot fa­kt: pre­tse­da­te­lot e­ z­a­stre­­la­n! Spore­d e­dna­ dru­ga­ te­ori­ja­, novi­ot na­~­i­n na­ i­z­ve­stu­va­we­ go vove­le­ i­z­ve­stu­va­~­i­te­ od Gra­|a­nska­ta­ vojna­ vo Ame­ri­ka­. Stra­vu­va­j}i­ de­ka­ z­a­voju­va­ni­te­ stra­ni­ vo se­koj mome­nt bi­ mo`e­le­ da­ gi­ pre­se­~­a­t te­le­gra­fski­te­ ka­bli­, re­porte­ri­te­ na­stoju­va­le­ vo prvi­te­ re­~­e­ni­ci­ da­ gi­ soop{ta­t na­jva­`ni­te­, foku­sni­ fa­kti­, a­ potoa­ poma­lku­ va­`ni­te­.

Bi­lo ka­ko bi­lo, pre­svrtni­ot mome­nt vo i­stori­ja­ta­ na­ novi­na­rstvoto de­fi­ni­ti­vno e­ posle­di­ca­ na­ sogle­du­va­we­to na­ sovre­me­ni­te­ potre­bi­ na­ re­ce­pi­e­nti­te­ na­ i­nforma­ci­i­te­ i­ na­ s# poo~­i­gle­dni­te­ ogra­ni­~­u­va­wa­ vo ta­a­ smi­sla­. Od onoj mome­nt koga­ sve­tot na­ i­nforma­ci­i­te­ dra­sti­~­no se­ z­boga­tu­va­, sta­nu­va­ be­smi­sle­no ti­e­ da­ se­ pre­da­va­a­t na­ sta­ri­ot hronolo{ki­ na­~­i­n. ^i­ta­te­li­te­, ka­ko {to ve­}e­ u­tvrdi­vme­, stra­da­a­t od hroni­~­e­n ne­dosti­g od vre­me­. Ni­koj ne­ma­ trpe­ni­e­ da­ go ~­e­ka­ na­jva­`noto, foku­sni­ot fa­kt, z­a­ da­ go do~­e­ka­ du­ri­ na­ kra­jot na­ pri­ka­z­na­­ta­. Za­toa­, foku­sni­te­ fa­kti­ se­koga­{ mora­ da­ se­ soop{ta­t {to pobrz­o, pona­pre­d, vo po~­e­tokot na­ pri­ka­z­na­ta­.

Ve­}e­ z­boru­va­vme­ z­a­ kri­te­ri­u­mi­te­ vrz­ osnova­ na­ koi­ u­tvr­du­va­me­ koi­ se­ na­jva­`ni­te­ fa­kti­ ­ toa­ se­ kri­te­ri­u­mi­te­ z­a­ vre­dnu­va­we­ na­ i­nforma­ci­i­te­. Informa­ci­i­te­ i­ fa­kti­te­ {to na­jmnogu­ go z­a­se­gnu­va­a­t ~­i­ta­te­lot, koi­ se­ na­jbli­sku­ do ne­go, koi­ se­ na­jva­`ni­ i­ na­ja­tra­kti­vni­, }e­ gi­ pla­si­ra­me­ vo po~­e­to­kot na­ pri­ka­z­na­ta­. Bi­de­j}i­, na­jva­`noto odi­ na­pre­d!

Ve­st z­a­ soobra­}a­jna­ ne­sre­}a­. Ka­ko }e­ ja­ foku­si­ra­me­ na­{a­­ta­ pri­ka­z­na­? Koj e­ na­jva­`ni­ot fa­kt {to tre­ba­ da­ go soop{ti­­

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 41

Bidi novinar42

me­? [to na­jmnogu­ n# z­a­se­gnu­va­ koga­ }e­ slu­{ne­me­ de­ka­ se­ slu­­~­i­la­ soobra­}a­jka­? Zo{to sme­ ne­trpe­li­vi­ koga­ ve­sta­ po~­nu­va­ va­ka­: „V~era na avtopatot Skopje ­ Veles se slu­~i te{ka soobra}ajna nesre}a, vo koja...“? Za­toa­ {to sa­ka­me­ ve­dna­{ da­ slu­{ne­me­ da­li­ vo soobra­}a­jka­ta­ i­ma­ z­a­gi­na­ti­ i­ povre­de­ni­, da­ ne­ se­ mo`e­bi­ na­{i­ rodni­ni­ i­li­ pri­ja­te­li­. I u­{te­ ne­{to sa­ka­me­ ve­dna­{ da­ z­na­e­me­ ­ da­li­ pa­tot se­ga­ e­ proode­n i­ be­z­be­­de­n.

Na­jva­`ni­te­ fa­kti­, z­na­~­i­, se­ sodr`a­t vo li­dot (gla­va­­ta­, i­ntroto) na­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­. Osve­n {to i­ma­ ce­l da­ go de­fi­ni­ra­ foku­sot i­ da­ gi­ pre­da­de­ na­jva­`ni­te­ fa­kti­, li­dot i­ma­ ce­l i­ da­ go z­gra­p~­i­ vni­ma­ni­e­to na­ ~­i­ta­te­lot. Pona­ta­mu­, fa­kti­te­, odnosno e­le­me­nti­te­ na­ stru­ktu­ra­ta­, se­ re­da­t vrz­ osnova­ na­ dva­ te­me­lni­ pri­nci­pa­: pri­nci­pot na­ opa­|a­we­ na­ ni­vna­ta­ va­`nost (mode­l na­ pre­vrte­na­ pi­ra­mi­da­) i­ pri­nci­pot na­ ra­ska­`u­va­we­ pri­ka­z­na­ (na­ra­ti­ve­n mode­l).

Model na prevrtena pi­rami­da. Na­ vrvot na­ pi­ra­mi­da­ta­ se­ foku­sni­te­ fa­kti­ vo li­dot. Se­koj sle­de­n e­le­me­nt vo pri­ka­z­­na­ta­ e­ poma­lku­ va­`e­n od pre­thodni­ot. Na­ dnoto na­ pi­ra­mi­da­­ta­ se­ fa­kti­te­ so na­jma­la­ va­`nost. Pri­ka­z­na­ta­ e­ stru­ktu­ri­ra­­na­ ta­ka­ {to mo`e­ da­ se­ kra­ti­ bu­kva­lno me­ha­ni­~­ki­, pa­ra­gra­f po pa­ra­gra­f, od dnoto kon vrvot na­ pi­ra­mi­da­ta­.

Eve­, na­ pri­me­r, e­dna­ kra­tka­ ve­st, i­z­ra­bote­na­ po pri­nci­­pot na­ pre­vrte­na­ pi­ra­mi­da­:

Edno lice z­agina, a edno e te{kopovredeno, vo voz­i­lo {to u­dri vo ograda i se prevrte, na avtopatot Skopje ­ Veles, v~era vo 19 ~asot. Voz­a~ot Petar Petrevski (23) od Skopje z­agina na samoto mesto, a sovoz­a~ot Marjan Trajkovski (18) od Bitola e vo koma vo bolnica.­ Pacientot Trajkovski se nao|a nadvor od ivot­na opasnost i o~eku­vame da se povrati od koma vo narednite dva ~asa ­ soop{ti de`u­rniot lekar na Klinikata z­a hiru­rgija vo Skopje. Do nesre}ata do{lo otkako voz­iloto na Petrev­ski od z­asega neu­tvrdeni pri~ini preminalo na levata strana na kolovoz­ot, u­drilo vo ogradata na patot i potoa se prevrtelo, soop{ti istra`­niot su­dija. Voz­iloto, „opel korsa“, e celosno

u­ni{teno. Nastradanite se preneseni vo Klini~kiot cen­tar vo Skopje, a soobra}ajot be{e vo prekin polo­vina ~as.

Ve­sta­ po~­nu­va­ so na­jva­`ni­ot fa­kt ­ posle­di­ci­te­ od ne­sre­}a­ta­. Vtori­ot pa­ra­gra­f go obja­snu­va­ li­dot i­ pre­da­va­ dru­gi­ va­`ni­ fa­kti­: koi­ se­ `rtvi­te­ na­ soobra­}a­jka­ta­. Vo tre­­ti­ot pa­ra­gra­f i­ma­me­ i­nforma­ci­ja­ z­a­ z­dra­vstve­na­ta­ sostojba­ na­ povre­de­ni­ot. Sle­du­va­ pode­ta­le­n opi­s na­ soobra­}a­jka­ta­. Vo posle­dni­ot pa­ra­gra­f u­{te­ e­de­n de­ta­q povrz­a­n z­a­ posle­di­ci­­te­ na­ soobra­}a­jka­ta­.

Ure­dni­kot kra­ti­ od dnoto kon vrvot. Mo`e­ li­ be­z­ pos­le­dni­ot pa­ra­gra­f? Se­ka­ko de­ka­ mo`e­. Ne­ e­ bi­tno {to soo­bra­}a­jot bi­l vo pre­ki­n polovi­na­ ~­a­s i­ ne­ e­ na­jva­`no vo koja­ bolni­ca­ bi­le­ pre­ne­se­ni­ na­stra­da­ni­te­. Slobodno mo`e­ da­ „na­stra­da­“ i­ pre­tposle­dni­ot pa­ra­gra­f, osobe­no re­~­e­ni­ca­ta­ de­ka­ voz­i­loto e­ ce­losno u­ni­{te­no. Ako mora­ u­{te­ da­ se­ kra­­ti­, mo`e­ da­ otpa­dne­ i­ i­z­ja­va­ta­ na­ de­`u­rni­ot le­ka­r. Ve­sta­ mo`e­ da­ bi­de­ sose­ma­ kra­tka­, no dovolna­:

Edno lice z­agina, a edno e te{kopovredeno, vo voz­i­lo {to u­dri vo ograda i se prevrte, na avtopatot Skopje ­ Veles, v~era vo 19 ~asot. Voz­a~ot Petar Petrevski (23) od Skopje z­agina na samoto mesto, a sovoz­a~ot Marjan Trajkovski (18) od Bitola e vo koma vo bolnica.

Ia­ko ne­ma­ strogou­tvrde­no pra­vi­lo, bi­ mo`e­lo da­ se­ ka­`e­ de­ka­ spore­d mode­lot pre­vrte­na­ pi­ra­mi­da­ gi­ stru­ktu­ri­­ra­me­ ta­ka­na­re­~­e­ni­te­ tvrdi­ ve­sti­, i­z­ve­{ta­i­ i­ pri­ka­z­ni­ (pode­­ta­lno vi­di­ vo gla­va­ta­ „Vove­d vo `a­nrovi­te­“).

Narati­ven model. Pri­ka­z­ni­te­ so pome­k foku­s (me­ki­ ve­sti­, fi­~­e­ri­, pri­ka­z­ni­ so hu­ma­n a­gol, re­porta­`i­ i­ sli­~­no) gi­ stru­ktu­ri­ra­me­ spore­d pri­nci­pot na­ ra­ska­`u­va­we­ pri­ka­z­­na­, koj sli­kovi­to se­ opi­{u­va­ i­ ka­ko mode­l na­ ri­ba­. Ri­ba­ta­ i­ma­ gla­va­, te­lo i­ opa­{ka­. Ta­ka­, i­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­ i­ma­ gla­­va­ (li­d), te­lo i­ z­a­vr{ni­ca­ (opa­{ka­). Gla­va­ta­, se­ ra­z­bi­ra­, e­ na­jva­`na­ta­, no tokmu­ ka­ko i­ ri­ba­ta­, i­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­ ne­ mo`e­ da­ pre­`i­ve­e­ ni­tu­ be­z­ te­loto ni­tu­ be­z­ opa­{ka­ta­. Ka­ko bi­ i­z­gle­da­la­ na­{a­ta­ tvrda­ ve­st z­a­ soobra­}a­jka­ta­ koga­ bi­ se­

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 43

obi­de­le­ da­ posta­vi­me­ poi­na­kov foku­s, da­ ja­ otvori­me­ so ma­l­ku­ poi­na­kov li­d, da­ go z­boga­ti­me­ te­loto na­ pri­ka­z­na­ta­ i­ da­ ja­ z­a­vr{i­me­ so e­de­n va­`e­n de­ta­q? Mo`e­bi­ va­ka­ ne­ka­ko:

Stravoten u­dar na „opel korsa“ vo ogradata na avtopatot Skopje­Veles go okon~a `ivotot na eden skopjanec i go odnese negoviot sopatnik vo bolni~ka postela. Voz­a~ot Petar Petrevski (23) od Skopje z­aginal na samoto mesto, a sovoz­a~ot Marjan Trajkovski (18) od Bitola e vo koma vo bolnica.Do nesre}ata do{lo koga voz­iloto na Petrevski od z­asega neu­tvrdeni pri~ini preminalo na leva­ta strana na kolovoz­ot, u­drilo vo ogradata na patot i potoa se prevrtelo.­ Pacientot Trajkovski se nao|a nadvor od ivot­na opasnost i o~eku­vame da se povrati od koma vo narednite dva ~asa ­ soop{ti de`u­rniot lekar na Klinikata z­a hiru­rgija vo Skopje.Na istoto mesto na avtopatot, vo bliz­inata na mostot kaj Katlanovo, vo poslednite {est meseci se slu­~ija tri te{ki soobra}ajni nesre}i. Polovina ~as, kolku­ {to trae{e prekinot na soobra}ajot, celosno u­ni{tenata „korsa“ gi opo­menu­va{e vxa{enite voz­a~i na opasnostite vo soobra}ajot.

Va­ka­ stru­ktu­ri­ra­na­, ve­sta­ ne­ mo`e­ da­ se­ kra­ti­ me­ha­ni­~­­ki­. Li­dot mo`e­bi­ ne­ e­ dovolno brz­ vo pre­da­va­we­to na­ na­jva­`­na­ta­ i­nforma­ci­ja­, no po~­nu­va­ so a­tra­kti­vna­ sli­ka­ {to }e­ go z­gra­p~­i­ ~­i­ta­te­lot. Ve­dna­{ potoa­ sle­du­va­a­t obja­snu­va­we­ na­ li­dot i­ ne­kolku­ poddr`u­va­~­ki­ fa­kti­ (opi­s na­ ne­sre­}a­ta­ i­ de­ta­li­ z­a­ `rtvi­te­). Ve­sta­ prodol`u­va­ so ci­ta­t, po koja­ sle­­du­va­ va­`na­ i­nforma­ci­ja­ z­a­ i­stori­ja­ta­ na­ na­sta­not. Vo fi­ni­­{ot e­dna­ dra­ma­ti­~­na­ sli­ka­ na­ja­vu­va­ se­ku­nda­rna­ te­ma­, z­a­ koja­ novi­na­rot mo`e­bi­ }e­ pi­{u­va­ u­tre­.

Pi­rami­da i­li­ ri­ba? Ne­ postoi­ formu­la­ z­a­ toa­ koj pri­sta­p da­ se­ i­z­be­re­ vo stru­ktu­ri­ra­we­to na­ ve­sta­. Edi­nstve­­noto strogo pra­vi­lo e­ li­dot i­ stru­ktu­ra­ta­ da­ go poddr`a­t foku­sot na­ pri­ka­z­na­ta­. Povrz­u­va­we­to na­ e­le­me­nti­te­ na­ stru­­

Bidi novinar44

ktu­ra­ta­ z­a­vi­si­ od ka­ra­kte­rot na­ pri­ka­z­na­ta­, od prostorot, od ba­ra­wa­ta­ na­ u­re­dni­kot i­ ve­roja­tno na­jmnogu­ od a­mbi­ci­i­te­ na­ a­vtorot.

Mojot sove­t do te­be­ gla­si­ va­ka­: ka­~­i­ se­ na­ pi­ra­mi­da­ta­, a­ potoa­ proba­j ja­ ri­ba­ta­. So dru­gi­ z­borovi­, prvo tre­ba­ odli­~­no da­ go sovla­da­{ mode­lot na­ pre­vrte­na­ pi­ra­mi­da­, a­ potoa­ da­ na­stoju­va­{ svoi­te­ pri­ka­z­ni­ da­ gi­ stru­ktu­ri­ra­{ i­ na­ dru­g na­~­i­n. Vo li­te­ra­tu­ra­ta­ }e­ sre­tne­{ mnogu­ dru­gi­ mode­li­ na­ stru­ktu­ri­ra­we­. Si­te­ ti­e­ se­ pole­z­ni­. No, tre­ba­ da­ z­na­e­{ de­ka­ stru­ktu­ri­ra­we­to na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ e­ sli­~­no na­ fi­lmska­ monta­`a­. Va­`no e­ da­ go sle­di­{ osnovnoto na­~­e­lo na­ progre­­si­ja­ (novi­nska­ta­ pri­ka­z­na­, ka­ko i­ fi­lmot, tre­ba­ di­na­mi­~­no da­ se­ dvi­`a­t kon svojot kra­j), a­ „monta­`a­ta­“ ti­ nu­di­ ogromno boga­tstvo od mo`nosti­ ka­ko da­ ja­ ra­ska­`e­{ pri­ka­z­na­ta­.

Obi­di­ se­ da­ go po~­u­vstvu­va­{ toa­ boga­tstvo. Stru­ktu­ri­ra­j ja­ pri­ka­z­na­ta­ na­ na­~­i­n {to go sme­ta­{ z­a­ na­jdoba­r, no se­koga­{ ne­i­z­osta­vno posta­vu­va­j si­ go i­stoto pra­{a­we­: mo`e­ li­ poi­na­­ku­? I se­koga­{ }e­ doa­|a­{ do i­nte­re­sni­, kre­a­ti­vni­ odgovori­.

LID

Doba­r li­d ­ polovi­na­ ra­bota­ z­a­vr{e­na­. Se­koj i­sku­se­n novi­na­r go z­na­e­ toa­ pra­vi­lo. Li­dot go de­fi­ni­ra­ foku­sot na­ pri­ka­z­na­ta­, go ka­ni­ ~­i­ta­te­lot da­ ~­i­ta­ (od ta­mu­ e­ i­ te­rmi­­not in­vitin­g le­ad) i­ ja­ opre­de­lu­va­ pona­ta­mo{na­ta­ stru­ktu­ra­ na­ pri­ka­z­na­ta­. Na­sproti­ ra­sprostra­ne­toto u­ve­ru­va­we­ de­ka­ pri­ka­z­na­ta­ se­koga­{ mora­ da­ po~­ne­ „kla­si­~­no“, so odgovorot na­ pe­tte­ osnovni­ novi­na­rski­ pra­{a­wa­, vo mode­rnoto novi­­na­rstvo se­ vosposta­vu­va­ pra­kti­ka­ na­ pome­ko foku­si­ra­we­ na­ pri­ka­z­ni­te­ i­ u­potre­ba­ na­ mnogu­ vi­dovi­ li­dovi­. Toa­ }e­ go vi­di­me­ na­ pri­me­rot na­ e­dna­ ve­st obja­ve­na­ od loka­lna­ta­ novi­n­ska­ a­ge­nci­ja­:

„Iako sredstvata z­a referendu­msko iz­jasnu­vawe na gra|anite vo vrska so teritorijalnata orga­niz­acija na lokalnata samou­prava ne se predvide­ni vo tro{ocite z­a godinava, Ministerstvoto z­a finansii }e gi obez­bedi, no tie }e bidat na {teta na sredstva nameneti z­a finansirawe dru­­

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 45

gi potrebi“, iz­javi deneska ministerot z­a finan­sii Nikola Popovski.Ministerstvoto z­a finansii presmetalo deka re­ferendu­mskoto iz­jasnu­vawe }e ~ini okolu­ 2 milio­ni evra. „Toa nikoga{ nikoj ne go pra{a, me|u­toa sekoja vakva inicijativa ~ini mnogu­, a lu­|eto go z­anemaru­vaat toa“, re~e Popovski.Vo parite z­a referendu­mot, koi }e gi obez­bedi Ministerstvoto z­a finansii, ne se predvideni sredstva z­a kampawa na inicijatorot ­ Svetski­ot makedonski kongres. Pretsedatelot na SMK, Todor Petrov, bara{e po 30 denari z­a sekoj glas, kolku­ {to partiite dobivaat na iz­borite z­a pratenici.„Koga }e iz­biraat pratenici, }e im dodelime sred­stva. Sega e o~igledno deka tie ne se nameneti z­a kampawa“, dodade Popovski.Honorarite {to }e gi dobivaat ~lenovite na Dr`avnata iz­borna komisija }e bidat drasti~no namaleni, odnosno od 5.000 na 300 evra po ~ovek.„Mislam deka vo iz­minative godini DIK `ivee{e vo nekoe dru­go op{testvo. Za sekoi iz­bori napla­tu­va{e po nekolku­ iljadi evra po ~ovek {to rabo­ti ednomese~na rabota vo vrska so iz­borite. Ova e apsolu­tno nadvor od u­slovite vo koi `iveeme“, re~e Popovski.Visokite honorari na ~lenovite na DIK na iz­bo­rite bea odobreni od Vladata, so toa {to taa bez­ z­abele{ki go u­svoi finansiskiot iz­ve{taj na Komisijata.

Ve­ru­va­le­ i­li­ ne­, ova­a­ ve­st mo`e­ da­ po~­ne­ na­ na­jma­lku­ 12 na­~­i­ni­:

Di­rekten li­d. Ve­sta­ mo`e­ da­ po~­ne­ so li­d {to se­ tru­di­ da­ odgovori­ na­ pe­tte­ osnovni­ novi­na­rski­ pra­{a­wa­ plu­s {e­sto­to: koj, {to, koga­, ka­de­, ka­ko i­ z­o{to. Ide­ja­ta­ e­ prva­ta­ re­~­e­ni­­ca­ na­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­ da­ ponu­di­ {to pove­}e­ bi­tni­ fa­kti­.

Dr`avata }e obez­bedi 2 milioni evra z­a referendu­­

Bidi novinar46

mot z­a op{tinite, veti v~era vo Skopje ministe­rot z­a finansii Nikola Popovski i predu­predi deka ne se predvideni bu­xetski pari z­a kampawata i z­a visoki honorari z­a ~lenovite na Dr`avnata iz­borna komisija.

Pre­dnosta­ na­ di­re­ktni­ot li­d e­ {to pre­tsta­vu­va­ „pri­­ka­z­na­ vo ma­lo“ i­ {to pone­koga­{ toj sa­mi­ot e­ kra­tka­ ve­st, dovolna­ sa­ma­ z­a­ se­be­. Ne­dosta­tokot e­ {to konstru­i­ra­me­ dolga­ i­ te­{ko~­i­tli­va­ re­~­e­ni­ca­. Ede­n di­re­kte­n li­d z­a­ na­{a­ta­ pri­­ka­z­na­ z­a­ po`a­rot vo \or~­e­ Pe­trov bi­ i­z­gle­da­l va­ka­:

Dve lica se te{kopovredeni vo po`ar, vo koj celos­no iz­gorela ku­}a na u­licata Mis Ston, vo skopska­ta naselba \or~e Petrov, v~era vo 11 ~asot.

Sumaren li­d. Na­me­sto si­te­ va­`ni­ fa­kti­ da­ bi­da­t pla­­si­ra­ni­ vo u­vodna­ta­ re­~­e­ni­ca­, ve­sta­ mo`e­ da­ se­ po~­ne­ so ma­l broj na­jva­`ni­ fa­kti­, koi­ ja­ su­mi­ra­a­t pri­ka­z­na­ta­.

Dr`avata }e obez­bedi 2 milioni evra z­a referen­du­mot z­a op{tinite, no nema da ima bu­xetski pari z­a kampawata, veti v~era ministerot z­a finansii.

Ili­, z­a­ po`a­rot:

Dve lica se povredeni vo po`ar, vo koj iz­gorela ku­}a.

Pre­dnosta­ vo ovoj slu­~­a­j e­ {to i­ma­me­ kra­tka­ i­ u­da­rna­ re­~­e­ni­ca­, no ta­a­ ve­}e­ vo sle­dna­ta­ re­~­e­ni­ca­ ba­ra­ fa­kti­ z­a­ poddr{ka­. Ta­ka­:

Dve lica se povredeni vo po`ar, vo koj iz­gorela ku­}a. Ilija Petrov (78) i negovata sopru­ga Trajan­ka (68) dobile iz­gorenici od vtor stepen, dodeka go gasele po`arot {to iz­bu­vnal vo nivniot dom na u­licata Mis Ston, vo skopskata naselba \or~e Petrov, v~era vo 11 ~asot.

Fle{-li­d. Zo{to da­ ne­ se­ obi­de­me­ ve­sta­ da­ ja­ po~­ne­me­ so kra­tka­, fle­{­re­~­e­ni­ca­, koja­ }e­ go soop{ti­ na­jva­`ni­ot e­le­­me­nt na­ pri­ka­z­na­ta­ i­ }e­ go z­gra­p~­i­ vni­ma­ni­e­to na­ ~­i­ta­te­lot?

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 47

Ve­}e­ vo sle­dni­ot pa­ra­gra­f sle­du­va­ poddr{ka­ na­ fle­{ot, vo vi­d na­ vtor, di­re­kte­n li­d:

Dr`avni pari z­a referendu­mot }e ima. Ministe­rot z­a finansii Nikola Popovski v~era soop{ti deka od bu­xetot }e bidat obez­bedeni 2 milioni evra z­a referendu­mot z­a op{tinite, no predu­pre­di deka ne se predvideni bu­xetski pari z­a kampawa­ta i z­a visoki honorari z­a ~lenovite na Dr`avna­ta iz­borna komisija.

Fle­{­li­d z­a­ ve­sta­ z­a­ po`a­rot:

Ja spasu­vale ku­}ata i z­a malku­ iz­gorele. Ilija Petrov (78) i negovata sopru­ga Trajanka (68) dobi­le iz­gorenici od vtor stepen, dodeka go gasele po`arot {to iz­bu­vnal vo nivniot dom na u­lica­ta Mis Ston vo skopskata naselba \or~e Petrov, v~era vo 11 ~asot.

Li­d so i­denti­fi­kaci­ja. Koga­ sta­nu­va­ z­bor z­a­ op{to­poz­na­ti­ li­~­nosti­, ~­i­e­ spome­nu­va­we­ sa­mo po se­be­ e­ ma­gne­t z­a­ ~­i­ta­te­li­te­, mo`e­me­ da­ u­potre­bi­me­ li­d so i­de­nti­fi­ka­ci­ja­ na­ li­~­nosta­:

Nikola Popovski, ministerot z­a finansii, v~era iz­javi deka dr`avata }e obez­bedi 2 milioni evra z­a referendu­mot z­a op{tinite, no predu­predi deka nema da ima dr`avni pari z­a kampawata.

Li­d so z­adocneta i­denti­fi­kaci­ja. Koga­ sa­ka­me­ pri­ka­z­­na­ta­ da­ po~­ne­ so i­de­nti­fi­ka­ci­ja­ na­ li­~­nosta­, a­ ta­a­ e­ a­noni­m­na­, vo li­dot ja­ i­de­nti­fi­ku­va­me­ so re­fe­re­nca­, a­ vo vtori­ot pa­ra­gra­f gi­ soop{tu­va­me­ ne­jz­i­noto i­me­ i­ pre­z­i­me­. Vo na­{i­­ov slu­~­a­j, }e­ pre­tposta­vi­me­ de­ka­ ve­sta­ z­a­ dr`a­vni­te­ pa­ri­ z­a­ re­fe­re­ndu­mot se­ obja­vu­va­ vo ne­koja­ sose­dna­ z­e­mja­, vo koja­ i­me­­to na­ na­{i­ot mi­ni­ste­r z­a­ fi­na­nsi­i­ ni­komu­ ne­ z­na­~­i­ ni­{to.

Makedonskiot minister z­a finansii v~era iz­javi deka dr`avata }e obez­bedi 2 milioni evra z­a refe­rendu­mot z­a op{tinite, no predu­predi deka nema da ima dr`avni pari z­a kampawata.„Sekoja vakva inicijativa ~ini mnogu­, a lu­|eto

Bidi novinar48

go z­anemaru­vaat toa“, re~e ministerot Nikola Popovski.

Li­dovi­te­ so z­a­docne­ta­ i­de­nti­fi­ka­ci­ja­ se­ mnogu­ ~­e­sti­ vo ve­sti­te­ z­a­ ne­sre­}i­te­ i­ z­a­ kri­mi­na­lot, koga­ stra­da­a­t obi­~­ni­, a­noni­mni­ lu­|e­. Tokmu­ ka­ko vo na­{a­ta­ ve­st z­a­ po`a­rot.

Li­d so ci­tat. Di­re­ktni­ot govor se­ ~­i­ta­ so osobe­no u­`i­va­we­. Li­d na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­ mo`e­ da­ bi­de­ i­ na­jvpe­~­a­t­li­vi­ot ci­ta­t z­a­pi­{a­n vo tvojot be­le­`ni­k. Ve­dna­{ po ovoj li­d sle­du­va­a­t e­kspli­ka­ci­ja­ i­ poddr{ka­. Vo pri­ka­z­na­ta­ z­a­ po`a­rot, na­ pri­me­r:

„Vo mojata kariera ne su­m videl vakva nehu­ma­nost“, iz­javi istra`niot su­dija {to iz­vr{i u­vid na po`arot vo naselbata \or~e Petrov, vo koj dvajca starci bile povredeni dodeka so goli race se borele protiv ognot, a nivnite sosedi gle­dale nez­ainteresirano.

Na­jsi­lni­ot ci­ta­t na­pre­d vo pri­ka­z­na­ta­ z­a­ re­fe­re­ndu­­mot:

„Tie lu­|e `iveat vo nekoe dru­go op{testvo. Za sekoi iz­bori naplatu­vaat po nekolku­ iljadi evra z­a ednomese~na rabota vo vrska so iz­borite. Ova e apsolu­tno nadvor od u­slovite vo koi `iveeme“.So ovie z­borovi ministerot z­a finansii Nikola Popovski v~era kategori~no gi otfrli o~eku­vawa na ~lenovite na DIK da dobijat visoki honorari z­a referendu­mot. Dr`avata }e obez­bedi 2 milioni denari, no nema da ima ni denar z­a visoki honora­ri i z­a kampawata na inicijatorot, Svetskiot makedonski kongres na Todor Petrov.

Li­d so pra{awe. Da­, z­o{to pri­ka­z­na­ta­ ne­ bi­ po~­na­la­ i­ so pra­{a­we­? Vo ta­kov slu­~­a­j, vtori­ot pa­ra­gra­f e­ vtor, di­re­­kte­n su­ma­re­n li­d, koj pre­tsta­vu­va­ odgovor na­ pra­{a­we­to.

]e dobie li Svetskiot makedonski kongres dr`av­ni pari z­a da ja sprovede kampawata z­a referendu­­mot z­a op{tinite?Ministerot z­a finansii v~era kategori~no soop­

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 49

{ti deka nema bu­xetski pari z­a kampawata i z­a neskromni honorari na ~lenovite na Dr`avnata iz­borna komisija, no }e se obez­bedat 2 milioni evra z­a odr`u­vawe na referendu­mot

Vo pri­ka­z­na­ta­ z­a­ po`a­rot pra­{a­we­to e­ re­tori­~­no i­ mo}no:

Ima li hu­mani lu­|e na u­licata Mis Ston vo skop­skata naselba \or~e Petrov?Ako ima, tie v~era ne bea prisu­tni z­a da im pomog­nat na svoite sosedi Ilija Petrov (78) i negova­ta sopru­ga Trajanka (68) so goli race ja spasu­vaa od po`ar svojata ku­}a, a lu­|eto {to bea na mestoto na nastanot gledaa nemo i nez­ainteresirano.

Li­d so detaq. Li­dot mo`e­ da­ bi­de­ i­ e­de­n ne­obi­~­e­n de­ta­q, koj }e­ & da­de­ ton na­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­.

Dr`avata nema da ja plati cenata od 30 denari z­a glas na referendu­mot z­a op{tinite, kolku­ {to inicijatorot, Todor Petrov od Svetskiot makedonski kongres, presmeta deka vredi negovata inicijativa.Ministerot z­a finansii Nikola Popovski soop­{ti deka }e se obez­bedat 2 milioni evra z­a refe­rendu­mot, no nema da ima pari z­a kampawata i z­a neskromni honorari na ~lenovite na Dr`avnata iz­borna komisija.

Li­d so sli­ka. Edna­ vpe­~­a­tli­va­ sli­ka­ mo`e­ da­ bi­de­ e­fe­kte­n po~­e­tok {to }e­ go pri­vle­~­e­ ~­i­ta­te­lot da­ ja­ pro~­i­­ta­ tvoja­ta­ pri­ka­z­na­. Na­{a­ta­ me­ka­ pri­ka­z­na­ z­a­ po`a­rot ve­}e­ ja­ po~­na­vme­ so sli­ka­ta­ na­ ~­e­ti­ri­te­ vre­dni­ ra­ce­ na­ Ili­ja­ i­ Tra­ja­nka­. Da­, po`a­rot nu­di­ i­z­obi­lstvo od sli­ki­. No, du­ri­ i­ ba­na­lna­ta­ ve­st z­a­ dr`a­vni­te­ pa­ri­ z­a­ re­fe­re­ndu­mot mo`e­ da­ po~­ne­ so e­de­n i­nte­re­se­n de­ta­q:

So blaga, ironi~ka nasmevka na liceto, ministe­rot z­a finansii Nikola Popovski v~era im nave­sti na inicijatorite na referendu­mot z­a op{ti­nite da ne se nadevaat na pari z­a kampawata. Toj

Bidi novinar50

soop{ti deka dr`avata }e obez­bedi 2 milioni evra z­a referendu­mot, no nema da ima pari z­a kam­pawata z­a inicijatorot i z­a neskromni honorari na ~lenovite na Dr`avnata iz­borna komisija.

Li­d so duhovi­ta poenta. Zo{to pri­ka­z­na­ta­ ne­ bi­ po~­na­­la­ i­ so a­ne­gdota­, vi­c, a­fori­z­a­m i­li­ dru­ga­ du­hovi­ta­ poe­nta­?

Todor Petrov dobi referendu­m, no 30 denari po glas ­ }e ima z­a z­emawe. Dr`avata }e obez­bedi 2 milioni evra z­a referendu­mot z­a op{tinite, soop{ti v~era ministerot z­a finansii, no ne se predvideni pari z­a kampawa na inicijatorot, Svetskiot makedonski kongres na Petrov.

O­dlo`­en li­d. Pri­ka­z­na­ta­ mo`e­ da­ po~­ne­ na­ toj na­~­i­n {to di­re­ktni­ot i­li­ su­ma­rni­ot li­d se­ odlo`u­va­a­t od „dra­m­ski­“ pri­~­i­ni­ ­ z­a­ra­di­ potti­knu­va­we­ na­ qu­bopi­tstvoto i­ ne­tr­pe­ni­e­to na­ ~­i­ta­te­lot.

Nikoj nikoga{ ne go pra{al ministerot z­a finan­sii Nikola Popovski kolku­ }e ~ini referendu­­mot z­a op{tinite. Otkako parlamentarnoto mnoz­instvo {to go poddr`u­va nevolno odlu­~i da se sprovede inicijativata na Svetskiot make­donski kongres na Todor Petrov, resorot {to go vodi Popovski deneska gi svede smetkite. Dr`ava­ta }e potro{i 2 milioni evra z­a referendu­mot, no nema pari z­a kampawata i z­a visoki honorari na ~lenovite na Dr`avnata iz­borna komisija, soop­{ti toj.

Narati­ven li­d. Li­dot mo`e­ da­ se­ odlo`i­ i­ so na­ra­­ci­ja­, so koja­ se­ posti­gnu­va­ e­fe­kt na­ ne­na­me­tli­vo „vpi­va­we­“ na­ vni­ma­ni­e­to na­ ~­i­ta­te­lot. Eve­ e­de­n ta­kov obi­d vo ve­sta­ z­a­ po`a­rot:

Polovina vek tru­d i maka progolta ognot v~era na u­licata Mis Ston vo skopskata naselba \or~e Petrov. Dvajca starci se obidoa so goli race da go iz­gasnat po`arot {to ja z­afati i celosno ja iz­gore nivnata ku­}a. Sosedite nez­ainteresirano

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 51

ja gledaa nivnata borba so plamenite jaz­ici i nemo go ispratija ambu­lantnoto voz­ilo {to gi odvede Ilija Petrov (78) i negovata sopru­ga Trajanka (68) vo bolnica, so iz­gorenici od vtor stepen.

Na­ra­ti­ve­n li­d i­ vo pri­ka­z­na­ta­ z­a­ re­fe­re­ndu­mot:

Celi tri meseci Svetskiot makedonski kongres vode{e kampawa z­a sobirawe potpisi na iz­bira~i z­a referendu­mot z­a op{tinite, a ~lenovite na Dr`avnata iz­borna komisija vnimatelno go sle­dea raspletot. Pretsedatelot na SMK, Todor Petrov, se nadeva{e deka }e gi pokrie tro{oci­te z­a kampawata na toj na~in {to dr`avata }e mu­ nadomesti po 30 denari od glas. ^lenovite na DIK gi o~eku­vaa svoite tradicionalni honorari od po nekolku­ iljadi evra.Ministerot z­a finansii Nikola Popovski v~era gi iz­neveri nivnite nade`i. Dr`avata obez­bedi 2 milioni evra z­a referendu­mot, no nitu­ denar z­a kampawata i samo skromni honorari z­a ~lenovite na DIK.

Koj li­d e­ na­jdoba­r?Ne­ postoi­ e­di­nstve­n odgovor na­ ova­ pra­{a­we­. Za­ ne­koi­

pri­ka­z­ni­ ne­koi­ li­dovi­ e­dnosta­vno ne­ se­ soodve­tni­. Ne­ mo`e­{ da­ po~­ne­{ pri­ka­z­na­ z­a­ te­rori­sti­~­ki­ na­pa­d so stoti­ci­ `rtvi­ ­ so du­hovi­ta­ poe­nta­. Ako obe­mot na­ tvoja­ta­ ve­st e­ ogra­ni­~­e­n na­ de­se­ti­na­ re­da­, ne­ma­ smi­sla­ da­ go odlo`u­va­{ li­dot ni­tu­ so na­ra­ci­ja­ ni­tu­ so sli­ka­ ni­tu­ na­ koj bi­lo dru­g na­~­i­n. Za­vi­si­ i­ od me­stoto ka­de­ {to se­ pla­si­ra­ ve­sta­. Ve­sta­ z­a­ gole­mi­ot te­rori­sti­~­ki­ na­pa­d se­ka­ko }e­ se­ na­jde­ na­ na­slovna­ta­ stra­ni­­ca­ i­ ta­a­ ne­i­z­be­`no }e­ po~­ne­ so su­ma­re­n li­d, vo koj prvo }e­ go soop{ti­me­ brojot na­ `rtvi­te­. No, vna­tre­ vo ve­sni­kot, na­ soodve­tna­ta­ stra­ni­ca­, pri­ka­z­na­ta­ z­a­ ovoj na­sta­n mo`e­ da­ po~­­ne­ so vpe­~­a­tli­va­, stra­votna­ sli­ka­ na­ sce­na­ta­ na­ na­sta­not.

Se­ ra­z­bi­ra­, tvojot i­z­bor na­j~­e­sto z­a­vi­si­ od tvoja­ta­ i­nve­n­ti­vnost. Ima­ novi­na­ri­ {to e­dnosta­vno ne­ sa­ka­a­t ni­tu­ da­ se­ z­a­pra­{a­a­t da­li­ mo`e­ poi­na­ku­. Za­ sre­}a­, ti­ ne­ si­ ta­kov mrz­­li­ve­c, ne­li­?!

DRU­GI ELEMENTI NA STRU­KTU­RATA

Bidi novinar52

Pokra­j li­dot, na­jva­`ni­ se­ sle­dni­ve­ e­le­me­nti­ na­ stru­ktu­­ra­ta­ na­ novi­nska­ta­ pri­ka­z­na­:

O­bjasnuvawe na li­dot. Ka­ko {to vi­dovme­, i­ndi­re­kt­ni­te­, odnosno odlo`e­ni­te­ li­dovi­, ba­ra­a­t obja­snu­va­we­. Po pra­vi­lo, fa­kti­te­ {to go obja­snu­va­a­t ta­kvi­ot li­d tre­ba­ da­ se­ pla­si­ra­a­t ve­dna­{ po ne­go i­ ti­e­ z­a­e­dno ~­i­na­t e­dna­ ce­li­na­.

O­bjasnuvawe na stepenot na z­asegnatost. Pone­koga­{ e­ nu­`no da­ se­ obja­sni­ ne­ sa­mo li­dot, tu­ku­ i­ ste­pe­not na­ z­a­se­gna­­tost na­ pri­ka­z­na­ta­. Na­ pri­me­r, pi­{u­va­{ pri­ka­z­na­ z­a­ su­di­ja­ na­ Vrhovni­ot su­d {to podne­l osta­vka­ pod poli­ti­~­ki­ pri­ti­­sok. Foku­sot i­ li­dot se­ sose­ma­ ja­sni­, no na­ ne­koi­ ~­i­ta­te­li­ mo`e­bi­ ne­ i­m e­ ja­se­n ste­pe­not na­ z­a­se­gna­tost na­ pri­ka­z­na­ta­. Ti­e­ ba­ra­a­t odgovor na­ pra­{a­we­to: z­o{to e­ tolku­ mnogu­ va­`­no toa­ {to ne­koj su­di­ja­ na­ Vrhovni­ot su­d podne­l osta­vka­, ma­ka­r i­ pod pri­ti­sok? Ede­n kra­tok pa­ra­gra­f (vo li­te­ra­tu­ra­­ta­ na­ a­ngli­ski­ ja­z­i­k se­ sre­}a­va­ te­rmi­not n­ut graph), vo koj }e­ ra­ska­`e­{ de­ka­ Vrhovni­ot su­d e­ na­jvi­soka­ta­ su­dska­ i­nsta­nca­ vo z­e­mja­ta­ i­ de­ka­ ne­govi­te­ su­di­i­ i­ma­a­t dolg ma­nda­t, vi­sok i­mu­ni­te­t i­ gole­ma­ po~­i­t se­ka­de­ vo sve­tot, na­ ~­i­ta­te­lot }e­ mu­ obja­sni­ z­o{to e­ z­na­~­a­jna­ pri­ka­z­na­ta­ i­ z­o{to e­ ta­a­ tolku­ va­`­na­ z­a­ si­te­: e­de­n de­n se­koj od na­s mo`e­ da­ dojde­ vo si­tu­a­ci­ja­ da­ z­a­vi­si­ od odlu­ka­ta­ na­ vrhovni­te­ su­di­i­ i­ z­a­toa­ sa­ka­me­ ti­e­ da­ bi­da­t ne­pri­stra­sni­ i­ oslobode­ni­ od se­ka­kvi­ pri­ti­soci­.

Poddr`­uva~ki­ fakti­. Vo pogole­mi­te­ pri­ka­z­ni­ obja­snu­­va­we­to na­ li­dot ne­ e­ dovolno. Za­toa­ gi­ soop{tu­va­me­ fa­kti­te­ {to pre­tsta­vu­va­a­t po{i­roka­ e­kspli­ka­ci­ja­ na­ li­dot i­ ra­z­vi­­va­we­ na­ ne­govi­te­ e­le­me­nti­. So ni­v stru­ktu­ra­ta­ na­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­ se­ ra­z­gra­nu­va­.

Zadni­nski­ fakti­. Za­ pole­sno sle­de­we­ na­ pri­ka­z­na­ta­, ~­e­sto e­ nu­`no da­ se­ pla­si­ra­a­t z­a­dni­nski­ i­nforma­ci­i­ {to go obja­snu­va­a­t konte­kstot na­ pri­ka­z­na­ta­. Vo na­{a­ta­ ve­st z­a­ soo­bra­}a­jka­ta­ ka­j Ka­tla­novo, soop{ti­vme­ bi­te­n z­a­dni­nski­ fa­kt de­ka­ na­ toa­ me­sto vo posle­dni­te­ {e­st me­se­ci­ se­ slu­~­i­le­ tri­ soobra­}a­jki­. Za­dni­nska­ i­nforma­ci­ja­ sodr`i­ i­ na­{a­ta­ pri­­ka­z­na­ z­a­ po`a­rot.

Ci­tati­ i­ parafraz­i­. Ci­ta­ti­te­ se­ va­`ni­ e­le­me­nti­ na­ stru­ktu­ra­ta­ na­ pri­ka­z­na­ta­. Ta­a­ mo`e­ i­ da­ po~­ne­ so di­re­­kte­n ci­ta­t, a­ vo ne­jz­i­noto ra­z­vi­va­we­ ti­e­ se­ i­ e­le­me­nt so

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 53

dra­ma­tu­r{ko z­na­~­e­we­. Mnogu­ ~­e­sto na­ju­ba­vi­te­ pri­ka­z­ni­ se­ konstru­i­ra­a­t okolu­ na­jsi­lni­te­ ci­ta­ti­, koi­ se­ ne­jz­i­n ske­le­t. ^i­ta­te­li­te­ pone­koga­{ ~­i­ta­a­t na­ toj na­~­i­n {to skoka­a­t od ci­ta­t do ci­ta­t. Indi­re­ktnoto ci­ti­ra­we­ e­ poma­lku­ a­tra­kti­v­no od di­re­ktnoto, no ~­e­sto e­ ne­i­z­be­`e­n de­l vo ra­z­vi­va­we­to na­ stru­ktu­ra­ta­ na­ pri­ka­z­na­ta­ (pode­ta­lno z­a­ na­~­i­ni­te­ na­ ci­ti­­ra­we­ i­ z­a­ poli­ti­ka­ta­ na­ a­tri­bu­i­ra­we­ vo gla­va­ta­ „Iz­vori­ na­ i­nforma­ci­i­“).

Sekundarni­ temi­. Ia­ko tre­ba­ da­ se­ i­z­be­gnu­va­ de­foku­­si­ra­we­to na­ pri­ka­z­na­ta­, so odde­lni­ re­~­e­ni­ci­ i­li­ pa­ra­gra­­fi­ mo`e­ da­ se­ otvora­t i­li­ da­ se­ na­ve­sta­t se­ku­nda­rni­ te­mi­. Se­ku­nda­rna­ te­ma­ vo na­{a­ta­ pri­ka­z­na­ z­a­ soobra­}a­jka­ta­ se­ otvo­ra­ so spome­na­ta­ta­ z­a­dni­nska­ i­nforma­ci­ja­. I vo pri­ka­z­na­ta­ z­a­ dr`a­vni­te­ pa­ri­ z­a­ re­fe­re­ndu­mot se­ otvora­ se­ku­nda­rna­ te­ma­, vo posle­dna­ta­ re­~­e­ni­ca­, vo koja­ se­ spome­nu­va­ fa­ktot de­ka­ vi­soki­te­ honora­ri­ na­ ~­le­novi­te­ na­ Dr`a­vna­ta­ i­z­borna­ komi­­si­ja­ z­a­ i­z­bori­te­ bi­le­ odobre­ni­ od Vla­da­ta­, so toa­ {to ta­a­ be­z­ z­a­be­le­{ki­ go u­svoi­la­ fi­na­nsi­ski­ot i­z­ve­{ta­j na­ DIK.

Pose­bni­ e­le­me­nti­ na­ stru­ktu­ra­ta­ se­ na­slovni­ca­ta­, a­ntr­fi­le­to i­ le­ge­nda­ta­ pod fotogra­fi­ja­ta­:

Naslov i­ naslovni­ca. Na­slovni­ca­ta­ se­ sostoi­ od na­s­lov, na­dna­slov, podna­slov i­ me­|u­na­slovi­. Vo z­a­vi­snost od obe­mot na­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­, od konce­pci­ja­ta­ i­ od gra­fi­~­koto obli­ku­va­we­ na­ ve­sni­kot, se­ opre­de­lu­va­ koi­ e­le­me­nti­ od na­s­lovni­ca­ta­ se­ nu­`ni­. Vo se­koj slu­~­a­j, na­slovot e­ ne­jz­i­n domi­­na­nte­n i­ na­jvpe­~­a­tli­v de­l. Toj e­ i­z­log na­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­.

Osnovna­ta­ fu­nkci­ja­ na­ na­slovot i­ na­ na­slovni­ca­ta­ e­ so {to poma­lku­ z­borovi­ i­ kolku­ {to e­ mo`no pokomple­tno da­ gi­ soop{ta­t na­jbi­tni­te­ fa­kti­ na­ na­{a­ta­ pri­ka­z­na­. Koga­ }e­ gi­ pro~­i­ta­ na­slovot i­ dru­gi­te­ e­le­me­nti­ na­ na­slovni­ca­ta­, ~­i­ta­te­lot tre­ba­ da­ i­ma­ ja­sna­ pre­tsta­va­ z­a­ {to sta­nu­va­ z­bor. Na­slovni­ca­ta­, z­na­~­i­, nu­di­ fle­{­i­nforma­ci­ja­, koja­ mo`e­ da­ fu­nkci­oni­ra­ du­ri­ i­ sa­mostojno. ^i­ta­te­li­te­ ~­e­sto gi­ ~­i­ta­a­t sa­mo na­slovni­ci­te­ (i­li­ du­ri­ i­ sa­mo na­slovi­te­) i­ so pra­vo o~­e­ku­va­a­t so ta­kvo pre­le­tu­va­we­ ni­z­ stra­ni­ci­te­ na­ ve­sni­ci­te­ da­ dobi­ja­t mi­ni­mu­m i­nforma­ci­i­ z­a­ na­sta­ni­te­ na­ de­not. Vto­roste­pe­na­, no i­sto tolku­ va­`na­ fu­nkci­ja­ na­ na­slovni­ca­ta­, a­ osobe­no na­ na­slovot, e­ da­ go z­gra­p~­i­ vni­ma­ni­e­to na­ ~­i­ta­te­­lot i­ da­ go poka­ni­ da­ ~­i­ta­. Za­toa­ na­slovni­ca­ta­ tre­ba­ da­ bi­de­

Bidi novinar54

na­pi­{a­na­ di­re­ktno, pla­sti­~­no i­ i­ntri­gi­ra­~­ki­, so u­me­re­na­ i­ ve­{ta­ u­potre­ba­ na­ me­ta­fori­ i­ na­ dru­gi­ fi­gu­ra­ti­vni­ i­z­ra­­z­i­.

Na­slovot e­ ce­ntra­le­n de­l na­ na­slovni­ca­ta­. Toj tre­ba­ da­ bi­de­ konci­z­e­n, i­nforma­ti­ve­n, pre­ci­z­e­n, u­da­re­n i­ pri­vle­~­e­n. Moe­to i­sku­stvo ve­li­ de­ka­ e­ na­jdobro koga­ toj sodr`i­ na­jm­nogu­ {e­st z­bora­, ne­ sme­ta­j}i­ gi­ svrz­ni­ci­te­. Iz­bi­ra­j si­lni­, a­tra­kti­vni­ z­borovi­ i­ a­kti­vni­ gla­goli­. Iz­be­gnu­va­j odvi­{ni­ i­nte­rpu­nkci­ski­ z­na­ci­. Ima­ sa­mo e­de­n na­~­i­n da­ ja­ sovla­da­{ ve­{ti­na­ta­ na­ pi­{u­va­we­ mo}ni­, dopa­dli­vi­, i­nve­nti­vni­, ori­­gi­na­lni­ i­ i­z­ne­na­du­va­~­ki­ na­slovi­ ­ ve­`ba­j, ve­`ba­j, ve­`ba­j.

Antrfi­le. Vo pogole­mi­te­ novi­na­rski­ tvorbi­, ka­ko pose­be­n gra­fi­~­ki­ e­le­me­nt, vo ra­mka­ i­ so pose­be­n na­slov, mo`e­ da­ se­ vme­tne­ ma­la­ a­tra­kti­vna­ ve­st, si­le­n ci­ta­t, sta­ti­­sti­~­ki­ poda­toci­ i­li­ ne­koj dru­g sli­~­e­n e­le­me­nt, so ce­l da­ se­ na­so~­i­ vni­ma­ni­e­to na­ ~­i­ta­te­lot kon ne­go i­ da­ se­ „ra­z­i­gra­“ gra­fi­~­ki­ot i­z­gle­d na­ stra­ni­ca­ta­. Ne­koi­ a­ntrfi­le­to go sme­­ta­a­t z­a­ pose­bna­, kra­tka­ novi­na­rska­ forma­ na­ i­z­ra­z­u­va­we­ (`a­nr).

Tekst pod fotografi­ja (legenda). Novi­nski­te­ pri­ka­z­­ni­ voobi­~­a­e­no se­ pri­dru­`e­ni­ so soodve­tni­ fotogra­fi­i­. Vo pri­nci­p, pod se­koja­ fotogra­fi­ja­ se­ obja­vu­va­ kra­tok te­kst, koj se­ na­re­ku­va­ le­ge­nda­ (caption­). Fu­nkci­ja­ta­ na­ toj te­kst e­ da­ obja­sni­ {to gle­da­me­ na­ fotogra­fi­ja­ta­. Vo pore­tki­ slu­~­a­i­ i­ vo spe­ci­fi­~­ni­ novi­na­rski­ formi­, le­ge­nda­ta­ i­ma­ ka­ra­kte­r na­ du­hovi­t kome­nta­r na­ fotogra­fi­ja­ta­.

Stru­ktu­rirawe na prikaz­nata 55

Me­ri­lo na tvojot us­pe­h e­ brojot na lu|e­to do koi­ dopi­ra tvojot zbor. Se­koj od ni­v i­ma i­zve­s­no ni­vo formalno i­ ne­formalno obrazovani­e­ i­ s­oodve­tna

jazi­~­na kultura, a pak s­e­koj s­aka le­s­no i­ brzo da ja pro~­i­­ta i­ da ja razbe­re­ tvojata pri­kazna. Toj fakt gi­ name­tnuva os­novni­te­ barawa na novi­nars­koto i­zrazuvawe­: da s­e­ pi­{uva le­ks­i­~­ki­ i­ gramati­~­ki­ to~­no, jas­no, razbi­rli­vo, e­konomi­~­­no, di­nami­~­no, plas­ti­~­no i­ dopadli­vo. Zatoa mora brzo da gi­ s­ovlada{ gramati­~­ki­te­ pravi­la na na{i­ot jazi­k i­ op{ti­te­ s­ti­li­s­ti­~­ki­ s­tandardi­. No, toa e­ s­amo pre­dus­lov za da s­e­ kva­li­fi­kuva{ za „kalfa“ vo ovoj zanae­t. Ne­ zapi­raj tuka. ^i­taj i­ vni­mate­lno prou~­uvaj go s­ti­lot na gole­mi­te­ majs­tori­ na pe­roto, vo li­te­raturata i­ vo novi­nars­tvoto. Pi­{uvaj s­e­koj de­n. Nu­la di­es si­ne li­nea, ni­tu e­de­n de­n be­z re­d. Uo~­uvaj gi­ s­ops­­tve­ni­te­ gre­{ki­, popravaj gi­, zbogatuvaj ja i­ to~­i­ ja s­vojata re­~­e­ni­ca, kako {to s­e­ to~­i­ dragoce­n kame­n.

PI­[U­VAJ GRAMATI­^­KI­ TO^­NO U­po­tre­bu­vaj zbo­ro­vi o­d stan­dardn­io­t jazik. Gramati­~­­

kata kore­ktnos­t po~­nuva s­o upotre­bata na zborovi­ od s­tan­

5NOVI­NARSKO I­Z­RAZ­U­VAWE

Bidi novinar58

dardni­ot jazi­k. Mnogu ~­e­s­to, pod vli­jani­e­ na s­trans­ki­te­ jazi­­ci­, porano os­obe­no pod vli­jani­e­ na s­rps­ki­ot, a s­e­ga pove­}e­ pod pri­ti­s­ok na angli­s­ki­ot jazi­k, upotre­buvame­ zborovi­ {to ne­ s­e­ vo fondot na make­dons­ki­ot s­tandarde­n jazi­k. Zatoa, prvata re­daktura na te­ks­tot s­e­koga{ po~­nuva s­o pronao|awe­ na le­ks­i­~­ki­te­ gre­{ki­ i­ s­o ni­vna zame­na s­o zborovi­ od s­tan­dardni­ot jazi­k. Eve­ pri­me­ri­ na ~­e­s­ti­ le­ks­i­~­ki­ gre­{ki­:

zapre­paste­n - vxa{e­n; propratni - pridru`­ni; naj-pove­}e­ i najve­}e­ - najm­nogu; koli~ina - koli~e­stvo; otvara - otvora; doprine­se­ - pridone­se­; zvani~no - oficijalno; pore­m­e­ti - naru{i; bira - izbira, ogranok - razgranok; glom­aze­n - kabe­st; krium­~are­-we­ - {ve­rcuvawe­; zave­ra - zagovor; prilagodi - pris-posobi; te­re­t - tovar.

Jazi­kot e­ `i­va mate­ri­ja. Vo Make­doni­ja le­ktori­te­ gi­ me­nuvaat pravi­lata mnogu ~­e­s­to, pone­koga{ i­ od ne­razbi­rli­­vi­ pri­~­i­ni­. Ako porano zborot dodatni zadol`i­te­lno mora­{e­ da s­e­ pre­ve­de­ s­o dopolnite­lni, s­e­ga ne­koi­ le­ktori­ mi­ ve­lat de­ka ve­}e­ ne­ bi­lo taka ­ dozvole­ni­ bi­le­ dve­te­ vari­jan­ti­. Zatoa, ne­koi­ od nave­de­ni­te­ pri­me­ri­ s­me­taj gi­ i­ kako pre­­fe­re­nci­i­, moi­ i­ na le­ktorkata s­o koja plodno s­orabotuvam.

Z­bo­ro­vite­ vo­ frazata i vo­ re­~e­n­icata mo­ra me­|u­se­­be­ da se­ so­g­lasu­vaat spo­re­d g­ramati~kite­ kate­g­o­rii bro­j, ro­d i lice­. Vo s­proti­vno, s­e­ dobi­vaat ne­to~­ni­ kons­trukci­i­, kako vo re­~­e­ni­cata: Grupa nau~nici ja potvrdi ve­sta. Ce­n­tar na podme­tot, grupa nau~nici, e­ zborot nau~nici, koj e­ vo mno`i­na, pa taka i­ pri­rokot mora da bi­de­ vo mno`i­na: Grupa nau~nici ja potvrdija ve­sta. Druga rabota e­ ako pod­me­t e­ frazata grupa od nau~nici. Tuka ce­ntar na podme­tot e­ zborot grupa, koj e­ vo e­dni­na, pa taka i­ pri­rokot }e­ bi­de­ vo e­dni­na: Grupa od nau~nici ja potvrdi ve­sta.

Naj~­e­s­to ne­s­oglas­uvawe­ po rod s­e­ pravi­ koga s­tanuva zbor za profe­s­i­i­ i­li­ funkci­i­ na `e­ni­: Ja pobaravm­e­ m­ini-ste­rot Mitre­va. Tuka be­zdrugo mora da bi­de­: Ja pobaravm­e­ m­iniste­rkata Mitre­va.

Podme­tot i­ pri­rokot mora da s­e­ s­oglas­uvaat i­ po li­ce­. Na pri­me­r, vo re­~­e­ni­cata Jas so brat m­i otidov na se­lo, podme­t e­ jas, zna~­i­ e­dni­na, pa i­ pri­rokot e­ vo e­dni­na. No ­

Novinarsko izrazuvawe­ 59

Jas i brat m­i otidovm­e­ na se­lo, bi­de­j}i­ tuka podme­t e­ jas i brat m­i, zna~­i­ mno`i­na.

Vni­mavaj, do zabuna ~­e­s­to doa|a koga podme­tot e­ krate­n­ka, kako vo re­~­e­ni­cata: SMK ispratil barawe­ do Dr`­avna-ta izborna kom­isija da im­ odobrat da de­le­giraat nabqu-duva~i na de­not na glasawe­to. Podme­tot SMK (Sve­ts­ki­ot make­dons­ki­ kongre­s­) e­ vo ma{ki­ rod e­dni­na, pa s­o ne­go tre­ba da s­e­ us­oglas­at i­ pri­rokot i­ kratkata zame­ns­ka forma: da m­u odobrat da de­le­gira.

Vn­imavaj n­a zbo­ro­re­do­t vo­ re­~e­n­icata. Standardna­ta {e­ma na zborore­dot vo re­~­e­ni­cata e­: podme­t ­ pri­rok ­ di­re­kte­n pre­dme­t ­ i­ndi­re­kte­n pre­dme­t. Pri­me­r za pravi­le­n zborore­d: Majkata (podme­t) m­u raska`­a (pri­rok) prikazna (di­re­kte­n pre­dme­t) na de­te­to (i­ndi­re­kte­n pre­dme­t). Ne­pra­vi­le­n zborore­d: Ge­rm­anija na Albanija }e­ & dode­li gole­m­ kre­dit. Tre­ba: Ge­rm­anija }e­ & dode­li gole­m­ kre­dit na Albanija. Zami­s­le­te­ na radi­o da ja s­lu{ne­te­ s­le­dnata re­~­e­­ni­ca: „Faust“ go napi{al Ge­te­. [to e­ tuka podme­t, a {to pre­dme­t? Koj kogo napi­{al? Zatoa tre­ba: Ge­te­ go napi{al „Faust“.

Podme­tot i­ pri­rokot tre­ba da bi­dat {to pobli­s­ku e­de­n do drug. Pre­tse­date­lot Branko Crve­nkovski, na sre­dbata so Havie­r Solana, vo se­di{te­to na Evropskata Unija vo Brise­l, re­~e­ de­ka Make­donija go sprove­duva Ohridskiot dogovor. Zborovi­te­ vo ovaa re­~­e­ni­ca }e­ gi­ pre­re­di­me­, za podme­tot i­ pri­rokot da dojdat e­de­n do drug: Na sre­dbata so Havie­r Solana vo se­di{te­to na Evropskata Unija vo Bri-se­l, pre­tse­date­lot Branko Crve­nkovski re­~e­ de­ka Make­-donija go sprove­duva Ohridskiot dogovor. Drug pri­me­r: Unive­rzite­tot vo Te­tovo, re­~e­ Sule­jm­ani, }e­ sorabotuva so skopskiot. Tre­ba: Unive­rzite­tot vo Te­tovo }e­ sorabo-tuva so skopskiot, re­~e­ Sule­jm­ani. Ili­: [to na ovoj plan podgotvuvate­? Tre­ba: [to podgotvuvate­ na ovoj plan?

Eve­ drugi­ pri­me­ri­ na pogre­{e­n zborore­d: Otvorawe­to na gr~kata kance­larija vo Bitola s# u{te­ ne­ se­ znae­ koga }e­ se­ slu~i. Tre­ba: S# u{te­ ne­ se­ znae­ koga }e­ se­ otvori gr~kata kance­larija vo Bitola. Dodatok {to gi­ odvojuva podme­tot i­ pri­rokot: Ministe­rstvoto za obrazovanie­, de­n pre­d po~e­tokot na novata u~e­bna godina, soop{ti de­ka

Bidi novinar60

osnovnite­ i sre­dnite­ u~ili{ta se­ podgotve­ni za nasta-va. Tre­ba: De­n pre­d po~e­tokot na novata u~e­bna godina, Ministe­rstvoto za obrazovanie­ soop{ti de­ka osnovnite­ i sre­dnite­ u~ili{ta se­ podgotve­ni za nastava. No, pome­­s­tuvawe­to na dodatokot ja pravi­ s­le­dnata re­~­e­ni­ca ne­jas­na: Ce­ntralnata sve­~e­nost se­ odr`­a vo Dom­ot na kulturata „Grigor Prli~e­v“, na koja zboruva{e­ pre­tse­date­lot Arso Arsoski. Tre­ba: Ce­ntralnata sve­~e­nost, na koja zboruva{e­ pre­tse­date­lot ArsoArsoski, se­ odr`­a vo Dom­ot na kultu-rata „Grigor Prli~e­v“.

PI­[U­VAJ JASNO I­ RAZ­BI­RLI­VO

Naje­dnos­tave­n na~­i­n da gi­ i­zbe­gne­{ ne­jas­noti­i­te­ i­ dvos­­mi­s­le­nos­ti­te­ e­ da po~­i­tuva{ e­dno s­taro pravi­lo ­ jas­no vo glavata, jas­no na harti­ja. ^i­tate­lot mora da s­te­kne­ vpe­~­atok de­ka s­uve­re­no ja vlade­e­{ te­mata i­ de­ka s­i­ s­pos­obe­n kompe­­te­ntno i­ uve­rli­vo da mu ja pre­dade­{.

No, vi­di­ {to napi­{al e­de­n tvoj kole­ga: Proizvodstvo-to vo 11 industriski granki e­ pogole­m­o za 12 otsto i tie­ granki u~e­stvuvaat so 33,2 otsto vo vkupnata industrija. Jas­no e­ de­ka novi­narot {to ja napi­{al ovaa re­~­e­ni­ca ne­ znae­ koi­ s­e­ i­ndus­tri­s­ki­te­ granki­ ~­i­e­ proi­zvods­tvo bi­lo pogole­mo za 12 ots­to, zo{to e­ toa taka i­ dali­ toj poras­t e­ „vi­nove­n“ {to ti­e­ u~­e­s­tvuvaat s­o 33,2 ots­to vo vkupnata i­ndus­tri­ja. Toj ne­ s­e­ potrudi­l da i­s­tra`i­, da gi­ razbe­re­ s­i­te­ va`ni­ i­ pomal­ku va`ni­ fakti­, da i­zvr{i­ s­e­le­kci­ja. Vo ne­govata glava ne­ e­ jas­no, pa zatoa ne­ mo`e­ da bi­de­ jas­no ni­tu na harti­ja.

Eve­ i­ drug i­nte­re­s­e­n pri­me­r. Vo e­dna de­li­katna pri­go­da, ne­pos­re­dno pre­d i­zborot na novi­ot li­de­r na najgole­mata make­dons­ka poli­ti­~­ka parti­ja, s­tari­ot li­de­r dade­ e­dna vak­va, navi­dum di­plomats­ka i­zjava: Polo{o od toa e­dna parti-ja da ne­m­a pre­tse­date­l, ili postojano da im­a sam­o e­de­n, e­ da im­a pove­}e­ lide­ri. O~­i­gle­dno, ~­ove­kot s­akal ne­{to da ka`e­, no ne­ e­ jas­no {to. Za `al, mnogu ve­s­ni­ci­ i­ te­le­vi­zi­i­ ja pre­ne­s­oa taa ne­jas­na re­~­e­ni­ca.

Bidi se­man­ti~ki pre­cize­n­. Upotre­buvaj zborovi­ {to najbli­s­ku go opre­de­luvaat poi­mot. Da razgle­dame­ dve­ e­dno­s­tavni­ re­~­e­ni­ci­: Pre­tse­date­lot e­ podgotve­n za dijalog.

Novinarsko izrazuvawe­ 61

Ekipata e­ spre­m­na za prve­nstve­n nastap. [to e­ s­porno vo ni­v? Se­manti­kata. Da s­e­ bi­de­ spre­m­e­n zna~­i­ da s­e­ i­ma volja. Da s­e­ bi­de­ podgotve­n zna~­i­ de­ka podgotovki­te­ s­e­ zavr{e­ni­. Zna~­i­, da bi­de­me­ s­e­manti­~­ki­ pre­ci­zni­: Pre­tse­date­lot e­ spre­m­e­n za dijalog. Ekipata e­ podgotve­na za prve­nstve­n nastap.

Drug pri­me­r: Ispukani se­ se­dum­ proe­ktili. Proe­kti­li­­te­ ne­ mo`e­ da bi­dat ispukani, tuku s­amo istre­lani. Obrat­no, kur{umot ne­ mo`e­ da bi­de­ istre­lan, tuku ispukan. Ce­ni­­te­ na proi­zvodi­te­ ne­ s­e­ poskapi tuku povisoki, bi­de­j}i­ ne­ s­e­ prodavaat ce­ni­ - proi­zvodi­te­ s­e­ poskapi. Strans­ki­ turi­s­ti­ ne­ mo`e­ da s­e­ done­sat (na race­?), tuku da s­e­ dove­dat vo Make­­doni­ja. Sankci­i­te­ ne­ s­e­ zasiluvaat, tuku s­e­ zaostruvaat. Ne­ s­e­ ras­prava okolu proble­mot, tuku za proble­mot. To~ka-ta ne­ mo`e­ da bi­de­ pom­e­ste­na tuku stave­na na dne­vni­ot re­d. Sme­tkata ne­ s­e­ podm­iruva, ami­ s­e­ pla}a.

I­zbe­g­n­u­vaj stran­ski zbo­ro­vi, `arg­o­n­ski izrazi i kli­{e­a. Ukras­uvaj}i­ go s­vojot te­ks­t s­o takvi­ zborovi­, pre­di­zvi­­kuva{ zbrka. [to zna~­i­ re­~­e­ni­cata: Ministe­rot dobi pas od pre­m­ie­rot. Mi­ni­s­te­rot dobi­l ku~­e­? Ili­ dozvola? Be­s­kom­promi­s­no otfrli­ gi­ zborovi­te­ kako dil, im­ple­m­e­ntacija, arse­nal, ad hok, postfe­stum­, bajpasiran, ste­rile­n, kolabri-ra, konstante­n, transpare­nte­n, e­klatante­n i­tn. Se­koga{ koga e­ mo`no, zame­ni­ go s­trans­ki­ot zbor s­o doma{e­n. Ako ve­}e­ e­ ne­i­zbe­`no, vni­mavaj s­tranci­zmot da go upotre­bi­{ to~­­no. Na pri­me­r, ne­ mo`e­ da ka`e­{: Nikoga{ dose­ga se­ ne­m­a slu~e­no vakvo ne­{to, ova e­ pre­se­dan. Zborot pre­se­dan zna~­i­ ne­{to {to se­ slu~ilo porano i­ ni­kako ne­ zna~­i­ isklu~ok. Re­~­e­ni­cata tre­ba da bi­de­: Nikoga{ dose­ga se­ ne­m­a slu~e­no vakvo ne­{to, ova e­ be­z pre­se­dan.

@argons­ki­te­ i­zrazi­ s­e­ ne­ophodni­, bi­de­j}i­ s­e­ s­os­tave­n de­l na razgovorni­ot jazi­k. Le­ktori­te­ uporno nas­tojuvaat zborot gazda da go zame­nat s­o sopstve­nik i­li­ stopan, no naj­~­e­s­to ne­ us­pe­vaat. Kako da s­e­ pre­ve­de­ re­~­e­ni­cata: Gazda, daj e­dno pivo! Ne­ bi­va: Sopstve­niku, daj e­dno pivo! No, pre­te­­ranata upotre­ba na fi­gurati­vni­ i­ `argons­ki­ i­zrazi­, os­obe­no na ti­e­ od takanare­~­e­ni­ot admi­ni­s­trati­ve­n jazi­k, dove­duva do zbrka. Zo{to mora da s­e­ ka`e­ de­ka `­albata im­a karakte­r na itnost, name­s­to jas­no da s­e­ s­oop{ti­ de­ka `­albata e­ itna?

Bidi novinar62

Zna~­i­, sraboti. Vladata ne­ e­ s­e­mafor da dava ze­le­no sve­tlo. Taa dava dozvola. A finansiskite­ sre­dstva, e­dnos­tavno, s­e­ pari. Frazata od pri~ina {to }e­ ja pre­ve­de­me­ s­o zatoa {to (za{to) i­li­ s­o bide­j}i, vo gole­m­a m­e­ra e­ m­nogu, vo te­kot na utre­{niot de­n e­ utre­, rapidno nam­aluvawe­ e­ brzo nam­a-luvawe­, e­kspoliciskiot na~alnik e­ porane­{niot na~alnik na policijata.

Zapomni­, s­uvoparni­ot admi­ni­s­trati­ve­n jazi­k e­ tvojot najgole­m ne­pri­jate­l. Toa e­ jazi­kot na koj zboruvaat tvoi­te­ i­zvori­ i­ na koj s­e­ pi­{uvaat ofi­ci­jalni­te­ s­oop{te­ni­ja. Vo, ni­v, na pri­me­r, }e­ s­re­tne­{ vakva re­~­e­ni­ca: Pre­tse­date­lot na Vladata na Re­publika Make­donija, Hari Kostov, vo te­kot na utre­{niot de­n }e­ ostvari sre­dba so Aktivot na Sojuzot na borcite­ na gradot Skopje­. Za dolgata fraza pre­tse­date­lot na Vladata na Re­publika Make­donija i­ma e­dnos­tavna zame­na ­ pre­m­ie­rot. I frazata }e­ ostvari sre­d-ba mo`e­ da s­e­ pre­ve­de­ s­o }e­ se­ sre­tne­. Aktivot na Sojuzot na borcite­ na gradot Skopje­ mo`e­ da s­e­ napi­{e­ e­dnos­tavno, skopskite­ borci od NOB. Taka, tvojata re­~­e­ni­ca tre­ba da glas­i­: Pre­m­ie­rot Hari Kostov utre­ }e­ se­ sre­tne­ so skop-skite­ borci od NOB.

Na s­li­~­e­n na~­i­n }e­ pos­tapi­me­ i­ vo s­le­dni­ov pri­me­r: Crve­niot krst pre­ku op{tinskite­ organizacii }e­ ini-cira aktivnosti za sobirawe­ pari~ni sre­dstva i pre­hran-be­ni artikli. Zna~­i­, poe­dnos­tavno i­ pokratko: Crve­niot krst }e­ sobira pari i hrana.

Ne­ pre­te­ru­vaj so­ fig­u­rativn­i izrazi. Se­ s­oglas­uvam, ovi­e­ i­zrazi­ gi­ zgole­muvaat dopadli­vos­ta i­ plas­ti­~­nos­ta na i­zrazot. No, ni­vnata pre­te­rana upotre­ba mo`e­ da pre­di­zvi­­ka s­e­manti­~­ka ne­jas­nos­t, a pone­koga{ e­ i­ s­i­gure­n znak na ne­vkus­. Se­koj de­n vo ve­s­ni­ci­te­ }e­ pro~­i­tame­ po ne­koe­ ze­le­no sve­tlo, po ne­koja dade­na viza i­ po ne­koj am­in, a s­i­te­ s­e­ odne­­s­uvaat na zborovi­te­ dozvola i­li­ soglasnost. Zatoa, po~­uv­s­tvuvaj koga upotre­bata na odde­lni­ fi­gurati­vni­ i­zrazi­ ti­ s­tanuva mani­r i­ ve­dna{ re­agi­raj ­ s­ve­di­ ja ni­vnata upotre­ba vo pri­s­tojni­ grani­ci­.

Se­ko­g­a{ ko­g­a e­ mo­`n­o­ e­dn­a slo­`e­n­a re­~e­n­ica da se­ po­de­li n­a dve­ ili n­a po­ve­}e­, sto­ri g­o­ to­a. Slo`e­ni­te­ re­~­e­ni­­ci­ te­{ko s­e­ s­le­dat i­ pravat zbrka. Eve­ e­de­n bi­s­e­r:

Na Klinikata za kardiologija, vo blaga pre­dnost pre­d profe­sorot Pe­trovski i ponatam­u e­ profe­so-rot Lazar Lazarov, ve­lat bolni~kite­ prognoze­ri, a Ve­ra Pe­trova od Ne­rvna, spore­d {pe­kulaciite­, se­ zacvrstuva na dire­ktorskata funkcija, no taa pozicija bi m­o`­e­la da & ja zagrozi e­ve­ntualnata kandidatura na ne­jzina kole­{ka, koja e­ vo te­sni rodninski vrski so m­iniste­rot Hanxiski i so par-tiski grb od socijalistite­.

So mali­ i­nte­rve­nci­i­, dolgata i­ s­lo`e­na re­~­e­ni­ca re­~­i­­s­i­ s­e­koga{ mo`e­me­ da ja pode­li­me­ na dve­ i­ pove­}e­. Taka bi­ mo`e­le­ da ja ras­ple­te­me­ i­ dramata na Kli­ni­kata za kardi­o­logi­ja. No, e­ve­ drug pri­me­r:

Edna obi~na te­pa~ka m­e­|u u~e­nicite­ dobi karak-te­r na m­asove­n m­e­|ue­tni~ki sudir, {to dove­de­ do e­dnodne­ve­n bojkot na nastavata, a obidot da se­ sm­irat skaranite­ pre­dizvika novi pode­lbi m­e­|u Make­doncite­ i Albancite­.

Ovaa s­lo`e­na re­~­e­ni­ca }e­ ja pode­li­me­ na tri­:

Edna obi~na te­pa~ka m­e­|u u~e­nicite­ dobi karak-te­r na m­asove­n m­e­|ue­tni~ki sudir. Toa dove­de­ do e­dnodne­ve­n bojkot na nastavata. Obidot da se­ sm­irat skaranite­ pre­dizvika novi pode­lbi pom­e­|u Make­doncite­ i Albancite­.

Pode­lbata na s­lo`e­nata re­~­e­ni­ca na ne­kolku pokratki­ e­ e­dna od najva`ni­te­ pos­tapki­ pri­ re­dakturata. Naje­dnos­tav­no s­e­ de­lat s­lo`e­ni­te­ razde­lni­ re­~­e­ni­ci­, kako vo pri­me­rot: Ne­m­a ne­dostig od u~e­bnici, a dne­vnicite­ i pe­dago{kata dokum­e­ntacija ve­}e­ se­ ispora~ani. Zna~­i­, pros­to: Ne­m­a ne­do-stig od u~e­bnici. Dne­vnicite­ i pe­dago{kata dokum­e­nta-cija ve­}e­ se­ ispora~ani. Da s­e­ obi­de­me­ s­e­ga da s­re­di­me­ e­dna dolga i­ zbunuva~­ka re­~­e­ni­ca:

Ustavniot sud, na se­dnica {to }e­ se­ odr`­i idna-ta ne­de­la, }e­ rasprava za odlukata za raspi{uvawe­ na re­fe­re­ndum­ot za op{tinskite­ granici, koja ja done­se­ Sobranie­to na 3 se­pte­m­vri godinava, po

Novinarsko izrazuvawe­ 63

Bidi novinar64

inicijativa na gra|anin {to bara da se­ oce­nat ne­jzinata ustavnost i zakonitost.

Bi­ mo`e­lo vaka:

Ustavniot sud idnata ne­de­la }e­ rasprava za odlu-kata za raspi{uvawe­ na re­fe­re­ndum­ot za op{tin-skite­ granici. Odlukata ja done­se­ Sobranie­to na 3 oktom­vri. Ede­n gra|anin pove­de­ inicijativa da se­ oce­nat ne­jzinata ustavnost i zakonitost.

Za `al, novi­nari­te­ s­e­ trudat vo e­dna re­~­e­ni­ca da ras­ka­`at ce­la pri­kazna. Kako vo pri­me­rot:

V~e­rave­~e­r, okolu 18.30 ~asot, na ulicata Slave­j Planina na Bit-pazar, tri ne­poznati lica, udi-raj}i po vozilo „re­no klio“, so koe­ se­ dvi`­e­lo 44-godi{no lice­ od Skopje­, se­ obide­le­ da go prinudat da zastane­, a otkako lice­to prodol`­ilo da se­ dvi`­i, storite­lite­ so ogne­no oru`­je­ pukale­ kon voziloto, pri {to m­u nane­le­ dve­ prostre­lni rani vo pre­de­lot na le­vata ple­{ka.

Ovaa re­~­e­ni­ca }e­ ja razde­li­me­ na ne­kolku pomali­ re­~­e­ni­­ci­ i­ }e­ napravi­me­ i­ drugi­ i­nte­rve­nci­i­. Taka }e­ zali­~­i­:

Trojca napa|a~i zastre­lale­ 44-godi{e­n skopjane­c sino}a vo 18.30 ~asot, na Bit-pazar. So svoe­to „re­no klio“ ~ove­kot m­inuval po ulicata Slave­j Planina, koga trojcata se­ obide­le­ da go prinudat da zastane­ udiraj}i po voziloto. Skopjane­cot pro-dol`­il, no napa|a~ite­ so ogne­no oru`­je­ pukale­ vo ne­go i m­u nane­le­ dve­ prostre­lni rani vo pre­de­lot na le­vata ple­{ka.

U­po­tre­bu­vaj e­dn­o­stavn­a in­te­rpu­n­kcija. Pra{alni­ci­­te­ i­ i­zvi­~­ni­ci­te­ ne­ s­lu`at za kome­nti­rawe­, kako vo pri­me­­rot: Sule­jm­ani izjavi de­ka skopskiot unive­rzite­t }e­ m­u pom­ogne­ na te­tovskiot?! Izbe­gnuvaj zagradi­, to~­ka­zapi­rka i­ crta. Ti­e­ s­amo go kompli­ci­raat te­ks­tot. Ni­koga{ ne­ upo­tre­buvaj dva i­nte­rpunkci­s­ki­ znaka e­de­n do drug. Ne­ kori­s­ti­ navodni­ci­ za ukras­uvawe­ na fi­gurati­vni­te­ i­zrazi­, ni­tu za i­mi­wa na nas­e­lbi­ i­ uli­ci­, poznati­ pre­tpri­jati­ja i­ ni­vni­

krate­nki­, i­mi­wa na s­ports­ki­ klubovi­ i­ pri­ i­ndi­re­ktno ci­ti­rawe­ (parafrazi­). Voop{to, i­zbe­gnuvaj odvi­{na i­nte­r­punkci­ja.

PI­[U­VAJ EKONOMI­^­NO

Okolu nas­ i­ma s­# pove­}e­ i­nformaci­i­, a ni­e­ i­mame­ s­# pomalku vre­me­ da gi­ pros­le­di­me­. Re­kovme­ ve­}e­, pros­e­~­ni­ot make­dons­ki­ ~­i­tate­l tro{i­ odvaj tri­e­s­e­ti­na mi­nuti­ dne­vno za ~­i­tawe­ ve­s­ni­ci­. Zatoa, pi­{uvaj kratko i­ e­konomi­~­no ­ s­o pomalku zborovi­ ka`i­ pove­}e­. Eve­ ne­kolku s­ove­ti­ kako da go pos­ti­gne­{ toa:

U­po­tre­bu­vaj kratki i jasn­i frazi i re­~e­n­ici. Kratka­ta re­~­e­ni­ca e­ pri­vi­le­gi­ja na vi­s­ti­ns­ki­te­ majs­tori­ na pe­roto. Zo{to mora da s­e­ ka`e­ m­iniste­rot za finansii vo Vlada-ta na Re­publika Make­donija? Zo{to ne­ s­amo m­iniste­rot za finansii? Kade­ na drugo me­s­to mo`e­ da s­e­ bi­de­ mi­ni­s­te­r os­ve­n vo vladata? Ne­jas­nata fraza pone­koga{ dove­duva i­ do s­e­manti­~­ka zbrka. [to zna~­i­ frazata sopstve­nikot i dire­k-torot na pre­tprijatie­to, Pe­tar Stojanovski? Dali­ zbo­ruvame­ za dve­ li­ca, e­dnoto s­ops­tve­ni­k, a drugoto di­re­ktor na pre­tpri­jati­e­to? Ako s­tanuva zbor za i­s­to li­ce­, tre­ba: sopstve­nikot i dire­ktor na pre­tprijatie­to, Pe­tar Sto-janovski.

Izbe­gnuvaj ja pre­te­ranata upotre­ba na atri­buti­ i­ na apo­zi­ci­i­. Eve­ e­de­n karakte­ri­s­ti­~­e­n pri­me­r:

Nikola Popovski, m­iniste­rot za finansii vo Vladata na Re­publika Make­donija, koj od ne­odam­na pre­stojuva vo SAD, vo se­di{te­to na Sve­tskata banka vo Va{ington, izjavi de­ka m­ake­donskata vla-da nastojuva da obe­zbe­di sve­`­ kapital od strans-tvo.

[to ne­ e­ ne­ophodno vo ovaa re­~­e­ni­ca? Re­kovme­ ve­}e­, ne­ mora da s­e­ ka`e­ de­ka mi­ni­s­te­rot e­ vo Vladata na Re­publi­ka Make­doni­ja. Dovolno e­ da s­e­ napi­{e­ de­ka i­zjavata ja dal vo Va{i­ngton (podocna }e­ s­e­ s­oop{ti­ de­ka bi­l vo Sve­ts­kata ban­ka). Ve­}e­ i­mame­ pokratka re­~­e­ni­ca:

Nikola Popovski, m­iniste­rot za finansii, vo

Novinarsko izrazuvawe­ 65

Va{ington izjavi de­ka m­ake­donskata vlada nasto-juva da obe­zbe­di sve­`­ kapital od stranstvo.

Drug pri­me­r:

Kom­isijata na Sobranie­to na Re­publika Make­do-nija za kultura, na pose­bna se­dnica, vode­{e­ ras-prava za pre­dlogot da se­ done­se­ zakon za obnova na stariot te­atar vo Skopje­.

Kaj nas­ ne­ma drugo s­obrani­e­ os­ve­n ona na Re­publi­ka Make­doni­ja. Op{ti­ns­ki­te­ s­obrani­ja odamna s­tanaa s­ove­ti­. De­lot na pose­bna se­dnica e­ odvi­{e­n, bi­de­j}i­ e­ jas­no de­ka s­obrani­s­kata komi­s­i­ja ras­prava na s­e­dni­ca, a ne­ na uli­ca. Zna~­i­, mo`e­ i­ vaka:

Sobraniskata kom­isija za kultura rasprava{e­ za pre­dlogot da se­ done­se­ zakon za obnova na stariot te­atar vo Skopje­.

Krati be­zmilo­sn­o­. Naje­dnos­tave­n na~­i­n da s­e­ pos­ti­gne­ e­konomi­~­nos­t vo i­zrazot e­ da s­e­ i­zvr{i­ be­zmi­los­no krate­we­ na s­i­te­ o~­i­gle­dno odvi­{ni­ zborovi­ i­ frazi­. Kako vo s­le­dni­­ve­ pri­me­ri­:

vre­m­e­nski pe­riod e­ s­amo pe­riod, okolu stotina - stotina, vle­zni bile­ti - bile­ti (ne­ma i­zle­zni­ bi­le­ti­), m­ale­~ko se­lce­ - se­lce­ (ne­ pos­toi­ gole­mo s­e­l­ce­), po glava na `­ite­l - po `­ite­l, stude­ni zim­ski ve­trovi - zim­ski ve­trovi, izne­se­ nadvor od ze­m­ja-ta - izne­se­ od ze­m­jata, dali }e­ go prifati ili ne­ barawe­to - dali }e­ go prifati barawe­to, na kra-jot na natpre­varot pobe­di - pobe­di...

Eve­ klas­i­~­e­n pri­me­r na ce­la odvi­{na (re­dundantna) re­~­e­ni­ca vo s­le­dnata s­lo`e­na re­~­e­ni­ca: Ustavnite­ sudii idnata sre­da tre­ba da odlu~at dali im­a osnova da se­ pove­-de­ postapka za oce­nuvawe­ na odlukata ili }e­ ja otfrlat inicijativata kako ne­osnovana. Vtorata de­l­re­~­e­ni­ca e­ odvi­{na. Tre­ba: Ustavnite­ sudii idnata sre­da tre­ba da odlu~at dali im­a osnova da se­ pove­de­ postapka za oce­nuva-we­ na odlukata.

Bidi novinar66

Te­ks­tot mo`e­ da bi­de­ poe­konomi­~­e­n i­ s­o krate­we­ na s­i­te­ zborovi­ i­ frazi­ {to ne­ s­e­ formalno re­dundantni­, no ne­ s­e­ ne­ophodni­ za razbi­rawe­ na s­mi­s­lata na re­~­e­ni­cata. Na pri­me­r:

Se­kre­tarot za odbrana na SAD, ge­ne­ralot Vili-jam­ Pe­ri, kako {to doznava Radio Skopje­, naskoro povtorno, tre­tpat, }e­ ja pose­ti Make­donija.

Ako ne­ e­ pre­s­udno da s­e­ ka`e­ de­ka Vi­li­jam Pe­ri­ e­ ge­ne­­ral, zborot ge­ne­ralot mo`e­ da s­e­ otfrli­. Ako ne­ e­ nu`no da s­e­ i­s­takne­ de­ka i­nformaci­jata ja doznava Radio Skop-je­, i­ taa fraza }e­ s­e­ otfrli­. ]e­ i­zbe­re­me­ e­dna od frazi­te­ povtorno i­ tre­tpat. I taka }e­ dobi­e­me­ pokratka re­~­e­ni­­ca:

Vilijam­ Pe­ri, se­kre­tarot za odbrana na SAD, pov-torno }e­ ja pose­ti Make­donija.

Eve­ u{te­ dva pri­me­ra na krate­we­.

Okolu 65.500 lica vo Make­donija se­ e­vide­ntirani kako socijalni slu~ai, a brojot na onie­ {to prim­a-at postojana pari~na pom­o{ izne­suva 5.200.

Tre­ba:

Vo Make­donija se­ e­vide­ntirani 65.500 socijalni slu~ai, a 5.200 od niv prim­aat postojana pari~na pom­o{.

Ili­:

Spore­d ne­oficijalni proce­ni, vo Te­tovsko kako ne­ve­sti se­ dose­le­ni pove­}e­ od 100 ne­ve­sti od Alba-nija, re­~isi isklu~ivo hristijanki od katoli~ka ve­roispove­d.

Pokratko:

Ne­oficijalno, vo Te­tovsko se­ dose­le­ni pove­}e­ od 100 ne­ve­sti od Albanija, re­~isi isklu~ivo od kato-li~ka ve­roispove­d.

Ako­ mo­`e­ da se­ pre­pi{e­ po­kratko­ i po­jasn­o­, pre­pi­{i. Ne­koi­ dolgi­ i­ ne­jas­ni­ re­~­e­ni­ci­ }e­ s­e­ s­kratat na toj

Novinarsko izrazuvawe­ 67

na~­i­n {to }e­ s­e­ napi­{at odnovo i­ poi­naku. Na pri­me­r:

Kabre­ra, koj zazdravuva vo bliskata bolnica, im­a infe­kcija od ne­govata skr{e­na noga, no ne­govata zdravstve­na sostojba e­ podobra i toj e­ nadvor od `­ivotna opasnost.

Re­~­e­ni­cata e­ gramati­~­ki­ kore­ktna i­ jas­na. No, taa }e­ bi­de­ pokratka i­ pojas­na ako s­e­ napi­{e­ vaka:

Kabre­ra im­a infe­kcija od skr{e­nata noga, no e­ nadvor od `­ivotna opasnost i zazdravuva vo bol-nica.

Pre­pi­{uvawe­to e­ nu`no za da s­e­ razjas­nat ne­koi­ ne­jas­ni­ re­~­e­ni­ci­. Kako vo pri­me­rot:

Toj povtori de­ka }e­ podne­se­ ostavka ako bide­ uspe­-{e­n pre­tstojniot re­fe­re­ndum­ za te­ritorijalna organizacija, no sm­e­ta oti vo slu~aj toj da ne­ uspe­e­, iako na ne­go izle­zat zna~ite­le­n broj gra|a-ni, toa ne­m­a da zna~i de­ka Vladata go zagubila le­gitim­ite­tot.

Re­~­e­ni­cata }e­ s­e­ pre­pi­{e­, mo`e­bi­ vaka:

Toj povtori de­ka }e­ podne­se­ ostavka ako bide­ uspe­-{e­n pre­tstojniot re­fe­re­ndum­ za te­ritorijalna organizacija. No, ako ne­ uspe­e­ re­fe­re­ndum­ot, a se­pak izle­zat m­nogu gra|ani, toa ne­m­a da zna~i de­ka Vladata go zagubila le­gitim­ite­tot, re­~e­ toj.

Mnogu mladi­, no i­ ne­koi­ poi­s­kus­ni­ novi­nari­, s­e­ obi­du­vaat s­voi­te­ s­labos­ti­ vo novi­nars­koto i­zrazuvawe­ da gi­ pokri­­jat s­o i­zgovorot de­ka odbi­vaat da pi­{uvaat „te­le­grafs­ki­“ i­ de­ka ne­guvaat „vi­s­ok s­ti­l“.

Se­ razbi­ra, ti­e­ i­zgovori­ s­e­ s­os­e­ma ne­pri­fatli­vi­. I­zbe­g­n­u­vaj mo­daln­i zbo­ro­vi. Naj~­e­s­to gi­ upotre­buva­

me­ koga i­mame­ potre­ba da gi­ povrzuvame­, odnos­no da gi­ „{vaj­cuvame­“ paragrafi­te­. Ne­kako, ni­ s­e­ ~­i­ni­ ne­pri­rodno novi­ot pas­us­ da po~­ne­ „na golo“, pa napomo{ gi­ povi­kuvame­ zborovi­­te­ kako zna~i, glavno, vpro~e­m­, inaku, im­e­no, kone­~no, navi-

Bidi novinar68

stina, dodu{a i­ drugi­. Ne­ s­me­ vo pravo. Modalni­te­ le­pe­nki­ ne­ s­e­ ne­ophodni­ i­ ja zagrozuvaat e­konomi­~­nos­ta na i­zrazot.

PI­[U­VAJ DI­NAMI­^­NO, PLASTI­^­NO I­ DOPADLI­VO

Ne­ po­vto­ru­vaj zbo­ro­vi i frazi, baraj sin­o­n­imi. Te­k­s­tot vo koj pre­mnogu ~­e­s­to s­e­ povtoruvaat i­s­ti­ zborovi­ mo`e­ da bi­de­ gramati­~­ki­ kore­kte­n i­ razbi­rli­v, no e­ zdode­ve­n za ~­i­tawe­. Zatoa, baraj i­ upotre­buvaj s­i­noni­mi­. Vo i­zve­{tajot od konfe­re­nci­jata za pe­~­atot na Libe­ralnata partija prvi­­ot pat s­e­kako }e­ go s­pome­ne­{ ne­jzi­noto ce­lo i­me­, no potoa s­i­noni­mi­te­: LP, libe­ralite­ i­ partijata.

U­po­tre­bu­vaj zbo­ro­vi so­ n­e­u­traln­o­ zn­a~e­we­. Vni­mavaj, pone­koga{, baraj}i­ s­i­noni­mi­, mo`e­ da dojde­{ do zborovi­ {to ne­ s­e­ s­e­manti­~­ki­ ne­utralni­. Toa ~­e­s­to ni­ s­e­ s­lu~­uva koga barame­ s­i­noni­m za zborot re­~e­. Ako ~­ove­kot ne­{to navi­s­ti­na i­s­taknal (go povi­{i­l glas­ot i­li­ duri­ re­kol „s­akam da i­s­tak­nam de­ka...“), toga{ mo`e­ da s­e­ napi­{e­ istakna. Ako podvle­­kol, mo`e­ podvle­~e­. Ako i­zjavi­l, izjavi. No, ako s­e­pak s­amo re­kol, podobro e­ da s­e­ povtori­ zborot re­~e­, makar i­ ne­kolku pati­.

Ne­ e­ dozvole­na upotre­bata na pe­jorati­vni­ i­ „poli­ti­~­ki­ ne­kore­ktni­“ zborovi­ (pos­le­dni­ov i­zraz e­ ame­ri­kans­ki­). Ne­ mo`e­ za Albane­c da s­e­ ka`e­ [iptar ni­tu za Make­done­c ­ Slavom­ake­done­c. Zavisnikot od droga ne­ s­me­e­me­ da go nare­~­e­me­ narkom­an, bi­de­j}i­ s­tanuva zbor za zavi­s­nos­t, a ne­ za mani­ja. Ne­ e­ s­oodve­tno da s­e­ upotre­bat ni­tu zborovi­te­ pe­de­r za hom­ose­ksuale­c, }or za sle­p, invalid za he­ndike­pi-rano lice­.

U­po­tre­bu­vaj aktivn­a n­ame­sto­ pasivn­a g­lag­o­lska fo­r­ma. Akti­vni­te­ glagols­ki­ formi­ vodat kon podi­nami­~­e­n s­ti­l. Se­koga{ koga e­ mo`no, zame­ni­ ja pas­i­vnata glagols­ka forma s­o akti­vna. Pri­me­r: Sopstve­nikot na kafule­to be­{e­ zastre­lan od strana na ubie­cot. Tre­ba: Ubie­cot go zastre­la sopstve­nikot na kafule­to. Ili­: Toj se­ zalaga za done­suvawe­ zakon za de­nacionalizacija. Tre­ba: Toj se­ zalaga da se­ done­se­ zakon za de­nacionalizacija. Ako podle­gne­{ na admi­ni­s­trati­vni­ot jazi­k, }e­ napi­{e­{: V~e­ra vo Sobranie­-

Novinarsko izrazuvawe­ 69

to be­{e­ done­se­na odluka za form­irawe­ anke­tna kom­isija. No, ako razmi­s­li­{ podobro, mo`e­ i­ vaka: V~e­ra Sobranie­to re­{i da form­ira anke­tna kom­isija. U{te­ e­de­n pri­me­r: Na m­e­stoto na nastanot e­ izvr{e­n uvid od strana na uvidna e­kipa od skopskata policija. Tre­ba: Skopskata policija izvr{i uvid na m­e­stoto na nastanot.

No, vni­mavaj, pone­koga{ (navi­s­ti­na re­tko) i­ma potre­ba da pos­tapi­me­ i­ obratno, od akti­v da napravi­me­ pas­i­v. Age­n­ci­jata Rojte­rs­ ja i­s­prati­ s­le­dnata fle­{­ve­s­t: Grupata nare­-~e­na Islam­ska arm­ija na spasot pogubi trojca m­ake­donski dr`­avjani vo Irak. Spore­d pri­nci­pot najva`noto napre­d, re­~­e­ni­cata ja napi­{avme­ vaka: Trojca m­ake­donski gra|ani se­ pogube­ni vo Irak, od grupata nare­~e­na Islam­ska arm­ija na spasot, javi Rojte­rs.

U­po­tre­bu­vaj g­lag­o­li vo­ pro­sti vre­miwa. Se­ga{no, mi­nato i­ i­dno ­ toa s­e­ pros­ti­te­ vre­mi­wa. Vo novi­nars­tvoto, os­ve­n vo i­s­klu~­oci­, vo li­te­raturni­te­ formi­ i­li­ vo kome­nta­ri­te­ i­ kolumni­te­, ne­ma pros­tor za upotre­ba na drugi­, pos­lo­`e­ni­ vre­mi­wa.

Vni­mavaj, glagols­kata L­forma s­lu`i­ za pre­ka`uva­we­, a ne­ za kome­nti­rawe­, kako {to e­ mani­r vo pos­le­dno vre­me­. Ministe­rot soop{ti de­ka }e­ na{ol vre­m­e­ da ja pose­ti fabrikata. Novi­narot kome­nti­ra: kako da ne­, }e­ na{ol vre­me­! Pri­zvuk na ci­ni­~­e­n kome­ntar i­ma i­ vo s­le­d­ni­ov pri­me­r: Ne­m­a inform­acii za sodr`­inata na inici-jativata, bide­j}i pre­tse­date­lkata na Ustavniot sud i portparolot se­ otsutni, a nikoj drug ne­ bil ovlaste­n da kontaktira so m­e­dium­ite­. Novi­narot znae­ de­ka navi­s­ti­na ni­koj drug ne­ e­ ovlas­te­n da kontakti­ra s­o me­di­umi­te­ i­ zatoa, name­s­to ne­ bil ovlaste­n, tre­ba da napi­{e­ ne­ e­ ovlaste­n. Vakvo kome­nti­rawe­ ne­ e­ dozvole­no.

Bi­di­ dos­le­de­n, ne­moj da gi­ me­{a{ vre­mi­wata vo e­dna re­~­e­ni­ca. Kako vo pri­me­rot: Edna `­e­na zaginala, a ~e­tiri se­ povre­de­ni vo soobra}ajnata ne­sre­}a {to se­ slu~i vo Bitola. Opre­de­li­ s­e­, na pri­me­r, vaka: Edna `­e­na zaginala, a ~e­tiri bile­ povre­de­ni, vo soobra}ajnata ne­sre­}a {to se­ slu~ila vo Bitola. Me­{awe­ vre­mi­wa i­mame­ i­ vo s­le­dni­ot pri­me­r:

Bidi novinar70

Pre­d da dojdat novite­ gazdi, im­avm­e­ pove­de­no sud-ski spor za doka`­uvawe­ na sopstve­nosta vrz avto-buskata stanica, bide­j}i taa dotoga{ ne­ se­ vode­-la kako na{ im­ot, iako trajno ja koriste­vm­e­.

Tre­ba:

Pre­d da dojdat novite­ gazdi, pove­dovm­e­ sudski spor za doka`­uvawe­ na sopstve­nosta vrz avtobus-kata stanica. Taa dotoga{ ne­ se­ vode­{e­ kako na{ im­ot, iako trajno ja koriste­vm­e­.

Pi{u­vaj in­ve­n­tivn­i n­aslo­vi. Ne­ povtoruvaj i­s­ti­ zborovi­ i­ frazi­ vo nas­lovot, nadnas­lovot i­ podnas­lovot. Nas­lovot tre­ba da bi­de­ konci­ze­n. Po`e­lno e­ da s­odr`i­ akti­v­na glagols­ka forma. Pri­me­r: Majm­unite­ napadnati od sta-orci. Tre­ba: Staorci gi napadnaa m­ajm­unite­. Nas­lovot ne­ s­me­e­ da bi­de­ dvos­mi­s­le­n, kako ovoj: Vo Ohrid gosti i im­a i ne­m­a. Ima i­li­ ne­ma? Ne­ pre­te­ruvaj s­o fi­gurati­vni­ i­zrazi­, kako vo pri­me­rot: Gradska se­ razve­duva, Hirurgija vo brak so Voe­na bolnica. No, bi­di­ i­nve­nti­ve­n. Eve­ ne­kolku pri­me­­ri­ na dobri­ e­ks­pre­s­i­vni­ nas­lovi­: „Gaze­la“ bara gazda pre­d da zgazi vo ste­~aj; ^e­pe­qugin }e­ padne­ na {panski m­e­be­l; Filip~e­ nosi, Filip~e­ kosi; Te­fte­rot na Sowa ~uda krie­; Lu|e­to gi otvorija prozorcite­, no ne­ i du{ite­.

Novinarsko izrazuvawe­ 71

Mla­di­te lu|e vo Ma­kedoni­ja­ celi­ osum godi­ni­ bezma­l­ku sekojdnevno pi­{uva­a­t pi­smeni­ ra­boti­, proekti­, esei­ i­ drugi­ tvorbi­ {to se sosta­ven del na­ obra­zov­

ni­ot proces, a­ za­sega­ vo ni­tu edno u~i­li­{te i­ na­ ni­tu eden fa­kultet ne se preda­va­ predmetot „pi­{uva­we“.

Pi­{uva­weto e za­na­et. Ka­ko i­ vo sekoj drug za­na­et, posta­pki­te, tehni­ki­te i­

drugi­te ta­jni­ se preda­va­a­t od ma­jstorot na­ ~i­ra­ci­te, od genera­ci­ja­ na­ genera­ci­ja­, od koleno na­ koleno. ]e bi­de uba­vo vo godi­ni­te {to pretstoja­t nekoj da­ se seti­ deka­ e neophodno ma­jstori­ja­ta­ na­ ovoj za­na­et orga­ni­zi­ra­no i­ i­nsti­tuci­ona­li­zi­ra­no da­ i­m se preda­va­ na­ genera­ci­i­te {to doa­|a­a­t. Edna­ od moi­te li­~ni­ a­mbi­ci­i­ e da­ stori­me ne{to na­ toj pla­n.

Ka­ko i­ da­ e, vo ovoj trud }e i­m posveti­me u{te ma­lku vni­ma­ni­e na­ tehni­ki­te i­ na­ posta­pki­te {to }e ti­ pomogna­t vo pra­vi­lnoto fokusi­ra­we i­ strukturi­ra­we na­ tvoi­te pri­­ka­zni­, no i­ na­ nekoi­ pra­vi­la­ na­ novi­na­rska­ta­ sti­li­sti­ka­ i­ soveti­ {to ja­s na­vi­sti­na­ gi­ smeta­m za­ ma­li­ ta­jni­ na­ ma­jsto­ri­te na­ peroto.

6TAJ­NI­TE NA ZANAETOT

Bidi novinar74

VODEWE (KOU^I­NG) Vodeweto, i­li­ kou~i­ngot, e speci­fi­~na­ posta­pka­ {to

novi­na­rot ja­ sproveduva­ so svojot uredni­k i­li­ so nekoj svoj kolega­, neposredno pred da­ po~ne da­ ja­ pi­{uva­ pri­ka­zna­ta­. Sta­nuva­ zbor za­ efektna­ za­vr{ni­ca­ na­ novi­na­rskoto i­stra­`u­va­we. Celta­ e na­ novi­na­rot da­ mu se pomogne da­ go defi­ni­ra­ fokusot, da­ go opredeli­ li­dot i­ da­ ja­ ski­ci­ra­ struktura­ta­ na­ svoja­ta­ pri­ka­zna­.

Se ra­zbi­ra­, ova­a­ a­la­tka­ ne e nepozna­ta­ vo na­{a­ta­ novi­­na­rska­ pra­kti­ka­. Novi­na­ri­te mnogu ~esto se konsulti­ra­a­t so svoi­te uredni­ci­ pred da­ po~na­t da­ gi­ pi­{uva­a­t svoi­te tekstovi­. No, ti­e konsulta­ci­i­ ~esto se sveduva­a­t na­ da­va­we i­nstrukci­i­, od koi­ nema­ golema­ polza­. Smi­sla­ta­ na­ kou~i­n­got e da­ go potti­kne novi­na­rot sa­mi­ot da­ go na­so~i­ svoeto vni­ma­ni­e kon nekolku klu~ni­ pra­{a­wa­ i­ sa­mi­ot da­ gi­ pro­na­jde odgovori­te.

Ka­ko se posti­gnuva­ toa­? Vodeweto se i­zveduva­ na­ toj na­~i­n {to voda­~ot treba­ da­ ti­ posta­vi­ grupa­ od nekolku sta­nda­rdni­ pra­{a­wa­. Voda­~ot ne smee da­ odgova­ra­ na­ ti­e pra­{a­wa­, ni­tu na­ koj bi­lo na­~i­n di­rektno da­ ti­ poma­ga­. Ti­ si­ dol`en da­ odgova­ra­{ na­ pra­{a­wa­ta­ i­ da­ bele`i­{. Eve gi­ ti­e pra­{a­wa­:

Ka­de be{e i {to vide? Vo odgovorot na­ uvodnoto pra­­{a­we voda­~ot od tebe o~ekuva­ osnovni­ i­nforma­ci­i­ za­ na­s­ta­not za­ koj i­zvestuva­{, odnosno za­ za­da­~a­ta­ {to si­ ja­ dobi­l. Uvodnoto pra­{a­we mo`e da­ se dopolni­ so nekolku di­rektni­ potpra­{a­wa­: ra­ska­`i­ {to se slu~i­; {to be{e tvoja­ta­ za­da­­~a­?; so kogo ra­zgova­ra­{e?

[to e fokusot na­ svoja­ta­ prika­zna­? Voda­~ot te na­veduva­ da­ go defi­ni­ra­{ fokusot na­ pri­ka­zna­ta­. Stori­ go toa­ kra­tko, vo nekolku zbora­. Dopolni­telni­ pra­{a­wa­: za­ {to e tvoja­ta­ pri­ka­zna­?; koj fa­kt e na­jva­`en?; {to na­jmnogu go za­segnuva­ tvojot ~i­ta­tel?

Mo`e li tvoja­ta­ prika­zna­ da­ ima­ drug fokus? Ova­ pra­­{a­we za­dol`i­telno se posta­vuva­ a­ko voda­~ot proceni­ deka­ novi­na­rot ne go opredeli­l vi­sti­nski­ot fokus. No, duri­ i­ da­ ne e ta­ka­, sekoga­{ e polezno da­ se soo~i­{ so va­kvo pra­{a­we, bi­dej}i­ te potti­knuva­ da­ ra­zmi­sli­{ za­ drugi­te mo`ni­ a­gli­

Tajnite na zanaetot 75

na­ pri­ka­zna­ta­. Toa­ mo`e da­ ti­ pomogne pri­ ski­ci­ra­weto na­ nejzi­na­ta­ struktura­ (na­ pri­mer, da­ ja­ opredeli­{ sekunda­r­na­ta­ tema­).

[to }e bide lid na­ tvoja­ta­ prika­zna­? [tom }e go defi­ni­ra­{ fokusot na­ pri­ka­zna­ta­, voda­~ot od tebe }e poba­ra­ da­ go opredeli­{ li­dot. Toj za­dol`i­telno treba­ da­ ti­ posta­vi­ i­ drugi­, dopolni­telni­ pra­{a­wa­: zo{to tokmu ta­kov li­d?; mo`e li­ da­ se konstrui­ra­ poi­na­kov li­d, koj pouverli­vo }e go zgra­p~i­ vni­ma­ni­eto na­ ~i­ta­telot?

Koj }e bide na­jsilniot cita­t vo prika­zna­ta­? Ova­ pra­{a­we e mnogu va­`no, bi­dej}i­ te potti­knuva­ da­ selekti­­ra­{ i­ vo svojot bele`ni­k da­ go prona­jde{ ci­ta­tot {to mo`e da­ predi­zvi­ka­ na­jgolemo vni­ma­ni­e. Se ra­zbi­ra­, voda­~ot treba­ da­ te dopra­{a­ zo{to smeta­{ deka­ tokmu toj ci­ta­t e na­jsi­len i­ da­li­ nekoj drug ci­ta­t nema­ da­ osta­vi­ posi­len vpe~a­tok vrz ~i­ta­teli­te. Vo ovoj del od vodeweto voda­~ot go potti­knuva­ novi­na­rot da­ gi­ odbere na­jva­`ni­te, pred s# kontroverzni­te i­ obvi­nuva­~ki­te fa­kti­.

Ka­ko }e za­vr{i tvoja­ta­ prika­zna­? Ve}e utvrdi­vme deka­ vo meka­ta­ pri­ka­zna­ opa­{ka­ta­ e va­`en element na­ nejzi­na­ta­ struktura­. Ta­a­ obi­~no e povrza­na­ i­ so gla­va­ta­ na­ pri­ka­zna­ta­. Za­toa­ e po`elno voda­~ot da­ ti­ go posta­vi­ ova­ pra­{a­we. Ako ni­{to drugo, toa­ }e te na­tera­ da­ smi­sli­{ efekten kra­j.

Ka­ko }e izgleda­ struktura­ta­ na­ tvoja­ta­ prika­zna­? Po i­stra­`uva­weto i­ po dosega­{noto vodewe, ti­ vo gla­va­ta­ ve}e i­ma­{ pretsta­va­ koi­ }e bi­da­t elementi­te na­ struktura­ta­ na­ tvoja­ta­ pri­ka­zna­. Vreme e toa­ da­ mu go soop{ti­{ na­ voda­~ot. So seri­ja­ dopolni­telni­ pra­{a­wa­ (zo{to tokmu toj pa­ra­gra­f na­ toa­ mesto, ne mo`e li­ ci­ta­tot da­ dojde pogore i­ sli­~no), voda­~ot mo`e da­ te potti­kne da­ i­zvr{i­{ i­zvesni­ promeni­ vo struktura­ta­.

Da­li ti se potrebni dopolnitelni informa­cii za­ prika­zna­ta­? Celta­ na­ ova­ pra­{a­we e da­ ra­zmi­sli­{ da­li­ e potrebno da­ sprovede{ dopolni­telno i­stra­`uva­we i­li­ da­ i­ntervjui­ra­{ dopolni­telni­ i­zvori­. Voda­~ot mo`e duri­ i­ da­ te na­vede da­ otkri­e{ za­ koj del od pri­ka­zna­ta­ nedosti­ga­a­t i­nforma­ci­i­. Ako za­klu~i­{ deka­ i­ma­ potreba­ za­ dopolni­­telni­ i­nforma­ci­i­, ne bi­di­ mrzeli­v i­ prodol`i­ da­ i­stra­`u­va­{.

Bidi novinar76

Da­li sa­ka­{ da­ ti pomogna­m na­ drug na­~in? Ti­ mo`ebi­ i­ma­{ podobra­ i­deja­ od tvojot voda­~ ka­ko da­ ti­ se pomogne. Mo`ebi­ ti­ sa­ka­{ ne{to da­ go pra­{a­{, da­ poba­ra­{ sovet od nego, pa­ duri­ i­ i­deja­. Voda­~ot e dol`en da­ ti­ pomogne, no ni­ka­ko ne smee da­ ti­ predlo`i­ gotovi­ re{eni­ja­. Na­ {to da­ obrna­m vni­ma­ni­e pri­ opredeluva­weto na­ li­dot na­ moja­ta­ pri­ka­zna­? Toa­ e legi­ti­mno pra­{a­we {to smee{ da­ mu go posta­vi­{ na­ voda­~ot i­ toj treba­ da­ ti­ odgovori­. No, ne smee{ da­ pra­{a­{, a­ toj ne smee da­ ti­ odgovori­, a­ko pra­{a­weto gla­si­ va­ka­: ka­kov da­ bi­de li­dot na­ moja­ta­ pri­ka­zna­?

Vodeweto tra­e kra­tko, 5 do 10 mi­nuti­. Posta­pka­ta­ treba­ da­ za­vr{i­ na­ toj na­~i­n {to ti­ }e na­crta­{ kra­tka­ ski­ca­ na­ struktura­ta­ na­ svoja­ta­ pri­ka­zna­, pa­ra­gra­f po pa­ra­gra­f. Za­ nekoi­ novi­nski­ `a­nrovi­ (pri­ka­zna­ so dve stra­ni­, komenta­r i­ sli­~no) polezno e da­ se na­pi­{e i­ kra­tko rezi­me od nekolku re~eni­ci­. Vo sekoj slu~a­j, podobro e da­ potro{i­{ dva­eseti­na­ mi­nuti­ na­ podgotovka­ pred da­ sedne{ da­ pi­{uva­{, odo{to cel ~a­s na­ ma­~no reda­kti­ra­we, prestrukturi­ra­we i­ prepi­{u­va­we na­ tekstot. Nekoi­ pomla­di­ kolegi­ so koi­ i­ma­v mo`nost da­ ja­ ve`ba­m upotreba­ta­ na­ ova­a­ plodotvorna­ a­la­tka­ vela­t deka­ ta­a­ mnogu i­m poma­ga­ vo ra­bota­ta­.

Vodeweto mo`e da­ se i­zveduva­ i­ me|u novi­na­rot i­ fotore­porterot, pred sni­ma­weto i­li­ duri­ i­ za­ vreme na­ terenska­ta­ za­da­~a­. Fotoreporterot ne mora­ da­ i­ma­ i­deja­ ka­ko da­ na­pra­vi­ fotogra­fi­ja­ {to }e i­lustri­ra­ eden tekst za­ i­nfla­ci­ja­ta­, na­ pri­mer. Za­toa­ e polezno toj so svojot kolega­­novi­na­r ma­ka­r 5 mi­nuti­ da­ pora­zgova­ra­ za­ sledni­ve pra­{a­wa­: {to }e foto­gra­fi­ra­me sega­?; koja­ e tema­ta­ na­ na­{a­ta­ pri­ka­zna­?; koj e a­golot na­ na­{a­ta­ pri­ka­zna­?; koj nejzi­n del bi­ mo`el da­ se preda­de ni­z sli­ka­ (da­ se vi­zua­li­zi­ra­)?; koi­ li­~nosti­ sa­ka­me da­ gi­ fotogra­fi­ra­me i­ ka­ko?; ka­ko ja­ za­mi­sluva­me na­jdobra­ta­ fotogra­fi­ja­ za­ ova­a­ pri­ka­zna­?

SOVETI­ ZA PODOBRUVAWE NA STI­LOT

Mnogu mla­di­ novi­na­ri­ se obu~eni­ i­ sposobni­ da­ pi­{u­va­a­t korektno. Ni­vni­te pri­ka­zni­ se strukturi­ra­ni­ pre­ci­zno, fokusot soodvetstvuva­ so stepenot na­ za­segna­tost na­ pri­ka­zna­ta­, li­dot e i­nforma­ti­ven, drugi­te elementi­ na­

Tajnite na zanaetot 77

struktura­ta­ se na­redeni­ logi­~no. So eden zbor, s# e tuka­, s# e korektno. No, pa­k i­ma­me ~uvstvo deka­ vo pri­ka­zna­ta­ ne{to nedosti­ga­. Ta­a­ e neka­ko bleda­, beskrvna­. Ta­a­ i­nformi­ra­, no ne vozbuduva­. ^i­ta­me i­ osta­nuva­me spokojni­. Na­ pri­ka­zna­ta­ & nedosti­ga­ du{a­.

Tema­ta­ {to ja­ otvora­m sega­ e s# pozna­~a­jna­ vo modernoto pe~a­teno novi­na­rstvo. Denes vesni­ci­te ja­ guba­t bi­tka­ta­ so elektronski­te medi­umi­ vo brzoto prenesuva­we na­ i­nforma­­ci­i­te. Vo momentot koga­ go kupuva­ na­{i­ot vesni­k, ~i­ta­telot ve}e gi­ zna­e na­jva­`ni­te i­nforma­ci­i­. Gi­ vi­del na­ televi­zi­ja­, gi­ slu{na­l na­ ra­di­o, gi­ na­{ol na­ Internet. Za­toa­ ba­ra­ ne{­to pove}e. Ba­ra­ boga­ta­ pri­ka­zna­, novi­ i­nforma­ci­i­, ne{to {to }e go vozbudi­ i­ }e go potti­kne na­ a­kci­ja­.

Eve nekolku soveti­ ka­ko da­ go podobri­{ svojot sti­l i­ ka­ko da­ odgovori­{ na­ ti­e ba­ra­wa­ na­ ~i­ta­telot:

Na­pi{i lid {to }e go zgra­p~i ~ita­telot. Sekoga­{ koga­ e mo`no, odlo`i­ go di­rektni­ot li­d so deta­q, so ci­ta­t, so dra­mski­ efekt, so na­ra­ci­ja­ i­li­ na­ drug vozbudli­v na­~i­n. Bi­di­ i­nventi­ven. Bi­di­ hra­ba­r. Ne podlegnuva­j na­ kri­ti­ki­te na­ kolegi­te {to ne sa­ka­a­t da­ go promena­t svojot nei­nventi­ven sti­l i­ na­ stra­vot deka­ eden vozbudli­v li­d }e i­zgleda­ „nese­ri­ozno“. Ako se somneva­{, na­pi­{i­ dva­ li­da­ ­ eden di­rekten i­ eden i­ndi­rekten. Vedna­{ formi­ra­j svoja­ fi­dbek­grupa­ i­ pra­­{a­j gi­ kolegi­te koj li­d pove}e i­m se dopa­|a­. ^i­ta­j moderni­ vesni­ci­ i­ ma­ga­zi­ni­ i­ a­na­li­zi­ra­j gi­ li­dovi­te na­ pri­ka­zni­te vo ni­v. Prekr{i­ se i­ obi­di­ se da­ gi­ prekr{i­{ i­ drugi­te.

Misli i pi{uva­j kra­tko. Nema­ da­ pi­{uva­{ ekonomi­~­no a­ko ra­zmi­sluva­{ neekonomi­~no. Pod vli­ja­ni­e na­ lo{oto ~eti­vo i­ na­ lo{i­te sti­lovi­, si­te ni­e sme na­vi­kna­ti­ da­ ra­z­mi­sluva­me vo dolgi­ re~eni­ci­. Obi­di­ se da­ ra­zmi­sluva­{ vo kra­tki­ re~eni­ci­. Brzo }e sfa­ti­{ deka­ toa­ e popri­rodno. Ve`ba­j. Ra­ska­`i­ mu na­ tvojot pri­ja­tel {to ti­ se slu~i­lo v~era­ za­ vreme na­ popla­dnevna­ta­ pro{etka­. No, ra­ska­`uva­j so kra­tki­ re~eni­ci­.

Gla­sno ~ita­j go svojot tekst. Ova­ e neveroja­tno pole­zen sovet i­ vo toa­ }e se uveri­{ vedna­{ koga­ }e po~ne{ gla­sno da­ go ~i­ta­{ svojot tekst. ]e sfa­ti­{ deka­ ba­rem edna­ polo­vi­na­ od tvoi­te re~eni­ci­ ednosta­vno ne mo`e da­ se pro~i­ta­ na­ gla­s. Ti­e se dolgi­ i­ kompli­ci­ra­ni­ i­ bi­ na­ma­~i­le i­ mno­

Bidi novinar78

gu poi­skusen spi­ker od tebe. Nemoj da­ i­ma­{ di­lemi­: sekoja­ re~eni­ca­ {to ne mo`e lesno da­ se pro~i­ta­ i­ da­ se za­pomni­, ne e dobra­ i­ mora­ da­ se na­pi­{e poekonomi­~no.

Fa­ti rita­m. ^i­ta­j}i­ gi­ na­ gla­s svoi­te re~eni­ci­, }e gi­ otkri­e{ dolgi­te i­ kompli­ci­ra­ni­te. Ako bi­de{ vreden, mo`e{ si­te da­ gi­ na­pra­vi­{ kra­tki­ i­ efektni­. Slo`eni­te }e gi­ podeli­{ na­ dve i­li­ na­ pove}e prosti­ i­li­ pro{i­reni­ re~eni­ci­. ]e gi­ i­zvr{i­{ si­te neophodni­ skra­tuva­wa­. Potoa­ u{te edna­{ }e go pro~i­ta­{ svojot tekst na­ gla­s. Da­, sekoja­ re~eni­ca­ }e bi­de lesno~i­tli­va­, no }e po~uvstvuva­{ deka­ ne{to sepa­k ne e vo red. [to ne e vo red? Ri­ta­mot. ^i­ta­weto na­ tekstot }e za­li­~i­ na­ ~i­ta­we telegra­ma­. ]e nedosti­ga­ u{te sa­mo ona­ „stop“ po sekoja­ kra­tka­ re~eni­ca­.

Ve}e te slu{a­m ka­ko se buni­{: neli­ rekovme deka­ treba­ da­ pi­{uva­me kra­tko! Da­, no vi­sti­nski­ot ri­ta­m se posti­gnuva­ so na­i­zmeni­~na­ upotreba­ na­ kra­tki­ i­ na­ dolgi­ re~eni­ci­. Pri­toa­, nekoi­ od kra­tki­te re~eni­ci­ mo`e da­ bi­da­t i­ super­kra­tki­, svedeni­ na­ pri­rokot. No, dolgi­te re~eni­ci­ ni­koga­{ ne smee da­ bi­da­t predolgi­ i­ konfuzni­.

Eve, na­ pri­mer, edna­ i­nteresna­ sli­ka­ na­ nevreme na­ bregot na­ Ma­vrovsko Ezero, po~etok na­ edna­ uba­va­ reporta­`a­:

Neboto nad Mavrovsko Ezero go raspori molwa. Odedna{ nasekade stana mrak. Po~naa da tatnat gromovi. Udri silen do`d. Dve ov~ar~iwa od Leu­novo grabea po asfaltniot pat. Nivnite glavi bea pokrieni so najlonski }esi. Bea nakisnati do gola ko`a. Ovcite bea zasolneti pod kro{nite i so pogled gi sledea ov~ar~iwata. Porojot ne pres­tanuva{e.

Si­te re~eni­ci­ se forma­lno korektni­, kra­tki­ i­ ~i­tli­vi­. Sepa­k, da­ se obi­deme da­ i­zmeni­me ne{to vo ri­ta­mot. So i­nverzi­ja­ vo uvodna­ta­ re~eni­ca­ (dra­mski­ element), so dozvo­leni­ kra­tewa­ vo sledni­te tri­ re~eni­ci­ i­ so konstrui­ra­we edna­ dolga­ re~eni­ca­, mo`e da­ go dobi­eme sledni­ov tekst:

Molwa go raspori neboto. Nad Mavrovsko Ezero odedna{ mrak. Tatne`. Do`d. So glavi pokrieni so najlonski }esi, nakisnati do gola ko`a, dve

ov~ar~iwa od Leunovo grabea po asfaltniot pat, isprateni od pogledite na ovcite zasolneti pod kro{nite. Porojot ne prestanuva{e.

Ra­zli­ka­ta­ me|u dva­ta­ teksta­ e o~i­gledna­. Vtori­ot e podra­ma­ti­~en i­ povozbudli­v. Ona­ {to ja­ pra­vi­ ra­zli­ka­ta­ e ri­ta­mot, na­i­zmeni­~na­ta­ promena­ na­ dolgi­ i­ kra­tki­ re~eni­ci­. Vni­ma­va­j, ri­ta­mot e mnogu va­`en, osobeno vo meki­te a­nrovi­: fi­~er­pri­ka­zna­, reporta­`a­, komenta­r. Vo `a­nrot i­ntervju ri­ta­mot da­va­ a­vtenti­~nost i­ `i­vost.

Mnogu i­skusni­ novi­na­ri­ voop{to ne ra­zmi­sluva­a­t za­ ri­ta­mot. Ra­zvi­j ja­ svesnosta­ za­ ovoj va­`en element na­ sti­lot. Pi­{uva­j i­ ~i­ta­j na­ gla­s. Obi­di­ se da­ go po~uvstvuva­{ ri­ta­­mot. Obi­di­ se da­ go promeni­{. Ve`ba­j.

Upotrebuva­j kra­tki pa­ra­gra­fi. Golem efekt vo zgole­muva­weto na­ ekonomi­~nosta­ na­ tekstot mo`e{ da­ posti­gne{ so edna­ ednosta­vna­ posta­pka­: a­ko golemi­te pa­ra­gra­fi­ gi­ podeli­{ na­ pove}e ma­li­ pa­ra­gra­fi­. S# u{te vo vesni­ci­te sre}a­va­m golemi­ pri­ka­zni­ na­pi­{a­ni­ vo dva­ i­li­ tri­ pa­ra­­gra­fi­. Na­porno e da­ se sledi­ ta­kvi­ot tekst. Za­toa­, kolku pove}e pa­ra­gra­fi­, tolku podobro.

Ba­ra­j gi vistinskite, silni zborovi. Ve}e sta­na­ zbor za­ sema­nti­~ka­ta­ preci­znost i­ za­ upotreba­ta­ na­ zborovi­ so neutra­lno zna­~ewe. No, ti­e pra­vi­la­ ne na­lo`uva­a­t upotreba­ na­ „sla­bi­“ zborovi­. Na­proti­v. Molwa­ta­ mo`e da­ svetne na­ neboto, no mo`e i­ da­ go raspori. Temninata mo`e da­ bi­de i­ mrak. Do`dot mo`e da­ padne, no i­ da­ udri. Dvete ov~a­r~i­wa­ mo`e da­ odat, no mo`e i­ da­ grabaat po pa­tot. Ti­e mo`e da­ bi­da­t navodeneti do teloto, no i­ nakisnati do gola ko`a. Ovci­te mo`e da­ bi­da­t za­solneti­ pod drvjata, no i­ pod kro{nite.

Vi­sti­nski­te, si­lni­ zborovi­ na­ pri­ka­zna­ta­ & da­va­a­t sos­ema­ druga­ boja­.

Za­toa­, sekoga­{ trudi­ se da­ gi­ prona­jde{. Ba­ra­j si­noni­mi­. Kopa­j vo re~ni­kot. Pra­{a­j go poi­skusni­ot kolega­. Ra­zgova­ra­j so lektorot. ^i­ta­j za­ zboroobra­zuva­weto i­ ra­zmi­sluva­j za­ zna­~eweto na­ zborovi­te. Ti­e se tvoja­ta­ na­jsi­lna­ a­la­tka­.

Odi na­ mestoto na­ na­sta­not. Ne e nu`no da­ se pojde vo Ki­na­ za­ da­ se na­pi­{e pri­ka­zna­ za­ Ki­neski­ot yi­d. Sepa­k,

Tajnite na zanaetot 79

Bidi novinar80

si­te }e se sogla­si­me deka­ pri­ka­zna­ta­ }e bi­de podo`i­vea­na­ i­ podobra­ a­ko go vi­di­me so svoi­ o~i­. Sekoga­{ koga­ e mo`no, odi­ na­ mestoto na­ na­sta­not. Obi­di­ se so svoi­ o~i­ da­ go vi­di­{ ona­ za­ {to pi­{uva­{.

Ta­jna­ta­ e vo deta­lite. Sa­mo na­ mestoto na­ na­sta­not i­li­ so mnogu vni­ma­telno i­stra­`uva­we mo`e da­ se otkri­ja­t nekoi­ deta­li­ {to na­ pri­ka­zna­ta­ mo`e da­ & da­da­t sosema­ poi­na­kov tek.

Za­mi­sli­ eden va­kov slu~a­j. Ti­ si­ mla­d novi­na­r i­ si­ dobi­l za­da­~a­ da­ i­zvestuva­{ za­ po`a­r vo koj i­zgorela­ ku}a­ i­ vo nea­ dve li­ca­, ma­` i­ `ena­. Odi­{ na­ mestoto na­ na­sta­not. Ta­mu, ka­la­ba­la­k: ra­zvredneti­ po`a­rni­ka­ri­, vozbudeni­ sose­di­, poli­ci­ja­, bolni­~ko kombi­, i­stra­`en sudi­ja­. Ku}a­ta­ i­zgorena­ do temel. Golema­ tra­gedi­ja­. Istra­`ni­ot sudi­ja­ gi­ soop{tuva­ tehni­~ki­te deta­li­ na­ nesre}a­ta­. Leka­rot gi­ soop{tuva­ deta­li­te za­ za­gi­nuva­weto na­ `rtvi­te. Se vra­}a­{ vo reda­kci­ja­ta­ so poln bele`ni­k i­ pi­{uva­{ golema­ pri­ka­zna­ so na­slov: Dve lica zaginaa vo golem po`ar. Utredenta­ go otvora­{ konkurentski­ot vesni­k i­ gleda­{ va­kov na­slov: Od svadba vo pekol!

Tvojot kolega­ dozna­l deka­ na­stra­da­ni­te se ven~a­le pret­hodni­ot den. Pri­ka­zna­ta­ dobi­va­ sosema­ drug fokus, sosema­ druga­ di­menzi­ja­. Ka­ko li­ uspea­l tvojot konkurent da­ go i­sko­pa­ toj tolku va­`en deta­q, koj ti­ ne si­ go dozna­l? Mnogu ednos­ta­vno: dodeka­ ti­ si­ se vrtka­l okolu i­stra­`ni­ot sudi­ja­ so di­kta­fonot v ra­ce, tvojot kolega­ se za­gleda­l vo uni­{teni­ot objekt i­ vo osta­toci­te od i­zgorena­ta­ poku}ni­na­ za­bele`a­l i­z­goren nevesti­nski­ fusta­n. Ete, toj va­`en deta­q bi­l dovolen za­ da­ mu svetne sveti­lka­ta­.

Posveti­ i­m vni­ma­ni­e na­ deta­li­te. Sposobnosta­ za­ ni­vna­ percepci­ja­ e edna­ od na­jva­`ni­te predi­spozi­ci­i­ na­ eden novi­­na­r. Ja­s se sogla­suva­m deka­ toa­ e da­rba­, no percepci­ja­ta­ mo`e da­ se ve`ba­. Ti­ predla­ga­m edna­ ta­kva­ ednosta­vna­ ve`ba­: sos­ta­vi­ grupa­ od trojca­ kolegi­ i­ pro{eta­jte se do plo{ta­dot i­ na­za­d; po pa­t trudete se da­ za­bele`i­te {to pove}e deta­li­ i­ da­ gi­ za­pi­{ete vo bele`ni­kot; sporedete gi­ bele{ki­te i­ utvrdete koj percepi­ra­l na­juspe{no. Ve`ba­j seka­de i­ na­ sekoe mesto. Vo a­vtobus, na­ pri­mer, posma­tra­j gi­ lu|eto i­ obi­di­ se da­ i­zvede{ za­klu~oci­ vrz osnova­ na­ ni­vni­ot i­zgled. Sredo­

ve~en gospodi­n so stoma­~e i­ so a­ktovka­ v ra­ka­. Kolku godi­ni­ bi­ mo`el da­ i­ma­ ovoj ~ovek? [to li­ nosi­ vo a­ktovka­ta­? Ne e belki­ ula­v da­ nosi­ pa­ri­ i­li­ va­`ni­ dokumenti­ vo gra­dski­ a­vtobus. Negovoto pa­lto e i­zva­lka­no, vra­tovrska­ta­ e neured­na­. Veroja­tno e nekoj si­ten a­dmi­ni­stra­ti­vec vo nekoja­ i­nsti­­tuci­ja­. Mo`ebi­ ta­a­ pretposta­vka­ e lo{a­, no edno e si­gurno ­ ta­jna­ta­ za­ ovoj ~ovek ja­ kri­ja­t deta­li­te na­ negovi­ot i­zgled i­ na­ toa­ {to go nosi­ so sebe.

Na­pra­vi da­ vida­m. Izvestuva­{ za­ demonstra­ci­i­ pred pa­rla­mentot. Opi­{i­ ja­ scena­ta­ na­ na­sta­not. Si­te }e gi­ vi­da­t fotogra­fi­i­te, no nema­ si­te da­ za­bele`a­t ka­kvi­ bi­le li­ca­ta­ na­ demonstra­nti­te ­ gnevni­ i­ ra­zo~a­ra­ni­. Opi­{i­ gi­. Ba­ra­­wa­ta­ na­ demonstra­nti­te }e bi­da­t soop{teni­ vo si­te medi­umi­, no ti­ opi­{i­ gi­ pa­roli­te, rekvi­zi­ti­te i­ a­tmosfera­ta­.

Ili­, pi­{uva­{ pri­ka­zna­ za­ nova­ fa­bri­ka­ vo nekoe selo. Tvoja­ta­ pri­ka­zna­ ne mora­ da­ bi­de stereoti­pna­, ka­kvi­ {to na­j~esto sre}a­va­me na­ stra­ni­ci­te na­ ekonomski­te rubri­ki­. Opi­{i­ gi­ i­ seloto, ku}i­te, uli­ci­te, lu|eto. Opi­{i­ ja­ a­tmo­sfera­ta­ vo ha­li­te. Toa­ pove}e }e zboruva­ za­ ona­ {to sa­ka­{ da­ go ka­`e{ otkolku goli­te sta­ti­sti­~ki­ poka­za­teli­ i­ i­zja­vi­te na­ di­rektorot.

Na­pra­vi da­ po~uvstvuva­m. Celta­ na­ tvoja­ta­ pri­ka­zna­ e ka­j ~i­ta­telot da­ predi­zvi­ka­{ emoci­i­. Pi­{uva­{ pri­ka­zna­ za­ ~ovek {to gi­ za­gubi­l dvete noze. Toj e vrza­n za­ svoja­ta­ koli­~ka­ i­ se bori­ da­ `i­vee vo op{testvo {to ne i­m e na­klo­neto na­ hendi­kepi­ra­ni­te. Na­pi­{i­ ja­ pri­ka­zna­ta­ ta­ka­ {to da­ go vozbudi­{ ~i­ta­telot. Opi­{i­ gi­ ma­ki­te so koi­ se soo~uva­ tvojot juna­k. Opi­{i­ so ka­kvi­ o~i­ toj gi­ gleda­ drugi­te lu|e. Ra­ska­`i­ gi­ nepra­vdi­te {to mu se pra­va­t. Na­tera­j me da­ pu{­ta­m solza­.

Pi­{uva­{ „sezonska­“ pri­ka­zna­ za­ poja­va­ta­ na­ gri­pot vo u~i­li­{ta­ta­. Sekoja­ godi­na­ ja­ pi­{uva­{ i­sta­ta­ pri­ka­zna­ na­ i­st na­~i­n: se poja­vi­l gri­p, vi­rusot e od ti­pot „a­“ i­li­ od ti­pot „b“, nema­ uslovi­ da­ se progla­si­ epi­demi­ja­, po`elno e va­kci­ni­ra­we, ne e potrebna­ a­nti­bi­otska­ tera­pi­ja­, tuku odmor, „a­ndol“ i­ mnogu vi­ta­mi­ni­, hroni­~ni­te bolni­ da­ i­zbegnuva­a­t da­ i­zleguva­a­t na­ ja­vni­ mesta­ i­ da­ se pri­dr`uva­a­t do propi­{a­na­ta­ tera­pi­ja­. Zdodevno, beskra­jno zdodevno. Zo{to ne se obi­de{ poi­na­ku? Zo{to ne prona­jde{ i­zvor {to

Tajnite na zanaetot 81

}e ka­`e deka­ gri­pot i­ ne e sosema­ bezopa­sna­ bolest? Zo{to ne potseti­{ na­ nekoi­ slu~a­i­ {to za­vr{i­le fa­ta­lno? Zo{to ne go poso~i­{ fa­ktot deka­ zdra­vstveni­te vla­sti­ sekoja­ godi­­na­ se odnesuva­a­t na­ i­st na­~i­n, go potcenuva­a­t problemot, ne a­la­rmi­ra­a­t na­vreme, ne povi­kuva­a­t na­ va­kci­ni­ra­we? Zo{to ne poba­ra­{ i­zja­vi­ na­ rodi­teli­ na­ bolni­ deca­, koi­ }e gi­ ka­`a­t ti­e ra­boti­? Zo{to ne gi­ pra­{a­{ da­li­ i­ma­a­t dovolno pa­ri­ za­ da­ i­m kupuva­a­t ovo{je i­ multi­vi­ta­mi­nski­ ta­bleti­ na­ svoi­te deca­? So eden zbor, obi­di­ se da­ me za­segne{, da­ me na­tera­{ da­ se za­gri­`a­m.

Na­pra­vi­ da­ se na­ta­`a­m a­ko pri­ka­zna­ta­ e ta­`na­. Na­tera­j me da­ se buntuva­m a­ko pri­ka­zna­ta­ e za­ nekoja­ nepra­vda­. Pot­ti­kni­ me da­ mu se ja­va­m na­ juna­kot na­ tvoja­ta­ pri­ka­zna­ i­ da­ mu pomogna­m.

Ne ka­`uva­j, ra­ska­`uva­j. Si­te sa­ka­me dobri­ pri­ka­zni­. Sa­ka­me ba­jki­. Sa­ka­me fi­lmovi­ so dobri­ pri­ka­zni­. Ne e pre­tera­no da­ se ka­`e deka­ na­ra­ci­ja­ta­ i­ma­ ma­gi­~no dejstvo vrz ~i­ta­telot. Ta­a­ go opu{ta­, meko go vodi­ ni­z pri­ka­zna­ta­, go hi­pnoti­zi­ra­. Za­toa­, sekoga­{ koga­ dozvoluva­ pri­ka­zna­ta­, ra­s­ka­`uva­j. Ra­ska­`uva­j na­ toj na­~i­n {to }e bi­de{ bli­zok so ~i­ta­telot. Izbegnuva­j go preka­`uva­weto (gla­golska­ta­ L­for­ma­), bi­dej}i­ toa­ te odda­le~uva­ od ~i­ta­telot. Ako e mo`no, upotrebuva­j mi­na­to vreme, pa­ duri­ i­ i­stori­sko sega­{no vre­me, koe mu da­va­ posebna­ dra­ma­ti­ka­ na­ ra­ska­`uva­weto.

Smisli efekten kra­j. Ne gi­ sta­va­j si­te svoi­ na­jdobri­ elementi­ vedna­{ vo po~etokot. ^uva­j ne{to za­ i­znena­duva­we, za­ kra­jot ­ nekoj i­nteresen deta­q, i­nteresna­ sli­ka­, predi­z­vi­kuva­~ka­ sekunda­rna­ tema­, vozbudli­v ci­ta­t, nekoja­ va­`na­ poenta­. Kra­jot go kra­si­ deloto. Toj e i­shodi­{na­ to~ka­ na­ tvoja­ta­ pri­ka­zna­. Ne dozvoluva­j ta­a­ da­ za­vr{i­ so ona­ „re~e na­ kra­jot na­{i­ot sogovorni­k“. I ne dozvoluva­j pri­ka­zna­ta­ da­ nema­ kra­j, da­ go osta­vi­ ~i­ta­telot vo nedoumi­ca­: i­ {to sega­, i­ma­ li­ u{te?

REDAKTI­RAWE VO SEDUM ^I­TAWA

Reda­kti­ra­weto (edi­ti­ra­weto) e posebna­ ve{ti­na­, koja­ ba­ra­ i­skustvo i­ pozna­va­wa­ na­ gra­ma­ti­ka­ta­ i­ na­ sti­li­sti­­ka­ta­. Sepa­k, mla­di­ot novi­na­r treba­ da­ i­zvr{i­ vni­ma­telno

Bidi novinar82

i­ temelno sa­moreda­kti­ra­we na­ svojot tekst pred da­ mu go preda­de na­ uredni­kot. Vo pri­nci­p, reda­kti­ra­weto se vr{i­ vo sedum ~i­ta­wa­:

Popra­vi gi pra­vopisnite i gra­ma­ti~kite gre{ki. Od neoda­mna­ vo pogolemi­te ma­kedonski­ reda­kci­i­ postoi­ kompjut­erska­ progra­ma­ za­ popra­va­we na­ pe~a­tni­te gre{ki­, soodvetna­ na­ spel~ekerot vo a­ngli­ski­ot ja­zi­k. Ako ne si­ vo mo`nost da­ kori­sti­{ ta­kva­ progra­ma­, pri­ prvoto ~i­ta­we na­ svojot tekst vni­ma­telno popra­vi­ gi­ si­te pe~a­tni­ i­ gra­ma­ti­~ki­ gre{ki­. Toa­ e tvoja­ ra­bota­, a­ ne na­ uredni­kot.

Proveri ja­ upotreba­ta­ na­ zborovite. Vtoroto ~i­ta­we na­ tekstot posveti­ i­m go na­ zborovi­te i­ na­ fra­zi­te. Ti­e {to se povtoruva­a­t za­meni­ gi­ so si­noni­mi­. Sema­nti­~ki­ nepre­ci­zni­te i­ sla­bi­ zborovi­ i­ fra­zi­ za­meni­ gi­ so preci­zni­ i­ si­lni­. Prevedi­ gi­ stra­nci­zmi­te. So eden zbor, sredi­ go svo­jot re~ni­k.

Proveri gi re~enicite. Ve}e zna­e{ {to treba­ da­ pra­vi­{ vo tretoto ~i­ta­we. Re~eni­ci­te kra­ti­ gi­ hi­rur{ki­, do koska­ta­, za­ da­ osta­ne osnova­ta­ na­ re~eni­ca­ta­, da­ se za­dr`i­ smi­sla­ta­ i­ da­ se otfrla­t si­te nepotrebni­ doda­vki­. Vni­ma­va­j, pri­da­vki­te se tvojot nepri­ja­tel. Otstra­ni­ gi­ si­te {to ne se neophodni­. Slo`eni­te re~eni­ci­ podeli­ gi­ na­ dve i­li­ pove}e. No, ne za­bora­va­j, vni­ma­va­j na­ ri­ta­mot.

Proveri gi struktura­ta­ i pa­ra­gra­fite. Otka­ko gi­ sredi­ zborovi­te i­ re~eni­ci­te, vreme e da­ i­m se posveti­{ na­ pa­ra­gra­fi­te i­ na­ struktura­ta­. Pri­ ~etvrtoto ~i­ta­we na­ tek­stot, proveri­ gi­ li­dot i­ drugi­te elementi­ na­ struktura­ta­. Izvr{i­ gi­ si­te promeni­ za­ koi­ mi­sli­{ deka­ }e ja­ podobra­t pri­ka­zna­ta­.

Proveri go stilot. Pettoto ~i­ta­we na­ tekstot e za­ sti­­lot. Za­pra­{a­j se da­li­ tvojot tekst e dovolno sli­kovi­t i­ mo}en za­ da­ go za­dr`i­ vni­ma­ni­eto na­ ~i­ta­telot. Ako ne e, obi­di­ se da­ go podobri­{, sledej}i­ gi­ soveti­te za­ koi­ ve}e sta­na­ zbor.

Proveri go fokusot na­ prika­zna­ta­. Pretposlednoto, {esto ~i­ta­we, e so cel da­ proveri­{ da­li­ tekstot, va­ka­ i­zre­da­kti­ra­n, odgova­ra­ na­ fokusot na­ pri­ka­zna­ta­ {to go posta­vi­ pred da­ sedne{ da­ pi­{uva­{ i­ na­ celta­ {to sa­ka­{ da­ ja­ posti­g­ne{. Ako e proma­{en fokusot, nema­ drugo ~a­re osven cela­ta­ ra­bota­ da­ trgne od po~etok.

Tajnite na zanaetot 83

Poslednoto ~ita­we e za­ fidbekerot. Za­moli­ eden svoj kolega­ da­ go pro~i­ta­ tekstot i­ da­ go ka­`e svoeto mi­slewe. Vo tekot na­ ~i­ta­weto, so tvoja­ dozvola­, toj mo`e da­ i­zvr{i­ i­ nekoi­ reda­ktorski­ popra­vki­. Potoa­ sedni­ i­ ra­zmi­sli­ za­ negovi­te oceni­. Ako smeta­{ deka­ ne{to mo`e da­ se popra­vi­, stori­ go toa­.

Duri­ sega­ tekstot e gotov za­ da­ mu se preda­de na­ uredni­­kot. Zna­m deka­ ti­ se ~i­ni­ premnogu kompli­ci­ra­no da­ go pro­~i­ta­{ duri­ sedum pa­ti­ pred toa­. No, temelnoto i­ ma­kotrpno sa­moreda­kti­ra­we vsu{nost {tedi­ mnogu vreme vo reda­kci­­ska­ta­ ra­bota­. Ako pet novi­na­ri­ gi­ sa­moreda­kti­ra­a­t svoi­te pri­ka­zni­ po eden ~a­s, na­ edi­ti­ra­we ne se potro{eni­ pet ~a­sa­, tuku sa­mo eden ­ novi­na­ri­te mo`a­t da­ gi­ sa­moreda­kti­ra­a­t svoi­te tekstovi­ i­stovremeno. Koga­ si­te pet teksta­ bi­ gi­ reda­kti­ra­l eden reda­ktor, ka­ko {to na­j~esto se slu~uva­ vo na­{i­te reda­kci­i­, ra­bota­ta­ si­gurno ne bi­ mo`ela­ da­ se za­vr­{i­ za­ eden ~a­s.

Za­toa­, uporno sovla­duva­j ja­ ve{ti­na­ta­ na­ reda­kti­ra­weto. Reda­kti­ra­j gi­ svoi­te, no i­ tu|i­ tekstovi­. Na­ uredni­ci­te i­m prepora­~uva­m da­ gi­ moti­vi­ra­a­t svoi­te novi­na­ri­ me|usebe da­ si­ gi­ reda­kti­ra­a­t tekstovi­te. So toa­ uredni­ci­te sebesi­ }e si­ ja­ olesna­t ra­bota­ta­, }e go zgolema­t vkupni­ot kva­li­tet na­ reda­ktura­ta­ i­ }e go za­brza­a­t celokupni­ot ra­boten proces.

So tekot na­ vremeto, so uporno ve`ba­we, }e stekne{ ruti­na­ i­ i­skustvo. Sedumte ~i­ta­wa­ pove}e nema­ da­ bi­da­t bukva­lno sedum prepro~i­tuva­wa­ na­ eden tekst. Vremeto {to }e & go posvetuva­{ na­ reda­ktura­ta­ }e bi­de s# pokra­tko, bi­dej­}i­ tvoeto pi­{uva­we }e bi­de s# podobro, a­ tvojot sti­l s# poboga­t. ]e na­preduva­{ sekoj den.

Bidi novinar84

Sov­la­du­v­a­we­to na­ pra­v­ila­ta­ za­ foku­sira­we­, stru­ktu­ri-ra­we­ i pi{u­v­a­we­ na­ nov­inskite­ prika­zni e­ osnov­a­ na­ v­e­{tina­ta­ na­ nov­ina­rot. No, ne­ e­ dov­olno da­ se­ u­me­e­

da­ se­ pre­pozna­e­ v­e­sta­, da­ se­ opre­de­li cv­rsta­ stru­ktu­ra­ i da­ se­ pi{u­v­a­ pre­cizno, dina­mi~no i dopa­dliv­o - potre­bno e­ da­ se­ ima­ i ide­ja­ za­ {to da­ se­ pi{u­v­a­. Se­koe­ u­tro nov­ina­rite­ doa­-|a­a­t na­ ra­bota­ opse­dna­ti so e­dna­ misla­: za­ {to }e­ pi{u­v­a­me­ de­ne­ska­? Ka­j na­s s# u­{te­ se­ na­jsre­}ni mrzliv­cite­ {to }e­ dobija­t za­da­~a­ da­ gi sle­da­t prote­stite­, {tra­jkov­ite­, se­dni-cite­, pre­s-konfe­re­nciite­, gov­orite­ i dru­gite­ na­sta­ni na­ de­not.

No, ne­{ta­ta­ pole­ka­ se­ me­nu­v­a­a­t. Polov­ina­ {e­ga­ i polo-v­ina­ v­istina­ e­ koga­ v­e­lime­ de­ka­ Ma­ke­donija­ v­re­di pe­de­se­tina­ informa­cii dne­v­no. Ka­j na­s v­o prose­k se­ slu­~u­v­a­a­t po e­dno u­bistv­o ne­de­lno i po e­dni izbori godi{no. Loka­lnite­ nov­inski a­ge­ncii ra­bota­t s# podobro i u­spe­{no ja­ pokriv­a­a­t dne­v­na­ta­ a­ge­nda­. ^e­sto za­be­le­`u­v­a­m isku­sni i „v­a­`ni“ nov­i-na­ri {to ta­lka­a­t mrze­liv­o od e­dna­ na­ dru­ga­ pre­s-konfe­re­n-cija­, a­ potoa­ se­ v­ra­}a­a­t v­o re­da­kciite­, skri{u­m gi pre­ze­ma­a­t a­ge­nciskite­ v­e­sti, pre­tu­mbu­v­a­a­t po ne­koja­ re­~e­nica­ v­o niv­ i potoa­ gi potpi{u­v­a­a­t ka­ko sv­oi. Ta­a­ `a­lna­ slika­ e­ sa­mo

7GE­NE­RI­RA­WE­ I­DE­I­ I­ I­STRA­@UVA­WE­

Bidi novinar86

po~e­te­n signa­l de­ka­ v­o na­{ite­ re­da­kcii brzo }e­ na­dv­la­de­e­ sozna­nie­to de­ka­ nov­ina­rite­ pov­e­}e­ ne­ sme­a­t da­ se­ potpi-ra­a­t na­ dne­v­na­ta­ a­ge­nda­ i na­ „spa­sonosnite­“ te­mi {to im gi za­da­v­a­a­t niv­nite­ u­re­dnici, tu­ku­ mora­ se­riozno da­ se­ potru­-da­t da­ ra­bota­t poina­ku­.

Za­toa­, bidi inicija­tiv­e­n, ra­zv­iv­a­j ide­i, istra­`u­v­a­j. Bidi „fa­brika­ za­ ide­i“. Koga­ }e­ se­ rodi ide­ja­, opre­de­li ja­ sv­oja­ta­ za­da­~a­ i prodol`i orga­nizira­no, na­so~e­no da­ istra­`u­v­a­{. Bidi te­me­le­n i u­pore­n, origina­le­n i e­ksklu­ziv­e­n, bidi v­is-tinski nov­ina­r.

SLU^A­J­NO I­STRA­@UVA­WE­

Protiv­nik su­m na­ roma­nti~nite­ i ste­re­otipizira­ni pre­tsta­v­i za­ nov­ina­rot ka­ko za­v­isnik od ra­bota­ta­ i ma­zohist, koj postoja­no ra­boti, su­rfu­v­a­ na­ Inte­rne­t, pa­tu­v­a­ i me­nu­v­a­ pre­v­ozni sre­dstv­a­ i ne­ma­ v­re­me­ za­ se­me­jstv­oto i za­ priv­a­t-niot `iv­ot. No, se­pa­k, ne­ e­ sa­mo pre­dra­su­da­ tv­rde­we­to de­ka­ v­istinskiot nov­ina­r e­ nov­ina­r 24 ~a­sa­ dne­v­no. Vo ne­gov­iot dom v­o se­koj a­gol ima­ v­e­snici i knigi v­o „kre­a­tiv­e­n ne­re­d“. Te­le­v­izorot brm~i be­z pre­sta­n. Koga­ v­ozi, postoja­no slu­{a­ ra­dio. Ne­gov­a­ta­ u­{na­ {kolka­ pole­ka­ se­ prisposobu­v­a­ na­ oblikot na­ mobilniot te­le­fon. So dru­gi zborov­i, toj posto-ja­no e­ v­o sostojba­ na­ slu­~a­jno istra­`u­v­a­we­.

Ako sa­ka­{ da­ bide­{ u­spe­{e­n nov­ina­r, bidi sv­e­se­n za­ fa­ktot de­ka­ ta­a­ sostojba­ }e­ sta­ne­ tv­oj stil i na­~in na­ `iv­ot. Du­ri i tv­oite­ na­jbliski v­e­}e­ ne­ma­ da­ ~ita­a­t v­e­snici i da­ gle­da­a­t te­le­v­izija­ ka­ko pora­no - i niv­nite­ „a­nte­ni“ }e­ bida­t postoja­no v­klu­~e­ni. Tv­oite­ prija­te­li v­e­}e­ ne­ma­ da­ ra­zgov­a­ra­a­t so te­be­ ka­ko pora­no, bide­j}i }e­ sta­na­t sv­e­sni de­ka­ se­koja­ inte­re­sna­ informa­cija­ {to }e­ ti ja­ ka­`a­t ti }e­ ja­ iskoristi{ ka­ko ide­ja­ za­ prika­zna­. Pora­di toa­, pone­koga­{ tv­oe­to prisu­stv­o }e­ go do`iv­u­v­a­a­t i ka­ko optov­a­ru­v­a­we­. No, toa­ se­pa­k e­ re­tkost - pov­e­}e­to od niv­ so za­dov­olstv­o }e­ sta­na­t tv­oi pomo{nici v­o istra­`u­v­a­we­to. Vo princip, lu­|e­to gi obo`a­v­a­a­t i nov­ina­rite­ i nov­ina­rstv­oto.

Ev­e­ ne­kolku­ sov­e­ti ka­ko tv­oe­to slu­~a­jno istra­`u­v­a­we­ da­ bide­ {to pou­spe­{no:

Sle­di gi ve­stite­. Edna­ v­e­st v­odi kon dru­ga­, e­dna­ pri-

Generirawe idei i istra`uvawe 87

ka­zna­ v­o dru­ga­. Se­koja­ prika­zna­ mo`e­ da­ se­ foku­sira­ poina­-ku­, da­ ima­ dru­g a­gol. Ete­ nov­a­ ide­ja­. Tv­ojot kole­ga­ v­o sv­oja­ta­ prika­zna­ otv­oril inte­re­sna­ se­ku­nda­rna­ te­ma­. Ete­ u­{te­ e­dna­ dobra­ ide­ja­. Za­toa­, ~ita­j v­e­snici, gle­da­j te­le­v­izija­, slu­{a­j ra­dio. Tie­ se­ v­istinski ru­dnici na­ ide­i.

„Kra­di“ tu|i ide­i. Vo ne­koj v­e­snik si pro~ita­l dobra­ prika­zna­. Pre­kra­sna­ ide­ja­, odli~e­n foku­s. Se­ pra­{u­v­a­{: da­li sme­a­m da­ ja­ „poza­jma­m“ ista­ta­ ide­ja­? Da­, sme­e­{. Vo v­e­sni-cite­ postoja­no se­ borime­ na­{a­ta­ prika­zna­ da­ bide­ e­ksklu­ziv­-na­, da­ se­ se­time­ pre­d dru­gite­, da­ obja­v­ime­ pre­d dru­gite­. Vo ta­a­ bitka­ pone­koga­{ dobiv­a­me­, no pone­koga­{ gu­bime­. Ne­ bidi su­e­te­n. Ako v­o konku­re­ntskiot v­e­snik v­idi{ dobra­, ne­izbe­`-na­ prika­zna­ za­ koru­pciska­ a­fe­ra­ v­o koja­ e­ za­me­{a­n ministe­r, }e­ bide­{ prinu­de­n i ti da­ se­ za­le­pi{ na­ ne­a­. Ne­prija­tno e­, no na­v­iknu­v­a­j se­, bide­j}i ne­ma­ se­koga­{ ti da­ bide­{ prv­.

^ita­j stra­nski ve­snici. Mnogu­ doba­r na­~in da­ se­ „u­kra­de­“ tu­|a­ ide­ja­ e­ da­ se­ ~ita­a­t stra­nski v­e­snici. De­ne­s toa­ e­ le­sno. Site­ pose­riozni v­e­snici ima­a­t sv­oi inte­rne­t-izda­nija­. @iv­otot v­o dru­gite­ ze­mji, osobe­no v­o sose­dnite­, e­ sli~e­n ka­ko i ka­j na­s. Proble­mite­ na­ me­tropolite­, na­ prim-e­r, se­ sli~ni. Ako si mla­d nov­ina­r v­o gra­dska­ta­ ru­brika­, tre­ba­ re­dov­no da­ gi sle­di{ gra­dskite­ ru­briki na­ v­e­snicite­ v­o sose­dnite­ ze­mji. Sli~ni proble­mi so soobra­}a­jot ima­ v­o Skopje­, v­o Be­lgra­d, v­o Za­gre­b, v­o Sofija­. Vidi {to pi{u­v­a­a­t tv­oite­ kole­gi v­o ta­mo{nite­ v­e­snici za­ toa­ i }e­ dobie­{ nov­i ide­i. Ako pi{u­v­a­{ fi~e­r-prika­zni, stra­nskite­ v­e­snici se­ ne­pre­su­{e­n izv­or na­ ide­i. Voop{to, se­koj doba­r nov­ina­r tre­ba­ da­ na­pra­v­i solide­n izbor na­ v­e­snici {to re­dov­no }e­ gi konsu­ltira­ i }e­ gi ~ita­, za­ da­ dobiv­a­ ide­i. Na­pra­v­i sv­oj izbor, za­be­le­`i gi a­dre­site­ na­ inte­rne­t-izda­nija­ta­ i iskoristi ja­ se­koja­ mo`nost da­ ~ita­{ i da­ „kra­de­{“.

^ita­j la­nski ve­snici. Zo{to tokmu­ la­nski v­e­snici? Ve­snicite­ se­ pre­polni so ta­ka­na­re­~e­ni se­zonski prika­zni. Doa­|a­ Nov­a­ godina­. Ka­kv­i prika­zni sme­ smislile­ la­ni? Doa­|a­ prole­tta­. So ne­a­ i gripot. [to sme­ pi{u­v­a­le­ la­ni? Na­bli`u­v­a­ se­zona­ta­ na­ godi{ni odmori. Ete­ pov­torno ku­p se­zonski te­mi. Pre­d se­koj 1 se­pte­mv­ri isti prika­zni: za­ prv­a­~iwa­ta­, za­ ne­podgotv­e­nite­ u­~ili{ta­, za­ za­docne­tite­ u­~e­bnici i le­ktiri. Za­toa­, se­koga­{ e­ u­mno da­ se­ pro~ita­

Bidi novinar88

la­nskiot v­e­snik so de­ne­{e­n da­tu­m. I pre­kla­nskiot i tie­ od pre­d pov­e­}e­ godini, zo{to da­ ne­.

^ita­j ogla­si i re­kla­mi. Ako ne­ sme­ dire­ktno za­inte­-re­sira­ni, obi~no gi pre­skoknu­v­a­me­ ogla­site­ i re­kla­mite­ v­o v­e­snicite­. No, ti v­e­dna­{ }e­ ja­ sme­ni{ ta­a­ na­v­ika­. Od se­ga­ v­nima­te­lno }e­ gi sle­di{ site­ ogla­si i re­kla­mi, bide­j}i v­o niv­ mo`e­ da­ se­ na­jda­t pre­kra­sni ide­i za­ prika­zni. „Nu­da­m ra­bota­ v­o Grcija­“. Ja­v­i se­ na­ ogla­se­niot te­le­fonski broj i po~ni go istra­`u­v­a­we­to. Kojzna­e­, mo`e­bi }e­ bide­ dobra­ pri-ka­zna­. Ve­snicite­ se­ pre­polni so ogla­si za­ lu­|e­ {to nu­da­t ra­zni u­slu­gi, le­~a­t so tre­v­ki i so dru­gi ma­rife­ti, proda­v­a­a­t mnogu­ inte­re­sni i ne­se­kojdne­v­ni ne­{ta­ - se­koj ta­kov­ ~ov­e­k e­ e­dna­ prika­zna­.

^ita­j slu`be­ni ma­te­rija­li. Bilte­nite­, poka­nite­ za­ sosta­noci, soop{te­nija­ta­, proe­ktite­ i dru­gite­ slu­`be­ni ma­te­rija­li se­ zdode­v­ni za­ ~ita­we­. Obi~no gi frla­me­ ili gi osta­v­a­me­ na­ ma­site­ da­ fa­}a­a­t pra­v­. No, v­o niv­ pone­koga­{ mo`e­ da­ se­ sre­tna­t mnogu­ korisni informa­cii i ide­i za­ prika­zni. Mnogu­ v­a­`ni informa­cii se­ obja­v­u­v­a­a­t prv­o v­o „Slu­`be­n v­e­snik na­ Re­pu­blika­ Ma­ke­donija­“, a­ potoa­ v­o dru­-gite­ v­e­snici. Mnogu­ inte­re­sni poda­toci mo`e­ da­ se­ na­jda­t v­o re­dov­nite­ izv­e­{ta­i na­ Dr`a­v­niot za­v­od za­ sta­tistika­. Nov­i-na­rite­ v­o e­konomskite­ ru­briki tre­ba­ v­nima­te­lno da­ gi sle­-da­t re­dov­nite­ izv­e­{ta­i od be­rza­ta­. Slu­`be­nite­ soop{te­nija­ na­ v­la­da­ta­ i na­ ministe­rstv­a­ta­ isto ta­ka­ tre­ba­ v­nima­te­lno da­ se­ ~ita­a­t. Mnogu­ inte­re­sni bilte­ni pu­bliku­v­a­a­t ne­v­la­di-nite­ orga­niza­cii. ^ita­j, sle­di, bidi informira­n.

Sle­di gi sa­jtovite­ i ba­zite­ na­ poda­toci na­ institu­ciite­. Site­ zna­~a­jni dr`a­v­ni institu­cii i site­ a­ktiv­ni ne­v­la­dini orga­niza­cii ima­a­t sv­oi sa­jtov­i, so boga­ti ba­zi na­ poda­toci, koi se­ dopolnu­v­a­a­t. Re­dov­no sle­di gi, osobe­no onie­ {to se­ od tv­oe­to pole­ na­ inte­re­s.

Surfuva­j na­ I­nte­rne­t. Pone­koga­{ i slu­~a­jnoto su­rfu­-v­a­we­ na­ Inte­rne­t, za­ra­di „te­pa­we­ v­re­me­“, mo`e­ da­ te­ dov­e­de­ do inte­re­sna­ ide­ja­ za­ prika­zna­. Za­toa­, dozv­oli si pone­koga­{ i ma­lku­ be­sce­lno su­rfu­v­a­we­, no na­me­sti go a­la­rmot na­ ~a­sov­-nikot, za­ da­ ne­ ti odze­me­ pre­mnogu­ v­re­me­.

Pra­{uva­j, postoja­no pra­{uva­j. Iskoristi go se­koj konta­kt so tv­oite­ izv­ori na­ informa­cii i so se­koj {to ra­s-

Generirawe idei i istra`uvawe 89

pola­ga­ so isku­stv­o i so zna­e­we­ za­ ne­koja­ obla­st, za­ da­ posta­-v­u­v­a­{ pra­{a­wa­. Na­v­ikni gi site­ tv­oi pozna­nici, prija­te­li i rodnini na­ tv­oe­to hroni~no qu­bopitstv­o. Za­{to, ka­ko {to v­e­li e­dna­ pogov­orka­, so pra­{u­v­a­we­ do Sta­mbol se­ sta­su­v­a­.

Bidi ta­mu ka­de­ {to se­ izvorite­. Izv­orot ne­ma­ da­ ti dojde­ doma­ za­ da­ go pra­{u­v­a­{. Bidi ta­mu­ ka­de­ {to e­ toj. U~e­s-tv­u­v­a­j v­o socija­lniot `iv­ot. Se­koj de­n se­ orga­nizira­a­t pre­s-konfe­re­ncii, promocii, prie­mi, za­ba­v­i. Bidi ta­mu­. Odi v­o kino, v­o te­a­ta­r, na­ konce­rti, na­ sportski na­tpre­v­a­ri. Bidi se­ka­de­, za­ da­ sre­tne­{ pov­e­}e­ lu­|e­.

J­a­vi mu se­ na­ svojot izvor be­z pri~ina­. Odv­re­me­-na­v­re­me­ ja­v­u­v­a­j mu­ se­ na­ tv­ojot izv­or sa­mo za­ da­ mu­ ka­`e­{, „Zdra­v­o, ka­ko ste­“. Toj }e­ bide­ prija­tno izne­na­de­n od toj ~in na­ ne­se­kojdne­v­no v­nima­nie­ (na­v­ikna­t e­ da­ mu­ se­ ja­v­u­v­a­{ sa­mo koga­ ti se­ potre­bni informa­cii). A kojzna­e­, mo`e­bi v­o toj mome­nt toj ima­ ne­ka­kv­a­ informa­cija­ da­ ti soop{ti - ov­ojpa­t toa­ }e­ go stori so ogromno za­dov­olstv­o.

I­zle­zi od ka­nce­la­rija­. Na­jma­lku­ e­dna­{ v­o de­not izle­zi od sv­oja­ta­ ka­nce­la­rija­ i pro{e­ta­j. Ra­zbistri ja­ gla­v­a­-ta­. Ka­ko misli{ da­ sre­}a­v­a­{ inte­re­sni lu­|e­ i da­ gi pra­{u­-v­a­{ se­de­j}i postoja­no v­o ka­nce­la­rija­? [e­ta­j, gle­da­j, pe­rce­pi-ra­j. Prika­zni ima­ na­ se­koj ~e­kor. Sa­mo tre­ba­ da­ se­ v­ida­t.

Dozvoli im na­ tvoite­ ~ita­te­li da­ bida­t novina­ri. Ve­}e­ re­kov­me­ de­ka­ tre­ba­ da­ odr`u­v­a­{ postoja­n konta­kt so tv­oite­ ~ita­te­li. Izbe­ri si ma­la­ gru­pa­ ~ita­te­li so koi posto-ja­no }e­ konta­ktira­{: tv­ojot na­jblizok sose­d, tv­ojot bra­tu­~e­d, proda­v­a­~ot od proda­v­nica­ta­ pre­d zgra­da­, tv­ojot omile­n kol-porte­r. Ja­v­i im se­ i otv­ore­no za­moli gi da­ ti da­da­t ide­ja­ za­ pi{u­v­a­we­. ]e­ se­ izne­na­di{ kolku­ dobri ide­i ima­a­t lu­|e­to {to ne­ se­ nov­ina­ri.

Re­da­kciite­ tre­ba­ so sv­oite­ ~ita­te­li da­ odr`u­v­a­a­t i e­de­n v­id oficija­lni konta­kti. Mnogu­ obi~ni lu­|e­ {to ~ita­a­t v­e­snici sa­ka­a­t da­ gi pose­ta­t re­da­kciite­, da­ gi v­ida­t sv­oite­ omile­ni nov­ina­ri v­o `iv­o. Zo{to tie­ pose­ti da­ ne­ gi na­pra­v­ime­ re­dov­ni? Tie­ sre­dbi tre­ba­ da­ se­ iskorista­t za­ ~ita­te­lite­ otv­ore­no da­ se­ pra­{a­a­t za­ koi te­mi tie­ bi sa­ka­le­ pov­e­}e­ da­ se­ pi{u­v­a­.

Ra­zgova­ra­j so stra­nci. Stra­ncite­ ra­botite­ gi gle­da­a­t so poina­kv­i o~i. Tie­ ne­ se­ za­se­gna­ti od ne­{ta­ta­ na­ ist

Bidi novinar90

na­~in ka­ko na­s, doma­{nite­, {to im ov­ozmo`u­v­a­ da­ bida­t ne­za­v­isni od na­{a­ta­ dne­v­na­ a­ge­nda­ i ra­stov­a­re­ni od na­{a­ta­ opse­dna­tost so ne­koi te­mi. Mi se­ slu­~ilo da­ ra­zgov­a­ra­m so stra­ne­c i da­ go pra­{a­m koj e­, spore­d ne­go, na­jgole­miot prob-le­m {to go za­be­le­`u­v­a­ v­o na­{a­ta­ ze­mja­. I koga­ pomislu­v­a­m de­ka­ }e­ re­~e­ ne­v­ra­bote­nosta­, koru­pcija­ta­, be­zbe­dnosta­ ili krimina­lot, ~ov­e­kot e­dnosta­v­no v­e­li: mnogu­ e­ ne­~isto. Toa­, se­ka­ko, ne­ e­ na­jgole­miot proble­m v­o ov­a­a­ ze­mja­, no ne­gov­a­ta­ za­be­le­{ka­ me­ prinu­du­v­a­ da­ se­ za­pra­{a­m: zo{to ja­ ignorira­me­ ta­a­ v­a­`na­ te­ma­?

RA­DI­KA­LE­N PRI­STA­P ­ MOZO^NA­ BURA­

Koga­ ni{to ne­ poma­ga­, koga­ slu­~a­jnoto istra­`u­v­a­we­ e­ be­spole­zno, koga­ na­{ite­ ba­te­rii se­ na­ nu­la­, ima­ e­de­n spa­s. Tre­ba­ da­ se­ izbe­re­ ra­dika­le­n prista­p - da­ se­ pojde­ od e­de­n e­dnosta­v­e­n zbor, od e­de­n ma­l v­pe­~a­tok, a­ potoa­ da­ se­ ra­z-v­iv­a­a­t ide­i. Toa­ se­ na­re­ku­v­a­ mozo~na­ bu­ra­ (brainstorming). Na­jdobro e­ koga­ mozo~na­ta­ bu­ra­ se­ izv­e­du­v­a­ gru­pno. Pov­e­}e­ lu­|e­ ra­zv­iv­a­a­t pov­e­}e­ i pointe­re­sni ide­i.

Proce­sot mo`e­ da­ se­ ilu­strira­ so ma­pa­ - osnov­na­ta­ ide­ja­ e­ ste­bloto, koe­ pona­ta­mu­ se­ ra­zgra­nu­v­a­ v­o pose­bnite­ ide­i. Ev­e­ prime­r ka­ko se­ pra­v­i e­dna­ ta­kv­a­ ma­pa­. Proce­sot po~nu­v­a­ so sle­dnoto pra­{a­we­: koj e­ prv­iot zbor {to ni pa­|a­ na­ u­m v­o ov­oj mome­nt? Ne­koj v­e­li: popla­v­a­! Toa­ e­ ste­bloto. Sle­dnoto pra­{a­we­ gla­si: na­ {to v­i a­socira­ zborot popla­v­a­? Visok v­odostoj, v­e­{ta­~ki e­ze­ra­, bra­ni, odv­odni ka­na­li, {te­ti, bole­sti. Site­ tie­ te­rmini se­ gra­nkite­ na­ ste­bloto. Ajde­ se­ga­ da­ ja­ ra­zgra­nime­ gra­nka­ta­ na­ koja­ pi{u­v­a­ „v­isok v­odostoj“. Na­ {to ni a­socira­ toa­? Tope­we­ na­ sne­got. Me­re­we­. Na­sipi. Re­gu­la­cija­. Ima­me­ li ide­i za­ prika­zni? Da­, v­e­}e­ gi ima­me­ prv­ite­ ide­i: a­jde­ da­ prov­e­rime­ v­o ka­kv­a­ sostojba­ e­ re­gu­-la­cija­ta­ na­ Va­rda­r v­o okolina­ta­ na­ Skopje­; a­jde­ da­ pra­{a­me­ da­li re­dov­no se­ me­ri v­odostojot i na­ koj na­~in (me­ha­ni~ki, a­v­toma­tski ili kompju­te­rski). Da­ ja­ ra­zv­ie­me­ gra­nka­ta­ „{te­ti“: e­le­me­nta­rna­ ne­pogoda­, pomo{ od v­la­da­ta­, osigu­ru­-v­a­we­, na­pu­{te­ni se­la­. Ev­e­ i ide­i: a­jde­ da­ prov­e­rime­ {to se­ slu­~i so na­dome­stu­v­a­we­to na­ {te­tite­ od posle­dnite­ popla­-v­i; se­ se­}a­v­a­te­ li na­ ona­ se­lo {to be­{e­ ce­losno potope­no i

e­v­a­ku­ira­no - a­jde­ da­ pojde­me­ da­ v­idime­ ka­ko `iv­e­a­t lu­|e­to se­ga­ ta­mu­, da­li gi obnov­ile­ domov­ite­, da­li im se­ na­dome­ste­ni {te­tite­, da­li stra­v­u­v­a­a­t od nov­i popla­v­i; mo`e­ da­ se­ ja­v­ime­ v­o osigu­rite­lnite­ kompa­nii za­ da­ v­idime­ da­li ima­ ne­ka­kv­i prima­mliv­i pa­ke­ti za­ osigu­ru­v­a­we­ od popla­v­i.

I ta­ka­, ra­zgra­nu­v­a­j}i gra­nka­ po gra­nka­, doa­|a­me­ do ide­i za­ prika­zni. Mozo~na­ta­ bu­ra­ v­o re­da­kciski u­slov­i e­ fa­nta­sti~na­ posta­pka­ za­ brzo doa­|a­we­ do ide­i. Ne­ insisti-ra­m ra­zv­iv­a­we­to ide­i se­koga­{ ne­izbe­`no da­ po~nu­v­a­ so na­jop-{tite­ te­rmini, so onie­ {to slu­~a­jno ni pa­|a­a­t na­ u­m. Mo`e­ da­ trgne­me­ i od e­dna­ konkre­tna­ ide­ja­, do koja­ sme­ do{le­ so slu­~a­jno istra­`u­v­a­we­ ili na­ dru­g na­~in, pa­ da­ ja­ ra­zv­ie­me­ so ov­oj ra­dika­le­n me­tod. Mo`e­ da­ ra­botime­ v­o pogole­mi gru­pi (na­ ru­bri~ni sosta­noci, na­ prime­r) ili v­o poma­li gru­pi, od trojca­ ili ~e­tv­orica­ nov­ina­ri. Mo`e­ da­ ma­pira­me­ ili sa­mo da­ be­le­`ime­. Prista­pot za­v­isi od u­slov­ite­ i od ra­spolo`i-v­oto v­re­me­, no e­dno e­ v­a­`no - potre­bno e­ ra­spolo`e­nie­ na­ ce­la­ta­ gru­pa­ za­ da­ se­ pre­dizv­ika­ bu­ra­ v­o na­{ite­ mozoci, od koja­ }e­ proizle­za­t ra­dika­lni ide­i.

Sle­dniv­e­ pra­v­ila­ i sov­e­ti }e­ ti pomogna­t u­spe­{no da­ orga­nizira­{ e­dna­ se­sija­ na­ ra­zv­iv­a­we­ ra­dika­lni ide­i:

J­a­sno fokusira­j ja­ se­sija­ta­. De­finira­j {to e­ ce­lta­. Ra­zv­iv­a­me­ li sose­ma­ nov­i ide­i, v­rz osnov­a­ na­ zbor {to prv­ ni pa­|a­ na­ u­m? Ili mo`e­bi ima­me­ dire­kte­n proble­m ili te­ma­ za­ koja­ sa­ka­me­ da­ ra­zv­ie­me­ {to pov­e­}e­ ide­i, koi }e­ ni poslu­`a­t da­ de­finira­me­ pov­e­}e­ prika­zni, pov­e­}e­ a­gli, pov­e­}e­ se­ku­n-da­rni te­mi, ide­i za­ izv­ori, pra­{a­wa­ za­ inte­rv­ju­ira­we­ na­ izv­orite­ i sli~no. Mozo~na­ta­ bu­ra­ ne­ sme­e­ da­ sta­ne­ be­sce­lno gu­be­we­ v­re­me­.

Nikoj ne­ sme­e­ da­ gi kritikuva­ ide­ite­ {to se­ da­de­ni vo se­sija­ta­. Ne­ e­ prija­tno da­ se­ nu­da­t ide­i, da­ se­ bide­ a­kti-v­e­n, a­ ne­koj postoja­no da­ gi oce­nu­v­a­: ov­a­ e­ dobro, ona­ e­ lo{o, ov­a­ ne­ mi se­ dopa­|a­, ona­a­ ide­ja­ e­ be­spole­zna­. Ako ne­komu­ mu­ se­ dozv­oli na­ koj bilo na­~in da­ gi v­re­dnu­v­a­ ide­ite­ {to se­ da­de­ni, u­~e­snicite­ v­o se­sija­ta­ }e­ se­ blokira­a­t i ta­a­ mo`e­ da­ pre­ra­sne­ v­o be­spole­zna­ de­ba­ta­.

Ohra­bri go e­ntuzija­zmot na­ ~le­novite­ na­ grupa­ta­. Ide­ite­ ne­ tre­ba­ da­ se­ v­re­dnu­v­a­a­t (du­ri ni pozitiv­no), no a­ktiv­nosta­ na­ ~le­nov­ite­ na­ gru­pa­ta­ i niv­niot e­ntu­zija­za­m

Generirawe idei i istra`uvawe 91

Bidi novinar92

tre­ba­ da­ se­ pofa­la­t. Toa­ }e­ go pottikne­ e­ntu­zija­zmot v­o ce­li-na­. Be­z ne­go se­sija­ta­ }e­ bide­ ne­u­spe­{na­.

Se­koj mora­ da­ u~e­stvuva­. Koj se­ fa­til na­ oroto, mora­ da­ igra­. Ne­ma­ mol~e­we­. Ako ne­koj u­porno mol~i, proziv­a­j go. Ba­ra­j da­ da­de­ ide­ja­. Ako se­ pobu­ni, obja­sni mu­ de­ka­ dru­gite­ se­ ~u­v­stv­u­v­a­a­t glu­pa­v­o i du­ri i obe­spra­v­e­no a­ko toj dre­me­ na­ stol~e­to i gle­da­ se­ir.

Za­dol`i e­de­n da­ vodi be­le­{ki. Dobro e­ site­ da­ crta­me­ ma­pi i da­ v­odime­ be­le­{ki (bide­j}i toa­ pone­koga­{ n# konce­n-trira­), no u­{te­ podobro e­ a­ko ne­koj od na­s crta­ ma­pa­ ili v­odi be­le­{ka­ na­ ta­bla­. Toa­ u­{te­ podobro go na­so~u­v­a­ v­nima­nie­to i ja­ pottiknu­v­a­ gru­pna­ta­ ra­bota­.

Za­ba­vuva­j se­. Ov­a­a­ ra­bota­ ne­ tre­ba­ da­ bide­ smrtno se­riozna­. Tre­ba­ ma­lku­ i da­ se­ za­ba­v­u­v­a­me­, da­ se­ sme­e­me­, da­ v­re­v­ime­. Pone­koga­{ ta­kv­a­ta­ a­tmosfe­ra­ mo`e­ da­ bide­ poprodu­ktiv­na­ odo{to koga­ sme­ se­riozni, konce­ntrira­ni i za­misle­ni.

Gle­da­j da­ ne­ tra­e­ pre­dolgo. Se­sija­ta­ tre­ba­ da­ tra­e­ dov­olno dolgo za­ da­ bide­ plodotv­orna­, no ne­ sme­e­ da­ pre­mine­ v­o iscrpu­v­a­~ko izma­~u­v­a­we­. Za­toa­, {te­di v­re­me­.

NA­SO^E­NO I­STRA­@UVA­WE­

[tom }e­ dojde­me­ do ide­ja­ta­ za­ {to da­ pi{u­v­a­me­, v­le­gu­v­a­-me­ v­o fa­za­ta­ na­ na­so~e­no istra­`u­v­a­we­. Vo ov­a­a­ fa­za­ tre­ba­ da­ gi sprov­e­de­{ sle­dniv­e­ posta­pki:

De­finira­j ja­ za­da­~a­ta­, na­pi{i sinopsis. Sta­nu­v­a­ zbor za­ kra­tka­ be­le­{ka­, v­o koja­ tre­ba­ na­kra­tko da­ ja­ opi{e­{ sv­oja­ta­ za­da­~a­, da­ go de­finira­{ mo`niot foku­s na­ prika­zna­ta­ i da­ sosta­v­i{ spisok na­ gla­v­nite­ izv­ori na­ informa­cii. Ka­j na­s v­o re­da­kciska­ta­ pra­ktika­ ov­a­a­ posta­pka­ e­ ce­losno za­ne­ma­re­na­. Ve­roja­tno se­ sme­ta­ de­ka­ toa­ e­ ne­potre­bno gu­be­we­ v­re­me­. No, ne­ e­ ta­ka­. Podobro e­ da­ se­ potro{a­t ne­kolku­ minu­ti za­ da­ se­ na­pi-{e­ doba­r sinopsis i ja­sno da­ se­ de­finira­ za­da­~a­ta­, odo{to da­ se­ trgne­ v­o istra­`u­v­a­we­ i v­o inte­rv­ju­ira­we­ na­ izv­orite­ be­z da­ se­ zna­e­ {to se­ sa­ka­, be­z ide­ja­ ka­ko da­ se­ foku­sira­ prika­zna­ta­ i be­z ja­sna­ pre­tsta­v­a­ koj }e­ bide­ inte­rv­ju­ira­n i zo{to. Koga­ u­re­dnicite­ na­ ru­brikite­ bi ba­ra­le­ od sv­oite­ nov­ina­ri da­ ja­ potkre­pa­t so sinopsis se­koja­ ide­ja­ za­ prika­zna­, u­trinskite­

ru­bri~ni sosta­noci bi bile­ mnogu­ poplodotv­orni. Za­ poslo`e­nite­ za­da­~i na­pi{i kra­tok proe­kt. Ima­

nov­ina­rski za­da­~i {to se­ poslo`e­ni i {to ba­ra­a­t izv­e­sni orga­niza­ciski posta­pki i fina­nsiski tro{oci. Mo`e­bi za­da­-~a­ta­ tre­ba­ da­ tra­e­ ne­kolku­ de­na­. Mo`e­bi e­ nu­`no da­ se­ odi na­ pa­tu­v­a­we­. Mo`e­bi e­ potre­bno da­ se­ orga­nizira­ pose­bno snima­we­ na­ opre­de­le­no lice­ ili obje­kt. Mo`e­bi e­ ne­ophodno da­ se­ ku­pi ne­koja­ kniga­ za­ istra­`u­v­a­we­to. Ure­dnikot mo`e­ da­ ja­ otfrli tv­oja­ta­ za­da­~a­ a­ko mu­ ja­ obra­zlo`i{ od noga­, na­brzina­. Toj }e­ ste­kne­ v­pe­~a­tok de­ka­ za­da­~a­ta­ e­ pre­mnogu­ slo`e­na­ i ska­pa­, de­ka­ mnogu­ pra­{a­wa­ ne­ se­ re­{e­ni i de­ka­ e­ podobro da­ ne­ se­ riziku­v­a­. No, ne­gov­iot v­pe­~a­tok }e­ bide­ sose­ma­ poina­kov­ a­ko v­o e­de­n ma­l proe­kt gi ra­zra­boti{ site­ orga­niza­ciski i dru­gi v­a­`ni de­ta­li na­ za­da­~a­ta­, v­klu­~u­v­a­j}i go i ne­jziniot bu­xe­t.

Poba­ra­j fidbe­k za­ svojot sinopsis. Fidbe­kot mo`e­ da­ se­ dobie­ v­o de­ba­ta­ta­ na­ ru­bri~niot sosta­nok. Ve­roja­tno i u­re­dnikot ima­ sv­oe­ misle­we­ za­ za­da­~a­ta­. Mo`e­ da­ posta­pi{ i poina­ku­: da­j mu­ go na­pi{a­niot sinopsis na­ sv­ojot pois-ku­se­n kole­ga­ i za­moli go za­ misle­we­. Od tv­oite­ fidbe­ke­ri o~e­ku­v­a­{ misle­we­ za­ mo`niot a­gol na­ prika­zna­ta­, za­ izv­o-rite­, za­ klu­~nite­ pra­{a­wa­ i sli~no. Ra­zmisli za­ oce­nite­ i na­pra­v­i izme­ni v­o sinopsisot, a­ko e­ potre­bno.

I­stra­`uva­j i inte­rvjuira­j. Du­ri se­ga­ mo`e­{ da­ po~-ne­{ da­ gi istra­`u­v­a­{ fa­ktite­ i da­ gi inte­rv­ju­ira­{ izv­ori-te­. Obidi se­ istra­`u­v­a­we­to da­ bide­ v­nima­te­lno i te­me­lno. Obrni v­nima­nie­ de­ka­ po za­v­r{u­v­a­we­to na­ istra­`u­v­a­we­to sle­du­v­a­ posta­pka­ta­ v­ode­we­, v­o koja­, ka­ko {to v­e­}e­ re­kov­me­, mo`no e­ da­ dojde­{ do za­klu­~ok de­ka­ se­ potre­bni dopolnite­l-ni istra­`u­v­a­wa­ i inte­rv­ju­a­. Pla­nira­j da­ osta­ne­ v­re­me­ i za­ toa­.

Generirawe idei i istra`uvawe 93

Kva­li­tetni­te i­zvori­ na­ i­nforma­ci­i­, koi­ i­ma­a­t doverba­ vo tebe i­ go po~i­tu­va­a­t tvojot profesi­ona­len i­nte­gri­tet, se neprocenli­vo boga­tstvo, koe se steknu­va­

so mnogu­ na­porna­ ra­bota­, so i­sku­stvo, so soli­dno pozna­va­we odredena­ obla­st od op{testveni­ot `i­vot i­ so nepokolebli­va­ eti­~nost. Za­toa­, pokra­j toa­ {to mora­{ da­ gi­ na­u­~i­{ osnov­ni­te tehni­ki­ na­ komu­ni­ci­ra­we i­ na­ i­ntervju­i­ra­we na­ i­zvori­­te na­ i­nforma­ci­i­, va­`no e ra­no da­ se na­so~i­{ kon sledewe odredena­ obla­st. No, toa­ ne e dovolno. Da­li­ }e i­ma­{ mnogu­ kva­li­tetni­ i­zvori­ od koi­ }e crpi­{ i­nforma­ci­i­ za­vi­si­ i­ od u­pornosta­ so koja­ gi­ ba­ra­{ i­ od na­~i­not na­ koj se odnesu­va­{ kon ni­v i­ ja­ steknu­va­{ ni­vna­ta­ na­klonetost.

AT­RI­BU­I­RAWE

S# {to ne e o~i­gledno neosporno i­ op{topozna­to, vo tvoja­ta­ pri­ka­zna­ mora­ da­ se a­tri­bu­i­ra­. Novi­na­rstvoto ne e fi­kci­ja­. Ti­ ne smee{ da­ tvrdi­{ ni­{to dru­go osven ona­ {to neosporno go osozna­va­{ so sopstveni­te seti­la­ i­ osven fa­kti­te {to se smeta­a­t za­ del od op{toto zna­ewe. Za­ si­te dru­gi­ na­vodi­ {to }e gi­ soop{ti­{, mora­ da­ se poso~i­ ni­vni­ot

8I­Z­VO­RI­ NA I­NFO­RMACI­I­

Bidi novinar96

i­zvor.Vo na­{a­ta­ pri­ka­zna­ za­ soobra­}a­jna­ta­ nesre}a­ na­ a­vtopa­­

tot Skopje ­ Veles, na­ pri­mer, neosporni­ se sledni­ve fa­kti­: deka­ se slu­~i­la­ soobra­}a­jna­ nesre}a­, deka­ ta­a­ e te{ka­ (bi­dej­}i­ i­ma­ za­gi­na­ti­ i­ povredeni­), to~na­ta­ loka­ci­ja­ na­ na­sta­not i­ fa­ktot deka­ vozi­loto {to u­~estvu­va­lo vo soobra­}a­jka­ta­ e „opel korsa­“, {to mo`e da­ se za­bele`i­ na­ mestoto na­ nesre­}a­ta­. Ni­{to pove}e od toa­. Si­te dru­gi­ fa­kti­ gi­ dozna­va­me od soodvetni­te i­zvori­: koi­ se u­~esni­ci­te vo soobra­}a­jka­ta­, ni­vna­ta­ vozra­st i­ ni­vni­ot sta­tu­s (voza­~, sovoza­~, pa­tni­ci­); ka­ko za­gi­na­le `rtvi­te; ka­kva­ e zdra­vstvena­ta­ sostojba­ na­ povredeni­te; ka­ko se slu­~i­la­ nesre}a­ta­ i­ koi­ se pri­~i­ni­te za­ nea­. Si­te ti­e fa­kti­ mora­ da­ se a­tri­bu­i­ra­a­t. Toa­ zna­~i­ deka­ mora­ da­ se na­vede koj gi­ soop{tu­va­ ­ poli­ci­ja­ta­, i­stra­`ni­ot su­di­ja­, de`u­rni­ot leka­r, o~evi­dci­te i­li­ nekoj dru­g.

Pri­nci­pot na­ a­tri­bu­i­ra­we na­ fa­kti­te osobeno va­`i­ za­ kontroverzni­te i­ obvi­nu­va­~ki­ na­vodi­, koi­ sekoga­{ mora­ da­ se a­tri­bu­i­ra­a­t di­rektno i­ so golema­ doza­ vni­ma­ni­e (za­ ova­ podeta­lno vo gla­va­ta­ „Novi­na­rska­ eti­ka­“). Za­ da­ bi­da­t fa­kti­te i­ na­vodi­te vo tvoja­ta­ pri­ka­zna­ dosledno i­ pra­vi­lno a­tri­bu­i­ra­ni­, koga­ i­stra­`u­va­{ i­ koga­ pi­{u­va­{, posta­vi­ si­ gi­ sledni­ve pra­{a­wa­:

Ka­de ja­ dobiv informa­cija­ta­? Pred s#, mora­ da­ bi­de{ stoprocentno si­gu­ren od ka­de poteknu­va­a­t na­vodi­te {to sa­ka­{ da­ gi­ soop{ti­{ i­ da­li­ i­zvorot e kompetenten da­ gi­ soop{ti­. Na­vi­du­m, i­zgleda­ ednosta­vno da­ se odgovori­ na­ ova­ pra­{a­we. No, ne e ta­ka­. Tvoi­te i­zvori­ mnogu­ ~esto se i­ndi­­rektni­ i­ nesi­gu­rni­.

Pi­{u­va­{, na­ pri­mer, pri­ka­zna­ za­ ba­na­lni­ komu­na­lni­ problemi­ vo nekoj gra­d. Ra­zgova­ra­{ so gra­dona­~a­lni­kot i­ toj ti­ soop{tu­va­ eden ednosta­ven fa­kt ­ brojot na­ `i­teli­te vo toj gra­d. No, toj e i­ndi­rekten i­zvor i­ ne e kompetenten da­ ja­ soop{ti­ ta­a­ ci­fra­. Gra­dona­~a­lni­kot veroja­tno zna­e kolku­ lu­|e `i­vea­t vo negovi­ot gra­d, no u­mno e da­ se pretposta­vi­ deka­ mo`ebi­ ne gi­ pro~i­ta­l na­jnovi­te sta­ti­sti­~ki­ poda­toci­. Zna­~i­, a­ko i­ma­{ na­mera­ da­ go soop{ti­{ toj fa­kt, proveri­ go ka­j kompetentni­ot i­zvor ­ vo Dr`a­vni­ot za­vod za­ sta­ti­s­ti­ka­.

Koj mi gi ka­`a­ ovie na­vodi? Persona­lna­ta­ i­denti­fi­­

Izvori na informacii 97

ka­ci­ja­ e va­`en element na­ a­tri­bu­i­ra­weto. Vo pri­nci­p, seko­ga­{ e po`elno da­ se na­veda­t i­meto i­ prezi­meto na­ i­zvorot {to gi­ soop{tu­va­ va­`ni­te na­vodi­ vo pri­ka­zna­ta­. No, da­li­ sekoga­{ zna­e{ koj e tvojot i­zvor?

Mnogu­ ~esto na­ konferenci­i­ za­ pe~a­tot i­ na­ dru­gi­ ja­vni­ na­sta­ni­ }e ti­ se slu­~i­ da­ za­bele`i­{ i­nteresna­ i­zja­va­, no da­ ne go zna­e{ ~ovekot {to ja­ ka­`u­va­. Potru­di­ se da­ go i­den­ti­fi­ku­va­{. Pra­{a­j nekogo od kolegi­te. Pra­{a­j nekogo od pri­su­tni­te. Ako ni­tu­ toa­ ne pomogne, pri­jdi­ mu­ na­ ~ovekot, pretsta­vi­ se i­ za­moli­ go da­ ti­ se pretsta­vi­. Osven toa­, obi­di­ se da­ na­jde{ ba­rem mi­ni­ma­lna­ referenca­ za­ sekoj i­zvor: od ka­de e ~ovekot, koja­ e negova­ta­ profesi­ja­, koja­ e negova­ta­ fu­nkci­ja­, vo koe svojstvo u­~estvu­va­ vo na­sta­not i­ sli­~no.

Da­li mo`a­m da­ bida­m siguren deka­ na­vodite se visti­niti? Ne e dovolno na­vodi­te sa­mo da­ se a­tri­bu­i­ra­a­t. Pone­koga­{ i­zvori­te na­ i­nforma­ci­i­ na­merno pla­si­ra­a­t la­`ni­ tvrdewa­ i­ polu­vi­sti­ni­ za­ da­ posti­gna­t nekoi­ svoi­ celi­. Za­toa­ e va­`no vedna­{ da­ si­ go posta­vi­{ pra­{a­weto da­li­ mo`e{ da­ gi­ veri­fi­ku­va­{ na­vodi­te. Ako ne si­ si­gu­ren deka­ mo`e da­ se provera­t i­ da­ se potvrda­t na­vodi­te, i­a­ko e ja­sno koj gi­ soop{tu­va­, a­tri­bu­i­ra­j gi­ ka­ko „neprovereni­“ i­li­ na­ sli­~en na­~i­n, so {to na­ ~i­ta­telot }e mu­ go otkri­e{ proble­mot so ni­vna­ta­ proverka­.

Da­li sum ja­s izvorot? Za­pomni­, novi­na­rot ni­koga­{ ne e i­zvor na­ i­nforma­ci­i­, osven koga­ smi­sleno, orga­ni­zi­ra­no i­ na­so~eno i­zvestu­va­ za­ na­sta­not na­ sa­moto mesto i­ vo tekot na­ negovoto tra­ewe.

Ne e dovolno da­ bi­de{ na­ mestoto na­ soobra­}a­jna­ta­ nes­re}a­ otka­ko ta­a­ se slu­~i­la­ za­ da­ bi­de{ i­zvor i­ o~evi­dec. Ti­ mo`e{ da­ svedo~i­{ sa­mo za­ ona­ {to go gleda­{ na­ mestoto na­ na­sta­not vo vremeto koga­ si­ ta­mu­. Ka­ko sopstveni­ mo`e{ da­ gi­ a­tri­bu­i­ra­{ sa­mo fa­kti­te za­ koi­ svedo~i­{ u­verli­vo. Ne mo`e{, na­ pri­mer, da­ donesu­va­{ za­klu­~oci­ za­ vozra­sta­ na­ u­~esni­ci­te vo nesre}a­ta­, i­a­ko mo`ebi­ si­ gi­ vi­del (okoto la­`e, a­ ti­ ne si­ vo pozi­ci­ja­ da­ gi­ i­denti­fi­ku­va­{). Ne mo`e da­ donesu­va­{ za­klu­~oci­ za­ na­~i­not na­ koj se slu­~i­la­ nesre}a­­ta­, osven a­ko li­~no ne si­ go vi­del toj kri­ti­~en moment. Ne donesu­va­j ni­ka­kvi­ za­klu­~oci­ za­ toa­ i­ osobeno ne za­ mo`ni­te pri­~i­ni­ za­ nesre}a­ta­, bez ogled {to nekoi­ fa­kti­ mo`ebi­ se

Bidi novinar98

o~i­gledni­.Vni­ma­va­j, za­ svedo~ewe du­ri­ i­ za­ nekoi­ o~i­gledni­ fa­kti­

e potrebno pove}e od golo oko. Na­ pri­mer, pri­su­stvu­va­{ na­ mi­ti­ng na­ opozi­ci­ja­ta­ na­ gra­dski­ot plo{ta­d. So svojot pogled mo`e{ da­ gi­ opfa­ti­{ si­te u­~esni­ci­, no toa­ ne e dovolno za­ da­ soop{ti­{ kolku­ lu­|e u­~estvu­va­a­t na­ mi­ti­ngot. Tvoeto dosega­{no i­sku­stvo veli­ deka­ tu­ka­ mo`ebi­ i­ma­ okolu­ 3.000 lu­|e. No, opozi­ci­ja­ta­ tvrdi­ deka­ na­ mi­ti­ngot pri­su­st­vu­va­le 10.000 lu­|e. Poli­ci­ja­ta­ soop{tu­va­ procena­ deka­ pri­­su­stvu­va­le sa­mo okolu­ 1.500 lu­|e. [to da­ se pra­vi­ vo ta­kva­ si­tu­a­ci­ja­? Na­jdobro e da­ gi­ soop{ti­{ i­ da­ gi­ a­tri­bu­i­ra­{ si­te poda­toci­.

I­ma­ li moja­ta­ reda­kcija­ utvrdena­ politika­ na­ a­tri­buira­we na­ fa­ktite? Nekoi­ moderni­ reda­kci­i­ i­ma­a­t ja­sno­defi­ni­ra­na­ poli­ti­ka­ na­ a­tri­bu­i­ra­we, osobeno na­ kontrover­zni­te fa­kti­. Ako tvoja­ta­ reda­kci­ja­ i­ma­ ta­kva­ poli­ti­ka­ i­li­ i­zvesni­ pra­vi­la­ {to bi­ mo`ele da­ se smeta­a­t za­ poli­ti­ka­, vni­ma­telno prou­~i­ gi­ i­, a­ko se vo sogla­snost so op{ta­ta­ profesi­ona­lna­ eti­ka­, dosledno pri­menu­va­j gi­.

CI­T­I­RAWE I­ LO­CI­RAWE

Fa­kti­te gi­ a­tri­bu­i­ra­me na­ toj na­~i­n {to gi­ prenesu­­va­me ka­ko di­rektni­ ci­ta­ti­ i­li­ ka­ko pa­ra­fra­zi­. Di­rektno gi­ ci­ti­ra­me sta­vovi­te i­ ~u­vstva­ta­ na­ i­zvori­te, a­ vo pa­ra­fra­zi­ gi­ prenesu­va­me i­nforma­ci­i­te {to ti­e gi­ soop{tu­va­a­t. Mla­­di­te, pa­ i­ poi­sku­sni­te novi­na­ri­, ~esto gi­ me{a­a­t lon~i­wa­ta­, pa­ vo di­rektni­ ci­ta­ti­ prenesu­va­a­t i­nforma­ci­i­, a­ sta­vovi­te i­ ~u­vstva­ta­ na­ svoi­te i­zvori­ gi­ opi­{u­va­a­t vo pa­ra­fra­zi­. Eve pri­mer za­ ta­kva­ gre{ka­:

„Ne­sre­}ata se­ slu~ila koga voziloto od zase­ga ne­poznati pri~ini pre­minalo na le­vata strana na kolovozot“, izjavi istra`niot sudija Stojan Cve­tkovski i dodade­ de­ka udarot na voziloto vo ogradata na patot bil stravote­n.

Vo ova­a­ re~eni­ca­ ci­ta­tot i­ pa­ra­fra­za­ta­ se pogre{no posta­veni­. Treba­ va­ka­:

Izvori na informacii 99

„Udarot na voziloto vo ogradata na patot bil stravote­n“, re­~e­ istra`niot sudija Stojan Cve­tkovski i dodade­ de­ka ne­sre­}ata se­ slu~ila koga voziloto, od zase­ga ne­poznati pri~ini, pre­mi­nalo na le­vata strana na kolovozot.

Zna­~i­, za­pomni­, tvoi­te i­zvori­ vo di­rekten govor gi­ soop­{tu­va­a­t svoi­te sta­vovi­ i­ ~u­vstva­, a­ fa­kti­te gi­ prenesu­va­{ ti­ i­ gi­ a­tri­bu­i­ra­{. Sekoga­{ na­stoju­va­j da­ gi­ ci­ti­ra­{ na­j­si­lni­te i­zja­vi­ na­ i­zvorot. Ci­ta­ti­te treba­ da­ bi­da­t kra­tki­ i­ u­da­rni­. Ci­ta­tot sekoga­{ go i­zdvoju­va­me vo poseben pa­ra­gra­f. Prou­~i­ gi­ i­nterpu­nkci­ski­te pra­vi­la­ za­ ci­ti­ra­weto {to gi­ pretpo~i­ta­ tvoja­ta­ reda­kci­ja­ i­ po~i­tu­va­j gi­.

Vo sogla­snost so op{ta­ta­ poli­ti­ka­ na­ a­tri­bu­i­ra­we, vo ci­ta­ti­te i­ vo pa­ra­fra­zi­te na­stoju­va­me da­ go na­vedeme i­li­ {to pobli­sku­ da­ go loci­ra­me i­zvorot na­ i­nforma­ci­­i­te. Za­toa­ e va­`no da­ bi­de pozna­t re`i­mot na­ kori­stewe na­ i­nforma­ci­i­te {to ni­ gi­ soop{tu­va­ i­zvorot. Vo pra­kti­ka­ta­ i­ma­ tri­ mo`ni­ re`i­mi­ na­ kori­stewe na­ i­nforma­ci­i­te:

Re`im na­ slobodno citira­we, informa­cii for the record, vo loka­lniot novina­rski a­rgon „oficija­lni“. Izvo­rot ovi­e i­nforma­ci­i­ gi­ soop{tu­va­ ofi­ci­ja­lno i­ e sogla­sen da­ bi­de ci­ti­ra­n so svoeto i­me, prezi­me i­ so klu­~na­ta­ refer­enca­. Sekoga­{ na­stoju­va­j da­ go u­bedi­{ svojot i­zvor negovi­te na­vodi­ da­ gi­ soop{ti­{ vo ovoj re`i­m.

Re`im na­ locira­we na­ izvorot, informa­cii of the record, vo loka­lniot novina­rski `a­rgon „neoficija­lni“. Izvorot sa­ka­ da­ gi­ soop{ti­ ovi­e i­nforma­ci­i­, no ne e sogla­­sen da­ bi­de di­rektno ci­ti­ra­n. Obi­di­ se da­ go u­bedi­{ ti­e i­nforma­ci­i­ da­ ti­ gi­ soop{ti­ vo re`i­mot na­ slobodno ci­ti­­ra­we, no a­ko ne u­spee{, pri­fa­ti­ go re`i­mot loci­ra­we na­ i­zvorot. No, vo toj slu­~a­j mora­ na­ dva­jca­ta­ da­ vi­ bi­de ja­sno deka­ si­ dol`en {to pobli­sku­ da­ go loci­ra­{ svojot i­zvor. Za­ toa­ se u­potrebu­va­a­t op{topozna­ti­ fra­zi­: vla­di­n i­zvor, i­zvor vo Mi­ni­sterstvoto za­ odbra­na­, di­ploma­tski­ i­zvor, a­noni­men i­zvor vo Li­bera­lna­ta­ pa­rti­ja­ i­ sli­~no. Zna­~i­, i­deja­ta­ e da­ gi­ loci­ra­{ i­nsti­tu­ci­ja­ta­ od koja­ doa­|a­ i­zvorot i­ negova­ta­ pozi­ci­ja­ vo ta­a­ i­nsti­tu­ci­ja­: vi­sok slu­`beni­k vo Mi­ni­sterstvoto za­ na­dvore{ni­ ra­boti­, ~len na­ Centra­lni­ot

Bidi novinar100

odbor na­ Soci­ja­ldemokra­tski­ot soju­z i­ sli­~no. Pri­toa­, ne smee{ la­`no da­ loci­ra­{ ­ a­ko vla­di­n i­zvor ti­ soop{ti­ nekoja­ va­`na­ i­nforma­ci­ja­ i­ te za­moli­ da­ na­vede{ deka­ si­ ja­ dozna­l od di­ploma­tski­ i­zvori­, mora­ da­ go odbi­e{. Vo na­{i­te vesni­ci­ ta­kvi­ na­vodi­ od „di­ploma­tski­ i­zvori­“ ~i­ta­me sekoj den, bo`em a­mba­sa­dori­te ka­j na­s nema­a­t dru­ga­ ra­bota­ osven po celi­ denovi­ da­ pottu­ra­a­t i­nforma­ci­i­ vo vesni­ci­te.

Re`im na­ za­dninski informa­cii. Toa­ se bekgra­u­nd­i­nforma­ci­i­ {to i­zvorot gi­ soop{tu­va­, no ne e sogla­sen ni­tu­ da­ bi­de ci­ti­ra­n ni­tu­ da­ bi­de loci­ra­n. Ti­e i­nforma­ci­i­ mo`e da­ gi­ kori­sti­{ vo i­stra­`u­va­weto. Obi­di­ se da­ na­jde{ na­~i­n da­ gi­ a­tri­bu­i­ra­{. Poba­ra­j dru­g kompetenten i­zvor {to }e gi­ potvrdi­ i­li­ }e gi­ otfrli­ i­ }e se sogla­si­ toa­ da­ go stori­ vo re`i­m na­ ci­ti­ra­we i­li­ vo re`i­m na­ loci­ra­we.

Bi­di­ vni­ma­telen i­ kon ~i­ta­teli­te i­ kon svoi­te i­zvori­. Ne smee{ da­ gi­ ma­ni­pu­li­ra­{ i­ edni­te i­ dru­gi­te, ni­tu­ da­ doz­voli­{ da­ bi­de{ i­zma­ni­pu­li­ra­n ­ pri­nci­pot na­ a­tri­bu­i­ra­we ne smee da­ se na­pu­{ti­. Od dru­ga­ stra­na­, bi­di­ svesen za­ fa­k­tot deka­ i­zvori­te na­ i­nforma­ci­i­ na­j~esto ne se edu­ci­ra­ni­ sa­mi­te da­ gi­ pozna­va­a­t i­ da­ pra­va­t ra­zli­ki­ me|u­ oddelni­te re`i­mi­ na­ ja­vno kori­stewe na­ i­nforma­ci­i­te. Ima­m pri­su­st­vu­va­no na­ mnogu­ „bri­fi­nzi­“ na­ koi­ i­ma­lo ka­meri­ i­ i­ma­m slu­{a­no mnogu­ neofi­ci­ja­lni­ i­nforma­ci­i­ {to do ve~erta­ sta­na­le di­rektni­ i­zja­vi­. No, sepa­k, toa­ ne e pri­~i­na­ da­ gi­ ma­ni­pu­li­ra­{ svoi­te i­zvori­.

Ako tvojot i­zvor ne sa­ka­ da­ bi­de di­rektno ci­ti­ra­n, vo kra­tki­ crti­ obja­sni­ mu­ ja­ poli­ti­ka­ta­ na­ a­tri­bu­i­ra­we so loci­ra­we. Vedna­{ ponu­di­ mu­ ja­ referenca­ta­ so koja­ }e go loci­ra­{. Na­jveroja­tno }e se sogla­si­. Osobeno vni­ma­va­j koga­ vo edna­ pri­ka­zna­ svojot i­zvor go ci­ti­ra­{, no toj sa­ka­ nekoi­ ~u­vstvi­telni­ i­nforma­ci­i­ {to ti­ gi­ soop{tu­va­ da­ gi­ pren­ese{ vo re`i­mot loci­ra­we na­ i­zvorot. Stori­ go toa­ ta­ka­ {to da­ ne se pomi­sli­ deka­ sta­nu­va­ zbor za­ i­sti­ot i­zvor.

VI­DO­VI­ I­Z­VO­RI­

Kla­si­fi­ka­ci­ja­ta­ na­ i­zvori­te ne e a­ka­demsko, tu­ku­ pra­kti­~no pra­{a­we ­ ta­a­ ja­ ra­zvi­va­ svesnosta­ za­ boga­tst­voto od i­zvori­ i­ za­ potreba­ta­ da­ se i­ntervju­i­ra­a­t i­zvori­ so

ra­zli­~ni­ sta­tu­si­. Vo li­tera­tu­ra­ta­ se sre}a­va­a­t mnogu­ kla­­si­fi­ka­ci­i­ i­ podelbi­, no ja­s mi­sla­m deka­ sosema­ za­dovolu­va­ na­jop{ta­ta­ podelba­ na­ tri­ vi­da­ i­zvori­:

I­skustveni izvori. Toa­ se i­zvori­ {to i­ma­a­t li­~no i­ neposredno i­sku­stvo so na­sta­not i­li­ so poja­va­ta­ za­ koi­ pi­{u­­va­{. Sekoga­{ obrni­ vni­ma­ni­e na­ fa­ktot deka­ ti­e i­zvori­ se za­segna­ti­. Vo pri­ka­zni­te za­ konfli­ktni­ si­tu­a­ci­i­ sekoga­{ i­ma­ dve i­li­ pove}e za­segna­ti­ stra­ni­. Poba­ra­j za­segna­ti­ i­zvo­ri­ na­ dvete stra­ni­.

Bi­di­ svesen i­ deka­ i­sku­stveni­te i­zvori­ ne mora­ da­ bi­da­t kompetentni­. Pi­{u­va­{ pri­ka­zna­ za­ poska­pu­va­weto na­ benzi­­not, na­ pri­mer. Za­segna­ti­ se si­te voza­~i­. No, ti­e ne se kom­petentni­ da­ odgovora­t zo{to do{lo do poska­pu­va­we na­ benzi­­not i­ ka­kvi­ }e bi­da­t posledi­ci­te. Za­toa­, ci­ti­ra­j gi­ ni­vni­te i­zja­vi­, osobeno emoti­vni­te, no pra­{a­wa­ta­ za­ pri­~i­ni­te i­ za­ posledi­ci­te za­~u­va­j gi­ za­ dru­gi­, kompetentni­ i­zvori­. Voza­~i­­te se kompetentni­ da­ ti­ ka­`a­t sa­mo kolku­ se nesre}ni­ {to mora­ da­ pla­}a­a­t pove}e pa­ri­ za­ benzi­n.

Ekspertski izvori. Eksperti­te se lu­|e {to i­ma­a­t stru­~no zna­ewe za­ problemot za­ koj pi­{u­va­{, i­a­ko mo`ebi­ ne se neposredno za­segna­ti­ od nego. Na­ pri­mer, profesor na­ Ekonomski­ot fa­ku­ltet i­ma­ i­zvonredno pozna­va­we na­ petro­bi­zni­sot i­ odli­~na­ di­ja­gnoza­ za­ poska­pu­va­weto na­ benzi­not, no ~ovekot ne vozi­ a­vtomobi­l, tu­ku­ velosi­ped, i­ nego prob­lemot ne go za­segnu­va­ di­rektno. Eksperti­za­ta­ na­ ovoj i­zvor ti­ e va­`na­ za­ da­ gi­ sfa­ti­{ su­{ti­na­ta­ i­ di­na­mi­ka­ta­ na­ prob­lemot. Fa­kti­te {to toj ti­ gi­ soop{tu­va­ gi­ prenesu­va­{ gla­v­no vo pa­ra­fra­zi­, a­ vo ci­ta­ti­ gi­ prenesu­va­{ negovi­te li­~ni­ ekspertski­ sta­vovi­ za­ problemot.

Bi­di­ vni­ma­telen so ekspertski­te i­zvori­. Nekoi­ od ni­v na­sta­pu­va­a­t ka­ko neza­vi­sni­ eksperti­, a­ dru­gi­ se povrza­ni­ so nekoi­ dr`a­vni­ orga­ni­, pa­rti­i­, nevla­di­ni­ orga­ni­za­ci­i­ i­ i­nsti­tu­ci­i­. Ako profesorot na­ Ekonomski­ot fa­ku­ltet, na­ pri­mer, e ~len na­ vla­di­na­ta­ komi­si­ja­ za­ energeti­ka­, toj si­gu­r­no }e go bra­ni­ sta­vot na­ vla­da­ta­ za­ poska­pu­va­weto. Dru­g pro­fesor od i­sti­ot fa­ku­ltet e ~len na­ opozi­ci­ska­ta­ pa­rti­ja­ i­ toj }e bra­ni­ sosema­ poi­na­kov sta­v. Ako i­zvori­te se povrza­ni­ so kogo bi­lo i­ ka­ko bi­lo, toa­ seka­ko soop{ti­ go vo referen­ci­te za­ ni­v, pokra­j ni­vnoto i­me i­ prezi­me. Za­dol`i­telno

Izvori na informacii 101

Bidi novinar102

i­ntervju­i­ra­j i­ neza­vi­sni­ ekspertski­ i­zvori­. O­vla­steni izvori. Vo pri­nci­p, si­te i­nforma­ci­i­ za­

ra­bota­ta­ na­ dr`a­vni­te i­ na­ dru­gi­te op{testveni­ i­nsti­tu­ci­i­ se ja­vni­. Vo Ma­kedoni­ja­ na­skoro treba­ da­ se donese za­kon {to }e obezbedi­ dosta­pnost na­ i­nforma­ci­i­te, ka­ko {to na­lo`u­va­ Usta­vot. Ka­ko i­ da­ e, sega­ i­nsti­tu­ci­i­te ovla­stu­va­a­t oddelni­ li­ca­ za­ konta­kti­ so ja­vnosta­ (portpa­roli­), koi­ i­ma­a­t pra­vo i­ profesi­ona­lna­ obvrska­ da­ ja­ soop{tu­va­a­t i­ ja­vno da­ ja­ bra­na­t ni­vna­ta­ poli­ti­ka­. So ti­e li­ca­ odr`u­va­j redovni­ i­ bli­ski­ konta­kti­, no i­sklu­~i­vo profesi­ona­lni­. Informa­ci­i­te {to gi­ dobi­va­{ od ni­v a­tri­bu­i­ra­j gi­ na­ toj na­~i­n {to li­~no }e gi­ i­denti­fi­ku­va­{ (portparolot na Ministe­rstvoto za vnatre­{ni raboti re­~e­ de­ka...). No, fa­ktot {to ti­e se slu­`beno ovla­steni­ da­ prenesu­va­a­t i­nforma­ci­i­ i­ sta­vovi­ na­ i­nsti­tu­ci­ja­ta­ ti­ ovozmo`u­va­ ti­e i­nforma­ci­i­ da­ gi­ a­tri­­bu­i­ra­{ i­ di­rektno na­ i­nsti­tu­ci­ja­ta­ (Ministe­rstvoto za vnatre­{ni raboti soop{ti de­ka...).

PRO­CENA NA I­Z­VO­RO­T­ (VERI­FI­KACI­JA)

Izvorot treba­ dobro da­ se proceni­, ne sa­mo od a­spekt na­ negovi­ot odnos kon i­nforma­ci­i­te so koi­ ra­spola­ga­ (da­li­ e za­segna­t, da­li­ e ekspert i­li­ e ovla­sten), tu­ku­ i­ vo pogled na­ negovi­te moti­vi­ i­ na­ mo`nosta­ za­ proveru­va­we na­ fa­kti­te {to gi­ soop{tu­va­. Za­ra­di­ dobra­ procena­ na­ i­zvorot, posta­vi­ si­ gi­ sledni­ve pra­{a­wa­:

Mo`a­m li da­ se potpra­m na­ nego? Mnogu­ nepri­ja­tna­ si­tu­a­ci­ja­ e koga­ }e se potpre{ na­ di­rektni­te i­zja­vi­ na­ svo­jot i­zvor, a­ toj u­tre }e ka­`e deka­ ne i­zja­vi­l ta­kvo ne{to. Dobro proceni­ da­li­ tvojot i­zvor mo`e da­ go i­zdr`i­ tova­rot na­ ja­vnoto soop{tu­va­we na­ fa­kti­te {to ti­ gi­ nu­di­. Ako ne mo`e, ra­zmi­sli­ ka­ko da­ gi­ a­tri­bu­i­ra­{ ti­e fa­kti­. I da­li­ mo`ebi­ ne e pou­mno da­ poba­ra­{ nov i­zvor.

Mo`a­m li da­ gi potvrda­m negovite informa­cii? Ova­ e mnogu­ va­`no pra­{a­we, od ~i­j odgovor za­vi­si­ celoku­pna­ta­ poli­ti­ka­ na­ a­tri­bu­i­ra­we za­ koja­ }e se opredeli­{. Ako ne mo`e{ sa­mi­ot da­ za­klu­~i­{ da­li­ na­vodi­te {to ti­ gi­ soop­{tu­va­ se proverli­vi­, otvoreno pra­{a­j go svojot i­zvor: ka­de i­ ka­ko mo`a­m da­ gi­ provera­m ovi­e na­vodi­? Pra­{a­weto ne e

na­vredli­vo, bi­dej}i­ veri­fi­ka­ci­ja­ta­ na­ fa­kti­te e bi­ten ele­ment na­ novi­na­rskoto i­stra­`u­va­we.

Da­li zna­e {to zboruva­? Ako i­zvorot e ekspertski­, preci­zno u­tvrdi­ go poleto na­ negova­ta­ eksperti­za­. ^ovekot mo`ebi­ na­vi­sti­na­ e profesor na­ Ekonomski­ot fa­ku­ltet, no mo`ebi­ e ekspert za­ u­pra­vu­va­we na­ zemjodelstvoto, a­ ne na­ petrobi­zni­sot.

Da­li e kompetenten? Ima­ i­zvori­ {to i­ma­a­t i­sku­stvo i­ zna­ewe za­ nekoja­ obla­st i­ se spremni­ da­ ti­ da­da­t mnogu­ va­`­ni­ i­nforma­ci­i­, no sepa­k ne se kompetentni­ da­ go stora­t toa­. Mla­da­ta­ i­ bi­stra­ sekreta­rka­ na­ mi­ni­sterot za­ ekonomi­ja­, koja­ slu­~a­jno ti­ e pri­ja­telka­, mo`e da­ ti­ ka­`e mnogu­ va­`ni­ i­ to~­ni­ i­nforma­ci­i­ za­ poska­pu­va­weto na­ benzi­not, no ta­a­ sepa­k ne e kompetenten i­zvor. Na­vodi­te {to ti­ gi­ soop{tu­va­a­t nekompetentni­ i­zvori­ gi­ proveru­va­{ i­ntervju­i­ra­j}i­ kompe­tentni­ lu­|e i­ gi­ a­tri­bu­i­ra­{.

Z­o{to mi ka­`uva­? Utvrdi­ go moti­vot na­ tvojot i­zvor. Ja­vnosta­ treba­ da­ zna­e ­ toa­ e edi­nstveni­ot legi­ti­men moti­v pora­di­ koj treba­ ja­vno da­ se soop{tu­va­a­t fa­kti­te. No, `i­ve­eme vo nesovr{en svet. Lu­|eto posedu­va­a­t i­nforma­ci­i­ i­ se obi­du­va­a­t da­ gi­ i­skori­sta­t na­ ra­zni­ na­~i­ni­. Nekoi­ od ti­e i­nforma­ci­i­ ednosta­vno ne smee{ da­ gi­ kori­sti­{ (ti­e od ra­zu­zna­va­~ki­ i­zvori­, na­ pri­mer), bi­dej}i­ zna­~a­t di­rektno prekr{u­va­we na­ profesi­ona­lna­ta­ eti­ka­. Pove}eto }e gi­ kori­sti­{ u­mno i­ vni­ma­telno, sekoga­{ vo i­nteres na­ tvoi­te ~i­ta­teli­ i­ sekoga­{ svesen za­ moti­vi­te na­ tvoi­te i­zvori­.

Mo`a­m li da­ mu veruva­m? Ne se slu­~u­va­ premnogu­ ~esto, no mo`e da­ na­i­de{ na­ lu­|e {to se skloni­ kon la­gi­ i­ i­zmi­sli­ci­. Ako dobi­e{ ja­sen vpe~a­tok deka­ i­zvorot e ~ovek komu­ ne mo`e da­ mu­ se veru­va­, i­ma­ sa­mo edno ~a­re ­ ba­ra­j dru­g i­zvor.

NEGU­VAWE NA I­Z­VO­RI­T­E NA I­NFO­RMACI­I­

Izvori­te na­ i­nforma­ci­i­te se ka­ko cve}e ­ ba­ra­a­t redov­na­ nega­. Dobri­, kva­li­tetni­, otvoreni­ i­ doverli­vi­ i­zvori­ na­ i­nforma­ci­i­ i­ma­ sa­mo novi­na­rot {to vni­ma­telno gi­ negu­va­. Eve nekolku­ soveti­ ka­ko se pra­vi­ toa­:

Nikoga­{ nemoj da­ go zloupotrebi{ svojot izvor. Fa­k­

Izvori na informacii 103

ti­te {to ti­ gi­ prenesu­va­ ne slu­`a­t za­ ozboru­va­we, za­ li­~na­ u­potreba­ i­ zlou­potreba­.

Nikoga­{ nemoj da­ go prekr{i{ dogovoreniot re`im na­ koristewe na­ informa­ciite {to ti gi soop{tuva­. Izvo­rot mora­ da­ se ~u­vstvu­va­ bezbedno so tebe. Ako ne{to ti­ ka­`a­l neofi­ci­ja­lno, toj treba­ da­ bi­de si­gu­ren deka­ ni­koga­{ nema­ da­ go soop{ti­{ negovoto i­me. Ta­a­ obvrska­ va­`i­ i­ za­ tvojot u­redni­k, komu­ sepa­k mora­ da­ mu­ ka­`e{ koj e i­zvorot. Eti­~ka­ta­ obvrska­ za­ za­{ti­ta­ na­ i­zvorot va­`i­ i­ na­ su­d, i­a­ko za­konot ne go pri­zna­va­ toa­.

Sekoga­{ koga­ e mo`no, citira­j go svojot izvor so ime i prezime. Ima­j go na­ u­m fa­ktot deka­ lu­|eto sa­ka­a­t da­ gi­ vi­da­t svoeto i­me i­ prezi­me vo vesni­kot. Ako mu­ gi­ na­pi­{e{ i­meto i­ prezi­meto, pa­ u­{te ja­ obja­vi­{ i­ negova­ta­ fotogra­­fi­ja­, tvojot i­zvor }e i­m se pofa­li­ na­ sopru­ga­ta­ i­ na­ deca­ta­. Pri­ja­telot }e mu­ se ja­vi­ po telefon za­ da­ mu­ ~esti­ta­. Ako ne te ~i­ni­ premnogu­, ovozmo`i­ mu­ go toa­ za­dovolstvo.

Sekoga­{ bidi u~tiv, qubezen i srde~en. Lu­|eto sa­ka­a­t da­ i­ma­a­t pri­ja­teli­ me|u­ novi­na­ri­te. Da­j mu­ mo`nost na­ tvo­jot i­zvor da­ te smeta­ za­ pri­ja­tel. Dozvoli­ mu­ da­ se gordee so tebe, da­ mu­ se pofa­li­ na­ svojot kolega­ i­li­ na­ svojot pri­ja­tel deka­ li­~no te pozna­va­.

Ba­ra­j fidbek od svojot izvor. Na­ mnogu­ novi­na­ri­ i­m e pova­`no {to mi­sla­t i­zvori­te za­ ni­vni­te pri­ka­zni­ odo{to ~i­ta­teli­te. Toa­ ne e dobro. No, sepa­k, mi­sleweto na­ i­zvorot e va­`no. Ja­vi­ mu­ se i­ pra­{a­j go {to mi­sli­ za­ tvoja­ta­ pri­ka­­zna­. No, ne mu­ dozvolu­va­j da­ ti­ bi­de u­redni­k.

Ja­vi mu se bez profesiona­lna­ pri~ina­. Ve}e go spome­na­vme ovoj „tri­k“. Tvojot i­zvor o~eku­va­ da­ mu­ se ja­vi­{ za­ da­ mu­ poba­ra­{ i­nforma­ci­ja­ i­li­ i­zja­va­. Ako mu­ se ja­vi­{ bez profesi­ona­lna­ pri­~i­na­, za­ da­ go pra­{a­{ za­ zdra­vjeto i­ za­ ra­spolo`eni­eto, pri­ja­tno }e go i­znena­di­{. Stori­ go toa­. Dozna­j koga­ mu­ e rodendenot. Ja­vi­ mu­ se i­ ~esti­ta­j mu­. Ako te po~esti­ ka­fe, pri­fa­ti­. Za­ Nova­ godi­na­ i­spra­ti­ mu­ li­~na­ ~esti­tka­, pokra­j reda­kci­ska­ta­. Ra­zvi­j so nego ~ove~ka­ bli­s­kost.

Ne ba­ra­j od nego i ne prifa­}a­j neprigodni uslugi. Se slu­~u­va­ bli­skosta­ {to se ra­zvi­va­ me|u­ novi­na­rot i­ i­zvorot na­ i­nforma­ci­i­ da­ go na­pu­{ti­ poleto na­ profesi­ona­lni­ot

Bidi novinar104

odnos. Novi­na­rot ponekoga­{ ba­ra­, a­ i­zvorot nu­di­ u­slu­gi­ {to nema­a­t vrska­ so odnosot novi­na­r­i­zvor. Toa­ ne e dozvoleno.

O­dr`uva­j profesiona­lna­ dista­nca­. Bli­skosta­ so i­zvorot, sepa­k, i­ma­ gra­ni­ci­. Ta­a­ ne smee da­ gi­ za­grozi­ neza­­vi­snosta­ na­ novi­na­rot i­ po~i­tu­va­weto na­ profesi­ona­lni­te i­ na­ eti­~ki­te sta­nda­rdi­. Bi­di­ svesen za­ toa­. Tvojot i­zvor sekoga­{ mora­ da­ zna­e deka­ so tebe ra­zgova­ra­ ka­ko so pret­sta­vni­k na­ profesi­ona­lna­ reda­kci­ja­ i­ na­ i­lja­dni­ci­te tvoi­ ~i­ta­teli­.

Izvori na informacii 105

Vo novinarstvoto pod terminot intervjuirawe go podra­z­­birame sekoj raz­­govor {to go vodime so iz­­vorot na informacii z­­a da dobieme navodi i fakti z­­a na{ata

prikaz­­na. Treba da pravime raz­­lika me|u intervjuto kako postapka vo novinarskoto istra`uvawe i intervjuto kako `anr. Se raz­­bira, postapkata na intervjuirawe e sli~na i koga dobienite informacii gi objavuvame kako del na na{ata prikaz­­na i koga raz­­govorot go predavame kako tvorba od `anrot intervju (z­­a osobenostite na ovoj `anr }e stane z­­bor vo glavata „Voved vo `anrovite“).

Sega vnimanieto go naso~uvame kon tehnikite na inter­vjuirawe. Zaradi polesno sovladuvawe na ovie tehniki, potrebno e da bide{ komunikativna li~nost i da poseduva{ iz­­vesno nivo komunikaciski ve{tini {to si gi sovladal vo tekot na svoeto vospituvawe i obraz­­ovanie: treba da umee{ da se pretstavi{, da go gleda{ sogovornikot vo o~i, da iz­­begnuva{ odvi{na i nepristojna gestikulacija, da bide{ uporen, da bide{ organiz­­iran i sli~no. No, komunikaciski­te ve{tini i tehnikite na intervjuirawe se sovladuvaat i se ve`baat i niz­­ sekojdnevnata prakti~na rabota.

9TEH­NI­KI­ NA I­NTERVJUI­RAWE

Bidi novinar108

POD­GOTOVKA ZA I­NTERVJU

Sekoe dobro intervju po~nuva so temelna podgotovka na novinarot. ]e ima mnogu situacii koga nema da ima{ dovol­no vreme dobro da se podgotvi{ z­­a raz­­govorot so tvojot iz­­vor. No, sekoj od nas vo princip komunicira so iz­­vesen krug li~nosti. Del od podgotovkata z­­a potencijalnite raz­­govori so niv treba da se iz­­vede duri i bez­­ ogled dali se z­­aka`ani takvi raz­­govori. So drugi z­­borovi, sekoga{ bidi podgotven z­­a neo~ekuvano, „polno}no“ intervju. Vo podgotovkata sledi gi slednive postapki i pravila:

Na­pi­{i­ profi­l na­ svojot i­zvor. Potrudi se da doz­­nae{ {to pove}e fakti z­­a li~nosta {to ja intervjuira{, z­­a negovite profesionalni referenci, z­­a negovite stavovi, pa duri i detali z­­a negoviot privaten `ivot. Vnimatelno prou~i gi poslednite iz­­javi i intervjua na tvojot sogovornik. Raz­­govaraj so poiskusni kolegi {to ve}e imale mo`nost da go intervjuiraat. Ako e mo`no, raz­­govaraj so lu|e {to go poz­­navaat. Doz­­naj dali e komunikativen, dali e otvoren, koi se negovite li~ni interesi i naviki i sli~no. Sedni i napi­{i profil na li~nosta, kratok tekst {to gi sodr`i site bitni fakti z­­a nea. Vo oblasta {to ja sledi{ kontaktira{ so opredelen broj iz­­vori. Za sekogo od niv napravi profil. Navreme a`uriraj gi profilite. Bidi sekoga{ podgotven ­ ako z­­aka`e{ intervju so nekogo, dobro e da go ima{ negoviot profil ve}e podgotven, vo poseben fajl.

Profilot na li~nosta }e ti pomogne da gi sostavi{ pra­{awata i da ja isplanira{ taktikata na raz­­govorot. Ako vo profilot pi{uva deka ~ovekot e z­­atvoren i nedoverliv, toa nalo`uva da isplanira{ povnimatelna taktika. Profilot mo`e duri da ti pomogne i vo organiz­­acijata na raz­­govorot. Ako si otkril deka tvojot iz­­vor e qubitel na tenis, na primer, bi mo`el da mu predlo`i{ da se sretnete vo restoranot pokraj teniskoto igrali{te ­ so z­­adovolstvo }e ja prifati tvojata ideja, raz­­govorot }e bide poprijaten, a toj }e bide pootvoren.

Pod­gotvi­ li­sta­ na­ pra­{a­wa­. Na listata neka ima {to pove}e pra{awa, no vnimatelno isplaniraj go nivniot redosled. So poseben z­­nak obele`i go glavnoto, fokusno pra­{awe. Spisokot e samo z­­a sebe. Otpe~ati go i nosi go so sebe

Tehniki na intervjuirawe 109

na raz­­govorot. Ako tvojot iz­­vor pobara da mu isprati{ pra­{awa pred raz­­govorot, detalno opi{i mu z­­a {to }e raz­­gova­rate. Ako, pak, prodol`i da insistira na pismeni pra{awa, isprati mu dve ili tri op{ti pra{awa i objasni mu deka tie }e bidat samo ramka na raz­­govorot. Ne e po`elno na sogovor­nikot da mu ja isprati{ detalnata lista na pra{awa. Toa }e mu dade mo`nost da se podgotvi kako da gi iz­­begne neprijat­nite pra{awa, a mo`e da bide motiv toj da ti se javi i od „opravdani“ pri~ini da go otka`e intervjuto. No, od druga strana, bidi svesen i deka i iz­­vorot ima potreba da se podgo­tvi z­­a intervjuto. Ovoz­­mo`i mu go toa.

Ja­vi­ mu se na­ svojot i­zvor, pretsta­vi­ se i­ za­moli­ go za­ i­ntervju. Prviot telefonski povik e najz­­na~aen, ~esto i presuden z­­a toa dali }e go dobie{ posakuvanoto intervju. Vo javuvaweto bidi profesionalen i otvoren. Nemoj na iz­­vorot da mu veli{ deka saka{ da raz­­meni{ mislewe so nego. Ne bidi pretencioz­­en. Ednostavno, pretstavi se so svoeto polno ime i prez­­ime, ka`i vo koja redakcija i vo koja rubrika rabo­ti{ i z­­amoli go z­­a kratok raz­­govor, vo koj od nego o~ekuva{ informacii z­­a odredena tema. Osven temata, vedna{ soop­{ti mu ja pri~inata poradi koja saka{ da raz­­govara{ tokmu so nego ­ ako e z­­asegnat, ka`i mu deka z­­atoa od nego bara{ intervju, ako e ekspert, ka`i mu deka bara{ ekspertsko mis­lewe, a ako e ovlasten iz­­vor, ka`i mu deka bara{ mislewe ili stav na institucijata {to ja pretstavuva.

Ako e nu`no, ved­na­{ d­ogovori­ go re`i­mot na­ kori­stewe na­ i­nforma­ci­i­te {to }e gi­ soop{ti­ i­zvorot. Ako iz­­vorot ne saka da z­­boruva oficijalno, mo{ne verojatno e deka toa }e ti go soop{ti vedna{. Nema pri~ina da go odlo`uva{ dogovorot z­­a re`imot na koristewe na informaciite i da go ostava{ svojot iz­­vor vo nedoumica. Dogovori se vedna{.

Ne pri­fa­}a­j „ne“ ka­ko od­govor. Mnogu pati vo tvojata kariera }e ti se slu~i iz­­vorot da odbie intervju. No, nik­oga{ ne prifa}aj „ne“ kako odgovor. Objasni mu na ~ovekot deka prikaz­­nata z­­a koja pi{uva{ e va`na z­­a javnosta, iskreno ka`i mu deka ti e va`na i na tebe i objasni mu deka raz­­govo­rot so nego e mnogu va`en z­­a prikaz­­nata. Ako iz­­vorot sepak te odbie, nastojuvaj da mu se javi{ podocna, no ne predocna. Bidi u~tiv, no uporen i nastoj~iv.

Bidi novinar110

Ako e nu`no, pri­fa­ti­ i­ntervju po telefon i­li­ po i­-mejl, no ka­`i­ i­m go toa­ na­ ~i­ta­teli­te. I tvoite iz­­vori stradaat od hroni~en nedostig od vreme. Sekoga{ pretpo~i­taj li~ni kontakti so niv, no ako e poprakti~no raz­­govorot da se iz­­vr{i po telefon, stori go toa. Ako ima{ tehni~ki mo`nosti, snimi go raz­­govorot na diktafon, no toa ka`i mu go na sogovornikot. Vo ponovo vreme nekoi novinari prakti­kuvaat intervjuirawe po i­mejl. Vo princip treba da se insis­tira na `iva komunikacija, no vo specifi~ni situacii (koga iz­­vorot e mnogu daleku, na primer) intervjuto po i­mejl e prakti~no re{enie.

Vni­ma­telno i­zberi­ gi­ vremeto i­ mestoto na­ ra­zgovorot. Mnogu mladi novinari gi selektiraat svoite iz­­vori iz­­biraj}i gi mestoto i vremeto na raz­­govorot ­ z­­a „najva`nite“ iz­­vori se spremni na polno} da tr~aat tamu kade {to }e posaka iz­­vorot, a „pomalku va`nite“ iz­­vori gi kanat na raz­­govor vo redakci­jata, vo rabotno vreme. Toa ne e ~esno. Mestoto i vremeto na raz­­govorot z­­avisat od `elbata i mo`nostite na sogovornikot. Vremeto treba da bide soodvetno, a mestoto prijatno z­­a raz­­gov­or. No, treba na svojot iz­­vor da mu ka`e{ da go po~ituva i tvojot rok, kako i tvojata potreba da se ~uvstvuva{ prijatno.

Vo princip, z­­aka`uvaj gi raz­­govorite vo rabotno vreme i vo kancelarijata na sogovornikot ili na neutralno mesto (restoran, klub i sli~no). Iz­­borot treba da bide odraz­­ na negovata i na tvojata profesionalnost. Ne mo`e da prifa­ti{ raz­­govor so svojot iz­­vor vo no}en klub na polno}. Ne smee{ da prifati{ raz­­govor vo koj ti na svojot iz­­vor }e mu „sparinguva{“ vo negovata borba da si go podobri javniot imix. Bidi vnimatelen.

Oble~i­ se pri­stojno i­ od­mereno. Nekoi moderni redak­cii vo svetot imaat takanare~en dres­kod, odnosno pravila z­­a na~inot na oblekuvawe na rabota. Mnogu e va`no da bide{ pristojno oble~en na rabota i osobeno koga go intervjuira{ svojot iz­­vor. Toj so tebe treba da se ~uvstvuva prijatno. Ako si oble~en sve~eno, a toj „rabotno“, }e se ~uvstvuva nepri­jatno. Ako e obratno, ti }e se ~uvstvuva{ neprijatno. Ako si oble~en napadno i provokativno, toa }e go odvlekuva vni­manieto na tvojot sogovornik. Nakratko, odberi go vistinski­ot na~in na oblekuvawe.

Tehniki na intervjuirawe 111

Ni­koga­{ nemoj d­a­ d­ocni­{. Zapomni, z­­a tebe raz­­govo­rot sekoga{ po~nuva 15 minuti pred z­­aka`aniot termin. Podobro ti da go po~eka{ iz­­vorot otkolku toj da te ~eka tebe. Predvidi gi mo`nite problemi vo soobra}ajot. Ako sepak ima{ nekakva mnogu va`na pri~ina poradi koja si prinuden da z­­adocni{, javi mu se na sogovornikot vedna{, iz­­vini mu se, z­­amoli go z­­a trpenie ili vedna{ prez­­aka`i go raz­­govorot vo soodveten termin.

Pred­ po~etokot na­ ra­zgovorot, d­ogovori­ se za­ na­~i­not na­ bele`ewe. Diktafon ili notes?

Diktafonot ima iz­­vesni neosporni prednosti. Toj go snima sekoj ka`an z­­bor. No, taa korisna sprava ima i iz­­ves­ni nedostatoci. Mo`e da otka`e, na primer. Zatoa, pred po~etokot na raz­­govorot, proveri ja ispravnosta na dikta­fonot i proveri dali bateriite se polni. Sekoga{ nosi rez­­ervni baterii i rez­­ervna lenta. Pretpo~itaj digitalni diktafoni i diktafoni so broj~anik.

Diktafonot ima u{te eden golem nedostatok ­ preslu­{uvaweto i transkribiraweto na raz­­govorot se bavni i makotrpni. Zatoa, praktikuvaj z­­aedno so diktafonot da upotrebuva{ i notes. Dodeka snima{ i z­­api{uva{, vo momen­tot koga iz­­vorot }e ti ka`e nekoj va`en fakt, brz­­o pogledni vo broj~anikot na diktafonot i vo notesot z­­api{i go brojot. Ovoj trik podocna }e ti pomogne brz­­o da gi pronajde{ klu~­nite mesta od raz­­govorot i brz­­o da gi preslu{a{.

Najserioz­­niot nedostatok na diktafonot ne e od tehni~­ka priroda. Mikrofonot go pla{i tvojot sogovornik. Vo sekoj slu~aj, pred da go iz­­vadi{ diktafonot od ~anta, ka`i mu na ~ovekot deka bi sakal da go snimi{ raz­­govorot i deka nema da se objavi tonski z­­apis, tuku snimkata ti e potrebna z­­aradi preciz­­no preslu{uvawe na raz­­govorot. Ako proceni{ deka i pokraj toa objasnuvawe iz­­vorot se ~uvstvuva nepri­jatno, nemoj da snima{ i potpri se na svojata ve{tina na bele`ewe vo notesot.

Ako e nu`no, d­ogovori­ a­vtori­za­ci­ja­ na­ i­ntervjuto. Mo`no e iz­­vorot u{te pred po~etokot na raz­­govorot da poba­ra avtoriz­­acija na intervjuto. Ako go stori toa, ti si dol­`en da mu ja ispolni{ `elbata. No, doz­­voli mu da gi avtori­z­­ira samo negovite direktni iskaz­­i i citati vo prikaz­­nata.

Bidi novinar112

Nemoj da mu go ispra}a{ celiot tekst. Osven toa, nastojuvaj da bide{ prakti~en. Zamoli go iz­­javite da gi avtoriz­­ira brz­­o, po i­mejl ili po telefon. Vnimavaj, avtoriz­­acijata na tvojot iz­­vor mu ovoz­­mo`uva da gi uto~ni ili da gi doobjasni svoite iskaz­­i. Vo taa smisla, taa mo`e da bide korisna i z­­a tebe. No, iz­­vorot ne smee da ja menuva su{tinata na ona {to ve}e go iz­­javil ili da ja povle~e iz­­javata. Ako se obide da stori takvo ne{to, u~tivo ka`i mu deka toa ne e prifatlivo i deka ne e korektno.

UMETNOSTA NA POSTAVUVAWE PRA[AWA

Edna stara mudrost veli: novinarot ne mora da gi ponudi site odgovori, no mora da gi postavi site pra{awa. Posta­vuvaweto pra{awa e vistinska umetnost. Pokraj iskustvoto, ve`baweto i sledeweto dobri intervjua, vo usovr{uvaweto na ve{tinata na postavuvawe pra{awa }e ti pomognat i slednive pravila i soveti:

Ti­ pra­{uva­{, i­zvorot od­gova­ra­, a­ ne obra­tno. Nemoj da gi soop{tuva{, u{te pomalku da gi nametnuva{ svoite stavovi. Najlo{i pra{awa se tie vo koi ti ja postavuva{ svojata tez­­a i bara{ iz­­vorot da se soglasi so nea ili da ja otfrli. Toa, vsu{nost, ne se pra{awa.

Zatoa, nemoj da se pravi{ premnogu umen. Celta na intervjuto e da iz­­vle~e{ {to pove}e informacii od svojot iz­­vor z­­a da im gi soop{ti{ na ~itatelite. Intervjuto ne e debata, ne e borba vo koja ti treba da iz­­lez­­e{ poumen od svo­jot sogovornik. Toj opasen manir, z­­a `al, e dlaboko navlez­­en vo na{eto novinarstvo.

Opred­eli­ go fokusnoto pra­{a­we i­ na­stojuva­j brzo d­a­ d­ojd­e{ d­o nego. Vo sekoj raz­­govor ima edno najva`no, fokus­no pra{awe. Opredeli go i isplaniraj ja taktikata kako da dojde{ do nego. Ako iz­­vorot e otvoren i raz­­govorliv, fokus­noto pra{awe postavi go vedna{. Ako iz­­vorot e z­­atvoren i nedoverliv, postavi nekolku pra{awa z­­a kr{ewe na mraz­­ot i vnimatelno dobli`i se do fokusnoto pra{awe. Potoa upor­no odr`uvaj go fokusot na raz­­govorot. Ne se rasplivnuvaj.

Bi­d­i­ svesen d­eka­ se mo`ni­ i­znena­d­uva­wa­. Ti se pod­gotvuva{ z­­a intervjuto so tvojot iz­­vor, no i toj se podgotvuva.

Se obiduva da go otkrie ili da go pretpostavi fokusnoto pra{awe. Smisluva odgovor. Se preslu{uva so svojot kolega. Mo`ebi nastojuva da ti ka`e ne{to drugo, ne{to pova`no i poatraktivno. Bide spremen i na takvi iz­­nenaduvawa. Ako po~uvstvuva{ deka iz­­vorot se obiduva da fokusira drugo pra­{awe, brz­­o raz­­misli dali toa ne e podobar iz­­bor. Ako e, nema smisla da bide{ sueten i inaetliv ­ prifati go iz­­borot na tvojot sogovornik.

Posta­vuva­j kra­tki­, ed­nosta­vni­ pra­{a­wa­. Vnimavaj, tvojot sogovornik treba da go z­­apomni tvoeto pra{awe. Zatoa, toa treba da bide kratko i ednostavno. Iz­­begnuvaj dolgi i slo`eni elaboracii na pra{aweto, bidej}i tie go z­­bunuvaat tvojot iz­­vor. Ne doz­­voluvaj ~ovekot da te pogledne z­­buneto i da te pra{a: iz­­vinete, a {to be{e pra{aweto?

Ne posta­vuva­j d­vosmi­sleni­ i­ neja­sni­ pra­{a­wa­. Pra­{aweto treba da bide jasno. Dvosmislenite pra{awa mu dava­at mo`nost na iz­­vorot da go iz­­begne odgovorot ili da dade nejasen i dvosmislen odgovor.

Eve primer z­­a edno nejasno i dvosmisleno pra{awe: Gos­podine guverner (na NBM), dali smetate deka e potrebno da se dozvoli mala inflacija zaradi pottiknuvawe na raz­vojot ili mora da se odr`uva monetarnata disciplina? Vo ova pra{awe se postavuvaat dve pra{awa, se nudat dve gotovi tez­­i i na iz­­vorot mu se ostava mo`nost da se opre­deli z­­a ednata. Pra{aweto e nekorektno, komplicirano i dvosmisleno. Guvernerot mo`ebi }e bide prinuden prvo da ja urne tez­­ata deka inflacijata e potrebna z­­aradi pottiknuva­we na raz­­vojot, potoa }e mora da objasni deka inflacijata ne e povrz­­ana isklu~ivo so monetarnata disciplina, a na krajot }e odgovori na pra{aweto. Zo{to da ne se postavi kratko i ednostavno pra{awe: Gospodine guverner, dali e potrebno da se dozvoli mala inflacija?

Ne posta­vuva­j d­ve i­li­ pove}e pra­{a­wa­ vo ed­no. Ova e edna od naj~estite gre{ki pri intervjuiraweto. Ako vo edno pra{awe postavi{ dve, iz­­vorot ima mo`nost da go iz­­bere toa {to pove}e mu odgovara, a drugoto da go z­­abo{oti. Ako insistira{ na z­­abo{oteno pra{awe, se doveduva{ vo nepri­jatna situacija da go postavi{ u{te edna{. Toa e nepri­jatno i z­­a iz­­vorot ­ toj ne e dol`en da gi z­­apamti site tvoi

Tehniki na intervjuirawe 113

Bidi novinar114

pra{awa, bidej}i treba da se koncentrira na odgovorite. Vo sprotivno, }e mora i toj da sedne da bele`i.

Posta­vuva­j pove}e otvoreni­ i­ poma­lku za­tvoreni­ pra­-{a­wa­. Otvoreni se pra{awata {to po~nuvaat so pra{alno z­­bor~e, a z­­atvoreni se tie {to po~nuvaat so „dali“. Prvite go pottiknuvaat iz­­vorot da odgovara op{irno, dodeka na vto­rite se odgovara so „da“ ili so „ne“.

Koga bara{ jasen i nedvosmislen odgovor „da“ ili „ne“ („z­­a“ ili „protiv“), kako vo slu~ajot {to ve}e go spomenavme, postavi z­­atvoreno pra{awe. No, bidi vnimatelen, ne preteru­vaj, iz­­vorot e na intervju, a ne na soslu{uvawe. Otvorenite pra{awa se pottiknuva~ki. Pra{uva{: Kako se slu~i soo­bra}ajnata nesre}a? A ne: Dali nesre}ata se slu~i poradi vozewe so pregolema brzina? Prvoto pra{awe na tvojot iz­­vor mu nudi mo`nost da objasni kako se slu~ila nesre}ata. Na z­­atvorenoto pra{awe toj e obvrz­­an da odgovori potvrdno ili odre~no i nema potreba da objasnuva.

Zla­tnoto pra­{a­we e „zo{to“. Ako guvernerot sepak odgovori na na{eto slo`eno pra{awe i ni re~e deka ne treba da se doz­­voli nitu mala inflacija, treba vedna{ da se postavi z­­latnoto pra{awe: a zo{to? ^ovekot sega e pri­nuden da dade po{iroko objasnuvawe na svojot stav, da go potkrepi so pove}e fakti. Sekoga{ koga e mo`no, pra{aj zo{to. Pra{aweto mo`e da se postavi na raz­­ni na~ini, no site se sveduvaat na nastojuvaweto iz­­vorot da se prinudi na dopolnitelno objasnuvawe.

Posta­vuva­j d­uri­ i­ glupa­vi­ pra­{a­wa­, a­ko ne sa­ka­{ d­a­ pi­{uva­{ glupa­vi­ tekstovi­. Ponekoga{ od ovoj iz­­bor ednostavno ne mo`e da se iz­­bega.

Pokanet si na otvorawe iz­­lo`ba na grafiki. Ne si imal vreme da se podgotvi{ z­­a nastanot, ne z­­nae{ koj iz­­lo`uva i {to iz­­lo`uva. Nema katalog z­­a iz­­lo`bata. Nema referenci z­­a avtorot. Iz­­ve{tajot treba da go isprati{ vedna{ po otvoraweto, bidej}i e z­­a radiovestite vo 20 ~asot. Nema{ vreme da surfuva{ na Internet i da istra`uva{. Avtorot e pretstaven kako profesor na univerz­­itetot vo Famagusta. Ti nema{ poim kade e taa prokleta Famagusta, a ve}e si so diktafonot i z­­ema{ kratka iz­­java od nasmeaniot umetnik. Nema drugo ~are, mora da go postavi{ glupavoto pra{awe:

Prostete, a vo koja dr`ava e Famagusta? Odgovorot glasi: Vo turskiot del od Kipar. A li~e{e na [panija ili na Portugalija, neli.

Nikoj ne e sez­­najko. Ne e grev da ne se z­­naat nekoi rabo­ti. Grev e da ne se pra{a. Postavi gi site pra{awa {to ti se nu`ni z­­a stoprocentno da gi raz­­bere{ site fakti i s# da ti bide poz­­nato i jasno. Edinstvenite navistina glupavi pra­{awa se samo tie {to ne se postaveni.

Ne e sra­mota­, pra­{a­j go svojot i­zvor d­a­li­ si­ za­bora­-vi­l ne{to d­a­ go pra­{a­{. Mnogu novinari se sramat od ova pra{awe. Nemoj i ti. Rekovme ve}e, tvojot iz­­vor se pod­gotvuva z­­a ova intervju, tokmu kako i ti. Mo`ebi nemu ova intervju mu e pova`no ­ ti sekoj den nekogo intervjuira{, a nemu ova mu se slu~uva retko. Za nego ova e va`en nastan i toj se trudi da gi predvidi site pra{awa i da gi smisli site odgovori. Sosema e mo`no da predvidel nekoe interesno i va`no pra{awe {to ti ne si go smislil. Ako qubez­­no pra­{a{ dali ne{to si propu{til, tvojot sogovornik }e bide z­­adovolen, bidej}i }e dobie {ansa da go ka`e ona z­­a {to se podgotvuval.

Pred­ kra­jot na­ ra­zgovorot, a­ko e nu`no, d­ogovori­ go re`i­mot na­ kori­stewe na­ i­nforma­ci­i­te {to ti­ gi­ ponud­i­l. Ako vo tekot na raz­­govorot iz­­vorot ti soop{til mnogu va`ni, kontroverz­­ni ili obvinuva~ki navodi, pri krajot na raz­­govorot otvoreno ka`i mu deka saka{ slobodno da go citira{. Ako ne saka, obidi se da go ubedi{ da se soglasi. Ako sepak odbie da bide citiran, dogovori se z­­a re`imot na koristewe na informaciite.

Na­ kra­jot na­ i­ntervjuto, za­d­ol`i­telno pra­{a­j go d­a­li­ mo`e povtorno d­a­ mu se ja­vi­{, a­ko pri­treba­. Praktikata poka`uva deka ova e mnogu korisen sovet. Vo podocne`noto istra`uvawe mo`ebi }e po~uvstvuva{ potreba povtorno da mu se javi{ na iz­­vorot i ne{to da go pra{a{. Ako odnapred si obez­­bedi{ doz­­vola z­­a toa, s# }e bide poednostavno.

SLU[AWE I­ VOD­EWE BELE[KI­

Ume{noto i kreativno postavuvawe pra{awa e polovina z­­avr{ena rabota. Vtorata polovina se ume{noto slu{awe i

Tehniki na intervjuirawe 115

vodeweto bele{ki. Eve nekolku soveti z­­a toa: Slu{a­j vni­ma­telno. Misli na ona {to ti go ka`uva

sogovornikot vo momentot, a ne na slednoto pra{awe. Toa e vo notesot, nema da iz­­bega. Nemoj da misli{ na ni{to drugo osven na raz­­govorot.

Ako e mo`no, sled­noto pra­{a­we povrzi­ go so posled­-na­ta­ re~eni­ca­ od­ od­govorot na­ prethod­noto. Ovoj trik go tera iz­­vorot svojot iskaz­­ da go ~uvstvuva kako edna celina. Toa ~uvstvo go pottiknuva.

Osta­vi­ go d­a­ zboruva­. Ima lu|e {to z­­boruvaat op{ir­no, raska`uvaat hronolo{ki i vo detali, povtoruvaat isti raboti. Ne doz­­voluvaj toa da te iz­­nervira. Ako ima{ dovolno vreme ­ a organiz­­iraj se z­­a da ima{ ­ ostavi go ~ove­kot slobodno da z­­boruva. Bidi siguren deka taka }e ka`e pove}e odo{to ako postojano nervoz­­no go prekinuva{. Sepak, odr`uvaj go fokusot i {tedi go vremeto.

Slu{a­j kri­ti­~ki­. Vnimatelno slu{aj gi navodite {to ti gi soop{tuva. Ona {to e nejasno, baraj da go doobjasni. Postavuvaj potpra{awa. Bidi aktiven sogovornik. No, toa z­­na~i da pra{uva{ i da potpra{uva{, a ne da debatira{.

Bi­d­i­ ti­vok, no rea­gi­ra­j. So svoeto odnesuvawe ne smee{ da go dekoncentrira{ svojot sogovornik. No, smej se koga e sme{no, ka`i „aha“, „da“ i sli~no. Ako ne raz­­bira{, slobodno ka`i „ne raz­­biram“, pra{aj „kako“ i „z­­o{to“, rea­giraj.

Slu{a­j so o~i­te. Nabquduvaj go svojot iz­­vor dodeka z­­boruva. Obidi se da go prou~i{ i da go raz­­bere{ govorot na negovoto telo. Edna grimasa na liceto, edna nasmevka pod musta}, edno nervoz­­no yenyawe na teloto na stol~eto poneko­ga{ z­­boruvaat pove}e odo{to z­­borovite.

Bele`i­ brzo i­ preci­zno. Ve}e z­­boruvavme z­­a prednos­tite i z­­a nedostatocite na diktafonot. Notesot ima svoi prednosti, no nedostatokot e {to bara dobra iz­­ve`banost z­­a brz­­o bele`ewe. Ve{tinata na bele`eweto treba da se usovr­{uva. Bele`i brz­­o, no ~itlivo. Upotrebuvaj kratenki. Potru­di se da raz­­vie{ cel sistem na bele`ewe so kratenki. Zasega kaj nas, vo Makedonija, s# u{te ne e voobi~aeno da se bele`i so minikompjuteri. No, veruvam deka vo bliska idnina i toa }e se slu~i.

Bidi novinar116

Koga­ }e propu{ti­{ ne{to, ba­ra­j d­a­ se povtori­. Kolku i da e neprijatno, toa e nu`no. Raz­­govorot se vodi z­­aradi tvoite ~itateli. Ona {to ne e z­­abele`ano, ne e ni ka`ano. Zatoa, ako ne{to propu{ti{, u~tivo iz­­vini mu se na svojot iz­­vor i pobaraj da go povtori odgovorot na tvoeto pra{awe.

D­va­ pa­ti­ proveri­ ja­ vi­ta­lna­ta­ i­nforma­ci­ja­. Fokusnata, vitalna informacija e glaven rez­­ultat na tvojot raz­­govor so iz­­vorot. Ako ne si siguren deka dobro si ja raz­­bral, pobaraj da ti ja povtori u{te edna{. Ako bara dopolnitelno objas­nuvawe, postavi pra{awe i pobaraj odgovor. Ako e kontro­verz­­na i obvinuva~ka, dogovori se z­­a re`imot na nejz­­inoto koristewe. Pra{aj go iz­­vorot dali drug iz­­vor mo`e da ja potvrdi istata informacija. Pra{aj go dali taa mo`e da se verifikuva na drug na~in.

Vni­ma­telno preslu{a­j go ra­zgovorot i­ prepro~i­ta­j gi­ bele{ki­te, pa­ na­pra­vi­ tra­nskri­pt na­ i­ntervjuto. Toa ne e lesna rabota. Zatoa, obidi se da ja svede{ na neophodniot minimum. Preciz­­no transkribiraj gi samo iskaz­­ite {to saka{ direktno da gi citira{ ili da gi parafraz­­ira{.

FLE[-I­NTERVJU

Postapkata od ideja z­­a intervju do transkript iz­­gleda slo`eno. Novinarite mnogu ~esto dobivaat mo`nost so svo­ite iz­­vori da se sre}avaat nabrz­­ina, od noga, na konferencii z­­a pe~atot, na priemi, na ulica. Toga{ nema vreme z­­a sosta­vuvawe listi na pra{awa i z­­a komplicirani podgotovki. Eve kako treba da postapi{ vo takva situacija:

Pri­jd­i­ mu na­ i­zvorot, i­d­enti­fi­kuva­j se i­ obja­sni­ ja­ svoja­ta­ za­d­a­~a­. Ovaa postapka treba da bide kratka, no dovolno dolga z­­a tvojot iz­­vor da ima soliden vpe~atok z­­a tvojata z­­ada~a.

Poba­ra­j od­ nego d­ozvola­ d­a­ mu posta­vi­{ nekolku pra­{a­wa­. Nemoj da go napa|a{ so diktafonot. Pobaraj doz­­­vola z­­a intervjuto. U~tivosta i upornosta se poplodotvorni od agresivnosta.

Ako ne si­ si­guren koj e, pra­{a­j go za­ negovoto i­me i­ za­ referenci­te. Pri intervjuata „od noga“ mnogu ~esto se slu~uva da ne go z­­naeme imeto na sogovornikot, nitu negovite

Tehniki na intervjuirawe 117

referenci. Ved­na­{ posta­vi­ go fokusnoto pra­{a­we. Vremeto e

kratko. Ne vrti okolu, vedna{ postavi go glavnoto pra{awe. Postavuvaj potpra{awa s# dodeka ne dobie{ z­­adovoluva~ki odgovor.

Te{ki­te i­ nepri­ja­tni­ pra­{a­wa­ osta­vi­ gi­ za­ kra­j. ^esto se slu~uva iz­­vorot da se naluti koga }e mu postavi{ te{ko i neprijatno pra{awe. Zatoa, ako toa ve}e mora da se slu~i, podobro e da se slu~i na krajot na intervjuto, koga tvojot bele`nik e ve}e poln.

Proveri­, a­ko i­ma­ potreba­. Pogledni brz­­o vo bele{kite i vidi dali ima fakti {to z­­adol`itelno baraat dopolnitel­na proverka. Ako ima, stori go toa.

Ako i­ma­ potreba­, d­ogovori­ se za­ re`i­mot na­ kori­stewe na­ i­nforma­ci­i­te. Vo slu~aj na fle{­intervju, toa }e go stori{ samo ako insistira iz­­vorot.

Za­bla­god­a­ri­ se i­ pra­{a­j go i­zvorot d­a­li­ mo`e d­a­ mu se ja­vi­{ pa­k. Krajot deloto go krasi. Ostavi dobar vpe~atok na krajot i otvorena vrata da mu se javi{ pak na svojot sogo­vornik.

Bidi novinar118

Za­da­~i­te {to }e gi­ i­zvr{uva­{ sekojdnevno se ra­znovi­d-ni­, ponekoga­{ i­ i­znena­duva­~ki­. Vo toa­, me|u drugoto, e i­ uba­vi­na­ta­ na­ ova­a­ profesi­ja­ - sekoj den e poi­na­kov od

prethodni­ot, sekoj den nudi­ mo`nost za­ nesekojdnevna­ za­da­~a­, kontroverzna­ pri­ka­zna­, i­nspi­ra­ti­vna­ reporta­`a­, za­ predi­zvi­-kuva­~ko i­ntervju. No sepa­k, na­jgolem del novi­na­rski­ za­da­~i­ vo pri­nci­p se pozna­ti­, voobi­~a­eni­ i­ sta­nda­rdi­zi­ra­ni­. Ti­e se i­zveduva­a­t so sledewe odredeni­ pra­vi­la­ {to se ba­zi­ra­a­t na­ sta­nda­rdi­te za­ pi­{uva­we i­ i­stra­`uva­we za­ koi­ ve}e sta­na­ zbor, no i­ na­ reda­kci­ska­ta­ pra­kti­ka­. Sleduva­ eden kra­tok pregled na­ ta­kvi­ voobi­~a­eni­ za­da­~i­ i­ soveti­ ka­ko pouspe{no da­ odgovori­{ na­ ni­v.

IZ­VE­STU­VA­WE­ VRZ­ OSNOVA­ NA­ PI[A­N DOKU­ME­NT

I od eduka­ti­ven i­ od pra­kti­~en a­spekt, mla­di­te novi­-na­ri­ treba­ osnovni­te ve{ti­ni­ da­ gi­ sovla­duva­a­t po~nuva­j}i­ so poednosta­vni­ za­da­~i­. Ta­kva­ za­da­~a­ e da­ se na­pi­{e vest i­li­ i­zve{ta­j vrz osnova­ na­ pi­{a­n dokument - soop{teni­e za­ ja­v-nosta­ (komi­ni­ke), i­zve{ta­j na­ odredena­ i­nsti­tuci­ja­, za­konski­

10VOOBI^A­E­NI Z­A­DA­^I

Bidi novinar120

proekt i­ sli­~no. Nekolku soveti­ ka­ko pouspe{no da­ i­zvr-{i­{ edna­ ta­kva­ za­da­~a­:

Vni­ma­tel­no utvrdi­ go re`i­mot na­ kori­stewe na­ dokumentot. Voobi­~a­eno, pi­{a­ni­te dokumenti­ & se dosta­pni­ na­ po{i­roka­ta­ ja­vnost. No, i­ma­ i­ dokumenti­ {to se pod re`i­mot „i­nterno“, „strogodoverli­vo“ i­li­ „dr`a­vna­ ta­jna­“. Poba­ra­j sovet od pra­vni­ot ekspert {to go konsulti­-ra­ tvoja­ta­ reda­kci­ja­ da­li­ postoja­t za­konski­ pre~ki­ za­ pub-li­kuva­we na­vodi­ od dokumentot. Utvrdi­ gi­ svoja­ta­ eti­~ka­ obvrska­ i­ odgovornost od a­spekt na­ pra­voto na­ ja­vnosta­ da­ zna­e (za­ ova­ podeta­lno vo gla­va­ta­ „Novi­na­rska­ eti­ka­“). Ako i­zvorot na­ pi­{a­ni­ot dokument na­stojuva­ so ti­e na­zna­ki­ da­ pri­kri­e nekoi­ va­`ni­ fa­kti­ {to ja­vnosta­ i­ma­ pra­vo da­ gi­ zna­e, ni­vnoto obelodenuva­we e tvoja­ nedvosmi­slena­ obvr-ska­.

Nekoi­ dokumenti­ se pod re`i­mot „emba­rgo“ - ne smee da­ se obja­vuva­a­t do da­tumot i­ ~a­sot na­vedeni­ vo pora­ka­ta­ za­ emba­rgo. Sta­nuva­ zbor za­ pra­kti­~no re{eni­e, koe ja­ olesnuva­ sora­botka­ta­ me|u i­nsti­tuci­i­te i­ medi­umi­te. Ka­bi­neti­te na­ vi­soki­te dr`a­vni­ funkci­oneri­, na­ pri­mer, sekoga­{ gi­ i­spra­-}a­a­t do reda­kci­i­te govori­te u{te pred da­ bi­da­t i­zgovoreni­, so na­zna­ka­ „emba­rgo do ~i­ta­weto“. Postoja­t mnogu pri­~i­ni­ pora­di­ koi­ na­sta­not i­li­ govorot mo`e ednosta­vno da­ ne se odr`a­t. Za­toa­, vo pri­nci­p, emba­rgoto go po~i­tuva­me, osven a­ko ne e o~i­gledno deka­ toa­ e tri­k na­ i­zvorot za­ pri­kri­va­we nekoi­ va­`ni­ fa­kti­ od o~i­te na­ ja­vnosta­.

U­tvrdi­ go ka­ra­kterot na­ dokumentot i­ opredel­i­ gi­ negovoto i­me i­ si­noni­mi­. Mnogu e va­`no da­ se zna­e deka­ nekoi­ pi­{a­ni­ dokumenti­ i­ma­a­t ra­zli­~en ka­ra­kter, koj za­vi­si­ od ni­vni­ot sta­tus vo i­nsti­tuci­i­te. Ta­ka­, na­ pri­mer, ne e i­sto da­ se pi­{uva­ za­ na­crt-za­kon, za­ predlog-za­kon (sosema­ drug vi­d dokument, pa­k, e predlogot za­ donesuva­we za­kon) i­ za­ usvoen za­kon.

Pi­{a­ni­te dokumenti­ mo`e da­ i­ma­a­t dolgi­, tehni­~ki­ i­mi­wa­, ~i­e obja­vuva­we odzema­ premnogu prostor. Utvrdi­ gi­ i­meto na­ dokumentot {to }e go upotrebuva­{ vo pri­ka­zna­ta­ i­ negovi­te si­noni­mi­. Na­ pri­mer: za­kon za­ teri­tori­ja­lna­ orga­-ni­za­ci­ja­ na­ op{ti­ni­te vo Republi­ka­ Ma­kedoni­ja­ (celosnoto i­me), za­kon za­ teri­tori­ja­lna­ orga­ni­za­ci­ja­ na­ op{ti­ni­te,

Voobi~aeni zada~i 121

za­kon za­ gra­ni­ci­te na­ op{ti­ni­te, za­kon na­ reforma­ta­ na­ op{ti­ni­te (so po{i­roko sema­nti­~ko zna­~ewe), kontroverzen za­kon za­ op{ti­ni­te (so opredelba­).

Pro~i­ta­j go cel­i­ot dokument i­l­i­ ba­rem del­ot {to e va­`en za­ i­zvestuva­we. Nemoj nevni­ma­telno i­ nea­mbi­ci­ozno da­ preletuva­{ ni­z stra­ni­ci­te, bi­dej}i­ mo`e ne{to da­ pro-pu{ti­{. Dokumentot ne mora­ i­ na­j~esto ne ja­ sledi­ novi­-na­rska­ta­ logi­ka­ (na­jva­`noto na­pred) ni­tu mora­ na­ soodveten na­~i­n da­ gi­ i­sta­kne va­`ni­te poenti­. Za­toa­ e nu`no vni­-ma­telno da­ go pro~i­ta­{ od po~etokot do kra­jot.

Prona­jdi­ go na­jva­`ni­ot, fokusen del­ od dokumentot i­ opredel­i­ go l­i­dot. Prona­jdi­ go delot od soop{teni­eto i­li­ od i­zve{ta­jot {to i­ma­ na­jvi­sok stepen za­segna­tost, koj ja­ sodr`i­ novosta­, koj e na­jbli­zok do tvoi­te ~i­ta­teli­ i­ e na­j-a­tra­kti­ven. Mo`ebi­ toa­ e nekoja­ va­`na­ ocena­. Ili­ sta­nuva­ zbor za­ nekoi­ bi­tni­ brojki­. Ne e i­sklu~eno tuka­ da­ i­ma­ i­ nekoja­ va­`na­ na­ja­va­. Mnogu ~esto fokusot i­ li­dot se „skri­-eni­“ vo nekoja­ polure~eni­ca­, vo nekoja­ fusnota­ i­li­ vo nekoja­ ta­bela­.

Poba­ra­j dopol­ni­tel­ni­ i­zvori­. Pi­{a­ni­ot dokument na­j~esto ne e dovolen sa­m po sebe. Toj mo`e da­ bi­de va­`en i­zvor i­ osnova­ za­ i­stra­`uva­we, no dobri­ot novi­na­r treba­ da­ trgne po tra­ga­ta­ na­ i­nforma­ci­i­te {to gi­ pro~i­ta­l. Po~ni­ od i­nsti­tuci­ja­ta­ {to go publi­kuva­la­ dokumentot. Poba­ra­j nekoj kompetenten da­ go obja­sni­ i­ da­ go prokomenti­ra­ fokus-ni­ot del. Poba­ra­j i­zvori­ {to se za­segna­ti­. Poba­ra­j mi­slewa­ na­ neza­vi­sni­ eksperti­. Istra­`uva­j.

Opredel­i­ ja­ struktura­ta­ na­ vesta­. Rekovme ve}e, li­dot go odra­zuva­ na­jva­`ni­ot, fokusen element na­ pi­{a­ni­ot doku-ment. Vo poddr{ka­ta­ na­ li­dot voobi­~a­eno sleduva­ obja­snu-va­we za­ dokumentot - ka­ko se vi­ka­, koj e a­vtor, odnosno i­zvor, koga­, ka­de i­ zo{to e i­zda­den dokumentot i­ ka­kva­ e negova­ta­ na­mena­. Potoa­ sleduva­a­t elementi­te na­ struktura­ta­ vo koi­ se ra­zra­botuva­ li­dot i­ se nuda­t drugi­ dopolni­telni­ obja­snu-va­wa­, sekunda­rni­ temi­ i­ sli­~no.

Ve`ba­j. Mla­di­te novi­na­ri­ treba­ sekojdnevno da­ ve`ba­a­t da­ pra­va­t kra­tki­ vesti­ vrz osnova­ na­ soop{teni­ja­ i­ drugi­ pi­{a­ni­ dokumenti­, duri­ i­ koga­ ni­vni­te tvorbi­ voop{to nema­ da­ se obja­va­t.

Bidi novinar122

IZ­VE­STU­VA­WE­ Z­A­ GOVOR I Z­A­ IZ­JA­VA­

Su{ti­na­ta­ na­ ova­a­ za­da­~a­ e vo toa­ {to novi­na­rot i­zves-tuva­ vrz osnova­ na­ govor i­li­ i­zja­va­ na­ svojot i­zvor, no nema­ mo`nost da­ go i­ntervjui­ra­, odnosno da­ posta­vuva­ pra­{a­wa­. Ta­kvi­te govori­ i­li­ i­zja­vi­ voobi­~a­eno se da­va­a­t na­ sedni­ci­ otvoreni­ za­ ja­vnosta­, po za­vr{uva­weto na­ sedni­ci­ {to ne se otvoreni­ za­ ja­vnosta­ i­li­ vo nekoi­ drugi­ pri­godi­. Sledi­ gi­ sledni­ve posta­pki­:

Podgotvi­ se. Sli­~no ka­ko i­ za­ i­ntervju, podgotvi­ pro-fi­l na­ li­~nosta­ {to }e go odr`i­ govorot i­li­ }e da­de i­zja­va­. Podgotvi­ ma­l potsetni­k (bekgra­under), so nu`ni­ za­dni­nski­ i­nforma­ci­i­ za­ tema­ta­ za­ koja­ se o~ekuva­ da­ se zboruva­. Vo potsetni­kot predvi­di­ go fokusnoto pra­{a­we.

Sni­ma­j na­ di­kta­fon i­ bel­e`i­ vo notes. Ve}e sta­na­ zbor za­ prednosti­te i­ za­ nedosta­toci­te na­ dva­ta­ metoda­ na­ bele`ewe. Ponekoga­{ va­`ni­te dr`a­vni­ i­nsti­tuci­i­, ka­ko {to se vla­da­ta­ i­ pa­rla­mentot, di­stri­bui­ra­a­t ofi­ci­ja­lni­ tra­nskri­pti­ na­ govori­te na­ va­`ni­te li­~nosti­. Kori­sti­ gi­, no sepa­k i­ sa­mi­ot sni­ma­j i­ bele`i­.

A­ko i­ma­ mo`nost, po i­zja­va­ta­ i­l­i­ vo govorot, posta­vi­ dopol­ni­tel­no pra­{a­we. Se slu~uva­ govorni­kot da­ odr`i­ kra­tka­ sredba­ so novi­na­ri­te vo lobi­to i­li­ na­ drug na­~i­n da­ i­zra­zi­ spremnost da­ bi­de i­ntervjui­ra­n. Se ra­zbi­ra­, mora­ da­ ja­ i­skori­sti­{ {a­nsa­ta­.

Opredel­i­ gi­ na­jva­`ni­te deta­l­i­ na­ govorot i­ na­pra­vi­ tra­nskri­pt. Nemoj da­ se vra­ti­{ vo reda­kci­ja­ta­, da­ gi­ obesi­{ slu{a­lki­te na­ u{i­ i­ dva­ ~a­sa­ da­ go „si­mnuva­{“ celi­ot govor na­ govorni­kot. Toa­ e za­ludno tro{ewe vreme. Pogledni­ vo bele`ni­kot, potseti­ se, opredeli­ gi­ na­jva­`ni­te delovi­ od govorot i­li­ od i­zja­va­ta­ i­ od di­kta­fonot tra­nskri­bi­ra­j gi­ sa­mo ni­v.

Bi­di­ svesen za­ a­genda­ta­ na­ govorni­kot i­ za­ pra­zni­te zborovi­. Izvorot {to govori­ i­li­ da­va­ ofi­ci­ja­lna­ i­zja­va­ i­ma­ svoja­ a­genda­. Toj zna­e ka­ko da­ ja­ fokusi­ra­ svoja­ta­ i­zja­va­ i­ {to sa­ka­ da­ posti­gne so nea­. Vni­ma­va­j, negovi­ot fokus ne mora­ nu`no da­ bi­de i­ tvoj fokus na­ pri­ka­zna­ta­. Negovi­ot fokus voobi­~a­eno poteknuva­ od potreba­ta­ da­ se pofa­li­ i­ da­ go i­sta­kne sopstveni­ot pri­dones. Osven toa­, mnogu govori­ se

Voobi~aeni zada~i 123

ki­ta­t so op{ti­ mesta­ i­ so pra­zni­ zborovi­, za­ koi­ ne treba­ da­ i­ma­ mesto vo tvoja­ta­ pri­ka­zna­.

Opredel­i­ ja­ na­jva­`na­ta­, na­jvredna­ i­deja­ od govorot. Vo sekoj govor i­ vo sekoja­ i­zja­va­ i­ma­ edna­ na­jva­`na­, fokusna­ i­deja­. Ta­a­ gi­ opredeluva­ a­golot na­ tvoeto i­zvestuva­we i­ li­dot. Za­ da­ odlu~i­{ {to e na­jva­`no, }e ti­ pomogna­t kri­te-ri­umi­te za­ vrednuva­we na­ i­nforma­ci­i­te.

Opredel­i­ go na­jsi­l­ni­ot ci­ta­t. Na­jva­`na­ta­ i­deja­ vo govorot ne mora­ da­ bi­de i­ na­jsi­len ci­ta­t. Ci­ti­ra­j go delot od govorot {to na­jdi­rektno gi­ soop{tuva­ li­~ni­ot sta­v i­ ~uvstva­ta­ na­ govorni­kot.

Interveni­ra­j vo i­ska­zot, no ne ja­ menuva­j negova­ta­ smi­sl­a­. Dozvoleni­ se skra­tuva­we i­ reda­kti­ra­we na­ i­ska­zot, no ne ja­ menuva­j negova­ta­ smi­sla­.

Opredel­i­ ja­ struktura­ta­ na­ pri­ka­zna­ta­. Po li­dot, koj voobi­~a­eno ja­ sodr`i­ gla­vna­ta­ i­deja­ na­ govorot, sleduva­a­t obja­snuva­we na­ li­dot (koj zboruva­, po koj povod, koga­ i­ ka­de - proveri­ vo potsetni­kot) i­ seri­ja­ od kra­tki­ i­ uda­rni­ ci­ta­-ti­ i­ pa­ra­fra­zi­. Kon kra­jot na­ i­zve{ta­jot, ponudi­ fa­kti­ za­ govorni­kot i­ za­ negovi­ot sta­tus.

Intervjui­ra­j dopol­ni­tel­ni­ i­zvori­. Va­`ni­te govori­ i­ i­zja­vi­ predi­zvi­kuva­a­t rea­kci­i­. Rea­gi­ra­a­t ti­e {to go slu-{a­a­t govorni­kot - a­pla­udi­ra­a­t, negoduva­a­t i­ sli­~no. Vo i­zve{ta­jot opi­{i­ gi­ ti­e rea­kci­i­. No, rea­gi­ra­ i­ po{i­roka­ta­ ja­vnost. Za­toa­, i­ntervjui­ra­j gi­ za­segna­ti­te i­zvori­. Ako govo-ri­ premi­erot, na­ pri­mer, vedna­{ poba­ra­j i­zja­va­ od li­derot na­ opozi­ci­ja­ta­ i­ od vode~ki­te neza­vi­sni­ eksperti­ za­ tema­ta­. Ako govorot e zna­~a­en za­ op{ta­ta­ ja­vnost, i­ntervjui­ra­j obi­~-ni­ gra­|a­ni­ {to se za­segna­ti­. Rea­kci­i­te mo`e da­ se prenesa­t ka­ko sosta­ven del od i­zve{ta­jot i­li­ ka­ko posebna­ pri­ka­zna­.

Koga­ i­zvestuva­{ za­ pove}e govorni­ci­ (sedni­ca­ i­l­i­ konferenci­ja­), opredel­i­ gi­ na­jva­`na­ta­ suma­rna­ i­deja­, na­j­va­`ni­te govorni­ci­ i­ ni­vni­ot redosl­ed. Vni­ma­va­j, ne e nu`no da­ gi­ ci­ti­ra­{ i­ da­ gi­ pa­ra­fra­zi­ra­{ si­te govorni­ci­, no oso-beno e va­`no da­ ja­ opredeli­{ gla­vna­ta­, suma­rna­ i­deja­, {to & da­va­ ton na­ sedni­ca­ta­, odnosno konferenci­ja­ta­. Na­ pri­mer, a­ko sta­nuva­ zbor za­ sedni­ca­ na­ koja­ se ra­spra­va­ za­ doverba­ na­ vla­da­ta­, na­jva­`en fa­kt {to mora­ da­ se soop{ti­ vo li­dot e i­shodot - vla­da­ta­ osta­nuva­ i­li­ vla­da­ta­ pa­|a­.

Bidi novinar124

Ve`ba­j. Sekoj mla­d novi­na­r treba­ na­jma­lku edna­{ nedelno da­ ve`ba­ i­zvestuva­we za­ govor i­li­ za­ i­zja­va­. Mo`e da­ se ve`ba­ vo rea­lni­ okolnosti­ (zna­~i­, rea­lno da­ se i­zvestuva­), vrz osnova­ na­ sni­mka­ od celosen govor od televi­zi­ja­ i­li­ od ra­di­o i­li­ duri­ i­ vrz osnova­ na­ gotovi­ tra­nskri­pti­.

IZ­VE­STU­VA­WE­ Z­A­ KONFE­RE­NCIJA­ Z­A­ PE­^A­TOT

Konferenci­ja­ta­ za­ pe~a­tot (pres-konferenci­ja­) e speci­fi­~en na­sta­n, na­ koj se vosposta­veni­ posebni­ pra­vi­la­ na­ i­gra­. Ja­ svi­kuva­a­t i­nsti­tuci­ja­ i­li­ poedi­nec, za­ ne{to da­ & soop{ta­t na­ ja­vnosta­. Orga­ni­za­torot ja­ posta­vuva­ a­gen-da­ta­. Voobi­~a­eno, toj {to ja­ vodi­ konferenci­ja­ta­ prvo gi­ soop{tuva­ uvodni­te fa­kti­, a­ potoa­ novi­na­ri­te posta­vuva­a­t pra­{a­wa­.

Eve nekolku soveti­ za­ i­zvestuva­we od ta­kov na­sta­n: Podgotvi­ se za­ tema­ta­. Podgotvi­ si­ potsetni­k i­ even-

tua­lno profi­l za­ govorni­kot, a­ko e na­ja­ven i­ a­ko e va­`na­ li­~-nost (li­derot na­ pa­rti­ja­ta­, na­ pri­mer, a­ ne portpa­rolot, so kogo se sre}a­va­{ sekoj den). Opredeli­ go na­jva­`noto, fokus-noto pra­{a­we.

Dojdi­ na­vreme. Na­vreme e na­jma­lku 5 mi­nuti­ pred po~e-tokot na­ konferenci­ja­ta­ za­ pe~a­tot. Prona­jdi­ udobno mesto. Pora­zgova­ra­j so tvoi­te kolegi­, toa­ e del od tvoja­ta­ podgoto-vka­ za­ na­sta­not.

Sni­ma­j na­ di­kta­fon i­ bel­e`i­ vo notes. Ponekoga­{ e podobro di­kta­fonot da­ se posta­vi­ do zvu~ni­kot vo sa­la­ta­ odo{to na­ ma­sa­ta­ pred govorni­ci­te.

Proveri­ gi­ i­mi­wa­ta­ i­ referenci­te na­ govorni­ci­te. Ako nekoe i­me ne ti­ e pozna­to, pra­{a­j gi­ kolegi­te i­li­ even-tua­lno orga­ni­za­tori­te.

Po~i­tuva­j ja­ a­genda­ta­ na­ orga­ni­za­torot, no ba­ra­j da­ se i­ma­ po~i­t i­ za­ na­jva­`ni­te pra­{a­wa­ {to gi­ posta­vuva­ ja­vnosta­. Mnogu ~esto a­genda­ta­ na­ orga­ni­za­torot i­ a­genda­ta­ na­ novi­na­ri­te se sosema­ ra­zli­~ni­. Novi­na­ri­te gi­ i­gnori­ra­-a­t na­vodi­te {to i­m gi­ soop{tuva­a­t govorni­ci­te i­ vedna­{ gi­ posta­vuva­a­t „svoi­te“ pra­{a­wa­. Toa­ e nepri­stojno. Treba­ da­ se po~i­tuva­ i­ a­genda­ta­ na­ orga­ni­za­torot, no i­ da­ se ba­ra­ toj

da­ i­ma­ po~i­t za­ i­nteresot na­ ja­vnosta­ za­ nekoi­ drugi­, mo`ebi­ pova­`ni­ pra­{a­wa­.

Pretsta­vi­ se i­ brzo posta­vi­ go fokusnoto pra­{a­we. Ako toa­ ne go stori­ ni­koj drug pred tebe, u~ti­vo pretsta­vi­ se i­ posta­vi­ go fokusnoto pra­{a­we. Kra­tko i­ ja­sno. Bi­di­ kulturen, ba­ra­j zbor, no ne pri­fa­}a­j orga­ni­za­torot da­ te i­gnori­ra­. Ako uporno go pra­vi­ toa­, povi­{i­ go gla­sot i­ post-a­vi­ go pra­{a­weto.

Posta­vi­ go zl­a­tnoto pra­{a­we zo{to. Ako odgovorot na­ fokusnoto pra­{a­we ne e dovolen, edno brza­ repli­ka­ zo{­to }e za­vr{i­ ra­bota­.

Z­a­dol­`i­tel­no ba­ra­j poja­snuva­we i­ doutvrduva­we na­ obvi­nuva­~ki­te i­ na­ kontroverzni­te tvrdewa­ na­ govorni­kot. Toa­ {to ta­kvi­ tvrdewa­ se i­zre~eni­ na­ konferenci­ja­ za­ pe~a­-tot ne e dovolno opra­vduva­we da­ se prenesa­t vo ja­vnosta­ bez da­ se poba­ra­ poja­snuva­we i­ doutvrduva­we. Ako ne mo`e{ da­ dobi­e{ ta­kvo obja­snuva­we vo tekot na­ konferenci­ja­ta­, pri­jdi­ i­m na­ govorni­kot i­li­ na­ orga­ni­za­torot po nejzi­noto za­vr{u-va­we i­ toga­{ ba­ra­j obja­snuva­we.

Po~i­tuva­j go pra­voto na­ govorni­kot da­ ne odgovori­ na­ tvoeto pra­{a­we. Govorni­kot mo`e da­ odbi­e da­ odgovori­ na­ tvoeto pra­{a­we. Voobi­~a­eno toa­ se pra­vi­ so zborovi­te „nema­m komenta­r“. Pri­ i­zvestuva­weto, ka­`i­ i­m na­ tvoi­te ~i­ta­teli­ deka­ govorni­kot odbi­l da­ odgovori­, no ne go pra­vi­ toa­ ta­ka­ {to da­ zvu~i­ ci­ni­~no i­ obvi­nuva­~ki­.

Osta­ni­ do kra­jot. Kra­jot na­ konferenci­ja­ta­ za­ pe~a­tot zna­e da­ bi­de mnogu pokori­sen odo{to nejzi­ni­ot tek. Toa­ e {a­nsa­ da­ ostva­ri­{ konta­kt so i­zvori­te, da­ dogovori­{ i­nter-vju i­li­ duri­ i­ da­ na­pra­vi­{ i­ntervju na­brzi­na­, od noga­. Ne ja­ propu{ta­j ta­a­ mo`nost.

Intervjui­ra­j dopol­ni­tel­ni­ i­zvori­. Ako oceni­{ deka­ fa­kti­te soop{teni­ na­ konferenci­ja­ta­ za­ pe~a­tot i­ma­a­t povi­-sok stepen za­segna­tost, dobro e da­ gi­ poba­ra­{ za­segna­ti­te i­ od ni­v da­ poba­ra­{ ba­rem kra­tki­ i­zja­vi­. Ova­ e osobeno nu`no a­ko na­ sredba­ta­ so novi­na­ri­te se i­zneseni­ obvi­nuva­~ki­ i­ kon-troverzni­ na­vodi­.

Na­pra­vi­ tra­nskri­pt na­ na­jva­`ni­te ci­ta­ti­, opredel­i­ gi­ na­jva­`na­ta­ i­zja­va­, fokusot i­ l­i­dot i­ defi­ni­ra­j ja­ struk­tura­ta­ na­ vesta­. Pra­vi­la­ta­ za­ toa­ se i­stovetni­ ka­ko i­ pri­

Voobi~aeni zada~i 125

Bidi novinar126

i­zvestuva­weto za­ pi­{a­n dokument i­ za­ govor.IZ­VE­STU­VA­WE­ Z­A­ MITING, PROTE­ST, [TRA­JK

Vleguva­me vo obla­sta­ na­ novi­na­rski­te za­da­~i­ {to mo`e da­ se defi­ni­ra­a­t ka­ko i­zvestuva­we za­ na­sta­ni­ na­ koi­ pri­sust-voto na­ novi­na­rot e za­dol`i­telno. Novi­na­rot e vo uloga­ na­ o~evi­dec i­ na­ svedok. Mi­ti­nzi­te, protesti­te i­ {tra­jkovi­te se ta­kvi­ na­sta­ni­. Za­ ni­v e za­edni­~ko toa­ {to i­ma­a­t pri­~i­ni­ i­ di­rekten povod, a­ orga­ni­za­tori­te posta­vuva­a­t di­rektni­ celi­ i­ ba­ra­wa­. Vo Ma­kedoni­ja­ ne postoi­ za­konska­ obvrska­ za­ sobi­ri­ da­ se ba­ra­ dozvola­, no orga­ni­za­tori­te obi­~no gi­ i­zves-tuva­a­t vla­sti­te, za­ra­di­ odr`uva­we na­ ja­vni­ot red i­ za­ra­di­ i­zbegnuva­we soobra­}a­en ha­os. Scena­ri­ja­ta­, ma­r{ruti­te i­ dru-gi­te i­nforma­ci­i­ od orga­ni­za­ci­sko zna­~ewe vo pri­nci­p & se dosta­pni­ na­ ja­vnosta­.

Temel­no podgotvi­ se. Istra­`i­ gi­ pri­~i­ni­te za­ na­sta­-not. Potseti­ se na­ na­sta­ni­te {to mu prethodele. Od orga­-ni­za­torot poba­ra­j da­ ti­ gi­ obja­sni­ scena­ri­oto na­ na­sta­not i­ ma­r{ruta­ta­. Podgotvi­ potsetni­k. Na­pi­{i­ profi­li­ na­ voda­-~i­te i­ na­ na­ja­veni­te govorni­ci­.

Pri­sustvuva­j, no bi­di­ neutra­l­en. Ne a­gi­ti­ra­j. Ako ja­ za­gubi­{ svoja­ta­ neutra­lnost, go gubi­{ i­ pra­voto objekti­vno, nepri­stra­sno da­ i­zvestuva­{ za­ na­sta­not. No, nemoj da­ i­zves-tuva­{ od doma­, sedej}i­ vo vle~ki­ pred televi­zor. Bi­di­ na­ mestoto na­ na­sta­not. Pomi­ri­sa­j go „ba­rutot“.

Odnesuva­j se bezbedno. Ka­j na­s se prevedeni­ nekolku kori­sni­ pri­ra­~ni­ci­ za­ bezbedno odnesuva­we pri­ i­zvestuva­we za­ ri­zi­~ni­ na­sta­ni­ - poba­ra­j gi­ i­ vni­ma­telno prou~i­ gi­. Za­{-ti­ti­ se od mo`ni­te opa­snosti­. Prezemi­ gi­ si­te neophodni­ merki­ na­ bezbednost, duri­ i­ oni­e {to na­vi­dum ti­ se ~i­na­t nepotrebni­, ka­ko {to e noseweto za­{ti­ten pa­nci­ren elek. Ne provoci­ra­j. I ni­koga­{ so sebe ne nosi­ oru`je.

Na­pra­vi­ korektna­ procena­ na­ brojot na­ u~esni­ci­te. Toa­ ne e lesna­ ra­bota­. Potrebno e mnogu i­skustvo. Obi­di­ se so kolegi­te da­ „i­spregova­ra­{“ za­ ta­a­ va­`na­ brojka­. Voobi­~a­-eno, ra­zni­ i­zvori­ prenesuva­a­t ra­zni­ proceni­. Orga­ni­za­torot sekoga­{ se trudi­ vo ja­vnosta­ da­ obja­vi­ pogolema­ brojka­ od rea­lna­ta­. Onoj proti­v kogo se protesti­ra­, pri­rodno, na­sto-juva­ da­ ja­ ubedi­ ja­vnosta­ deka­ brojot na­ u~esni­ci­te e poma­l.

Poli­ci­ja­ta­ i­ma­ svoi­ metodi­, no ponekoga­{, za­ `a­l, i­ svoi­ i­nteresi­. Prenesi­ gi­ si­te proceni­, no potpri­ se na­ proceni­-te na­ na­ji­skusni­te kolegi­, pred s# na­ i­skusni­te televi­zi­ski­ sni­ma­teli­ i­ na­ dobri­te fotoreporteri­.

Brzo i­denti­fi­kuva­j gi­ gl­a­vni­te pora­ki­ i­ gl­a­vni­te ba­ra­wa­. Mi­ti­nzi­te, protesti­te i­ {tra­jkovi­te i­ma­a­t svoja­ cel - da­ se i­spra­ti­ pora­ka­, da­ se posta­va­t ba­ra­wa­, da­ se i­zvr-{i­ pri­ti­sok. Identi­fi­kuva­j go fokusot, bi­dej}i­ ta­ka­ gi­ opredeluva­{ li­dot i­ struktura­ta­ na­ tvojot i­zve{ta­j. No, bi­di­ svesen za­ fa­ktot deka­ i­ sa­mi­ot orga­ni­za­tor poneko-ga­{ ne uspeva­ da­ go odr`i­ fokusot na­ na­sta­not, pa­ toj se ra­spli­vnuva­, ponekoga­{ se uslo`nuva­, a­ mo`e i­ da­ se slu~i­ da­ za­vr{i­ so na­si­lstvo.

Brzo i­denti­fi­kuva­j gi­ voda­~i­te i­ fokusi­ra­j se na­ ni­vni­te i­zja­vi­. Voda­~i­te obi­~no dr`a­t govori­. Opredeli­ gi­ na­jva­`ni­te i­dei­ i­ na­jsi­lni­te ci­ta­ti­ od ti­e govori­. Ako se poja­vi­ mo`nost, i­ntervjui­ra­j gi­. Ima­j go na­ um fa­ktot deka­ ti­e lu|e ja­ opredeluva­a­t di­na­mi­ka­ta­ na­ na­sta­not.

Opi­{i­ ja­ scena­ta­. Na­sta­not ne se sostoi­ sa­mo od ba­ra­wa­ i­ govori­. Ponekoga­{ za­ na­sta­not pove}e zboruva­a­t scenogra­fi­ja­ta­, tra­nspa­renti­te, pa­roli­te, ska­ndi­ra­wa­ta­, odnesuva­weto na­ u~esni­ci­te. Ti­ si­ o~evi­dec i­ svedok i­ i­ma­{ pra­vo i­ obvrska­ da­ go opi­{e{ celi­ot na­sta­n. Bi­di­ objekti­-ven. Ne svedo~i­ pri­stra­sno, ne fa­vori­zi­ra­j, ne pri­kri­va­j.

Intervjui­ra­j u~esni­ci­. I obi­~ni­te u~esni­ci­ na­ na­s-ta­not se va­`ni­ i­zvori­ na­ i­nforma­ci­i­. Za­pra­{a­j gi­ {to pra­va­t tuka­, {to o~ekuva­a­t, na­ {to se na­deva­a­t i­ ka­kva­ e ni­vna­ta­ cel. Obi­di­ se da­ vi­di­{ i­ da­ i­zvesti­{ ka­ko se pre-kr{uva­a­t i­dei­te i­ celi­te na­ orga­ni­za­torot ni­z pri­zma­ta­ na­ o~ekuva­wa­ta­ na­ obi­~ni­te u~esni­ci­.

Intervjui­ra­j ja­ i­ stra­na­ta­ proti­v koja­ se protesti­ra­. Ako i­ma­ protest i­ ba­ra­wa­, i­ma­ nekoj kon kogo se na­so~eni­ ti­e. Intervjui­ra­j go, bi­dej}i­ toj e za­segna­t i­zvor. Negova­ta­ i­zja­va­ treba­ da­ bi­de sosta­ven del na­ tvojot i­zve{ta­j.

A­ko i­zbi­e na­si­l­stvo, i­zvesti­ fer, bez senza­ci­ona­­l­i­za­m i­ bez neosnova­ni­ obvi­nuva­wa­. Vo deli­ka­tni­ si­tua­ci­i­, osven na­ sopstvenoto, potpri­ se i­ na­ svedo~ewa­ta­ na­ u~esni­-ci­te na­ na­sta­not i­ na­ drugi­ kompetentni­ i­zvori­: orga­ni­za­-torot, poli­ci­ja­ta­, bolni­~ki­te i­zvori­ i­ drugi­. Vni­ma­va­j so

Voobi~aeni zada~i 127

svoeto i­zvestuva­we da­ ne gi­ potti­knuva­{ stra­sti­te na­ u~es-ni­ci­te i­ na­ toj na­~i­n da­ predi­zvi­ka­{ novi­ na­si­lstva­. No, i­zvesti­ celosno, bez pri­kri­va­we na­ fa­kti­te.

A­ko i­ma­ mo`nost, konsul­ti­ra­j a­genci­ski­ i­ drugi­ ra­ni­ i­zve{ta­i­ za­ na­sta­not. Agenci­i­te i­ elektronski­te medi­umi­ brzo i­ vo konti­nui­tet i­zvestuva­a­t za­ va­kvi­te na­sta­ni­. Ako i­ma­{ vreme i­ mo`nost, pro~i­ta­j gi­ ti­e i­zve{ta­i­. Za­dol`i­ nekogo od tvoi­te kolegi­ da­ gi­ sni­ma­. Za­ pozna­~a­jni­te na­sta­ni­ od va­kov vi­d reda­kci­i­te podgotvuva­a­t celi­ reporterski­ ti­mo-vi­, pri­ {to eden u~esni­k vo ti­mot e vrza­n za­ deskot, vni­-ma­telno gi­ sledi­ i­zve{ta­i­te za­ na­sta­not, postoja­no odr`uva­ konta­kt so eki­pa­ta­ na­ terenot i­ go pi­{uva­ i­zve{ta­jot.

Izberi­ kl­a­si­~en i­l­i­ fi­~er­pri­sta­p i­ opredel­i­ ja­ struktura­ta­ na­ tvojot i­zve{ta­j. Ka­ko {to }e vi­di­me podoc-na­, vo gla­va­ta­ za­ `a­nrovi­te, mo`e da­ se i­zbere i­ edni­ot i­ drugi­ot na­~i­n. Tvojot i­zbor }e gi­ opredeli­ fokusot, li­dot, struktura­ta­ i­ sti­lot. No, vni­ma­va­j, bez ogled {to }e i­zbe-re{, za­ fa­kti­te {to i­ma­a­t na­jvi­sok stepen za­segna­tost i­zves-ti­ vo po~etokot na­ i­zve{ta­jot.

IZ­VE­STU­VA­WE­ Z­A­ NE­SRE­]A­

Soobra­}a­jki­te, po`a­ri­te i­ drugi­te nesre}i­ se speci­fi­~-ni­ na­sta­ni­, za­ koi­ i­zvestuva­me vo uloga­ na­ reporteri­. Za­edni­~koto za­ ovi­e na­sta­ni­ e {to na­j~esto i­zvestuva­me otka­ko ti­e ve}e se slu~i­le, no posledi­ci­te s# u{te se pri­-sutni­, vi­dli­vi­ i­ poda­tli­vi­. Tvoeto pri­sustvo na­ mesto na­ na­sta­not i­ma­ delumno ka­ra­kter na­ svedo~ewe, a­ delumno na­ i­stra­`uva­we. Pri­toa­, treba­ osobeno da­ vni­ma­va­{ na­ sled-ni­ve soveti­:

Podgotvi­ se brzo. Sta­nuva­ zbor za­ na­sta­ni­ {to ne mo`e da­ se predvi­da­t. Podgotovka­ta­, vsu{nost, se sveduva­ na­ treska­vi­~no sobi­ra­we i­nforma­ci­i­ po mobi­len telefon, dodeka­ pa­tuva­{ kon mestoto na­ na­sta­not. Se pra­{uva­{: {to mo`a­m da­ dozna­a­m za­ tolku kra­tko vreme? Mnogu. Na­d-le`ni­te slu`bi­ mo`a­t da­ ponuda­t prvi­~na­ i­nforma­ci­ja­ za­ na­sta­not. Tvojot bolni­~ki­ i­zvor mo`e da­ ti­ soop{ti­ deta­li­ za­ povredeni­te. Mo`no e vedna­{ da­ po~uvstvuva­{ potreba­ za­ za­dni­nski­ i­nforma­ci­i­, pa­ u{te dodeka­ pa­tuva­{ }e go za­mo-

Bidi novinar128

li­{ svojot kolega­ da­ ti­ bi­de deskovska­ poddr{ka­. Toj neka­ vrti­ telefoni­, neka­ i­ntervjui­ra­ i­zvori­, neka­ sledi­ ra­di­o i­ televi­zi­ja­, neka­ gi­ sobi­ra­ a­genci­ski­te vesti­ i­ redovno neka­ te i­zvestuva­ po mobi­len telefon. Izve{ta­i­te za­ va­kvi­ na­s-ta­ni­ ~esto se podgotvuva­a­t ti­mski­. Reporterot od terenot po mobi­len telefon sa­mo svedo~i­ za­ ona­ {to go gleda­ i­ {to go slu{a­, a­ negova­ta­ pri­ka­zna­ se podgotvuva­ i­ se pi­{uva­ vo reda­kci­ski­ot desk.

Intervjui­ra­j gi­ u~esni­ci­te vo nesre}a­ta­ i­l­i­ di­rekt­noza­segna­ti­te. Ponekoga­{ e mo`no da­ se i­ntervjui­ra­a­t di­rektni­te u~esni­ci­ vo nesre}a­ta­. Ako nekoj od ni­v e `i­v i­ zdra­v i­ spremen da­ zboruva­, vedna­{ pri­jdi­ mu i­ zemi­ mu i­zja­va­. Za­segna­ti­te od nesre}a­ta­ obi­~no se `elni­ da­ da­va­a­t i­zja­vi­. Lu|e na­ koi­ i­m i­zgorela­ ku}a­ta­, nesre}ni­ci­ ~i­e selo e popla­veno i­ sega­ se eva­kui­ra­a­t - si­te ti­e sa­ka­a­t da­ ja­ spodela­t svoja­ta­ nesre}a­ i­ da­ poba­ra­a­t pomo{.

Na­tera­j go ~i­ta­tel­ot da­ se za­gri­`i­. Izve{ta­jot za­ na­sta­not treba­ da­ sodr`i­ potresni­ sli­ki­, emoci­i­, dra­ma­. Na­ostri­ gi­ seti­la­ta­ i­ na­stojuva­j da­ ja­ vi­di­{ dra­ma­ta­. Od za­segna­ti­te ne ba­ra­j tehni­~ki­ deta­li­ za­ nesre}a­ta­. Za­ toa­ se za­dol`eni­ i­stra­`ni­ot sudi­ja­, poli­ci­ja­ta­, po`a­rni­ka­ri­te, spa­suva­~ki­te eki­pi­. Od unesre}eni­te lu|e ba­ra­j emoti­vni­ i­zja­vi­. Toa­ }e bi­da­t na­jsi­lni­te ci­ta­ti­ vo tvoja­ta­ pri­ka­zna­.

Intervjui­ra­j gi­ o~evi­dci­te na­ na­sta­not. Ne gi­ prece-nuva­j ni­vni­te i­ska­zi­ (ni­vnoto svedo~ewe mo`e da­ bi­de nesi­-gurno), no seka­ko i­ntervjui­ra­j gi­. Ti­e ne se kompetentni­ i­ ovla­steni­ da­ zboruva­a­t za­ pri­~i­ni­te za­ nesre}a­ta­, no mo`e da­ ti­ bi­da­t dra­goceni­ i­zvori­ {to }e ja­ opi­{a­t. Va­`no e da­ dozna­e{ {to vi­dele ti­e i­ ka­ko i­ sa­mi­te ja­ do`i­vea­le nesre-}a­ta­.

Intervjui­ra­j gi­ ovl­a­steni­te l­i­ca­. Istra­`ni­ot sudi­ja­, poli­ci­ja­ta­, po`a­rni­ka­ri­te, spa­suva­~i­te i­ leka­ri­te se ovla­s-teni­ da­ gi­ utvrduva­a­t pri­~i­ni­te za­ nesre}a­ta­ i­ da­ zboruva­a­t za­ nejzi­ni­te posledi­ci­. Bi­di­ vni­ma­telen i­ preci­zen. Sekoj zbor treba­ dobro da­ se odmeri­, bi­dej}i­ so ovi­e i­ska­zi­ se povr-zuva­ i­ pra­{a­weto na­ odgovornosta­.

Intervjui­ra­j bol­ni­~ki­ i­zvori­. Zdra­vstvena­ta­ sostojba­ na­ `rtvi­te na­ nesre}a­ta­ e i­nforma­ci­ja­ {to za­segnuva­ mnogu lu|e. Za­toa­ e va­`no ta­a­ da­ bi­de ja­sna­ i­ preci­zna­. Pri­toa­,

Voobi~aeni zada~i 129

nenu`ni­te deta­li­ ne treba­ da­ se obja­vuva­a­t, bi­dej}i­ toa­ e eti­~ka­ obvrska­.

Konsul­ti­ra­j eksperti­. Ekspertskoto mi­slewe mo`e da­ bi­de mnogu va­`no. Pri­ pogolemi­ nesre}i­, ovla­steni­te i­zvori­ vo po~etokot se poslovi­~no za­tvoreni­, bi­dej}i­ ne sa­ka­a­t so svoi­te i­zja­vi­ da­ prejudi­ci­ra­a­t i­ da­ & na­{teta­t na­ i­stra­ga­ta­. Vo ta­kvi­ slu~a­i­ eksperti­te se pora­zgovorli­vi­. No, pri­toa­ treba­ da­ se vni­ma­va­ - ti­e mo`e da­ svedo~a­t za­ op{ti­te i­ za­ sporedbeni­te i­skustva­, no ne se kompetentni­ da­ zboruva­a­t za­ sa­ma­ta­ nesre}a­, duri­ i­ da­ sa­ka­a­t.

Vni­ma­va­j na­ deta­l­i­te. Deta­li­te {to }e gi­ uo~i­{ na­ sa­moto mesto na­ nesre}a­ta­ mo`e da­ bi­da­t klu~ni­ za­ svoja­ta­ pri­ka­zna­. Otvori­ gi­ o~i­te, percepi­ra­j i­ bele`i­. Vo i­zvesna­ smi­sla­, novi­na­rot na­ mestoto na­ nesre}a­ta­ e i­ vo uloga­ na­ detekti­v.

Opredel­i­ go fokusot na­ pri­ka­zna­ta­. Treba­ da­ odlu~i­{ da­li­ se pova­`ni­ posledi­ci­te, opi­sot na­ nesre}a­ta­ i­li­ nekoi­ drugi­ fa­kti­ povrza­ni­ so nea­. Odgovorot na­ toa­ pra­{a­we }e gi­ na­metne fokusot i­ struktura­ta­ na­ pri­ka­zna­ta­.

Vni­ma­va­j na­ eti­~ki­te obvrski­. Sekoja­ nesre}a­ e deli­-ka­ten na­sta­n. Sekoga­{ i­ma­ `rtvi­, kon koi­ treba­ da­ se odne-suva­me na­ speci­fi­~en na­~i­n. Mo`ebi­ i­ma­ i­ di­rektni­ vi­nov-ni­ci­. Izvestuva­j profesi­ona­lno i­ eti­~ki­.

IZ­VE­STU­VA­WE­ OD SU­D

Sudski­te ra­spra­vi­ vo Ma­kedoni­ja­ po pra­vi­lo se ja­vni­. Ti­e se ogra­ni­~uva­a­t sa­mo vo opredeleni­ okolnosti­ utvrdeni­ so za­kon. Za­ `a­l, ka­j novi­na­ri­te postoi­ sla­b i­nteres za­ i­zves-tuva­we od sudovi­te, osven za­ nekoi­ predmeti­ {to predi­zvi­ku-va­a­t op{t i­nteres, gla­vno od obla­sta­ na­ kri­vi­~noto pra­vo. Novi­na­ri­te vo rubri­ki­te {to i­zvestuva­a­t za­ kri­mi­na­lot mnogu pove}e se potpi­ra­a­t na­ ofi­ci­ja­lni­te i­zve{ta­i­ i­ na­ bri­fi­nzi­te od poli­ci­ja­ta­ i­ ma­lku gi­ sleda­t i­nteresni­te sud-ski­ ra­spra­vi­. So ja­kneweto na­ vla­deeweto na­ pra­voto i­ osobe-no so ja­kneweto na­ uloga­ta­ na­ odbra­na­ta­ vo sudski­te procesi­, mi­sla­m deka­ toj ma­ni­r na­ novi­na­ri­te brzo }e se menuva­.

Pri­ i­zvestuva­we od sudska­ ra­spra­va­, sledi­ gi­ sledni­ve pra­vi­la­:

Bidi novinar130

Temel­no podgotvi­ se. Sekoj sudski­ predmet i­ma­ svoja­ i­stori­ja­. Istra­`i­ ja­, od podnesuva­weto na­ tu`ba­ta­ i­li­ na­ pri­ja­va­ta­ do sega­{ni­ot moment vo procesot. Istra­`i­ gi­ a­rhi­vi­te na­ vesni­ci­te, za­ da­ vi­di­{ {to e dosega­ pi­{uva­no za­ toj predmet. Mo`ebi­ duri­ i­ sudski­te slu`beni­ci­ }e ti­ i­zleza­t vo presret. Odbra­na­ta­ bezdrugo. Podgotvi­ soli­den potsetni­k za­ i­stori­ja­ta­ na­ predmetot.

Intervjui­ra­j gi­ stra­nki­te vo sporot pred i­ po ra­spra­­va­ta­. Stra­nki­te vo sporot, obvi­neti­te, obvi­ni­teli­te i­ odbra­-na­ta­ ka­j na­s po~na­a­ da­ gi­ kori­sta­t stra­nski­te i­skustva­ i­ da­ da­va­a­t i­zja­vi­ pred po~etokot na­ sudska­ta­ ra­spra­va­ i­ po nejzi­noto za­vr{uva­we.

Vodi­ i­scrpni­ bel­e{ki­ za­ tekot na­ ra­spra­va­ta­. Na­jva­`-ni­te i­zja­vi­ za­bele`i­ gi­ deta­lno. Vni­ma­va­j, bi­di­ skoncentri­-ra­n, bi­dej}i­ vo sudovi­te ne smee da­ se sni­ma­ so di­kta­fon. ]e bi­de{ pri­nuden da­ se potpre{ na­ svoi­te bele{ki­.

Stra­nki­te vo ra­spra­va­ta­ se ra­mnopra­vni­. Duri­ i­ koga­ obvi­neti­ot za­ na­jte{ko krvno zlostorstvo go pri­zna­va­ delo-to, i­ma­j go na­ um fa­ktot deka­ stra­nki­te vo sudska­ta­ ra­spra­va­ se ra­mnopra­vni­. Ne smee{ da­ go fa­vori­zi­ra­{ obvi­ni­telot na­ smetka­ na­ odbra­na­ta­. I obra­tno. Izvestuva­j fer i­ i­zba­la­n-si­ra­no.

Opredel­i­ ja­ na­jva­`na­ta­ ka­ra­kteri­sti­ka­ na­ ra­spra­va­­ta­. Sudski­te procesi­ obi­~no tra­a­t po pove}e ro~i­{ta­. Pone-koga­{ tra­a­t so godi­ni­. No, sekoja­ ra­spra­va­ nosi­ ne{to novo. Otkri­j {to e toa­. Okolu toj va­`en fa­kt }e ja­ fokusi­ra­{ svoja­ta­ pri­ka­zna­. Vo pona­ta­mo{noto strukturi­ra­we sleduva­ neophodna­ta­ poddr{ka­ na­ li­dot, so za­dni­nska­ i­nforma­ci­ja­, ci­ta­ti­, pa­ra­fra­zi­, doobja­snuva­wa­ i­ drugo.

Obrni­ & vni­ma­ni­e na­ procedura­ta­. Sudska­ta­ pro-cedura­ ponekoga­{ umee da­ bi­de presudna­ za­ procesot. Ako nekoi­ elementi­ na­ ta­a­ procedura­ ne ti­ se dovolno pozna­ti­, konsulti­ra­j gi­ poi­skusni­te kolegi­, li­tera­tura­ta­ i­ eventua­l-no a­dvoka­tot so koj sora­botuva­ tvoja­ta­ reda­kci­ja­.

Vni­ma­va­j na­ eti­~ki­te obvrski­. Novi­na­rska­ta­ eti­ka­ opredeluva­ pove}e bi­tni­ pra­vi­la­ {to se odnesuva­a­t na­ i­zves-tuva­weto vo va­kvi­, speci­fi­~ni­ okolnosti­. Dobro prou~i­ gi­ ti­e pra­vi­la­ i­ po~i­tuva­j gi­.

Vni­ma­va­j na­ ja­zi­kot. Ja­zi­kot na­ sudstvoto e speci­fi­-

Voobi~aeni zada~i 131

~en. Nekoi­ zborovi­ i­ fra­zi­ se nera­zbi­rli­vi­ za­ po{i­roka­ta­ ja­vnost. Tvoja­ za­da­~a­ e da­ gi­ „prevede{“ na­ ra­zgovoren ja­zi­k, no pri­toa­ da­ ne ja­ za­gubi­{ su{ti­na­ta­ {to proi­zleguva­ od pra­vni­~ka­ta­ termi­nologi­ja­.

Nemoj da­ i­zvestuva­{ ruti­ni­ra­no, ba­ra­j go huma­ni­ot a­gol­. Sekoj sudski­ proces e dra­ma­ za­ li­ca­ta­ {to se i­nvol-vi­ra­ni­ vo nego. Za­toa­, nemoj da­ bi­de{ ruti­ner. Izberi­ gi­ na­jsi­lni­te ci­ta­ti­, ti­e vo koi­ i­ma­ emoci­i­. Opi­{i­ gi­ li­ca­ta­ i­ tela­ta­ na­ lu|eto dodeka­ vozbudeno zboruva­a­t vo sudot, pla­~a­t, se smea­t, vreva­t i­ sli­~no. Obi­di­ se da­ ja­ opi­{e{ ta­a­ dra­ma­.

Vni­ma­va­j, odl­uki­te na­ sudot ne se komenti­ra­a­t. Vo tvojot i­zve{ta­j mo`e{ da­ gi­ prenese{ i­zja­vi­te na­ stra­nki­te {to ne se za­dovolni­ i­li­ na­ ti­e {to se za­dovolni­ od i­shodot. Mo`e da­ gi­ prenese{ i­ popla­ki­te za­ procedura­ta­, za­ na­vod-na­ta­ pri­stra­snost na­ sudot i­ sli­~no. No, ti­ nema­{ pra­vo da­ ja­ komenti­ra­{ sudska­ta­ odluka­, pa­ duri­ ni­tu koga­ na­ cela­ta­ ja­vnost & e ja­sno deka­ ta­a­ e ska­nda­lozna­. Sudski­te hroni­~a­ri­ ne pi­{uva­a­t komenta­ri­ za­ sudski­te odluki­.

Po~i­tuva­j go sudot. Sudot e i­nsti­tuci­ja­ {to na­seka­de vo svetot vi­soko se po~i­tuva­. Sudi­i­te se me|u na­jceneti­te lu|e, bi­dej}i­ se pretposta­vuva­ deka­ se oli­cetvoreni­e na­ pra­-vi­~nosta­ i­ na­ ~esnosta­. Po~i­tuva­j gi­ i­ ti­ i­ po~i­tuva­j gi­ pra­-vi­la­ta­ {to ti­e gi­ posta­vuva­a­t vo sudni­ca­ta­ i­ vo sudot.

IZ­VE­STU­VA­WE­ Z­A­ PRIKA­Z­NA­ SO DVE­ STRA­NI

Mnogu ~esto }e i­zvestuva­{ za­ pri­ka­zna­ vo koja­ se i­nvol-vi­ra­ni­ i­ soposta­veni­ dve stra­ni­. Za­da­~a­ta­ obi­~no po~nuva­ na­ toj na­~i­n {to edna­ta­ stra­na­ na­ sporot re{a­va­ na­pomo{ da­ gi­ povi­ka­ novi­na­ri­te. Za­da­~a­ta­ e slo`ena­, bi­dej}i­ ba­ra­ dosledno po~i­tuva­we na­ sledni­ve posta­pki­ i­ pra­vi­la­:

Vni­ma­tel­no i­ntervjui­ra­j ja­ stra­na­ta­ {to obvi­nuva­ i­ proceni­ ja­ ka­ko i­zvor. Soslu{a­j gi­ i­ za­bele`i­ si­te nejzi­ni­ obvi­nuva­wa­ i­ za­dol`i­telno ba­ra­j veri­fi­ka­ci­ja­. Nei­zosta­vno od i­zvorot ba­ra­j so i­me i­ prezi­me da­ za­sta­ne za­d svoi­te obvi­-nuva­wa­. Na­ kra­jot od prva­ta­ sredba­, ka­`i­ mu deka­ deta­lno }e gi­ proveri­{ negovi­te tvrdewa­, deka­ }e ja­ i­ntervjui­ra­{ za­segna­ta­ta­ stra­na­ i­ deka­ za­dol`i­telno }e go poba­ra­{ u{te edna­{.

Bidi novinar132

Obezbedi­ dokumenti­. Ako i­zvorot poseduva­ soodvetna­ dokumenta­ci­ja­ da­ gi­ potkrepi­ svoi­te obvi­nuva­wa­, za­dol`i­-telno na­pra­vi­ dve fotokopi­i­ - edna­ za­ sebe i­ edna­ za­ reda­kci­-ja­ta­. Za­ pova­`ni­te dokumenti­ obezbedi­ nota­rski­ za­vereni­ fotokopi­i­.

Proveri­ ja­ pri­ka­zna­ta­. Pred da­ & se ja­vi­{ na­ na­pa­dna­-ta­ta­ stra­na­, obi­di­ se na­ drug na­~i­n da­ gi­ proveri­{ na­vodi­te. Za­ po~etok, sledi­ gi­ upa­tstva­ta­ za­ veri­fi­ka­ci­ja­ {to ti­ gi­ predo~uva­ stra­na­ta­ {to ja­ otvora­ pri­ka­zna­ta­. Na­ pri­mer, i­zvorot {to obvi­nuva­ veli­: ovi­e na­vodi­ mo`e{ da­ gi­ prov-eri­{ vo Upra­va­ta­ za­ ja­vni­ pri­hodi­. Za­dol`i­telno stori­ go toa­. No, poba­ra­j i­ drugi­, neza­vi­sni­ i­zvori­. Proveri­ gi­ i­ a­rhi­vi­te na­ vesni­ci­te. Proverka­ta­ mo`e da­ dovede do soz-na­ni­eto deka­ obvi­nuva­wa­ta­ se neosnova­ni­. Vo ta­kov slu~a­j, na­vi­sti­na­ nema­ pri­~i­na­ da­ & se ja­vuva­{ na­ vtora­ta­ stra­na­ i­ da­ ja­ voznemi­ruva­{. Ednosta­vno, ja­vi­ & se na­ stra­na­ta­ {to obvi­nuva­ i­ obja­sni­ & gi­ pri­~i­ni­te pora­di­ koi­ pona­ta­mu nema­ da­ i­stra­`uva­{ i­ nema­ da­ ja­ na­pi­{e{ pri­ka­zna­ta­.

Vni­ma­tel­no pri­sta­pi­ & na­ na­pa­dna­ta­ta­ stra­na­ i­ poba­ra­j i­ntervju. Ako i­stra­`uva­weto za­vr{i­ so za­klu~okot deka­ e neophodno da­ se slu{ne i­ vtora­ta­ stra­na­, treba­ da­ & se pri­sta­pi­ ~esno i­ otvoreno, no vni­ma­telno. Ja­vi­ & se i­ soop{ti­ & gi­ vo kra­tki­ crti­ na­vodi­te na­ stra­na­ta­ {to obvi­-nuva­. Isto ta­ka­, vo na­jop{ti­ crti­ soop{ti­ & gi­ rezulta­ti­te na­ tvoeto dosega­{no i­stra­`uva­we. Na­stojuva­j da­ za­ka­`e{ i­ntervju li­ce vo li­ce i­li­ ba­rem da­ dobi­e{ i­zja­va­ po tele-fon.

„Na­pa­dna­ta­ta­“ stra­na­ mnogu ~esto rea­gi­ra­ nervozno, so proti­vna­pa­d. Ponekoga­{ drsko se obi­duva­ da­ odbi­e seka­kov ra­zgovor za­ tema­ta­. ^esto se za­ka­nuva­ deka­ }e i­m se ja­vi­ na­ tvojot uredni­k i­ na­ tvojot di­rektor. Te predupreduva­ deka­ ra­bota­ta­ }e za­vr{i­ na­ sud. Spokojno i­slu{a­j gi­ si­te za­ka­ni­ i­ smi­reno obja­sni­ deka­ & vo ovoj slu~a­j, ka­ko i­ sekoga­{, strogo gi­ po~i­tuva­{ profesi­ona­lni­te sta­nda­rdi­ i­ novi­na­rska­ta­ eti­ka­. Pova­`no od s#, obja­sni­ deka­ ti­ e va­`no da­ ja­ soslu{a­{ vtora­ta­ stra­na­, za­ da­ donese{ za­klu~ok da­li­ voop{to da­ ja­ pi­{uva­{ pri­ka­zna­ta­. No, obja­sni­ & deka­ ti­ ne mo`e{ od svoe i­me i­ od i­meto na­ vesni­kot da­ ja­ odbra­ni­{ `elba­ta­ na­ na­pa­dna­ta­ta­ stra­na­ da­ odbi­e seka­kov ra­zgovor, bi­dej}i­ so toa­

Voobi~aeni zada~i 133

se za­grozuva­ pra­voto na­ prva­ta­ stra­na­ da­ ja­ ba­ra­ pra­vda­ta­ i­ da­ ba­ra­ pomo{ od demokra­tska­ta­ ja­vnost. Na­kra­tko, na­pa­dna­-ta­ta­ stra­na­ treba­ da­ ra­zbere deka­ e objekti­vno i­nvolvi­ra­na­ vo eden spor i­ deka­ pora­di­ toa­ e pri­nudena­ da­ odgovori­ na­ obvi­nuva­wa­ta­.

A­ko vtora­ta­ stra­na­ odbi­e konta­kt so ja­vnosta­, pro­dol­`i­ go i­stra­`uva­weto. Se slu~uva­, na­sproti­ si­te uporni­ obja­snuva­wa­, na­pa­dna­ta­ta­ stra­na­ da­ odbi­e da­ odgovori­. Toa­ ne smee da­ te obeshra­bri­. Prodol`i­ go i­stra­`uva­weto. Interv-jui­ra­j novi­ i­zvori­. Ako i­stra­`uva­weto da­de plod i­ a­ko ka­j tebe ra­ste uveruva­weto deka­ pri­ka­zna­ta­ treba­ da­ se na­pi­{e, poba­ra­j ja­ na­pa­dna­ta­ta­ stra­na­ u{te edna­{. Soop{ti­ & gi­ novi­te na­odi­ od i­stra­`uva­weto i­ otvoreno ka­`i­ & so ka­kva­ a­rgumenta­ci­ja­ i­ dokumenta­ci­ja­ ra­spola­ga­{. Ka­`i­ & deka­ sega­ ve}e si­ cvrsto re{en da­ ja­ na­pi­{e{ pri­ka­zna­ta­ i­ deka­ sa­ka­{ da­ ja­ i­spolni­{ svoja­ta­ eti­~ka­ obvrska­ da­ ja­ soslu{a­{ i­ vto-ra­ta­ stra­na­.

Odl­u~i­ da­l­i­ }e ja­ pi­{uva­{ pri­ka­zna­ta­. Duri­ sega­ e moment za­ donesuva­we na­ kone~na­ta­ odluka­ da­li­ pri­ka­zna­ta­ }e ja­ zdogleda­ vi­deli­na­ta­ na­ denot. Vni­ma­va­j, toa­ {to stra­-na­ta­ {to na­pa­|a­ e re{ena­ da­ zboruva­ so i­me i­ prezi­me ne e dovolna­ pri­~i­na­ za­ da­ ja­ pi­{uva­{ pri­ka­zna­ta­, a­ko ti­ ne si­ uveren vo vi­sti­ni­tosta­ na­ na­vodi­te. No, od druga­ stra­na­, toa­ {to na­pa­dna­ta­ta­ stra­na­ uporno odbi­va­ seka­kov ra­zgovor ne e dovolna­ pri­~i­na­ pri­ka­zna­ta­ da­ za­vr{i­ vo fi­oka­, a­ko i­stra­-`uva­weto poka­`e deka­ sepa­k i­ma­ pri­ka­zna­.

Vo procesot na­ odlu~uva­we ne bi­di­ sa­m. Na­pra­vi­ soli­-den kou~i­ng so svojot poi­skusen kolega­ i­ za­dol`i­telno so uredni­kot. Dozvoli­ i­m da­ ti­ pomogna­t. Ako e nu`no, ra­zgo-va­ra­j i­ so a­dvoka­tot so kogo sora­botuva­ tvoja­ta­ reda­kci­ja­. Potoa­ odlu~i­. Za­pomni­, uredni­kot mo`e da­ se sogla­si­ i­ duri­ i­ da­ na­stojuva­ pri­ka­zna­ta­ da­ se obja­vi­, no kone~na­ta­ odluka­ e tvoja­, bi­dej}i­ i­ prvostepena­ta­ odgovornost za­ na­pi­{a­noto e tvoja­. Bi­di­ novi­na­r so i­ntegri­tet.

Li­dot treba­ da­ gi­ odra­zi­ tvrdewa­ta­ na­ dvete stra­ni­. Struktura­ta­ na­ pri­ka­zna­ta­ gi­ sledi­ sta­nda­rdni­te pra­vi­la­ za­ koi­ ve}e zboruva­vme. No, li­dot vo va­kvi­te pri­ka­zni­ e toj {to e speci­fi­~en. Toj treba­ da­ go sodr`i­ na­jva­`ni­ot obvi­nu-va­~ki­ fa­kt i­ i­stovremeno odgovorot na­ na­pa­dna­ta­ta­ stra­na­

Bidi novinar134

na­ toj fa­kt. Po`elno e i­ na­slovni­ca­ta­ da­ bi­de i­zba­la­nsi­-ra­na­ na­ ta­kov na­~i­n - a­ko na­dna­slovot i­ na­slovot ka­`uva­a­t {to tvrdi­ stra­na­ta­ {to obvi­nuva­, podna­slovot mora­ da­ bi­de di­rekten odgovor na­ obvi­nuva­~koto tvrdewe.

Kl­u~ni­ot zbor e „ra­mnote`a­“. Da­, toa­ e klu~ni­ot zbor pri­ i­zvestuva­weto za­ va­kvi­ deli­ka­tni­ sporovi­. Pri­ strukturi­ra­weto na­ pri­ka­zna­ta­ mora­ da­ se vni­ma­va­ ra­mno-pra­vno da­ se za­sta­pa­t a­rgumenti­te, ci­ta­ti­te i­ pa­ra­fra­zi­te na­ za­segna­ti­te stra­ni­. Bi­di­ nepri­stra­sen duri­ i­ koga­ edna­ od stra­ni­te odbi­va­ da­ zboruva­ - ra­mnote`a­ta­ }e ja­ posti­gne{ na­ toj na­~i­n {to }e gi­ prezenti­ra­{ si­te a­rgumenti­ {to & oda­t vo pri­log, a­ koi­ ti­ sa­mi­ot si­ gi­ otkri­l vo tekot na­ i­stra­`u-va­weto.

IZ­VE­STU­VA­WE­ Z­A­ SPORTSKI, KU­LTU­RE­N I Z­A­ PROMOTIVE­N NA­STA­N

Za­edni­~ka­ ka­ra­kteri­sti­ka­ na­ ovi­e na­sta­ni­ e {to se slu-~uva­a­t vrz osnova­ na­ odna­pred pozna­ti­ i­ sta­nda­rdni­ pra­vi­la­, koi­ gi­ posta­vuva­ orga­ni­za­torot. Na­ ovi­e na­sta­ni­ pri­sustvuva­ ogra­ni­~ena­ publi­ka­ - lu|e so bi­leti­ i­li­ so poka­ni­. Na­sta­-ni­te i­ma­a­t to~no utvrdeno scena­ri­o i­ vremetra­ewe. Eve nekolku soveti­ za­ sledewe va­kvi­ na­sta­ni­:

Podgotvi­ se. Bi­dej}i­ sta­nuva­ zbor za­ odna­pred na­ja­-veni­ na­sta­ni­, podgotvi­ obemen potsetni­k za­ i­stori­ja­tot, so profi­li­ na­ u~esni­ci­te i­ so drugi­ bi­tni­ deta­li­. Pova­`ni­te sportski­ i­ kulturni­ na­sta­ni­ se na­ja­vuva­a­t pred ni­vni­ot po~e-tok i­ se odja­vuva­a­t so rea­kci­i­ po ni­vnoto za­vr{uva­we.

Sl­edi­ go na­sta­not vni­ma­tel­no, od po~etokot do kra­­jot. Bez ogled da­li­ sta­nuva­ zbor za­ ekskluzi­ven fudba­lski­ na­tpreva­r i­li­ za­ zdodeven koncert na­ guda­~ki­ kva­rtet, tvoja­ obvrska­ e da­ bi­de{ pri­suten od sa­mi­ot po~etok do sa­mi­ot kra­j na­ na­sta­not. Na­jlo{o {to mo`e da­ ti­ se slu~i­ e da­ pi­{uva­{ za­ pretsta­va­ {to voop{to ne si­ ja­ gleda­l, a­ nekoj tvoj kolega­ i­li­ tvojot ~i­ta­tel-sezna­jko da­ ja­ otkri­ja­t ta­a­ sra­mna­ ra­bota­.

Opredel­i­ go brojot na­ u~esni­ci­te. Brojot na­ u~esni­-ci­te na­ va­kvi­te na­sta­ni­ e va­`en za­ da­ se stekne vpe~a­tok za­ ni­vna­ta­ uspe{nost. No, bi­di­ vni­ma­telen, ci­fri­te na­j~esto

Voobi~aeni zada~i 135

ne se dovolni­. Ako vo sa­la­ta­ {to sobi­ra­ 2.000 poseti­teli­ i­ma­lo 2.200 lu|e, veli­me deka­ ta­a­ e prepolna­. Ako na­ sta­di­-onot {to sobi­ra­ 20.000 poseti­teli­ i­ma­ 10.000 lu|e, veli­me deka­ sta­di­onot e polupra­zen. Apsolutni­te ci­fri­ ne zna­~a­t mnogu. Za­toa­, ~esto se slu`i­me i­ so opi­sni­ i­zra­zi­.

Opi­{i­ gi­ scena­ta­ i­ a­tmosfera­ta­. Toa­ se mnogu va­`ni­ elementi­ na­ tvojot i­zve{ta­j. Ako publi­ka­ta­ tri­ pa­ti­ so a­pla­uz gi­ povi­kuva­ a­kteri­te na­ scena­ta­, toj fa­kt treba­ da­ se za­bele`i­, bi­dej}i­ svedo~i­ za­ kva­li­tetot na­ i­zvedba­ta­. Ako a­tmosfera­ta­ na­ eden pop-koncert e tra­orna­, bez ogled kolku ni­ se dopa­|a­ i­zveduva­~ot mora­ da­ go soop{ti­me toj fa­kt. Mora­ da­ ka­`eme ka­kvi­ se scena­ta­ i­ drugi­te tehni­~ki­ deta­li­ - svetloto, ozvu~uva­weto, pi­rotehni­~ki­te elementi­ i­ sli­~no. Za­ ocenuva­weto na­ ovi­e deta­li­ se neophodni­ i­zves-ni­ ekspertski­ pozna­va­wa­. Ako se speci­ja­li­zi­ra­{ za­ sledewe odredena­ obla­st, tvoja­ta­ za­da­~a­ e da­ sta­ne{ ekspert. No, a­ko na­ na­sta­not pri­sustvuva­{ slu~a­jno, poba­ra­j pomo{ od eksperti­ i­ od poi­skusni­ kolegi­.

Opi­{i­ go tekot na­ na­sta­not. Na­sta­not i­ma­ svoj tek i­ svoja­ di­na­mi­ka­. Opi­{i­ gi­. No, ne preteruva­j so toa­, osobeno pri­ i­zvestuva­we za­ sportski­ na­sta­ni­. Mi­na­a­ vremi­wa­ta­ koga­ sportski­te reporteri­ deta­lno gi­ opi­{uva­a­ si­te pova­`ni­ a­kci­i­ vo fudba­lski­ot na­tpreva­r i­ si­te golovi­. Sega­ ta­a­ za­da­~a­ ja­ prezema­a­t elektronski­te medi­umi­.

A­ko e mo`no, i­ntervjui­ra­j u~esni­ci­ na­ na­sta­not i­ gl­eda­~i­. Pove}e otkolku opi­s na­ tekot na­ na­sta­not, od novi­na­ri­te vo pe~a­teni­te medi­umi­ se o~ekuva­ da­ ra­ska­`a­t {to i­ ka­ko se slu~uva­ na­ i­ okolu scena­ta­. Vo toa­ }e ti­ pomogna­t i­zja­vi­te na­ u~esni­ci­te {to mo`ebi­ }e mo`e{ da­ gi­ i­ntervjui­ra­{, no i­ na­ gleda­~i­te. Za­toa­, nemoj sa­mo da­ go gleda­{ na­sta­not. Ti­ ne si­ obi­~en gleda­~. Dvi­`i­ se. Bi­di­ okolu scena­ta­. Odi­ za­d nea­. Ra­zgova­ra­j so tvoi­te kolegi­, so gleda­~i­te, so dobri­te pozna­va­~i­. Obi­di­ se da­ ja­ vi­di­{ i­ da­ ja­ do`i­vee{ celi­na­ta­ na­ na­sta­not - na­ scena­ta­, za­d nea­ i­ vo publi­ka­ta­.

Bi­di­ umeren vo oceni­te. Ne na­vi­va­j. Sme{ni­ se i­zve{-ta­i­te od sportski­te na­tpreva­ri­, vo koi­ otvoreno se na­vi­va­ za­ „na­{i­te“. Ova­ va­`i­ i­ za­ na­vi­va­weto za­ na­ci­ona­lna­ta­ repre-zenta­ci­ja­. @a­lno i­zgleda­a­t i­zve{ta­i­te na­ novi­na­ri­te {to

Bidi novinar136

se obo`a­va­teli­ na­ pop- i­li­ na­ folk-yvezdi­. Toga­{ si­te kon-certi­ na­ ni­vni­te qubi­mci­ se progla­suva­a­t za­ i­stori­ski­. Grd vpe~a­tok osta­va­a­t i­zve{ta­i­te za­ tea­ta­rski­te pretsta­vi­ vo koi­ i­zvestuva­~ot bespri­merno i­ ostro ja­ na­pa­|a­ i­ ja­ recenzi­ra­ pretsta­va­ta­, veroja­tno za­{to e bli­zok do kla­not {to ne & e na­klonet.

Koga­ i­zvestuva­{, ne recenzi­ra­j. Bi­di­ nepri­stra­sen. Bi­di­ otvoren za­ novi­ i­dei­, za­ novi­ estetski­ i­ kulturolo{ki­ pri­sta­pi­. Na­stojuva­j da­ ja­ za­bele`i­{ i­nvenci­ja­ta­ na­ drugi­te i­ sekoga­{ i­ma­j ja­ na­ um mi­sla­ta­ deka­ ti­e lu|e se potrudi­le da­ sozda­da­t ne{to uba­vo, i­nteresno, za­ba­vno. Bez ogled na­ i­zved-ba­ta­, toa­ e fa­kt za­ po~i­tuva­we.

Voobi~aeni zada~i 137

Vo doma{nata literaturata na pra{aweto na `anro­vite mu se posvetuva golemo vnimanie. Teoreti~arite pravat slo`eni podelbi na `anrovite i se obiduvaat

da gi definiraat nivnite karakteristiki. Mislam deka debatata za ova pra{awe e preceneta i deka mladite, pa i poiskusnite novinari, ne treba premnogu da se optovaruvaat so nea.

Del od komplikaciite i zabunite vo vrska so `anrovite predizvikuva s# u{te prisutniot manir na me{awe na fak­tite so misleweto, koj e karakteristi~en za staromodnoto, socijalisti~ko novinarstvo. Takov e primerot so `anrot „osvrt“. I denes studentite po novinarstvo kaj nas u~at deka stanuva zbor za specifi~en `anr, vsu{nost za izve{taj so komentatorski elementi (vo vremeto koga jas studirav novi­narstvo se zboruva{e duri i za `anr „osvrtski izve{taj“). Spored moeto uveruvawe, nema nikakva osnova da se debati­ra za ovaa tema. Takov `anr vo modernoto novinarstvo ne postoi. Duri i zborot „osvrt“, so zna~eweto {to nam ni e poznato, e neprevodliv na najpopularniot jazik na dene{ni­nata, angliskiot.

Sepak, gi upatuvam pomladite kolegi detalno da gi prou­

11VO­VED VO­ @ANRO­VITE

Bidi novinar140

~at site argumenti vo doma{nata literatura so koi se objas­nuvaat karakteristikite na ovoj i na nekoi sli~ni `anrovi, bidej}i toa }e ja zbogati nivnata teoretska naobrazba. No, vo tvojata glava mora da bide jasno ­ koga se komentira, se pi{uvaat komentari, a koga se izvestuva, se pi{uvaat vesti, izve{tai, prikazni. Ne e dozvoleno me{awe na faktite so misleweto!

Del od komplikaciite vo vrska so `anrovite proizleguva i od me{aweto na fenomenot {to jas go definiram so ter­minite modus i aspekt vo pi{uvaweto, so karakteristikite na `anrot. Na toj na~in se pravat slo`eni, neprakti~ni klasifikacii na `anrovite i se sozdavaat zabuni. Taka, na primer, nekoi avtori pravat komplicirani podelbi na `anrot „izve{taj“, pa zboruvaat za „klasi~en izve{taj“, za „reporterski izve{taj“, za „reporta`en izve{taj“ i sli~no. Ili drug primer: vo doma{nata literatura s# u{te se zboruva za `anrot „statija“ (vo bukvalen prevod na angliski dobivame zbor so sosema drugo zna~ewe, article), a se odbiva da se prifati `anrot „prikazna“ (story). Vo su{tina, zboruvame za eden `anr so razli~ni modusi. Ili, zboruvame za `anrovi „bele{ka“ i „crtica“, a otkako sfa}ame deka i tie se neprevodlivi na angliski so zna~eweto {to nam ni e poznato, gi sporeduvame so `anrot fi~er (feature), termin za koj vo edna na{a kniga pro~itav ironi~na naznaka deka e od amerikansko poteklo (da be{e od rusko poteklo, }e be{e vo red, pretpostavuvam).

No, polemikata }e ja zapram tuka i }e ja prodol`am vo nekoja druga prigoda. Vo ovaa kniga nema da te optovaruvam so debata za `anrovite. ]e bideme prakti~ni: prvo }e se obi­dam da objasnam {to e toa modus i {to zna~i aspektirawe, a potoa }e ti ponudam edna ednostavna podelba na `anrovite, so nivnite najop{ti karakteristiki. Jas ne sum veleu~en teoreti~ar i taa podelba za tebe nema „doktrinarno“ zna~ewe ­ nejzinata cel e da te vovede vo `anrovite i da te pottikne vo idnina da gi prodlabo~i{ svoite poznavawa za niv.

AS­PEKTIRAWE, MO­DUS­

Sekoja novinska prikazna mo`e da se raska`e so cvrsto fokusirawe na objektivno najvrednite elementi spored kri­

Voved vo `anrovite 141

teriumite na vrednuvawe na informaciite. Toa se novosta, stepenot na zasegnatost i bliskosta. Vo takov slu~aj se pretpo­~itaat direktni lidovi i strukturirawe spored modelot na prevrtena piramida. Na ovoj modus mu odgovara ekonomi~no i racionalno izrazuvawe. Zboruvame, zna~i, za edno tvrdo aspektirawe na prikaznata. Taka, na{ata vest ja aspektira­me kako tvrda vest (hard news). Izve{tajot stanuva ona {to nekoi moi kolegi go narekuvaat „klasi~en“ ili „standarden“ izve{taj, a jas velam vest­izve{taj (news report). Prikaznata stanuva vest­prikazna (news story), a so golema doza popustli­vost bi se soglasil da se re~e i „statija“.

Vtoriot pristap podrazbira fokusirawe na na{ata pri­kazna okolu fi~er­elementite, zna~i okolu elementite {to se neobi~ni i atraktivni i predizvikuvaat ~uvstva kaj ~ove­kot. Stanuva zbor, zna~i, za meko aspektirawe na prikaznata, koe nalo`uva strukturirawe spored narativniot model, pret­po~itawe odlo`eni lidovi i poslobodno izrazuvawe. Vaka aspektirana, vesta ja definirame kako meka vest (soft news), izve{tajot kako fi~er­izve{taj (feature report), a pri u{te pomekoto aspektirawe ­ i kako reporta`a (reportage). Prikaz­nata stanuva meka, odnosno fi~er­prikazna (feature story).

No, vnimavaj, nitu e nu`no nitu e prakti~no sekoga{ da izveduva{ sovr{eno strogo aspektirawe na tvojata prika­zna i da stava{ ostra granica me|u edniot i drugiot modus. Aspektiraweto ne smee da bide ograni~uva~ki faktor vo pi{uvaweto. Ponekoga{ tvrdite prikazni treba da se zbo­gatat so fi~er­elementi, no i obratno ­ mekite prikazni ~esto baraat tvrdo strukturirawe i direktni lidovi. Zatoa, bidi svesen za modelite na aspektirawe, fokusirawe i strukturirawe, no istovremeno bidi opu{ten i kreativen. Bidi sloboden. Zarem navistina misli{ deka tvojot omilen pisatel sednal i napi{al edna prekrasna prikazna na 150 stranici razmisluvaj}i dali `anrovski da ja opredeli kako roman ili kako novela?

VES­T

Vo po~etokot na knigava vesta ja definiravme kako informacija vredna za objavuvawe spored kriteriumite na

Bidi novinar142

vrednuvawe, a toa zna~i kako minimalen vrednosen element na sekoja novinarska tvorba. Kako `anr, pak, vesta ja defi­nirame kako kratka novinarska forma, vo koja novinarot soop{tuva informacija {to sodr`i novost so soodveten ste­pen zasegnatost, odgovaraj}i kratko i jasno na osnovnite novi­narski pra{awa. Do informacijata novinarot doa|a so ~ita­we dokumenti (kominikea, izve{tai i sli~no), so intervju­irawe izvori i so drugite poznati tehniki na novinarskoto istra`uvawe, za koi ve}e stana zbor.

Pri pi{uvaweto na vesta, bidi svesen za slednive kara­kteristiki na `anrot:

Ve­sta mora da sodr`i novost. Smislata na objavu­vaweto na vesta e da se soop{ti nekoj nov fakt, koj dosega mu bil nepoznat na ~itatelot.

Ve­sta tre­ba da ima opre­de­le­n ste­pe­n zase­gnatost. Vni­matelno opredeli go i prou~i go stepenot na zasegnatost. Ako na ~itatelot ne mu e jasen, vo strukturata na vesta pred­vidi negovo kratko objasnuvawe.

Foku­sot na ve­sta mora da bide­ vo soglasnost so ne­jzinite­ najva`ni e­le­me­nti - novosta i ste­pe­not na zase­g-natost. Ova pravilo mo{ne gi stesnuva mo`nostite za pos­lobodno aspektirawe na vesta. Sepak, koga atraktivnosta se nametnuva kako dominanten kriterium vo vrednuvaweto, vesta omeknuva. Na primer, vesta za istra`uvaweto {to utvrdilo deka Makedoncite se petti na listata na svetskite qubovxii naprosto bara da se napi{e meko.

S­tru­ktu­riraj spore­d principot na pre­vrte­na pirami-da. Vesta e kratka forma i taa voobi~aeno bara nejzinite ele­menti da se naredat spored principot na opa|awe na nivnata va`nost ­ najva`nite elementi vo lidot, a pomalku va`nite elementi podolu. Strukturata treba da mu ovozmo`i na ured­nikot mehani~ki da ja krati vesta od dnoto kon vrvot, bez da ja ~ita.

Pre­tpo~itaj dire­ktni lidovi. Vo princip, zaradi eko­nomi~nost, opredeli se za direkten lid, koj brzo i efektno }e odgovori na site osnovni novinarski pra{awa (koj, {to, koga, kade, kako i zo{to), ili barem na najva`nite od niv. Vo poretki slu~ai, po~esto vo mekite vesti, mo`no e odlo`uva­we na direktniot lid so citat, detaq, naracija i sli~no.

Voved vo `anrovite 143

Upotre­bu­vaj kratki i silni citati. Citatite vo princip treba da bidat kratki i silni, no za nitu eden drug `anr toa ne va`i tolku mnogu kolku za vesta.

Pi{u­vaj kratko i e­konomi~no. Vesta ne dozvoluva ras­frlawe so odvi{ni zborovi. Bide {tedliv. Krati bezmilos­no. Celta e so {to pomalku zborovi da se ka`e {to pove}e.

Toj {to ne­ znae­ da pi{u­va ve­sti ne­ e­ novinar. Postoi samo eden na~in da se nau~i i da se praktikuva pi{uvawe ubavi vesti ­ redovno da se ve`ba i da se odr`uva formata. Sekoj, pa i najiskusniot novinar, treba kolku {to e mo`no pove}e da pi{uva vesti.

IZ­VE[­TAJ

Izve{taj (report) e novinarska forma vo koja novinarot izvestuva za nastan na koj li~no prisustvuva i pritoa gi koristi informaciite do koi doa|a i drugite tehniki na novinarsko istra`uvawe. Akcentot, zna~i, e na novinarot {to go sledi nastanot vo uloga na izvestuva~ ili reporter i pretstavuva izvor na informacii.

Ako izve{tajot go aspektirame tvrdo, zboruvame za vest­izve{taj. Vo ovoj vid izve{taj dominira na{eto izvestuvawe za najva`nite fakti za nastanot, za tie so najgolemo zna~ewe i stepen na zasegnatost, a vo vtor plan se slikite, emociite, detalite i drugite meki ili „reporta`ni“ elementi. Ako, pak, se opredelime za meko aspektirawe na na{iot izve{taj, zboruvame za fi~er­izve{taj (feature report), vo koj reporterot gi soop{tuva faktite {to se so najgolem stepen zasegnatost, no stava akcent na ona {to go zabele`uva so svoite setila ­ najatraktivnite sliki i detali, emociite, najsilnite izjavi i sli~no.

Eve nekolku soveti za pi{uvawe dobar izve{taj: Izve­{tajot foku­siraj go e­dnakvo i na ve­sta i na oko-

to na re­porte­rot. Mnogu e te{ko da se opredeli {to e pova`­no ­ vesta {to gi nosi novosta i stepenot na zasegnatost ili svedo{tvoto na reporterot, koe gi predava atmosferata, atraktivnosta, spektaklot. Mojot sovet e da se obide{ da im dade{ ednakva va`nost i na dvata aspekta. Kolku i da e sli­kovit, reporterskiot zapis za eden krvav teroristi~ki nas­

Bidi novinar144

tan nema smisla ako vo lidot ne se soop{ti najva`nata vest ­ za brojot na `rtvite, za vremeto i mestoto na nastanot, za drugite posledici i sli~no. No, od druga strana, izve{tajot gubi sekakva smisla ako si na mestoto na nastanot i ja gle­da{ stravi~nata scena, a vo svojata redakcija ispra}a{ samo {tur vest­izve{taj.

Izve­stu­vaj de­talno, dosle­dno i vnimate­lno. Bidi sve­sen za ograni~uvawata {to se povrzani so tvojata uloga na izvor na informacii. Za toa ve}e stana zbor, no ne e lo{o da se povtori: izvestuvaj za ona {to go gleda{ so svoite o~i i {to go vospriema{ so drugite setila, no ne dozvoluvaj tie da te izla`at. Ti ne si kompetenten da gi izbroi{ `rtvite na nesre}ata. Toa e rabota na nadle`nite organi. Ti ne znae{ da opredeli{ koj e te{ko, a koj e lesnopovreden. Toa e rabota na lekarite. Vnimavaj na obvrskata da gi atribuira{ faktite.

Citati, citati, citati! Za nastanot najvozbudlivo sve­do~at negovite u~esnici. Daj im zbor. Citiraj {to pove}e lu|e. Neka bidat toa silni citati, so stavovi i emocii. Cita­tite, vsu{nost, se skeletot na tvojot izve{taj.

Izve­stu­vaj vo e­de­n zdiv. Nastanot znae da go ponese reporterot. ^esto }e ti se slu~i da te sovladaat emociite. ]e posaka{ da izvesti{ vo eden zdiv, brzo, silno, mo}no. Ne se stegaj, stori go toa. Tvoite kolegi i tvoite urednici vo redakciskiot desk }e go „ispeglaat“ tvojot izve{taj, }e gi otstranat elementite na pristrasnost, no toj mora da ima „sok“ od mestoto na nastanot.

REPO­RTA@A

Koga vo izve{tajot fi~er­elementite se dominantni, koga novosta i stepenot na zasegnatost se od vtorostepeno zna~ewe, tvojot izve{taj prerasnuva vo reporta`a. Vo uloga na reporter, ti go fokusira{ svoeto vnimanie na ona {to go gleda{ na scenata: lu|eto i nivnite prikazni, do`ivuvawata, emociite, slikite, detalite. Obidi se da pi{uva{ interes­ni reporta`i, za obi~ni i za neobi~ni lu|e, za interesni mesta od tvoeto sosedstvo ili za dale~ni patuvawa (pato­pisni reporta`i), za tvoi i za tu|i interesni do`ivuvawa.

Sledi gi op{tite pravila na strukturirawe i standardite na novinarskata stilistika, no razmavni ja svojata kreacija. Reporta`ata e beletristi~ki `anr ­ dobredojde vo svetot na ubavoto pismo.

PRIKAZ­NA

Prikazna (story) e poobemna novinarska tvorba vo koja novinarot pi{uva za aktuelna pojava ili problem, koristej}i gi site oblici na novinarsko istra`uvawe. Koga prikaznata ja aspektirame tvrdo, a toa zna~i deka vo nea dominira­at vesta, novosta i stepenot na zasegnatost, zboruvame za vest­prikazna (news story). Grubo ka`ano, takvata prikazna vsu{nost pretstavuva pro{iruvawe i razrabotka na elemen­tite na vesta.

Ponekoga{ na{ata prikazna ja dopolnuva i detalno ja objasnuva zadninata na va`na vest, koja se plasira na naslovnata stranica ili na drugo udarno mesto. Vo takov slu~aj stanuva zbor za zadninska prikazna (background story). Na primer, na naslovnata stranica ja plasirame udarnata vest za smrtta na palestinskiot lider Jaser Arafat. Vo taa vest, vo re~enica ili dve, objasnuvame koj e Arafat i kakvo e negovoto zna~ewe za mirovniot proces. No, vo rubrikata za vestite i prikaznite od svetot, objavuvame detalna zadninska prikazna za ovoj ~ovek i za nastanite {to & prethodele na negovata smrt.

Mnogu ~esto prikaznata zboruva za problem, za konflik­tna situacija. Za toa zboruvavme koga gi opi{uvavme voobi~a­enite novinarski zada~i. Vo takov slu~aj imame prikazna so dve strani (two sides story). A koga vo prikaznata dominiraat fi~er­elementi, koga, zna~i, se opredeluvame za edno meko aspektirawe, zboruvame za fi~er­prikazna (feature story). Pri naglaseno meko aspektirawe na fi~er­prikaznata, taa se dobli`uva do reporta`ata.

Kako i da e, bez ogled kakva prikazna }e pi{uva{, posto­jat nekoi op{ti pravila {to treba da gi po~ituva{:

Napi{i ja ve­sta {to e­ osnova na prikaznata. Iako prikaznata e podolga novinarska tvorba i ima poslo`ena struktura, pojavata ili problemot za koj pi{uvame naj~esto

Voved vo `anrovite 145

Bidi novinar146

mo`e da se predade i kako kratka vest. Po`elno e taka da postapi{. Prvo napi{i ja vesta. Taka vedna{ gi opredeluva{ agolot, lidot i osnovnite elementi na strukturata. Vesta }e bide skeletot na tvojata prikazna. Sekoj od nejzinite elemen­ti razvij go vo mala prikazna. I ete, rabotata e zavr{ena.

Na primer, pi{uvame prikazna za za~estenite virozi poradi nevoobi~aeno visokite temperaturi vo zimskite mese­ci. Prvo napi{i ja kratkata vest:

Nekol­ku il­jadi u~enici vo skopskite u~il­i{ta se zabol­eni od virusni zabol­uvawa poradi visok-ite temperaturi, nevoobi~aeni za ovoj del­ od godinata. Pretstavnik na Ministerstvoto za zdravstvo soop{ti deka nema usl­ovi da se pro-gl­asi epidemija. Meteorol­ozite najavuvaat deka visokite temperaturi }e potraat do po~etokot na dekemvri, koga se o~ekuva nagl­o zal­aduvawe. D-r Zoran Sil­janovski, epidemiol­og, tvrdi deka nagl­oto zal­aduvawe mo`e da predizvika ekspl­ozija na virusni zabol­uvawa i pojava na grip. Lekarite predupreduvaat da se primenuvaat standardnite preventivni merki, a na postarite l­ica im sovetuvaat da se vakciniraat protiv grip, iako vo dr`avnite ordinacii nema dovol­no takvi vak-cini.

Sekoj od elementite na strukturata na ovaa vest stanuva posebna miniprikazna. Taka, vo slu~ajov imame pet prikazni: lidot }e go razvieme so podetalni informacii za brojot na zabolenite u~enici (vo koi delovi od zemjava i vo koi u~i­li{ta ima najmnogu zaboleni, koi vozrasti se najpogodeni, kolku e zgolemeno otsustvoto od ~asovi i sli~no); }e se pro{iri i elementot za najavata na meteorolozite (podetal­ni informacii za o~ekuvanite dvi`ewa na temperaturite, informacii za najavite za vremeto vo sosednite zemji i vo Evropa); odlukata za neproglasuvawe epidemija }e se zbogati so citat na pretstavnikot na Ministerstvoto za zdravstvo; }e se prodlabo~i i delot so najavata na d­r Siljanovski za mo`nata eksplozija na virusnite zaboluvawa (kakov vid virusni zaboluvawa, koj tip grip e vo „moda“ godinava); }e

se pro{irat i sovetite na lekarite kako da se za{titime; sekundarnata tema za nedostigot od vakcini protiv grip vo dr`avnite ordinacii mo`e da se istra`i i da se plasira vo antrfile, a kojznae, mo`ebi mo`e da go prezeme i fokusot na celata prikazna.

S­e­koja odde­lna miniprikazna ima svoja stru­ktu­ra. Toa zna~i lid, poddr`uva~ki fakti itn. Vo opredeluvaweto na modelot na strukturirawe bidi inventiven i raznoobra­zen. Ako lid­prikaznata e standardna vest {to se trudi niz odgovor na osnovnite novinarski pra{awa da ja predade informacijata so najvisok stepen zasegnatost (vo na{iot slu­~aj, informacijata deka nekolku iljadi u~enici vo skopskite u~ili{ta se zaboleni od virusni zaboluvawa), ve}e vtorata miniprikazna mo`e da bide strukturirana pomeko. Ako toa bide miniprikaznata za vremeto, mo`e da po~neme so lid so slika (lu|e {etaat po ulicite vo letna obleka i u`ivaat vo sonceto i vo zelenite drvja, koi godinava ne stasaa da po`ol­tat, nebare e prolet), potoa }e sleduva citat na meteorolo­got, koj veli deka vremeto e nevoobi~aeno za ovoj period od godinata, pa mal istorijat vo poddr{ka na taa izjava i najava za temperaturniot {ok vo dekemvri. Tretata miniprikazna, pak, mo`e da se strukturira potvrdo, spored modelot na prevrtena piramida. Ako toa bide miniprikaznata za neprog­lasuvaweto epidemija, lidot mo`e da bide citat na pretstav­nik na Ministerstvo za zdravstvo. Vo poddr`uva~kite fakti bi mo`ele da objasnime vo kakvi uslovi se proglasuva epi­demija, a potoa da sleduva zavr{na zadninska informacija, so koja vo edna re~enica }e raska`eme {to se slu~i lani koga vo zemjata zavladea grip, a ne be{e proglasena epidemija. Slednata miniprikazna, pak, bi mo`ela da bide mal fi~er. I taka, so naizmeni~no menuvawe na modelite na strukturi­rawe na miniprikaznite, mo`e da dobieme `ivopisna struk­tura na celata prikazna.

Se razbira, ne mora sekoga{ da se postapuva taka. Mo`e site elementi na strukturata, odnosno site miniprikazni, da gi strukturirame spored modelot na prevrtena piramida. I obratno, pri edno poinakvo aspektirawe na prikaznata, site nejzini elementi mo`e da bidat strukturirani meko, pa da dobieme fi~er od prviot do posledniot red. Sepak,

Voved vo `anrovite 147

sli~no kako {to edna kratka re~enica po nekolku dolgi go menuva ritamot na tekstot i go kreva vnimanieto, taka i raznoobraznosta vo izborot na modelite na strukturirawe na miniprikaznite & dava posebna privle~nost na celinata.

Vnimavaj na na~e­loto na kohe­zija (ste­gnatost). Prikaznata treba da bide cvrsta, stegnata. Treba da se izbeg­nuvaat site elementi {to ja razbivaat nejzinata kohezija. Taka, na primer, vo na{ata prikazna za virusnite zabolu­vawa preteranoto posvetuvawe na sekundarnata tema (nedosti­got od vakcini za grip vo dr`avnite ordinacii) bi mo`elo da ja razbie kohezijata na prikaznata. Predolgite zadninski informacii i nekoi drugi elementi mo`e da ja „razlabavat“ tvojata prikazna. Zatoa, pred da po~ne{ da pi{uva{, vnima­telno selektiraj gi najva`nite informacii {to treba da gi prenese{ i skiciraj cvrsta, stegnata, koherentna struktura.

Vnimavaj na na~e­loto na napre­dok. Tvojata prikazna treba da se dvi`i od po~etokot kon svojot kraj, od lidot kon opa{kata, so uedna~eno tempo. Predolgiot citat, na primer, mo`e da go zabavi toa dvi`ewe i da predizvika netrpeli­vost kaj ~itatelot. Obratno, „preletuvaweto“ preku bitnite informacii mo`e da predizvika ~uvstvo deka prikaznata napreduva prebrzo i da sozdade vpe~atok na povr{nost.

KO­MENTAR

Komentarot e novinarska tvorba vo koja novinarot go izrazuva svojot stav za konkreten i aktuelen nastan, pojava ili problem. Komentarite ja odrazuvaat ureduva~kata poli­tika na vesnikot i grafi~ki se plasiraat taka {to toa eksp­licitno se zaklu~uva. Vo slu~ajov, zboruvame za editorijali (editorials). Redakciite ~esto plasiraat i poinakvi ili duri sprotivni mislewa na ureduva~kata politika, za da se dobie ramnote`a i slika za celinata na mislovniot proces vo edno op{testvo. Osven toa, redakciite mnogu ~esto objavuvaat i komentari na poznati javni li~nosti (novinari, pisateli, politi~ari i sli~no) so redovna frekvencija, koi gi nareku­vame kolumni. Va`en princip e kolumnistite da imaat apso­lutna sloboda vo pretstavuvaweto na svoite li~ni stavovi.

I komentarite i kolumnite mo`e da se aspektiraat

Bidi novinar148

tvrdo i meko. Pri mekoto aspektirawe tie umeat da se pribli`at do beletristi~kite `anrovi, da stanat liter­arni esei i kozerii. Najdaleku vo toa aspektirawe mo`e da otidat kolumnite, koi mo`e da se pi{uvaat i vo klasi~nite beletristi~ki `anrovi (raskazi, na primer).

Za pi{uvawe dobri komentari so potvrda struktura treba da gi sledi{ slednive soveti:

Napi{i go prvo svojot klu­~e­n stav, svojata osnovna te­za. Taa treba da bide jasna, granitno cvrsta. Ako, na pri­mer, pottiknat od na{ata prikazna za virusnite zaboluvawa, si re{il da napi{e{ komentar, treba da ima{ jasen stav za pra{aweto dali treba da se proglasi epidemija. Nemoj da se dvoumi{. Ili, ako se dvoumi{, nemoj da komentira{. Najlo­{i se komentarite bez jasen stav na avtorot.

O­pre­de­li gi pre­misite­ od koi se­ izve­du­va osnovnata, zaklu­~na te­za. Okolu premisite skiciraj ja strukturata na prikaznata. Sekoja premisa vsu{nost e minikomentar. Taka, na primer, zaklu~niot stav na na{iot komentar deka treba da se proglasi epidemija bi mo`ele da go izvedeme od tri osnovni premisi: treba da se proglasi epidemija za da se ovozmo`at zadol`itelni organizirani merki na za{tita vo u~ili{tata; proglasuvaj}i epidemija, dr`avata prezema odgo­vornost za sostojbata; na{ite uslovi za proglasuvawe epide­mija se prestrogi vo odnos na tie vo evropskite zemji.

O­pre­de­li gi argu­me­ntite­ {to ja poddr`u­vaat se­koja od pre­misite­. Toa se elementite na minikomentarot. Prvata premisa na na{iot komentar za epidemijata }e ja potkrepime so slednive argumenti: u~ili{tata ne se obvrzani i ne se ovlasteni da prezemaat posebni merki za za{tita; poradi mnogubrojnite otsustva, nastavata e dovedena vo pra{awe; u~ili{nite vlasti ne smeat da proglasat nerabotni denovi i taka ovozmo`uvaat {irewe na zaboluvawata; odlukata za toa dali e podobro decata da posetuvaat nastava ili da boledu­vaat doma tie im ja prepu{taat na neukite roditeli. Sekoja premisa treba da se argumentira na vakov na~in.

O­sve­n argu­me­ntite­ {to ja branat tvojata te­za, pre­t-stavi gi i oce­ni gi i tie­ {to ja napa|aat. Nikoga{ ne se site argumenti vo prilog na tvojot stav. Nemoj da gi krie{ argumentite {to ja napa|aat tvojata teza. Naprotiv, otvore­

Voved vo `anrovite 149

no ka`i gi i doka`i zo{to ima pove}e i pova`ni argumenti {to go potkrepuvaat tvojot stav.

Bidi inve­ntive­n. Strukturata {to ja objasnivme e osnovata, skeletot na komentarot. No, ona {to na ovaa forma & dava osoben i li~en predznak e popolnuvaweto na skeletot so „meso“. Tuka treba da dojde do izraz tvojata majstorija. Smisli udaren lid, no i elegantna zavr{na poenta. Smisli kako nestereotipno, uverlivo i dopadlivo da gi pretstavi{ argumentite.

Bidi ostar vo mislata, no ne­`e­n na zborovi. Silata na komentarot mora da proizleze od jasnata i uverliva misla, a ne od presilnite zborovi. Odmeri go tonot, izberi gi vistin­skite zborovi. Nikoga{ nemoj da navreduva{, da gi pogoduva{ i da gi voznemiruva{ lu|eto.

Vnimavaj na na~e­lata na kohe­zija i na napre­dok. Otfrli gi site nenu`ni, sporedni premisi i argumenti, nepotrebnite digresii i stilski eksperimenti {to bi mo`e­le da ja razbijat kohezijata na tekstot i da go zabavat ili neprirodno da go zabrzaat negovoto napreduvawe.

INTERVJU

Intervjuiraweto e edna od najrasprostranetite istra`u­va~ki tehniki, a pi{uvaweto profil na li~nosta e korisna alatka pri podgotvuvaweto na intervjuto. No, vesnicite ~esto gi objavuvaat razgovorite so izvorite na informacii kako posebna novinarska forma, vo koja se prezentiraat pra{awata i odgovorite na izvorot. Toga{ zboruvame za intervju kako `anr.

Vo intervjuto dominiraat stavovite i mislewata na intervjuiranata li~nost za odredeni temi. No, ponekoga{ sakame vo intervjuto da dominira tokmu li~nosta. Toga{ celta ne e da se soop{tat nejzinite stavovi za oddelni pra­{awa, tuku da se opi{e samata li~nost, nejzinite interesi, nejzinite najva`ni pogledi, nejzinata privatnost i drugo. Vo takov slu~aj zboruvame za portret­intervju.

Op{to zemeno, postojat dva modela na strukturirawe na intervjuto: dramski model i intervju­prikazna. Prviot model e prezentirawe na razgovorot so naizmeni~no obja­

Bidi novinar150

vuvawe na direktnite pra{awa i na direktni odgovori, bez parafrazi. Strukturata vo takov slu~aj e ednostavna: vo po~etokot pi{uvame mal uvod vo intervjuto, a potoa naizme­ni~no gi pi{uvame pra{awata i odgovorite. Vtoriot model na strukturirawe se sostoi od slobodno kombinirawe tri osnovni elementi: prikazna {to ja vodi novinarot, direktni citati i parafrazi.

Koga pi{uva{ intervju, vnimavaj na slednovo: Vnimate­lno prou­~i gi i prime­ni gi te­hnikite­ na

inte­rvju­irawe­. Na ovie tehniki ve}e im posvetivme vni­manie. Ne mo`e da se napi{e dobro intervju ako ne se intervjuira dobro ­ ako ne se napravi dobra podgotovka, ako ne se postavat dobri pra{awa, ako ne se vodi dobar razgovor i ako ne se bele`i precizno i brzo.

Napravi transkript na razgovorot i otfrli gi site­ ne­va`ni de­tali. Vo sekoe intervju se postavuvaat i mnogu neva`ni pra{awa i se dobivaat i takvi odgovori. Vnima­telno oddeli go va`noto od neva`noto.

Vo inte­rvju­to stru­ktu­rirano spore­d dramskiot mode­l, stru­ktu­riraj po te­matski ce­lini. Razgovorot vo `ivo ~esto se prefrla od tema na tema, no pri pi{uvaweto na intervju­to toa mo`e da go zbuni ~itatelot. Sledi ja ednostavnata struktura na prezentirawe na pra{awata i odgovorite tema po tema. Pritoa, po~etnata tema vsu{nost e lid­tema, taa gi sodr`i odgovorite na fokusnoto pra{awe i na potpra{awa­ta vo vrska so nego.

Inte­rvju­to stru­ktu­rirano spore­d mode­lot inte­rvju­-prikazna ja sle­di stru­ktu­rata na `anrot prikazna. Pritoa e va`no vo direkten govor da se prenesat najsilnite izjavi, kako parafrazi objasnuvawata na tie izjavi i dopolnitel­nite objasnuvawa, a novinarot ve{to da ja vodi prikaznata, objasnuvaj}i gi temite za koi se razgovara i elementite na profilot na li~nosta {to se bitni za intervjuto.

Iskazite­ vo citatite­ se­ re­daktiraat. Ve}e naglasivme deka e mnogu va`no da se znae deka pri prenesuvaweto na razgovorot vo direkten govor ona {to direktno go ka`uva sogovornikot mo`e i mora da se redaktira. Objavuvaweto necelosni, nejasni i nepismeni re~enici, so o~igledni gramati~ki gre{ki i so krupni stilisti~ki nedoslednosti,

Voved vo `anrovite 151

ne mo`e da se opravda so navodnoto zadr`uvawe na „avten­ti~nosta na govorot“. Koga ~ovek slobodno zboruva pred mikrofon, normalno e da pravi gre{ki. No, novinarot treba da gi poprava, vnimatelno redaktiraj}i go iskazot. Se raz­bira, novinarot pritoa ne smee da go falsifikuva iskazot i treba da se trudi da ja so~uva avtenti~nosta na izrazot na sogovornikot.

Vnimavaj na opre­mata na inte­rvju­to. Naslovnicata, me|unaslovite, antrfileata, legendite pod fotografiite i drugite grafi~ki elementi obi~no prvi se ~itaat. Edno brzo preletuvawe niz tie elementi treba da ja dolovi slikata za intervjuto i da go pokani ~itatelot da ~ita.

Vnimavaj na fotografiite­. Tie ponekoga{ pove}e zbo­ruvaat za li~nosta {to se intervjuira otkolku samiot iskaz. Pomogni im na fotografot i na urednikot da gi izberat najdobrite fotografii, tie {to se najekspresivni i {to naj­dobro go otslikuvaat karakterot na li~nosta. Ti si toj {to razgovaral so nea i nikoj ne ja znae podobro od tebe.

Bidi inve­ntive­n i poka`i ja svojata u­me­{nost. Intervjuto e slika za tvojot sogovornik, no toa e i tvoja slika. Poentata ne e vo toa da dominira{ nad svojot sogov­ornik i da poka`e{ kolku si poumen od nego (toa e manir na na{ite televiziski novinari), no dobro bi bilo ~itatelot da zaklu~i deka ti ramnopravno razgovara{ so svojot sogov­ornik. Ponekoga{ duri e mo`no i po`elno razgovorot da se vodi polemi~no, bidej}i na toj na~in mo`e pouspe{no da se dolovat i temata za koja stanuva zbor i li~nosta so koja se razgovara.

Intervjuto e `anr {to ovozmo`uva sloboda vo stilot i vo izrazuvaweto. Sekoj razgovor ima svoja tema, struktura i logika, no i svoja dramatika. Trudi se da ja dolovi{ taa dra­matika. Nastojuvaj proniklivo da ja opi{e{ li~nosta so koja razgovara{, nejzinite reakcii, no i govorot na teloto.

Bidi novinar152

Na­{i­ot pozi­v pozna­va­ i­ pri­zna­va­ eden speci­fi­~en i­ po mnogu ne{ta­ uni­ka­ten eti­~ki­ model na­ profesi­on­a­lno i­ li­~no povedeni­e na­ novi­na­rot. Sta­nuva­ zbor

za­ zbi­rka­ normi­ {to za­ novi­na­rot se pova­`ni­, pozna­~a­jni­ i­ poobvrzuva­~ki­ od vkupni­ot si­stem na­ op{testveni­ reguli­, vklu~uva­j}i­ gi­ duri­ i­ za­koni­te. Vo nekoi­ kodeksi­ na­ novi­na­r­ska­ta­ eti­ka­ se sugeri­ra­ novi­na­rot da­ go pri­zna­e sa­mo sudot na­ svoi­te kolegi­, duri­ i­ koga­ toa­ e vo di­rekten sudi­r so za­konot. Eden ta­kov o~i­gleden slu~a­j na­ nesogla­suva­we me|u za­konot i­ novi­na­rska­ta­ eti­ka­ e obvrska­ta­ na­ novi­na­rot da­ go za­{ti­ti­ i­denti­tetot na­ svojot i­zvor vo si­te okolnosti­. Za­konot nema­ ra­zbi­ra­we za­ ta­a­ obvrska­ i­ toj na­lo`uva­ novi­­na­rot na­ sud nei­zosta­vno da­ go otkri­e i­denti­tetot na­ svojot i­zvor. Ako osta­ne na­ svoja­ta­ eti­~ka­ obvrska­, novi­na­rot ri­zi­­kuva­ da­ bi­de ka­znet.

Sepa­k, toa­ se ekstremni­ slu~a­i­. Su{ti­na­ta­ na­ normi­te na­ novi­na­rska­ta­ eti­ka­ e da­ se posta­vi­ zdra­va­ ra­mnote`a­ me|u obvrska­ta­ i­ elba­ta­ na­ novi­na­rot da­ i­nformi­ra­ i­ me|u potre­ba­ta­ da­ bi­de svesen za­ posledi­ci­te {to ja­vni­ot zbor gi­ i­ma­ vrz `i­votot na­ lu|eto. Rekovme ve}e, medi­umot i­ma­ ogromna­ mo}, koja­ mora­ nu`no da­ bi­de ogra­ni­~ena­ so normi­ za­ negova­

12NO­VI­NAR­SKA ETI­KA

Bidi novinar154

odgovorna­ upotreba­. Sleduva­ kra­tok pregled na­ ti­e normi­, podgotven vrz osnova­ na­ a­na­li­za­ na­ referentni­te evropski­ novi­na­rski­ kodeksi­.

TEMEL­NI­ PR­I­NCI­PI­

Nekoi­ od eti­~ki­te normi­ gi­ smeta­me za­ temelni­, bi­dej}i­ ja­ defi­ni­ra­a­t osnova­ta­ na­ eti­~ki­ot kod vrz koja­ potoa­ se posta­vuva­a­t drugi­te speci­fi­~ni­ pra­vi­la­ i­ prepora­ki­.

Jav­no­sta ima prav­o­ da znae. Pra­voto na­ ja­vnosta­ da­ gi­ zna­e si­te bi­tni­ okolnosti­ {to vli­ja­a­t vrz sekojdnevni­ot `i­vot na­ lu|eto e osnova­ta­ vrz koja­ se gra­di­ novi­na­rska­ta­ profesi­ja­. Pra­voto na­ ja­vnosta­ da­ bi­de i­nformi­ra­na­ za­ ja­vni­te (dr`a­vni­) ra­boti­ go reguli­ra­a­t i­ si­te sovremeni­ demokra­tski­ za­konoda­vstva­. Ova­ temelno pra­vo se spomenuva­ i­ ka­ko va­`en i­sklu~ok koga­ eti­~ki­te kodeksi­ defi­ni­ra­a­t i­zvesni­ ogra­ni­~uva­wa­ vo novi­na­rskoto i­zvestuva­we. Pa­ se veli­ va­ka­, na­ pri­mer: novi­na­rot nema­ da­ i­zvestuva­ za­ odreden a­spekt na­ pri­va­tnosta­ na­ lu|eto, osven a­ko toa­ ne e nu`no od a­spekt na­ pra­voto na­ ja­vnosta­ da­ zna­e.

Ova­ pra­vo e tvojot krunski­ a­rgument vo borba­ta­ so za­t­voreni­te i­zvori­ na­ i­nforma­ci­i­. Sekoga­{ koga­ }e na­i­de{ na­ cvrsto za­tvorena­ vra­ta­, na­ lu|e {to sa­ka­a­t da­ go spre~a­t norma­lni­ot protek na­ i­nforma­ci­i­ me|u i­nsti­tuci­i­te i­ ja­v­nosta­, potseti­ gi­ deka­ ja­vnosta­ i­ma­ pra­vo da­ zna­e, a­ ti­, ka­ko novi­na­r, i­ma­{ pra­vo i­ obvrska­ da­ se bori­{ za­ ostva­ruva­we na­ toa­ osnovno pra­vo.

Ja­vnosta­ i­ma­ pra­vo da­ zna­e duri­ i­ toga­{ koga­ ti­ mo`ebi­ i­ma­{ di­rekten i­nteres da­ ne obja­vi­{ nekoja­ va­`na­ i­nfor­ma­ci­ja­. Vo tvoja­ta­ novi­na­rska­ ka­ri­era­ seka­ko deka­ }e dojde{ do i­nforma­ci­i­ ~i­e obja­vuva­we mo`e da­ ti­ sozda­de nepri­ja­t­nosti­ i­li­ duri­ i­ {teti­. Ponekoga­{ pri­kri­va­weto nekoi­ i­nforma­ci­i­ mo`e da­ ti­ donese li­~en profi­t. Vo ta­kvi­ si­tua­ci­i­, i­ma­j go na­ um fa­ktot deka­ pra­voto na­ ja­vnosta­ da­ zna­e e prvenstvena­ i­ sveta­ obvrska­ pred s# za­ tebe. Ako ne ja­ i­spolni­{, sudot na­ tvoi­te kolegi­ kon tebe treba­ da­ bi­de bezmi­losen.

I­nfo­rmacijata mo­ra da bide v­istinita i nepris-trasna. Novi­na­rot ne e sudi­ja­, ve{ta­k i­li­ ekspert, nema­

Novinarska etika 155

sposobnosti­ ni­tu mi­si­ja­ da­ ja­ utvrdi­ vi­sti­na­ta­ za­ na­vodi­te {to gi­ prenesuva­. No, procenuva­j}i­ ja­ verodostojnosta­ na­ i­zvori­te {to gi­ soop{tuva­a­t fa­kti­te, proveruva­j}i­ gi­ i­ dvojno proveruva­j}i­ gi­, novi­na­rot ja­ i­spolnuva­ svoja­ta­ obvr­ska­ da­ tra­ga­ po vi­sti­na­ta­. Vpro~em, vi­sti­noqubi­vosta­ e edna­ od na­jva­`ni­te li­~ni­ ka­ra­kteri­sti­ki­ na­ dobri­ot novi­na­r. Za­toa­, na­stojuva­j da­ ja­ utvrdi­{ vi­sti­na­ta­. Za­ fa­kti­te i­zves­tuva­j nepri­stra­sno. Vni­ma­va­j, pri­stra­snoto i­zvestuva­we go stesnuva­ poleto na­ tvoja­ta­ pri­rodna­ qubopi­tnost i­ `elba­ta­ da­ gi­ proveri­{ fa­kti­te, no i­ tvoja­ta­ mi­sla­ i­ logi­ka­, od ra­zni­ a­spekti­. Sekoga­{ bi­di­ somni­~a­v. Sekoga­{ posta­vuva­j si­ gi­ pra­{a­wa­ta­ ­ da­li­ e tokmu ta­ka­, da­li­ mo`e da­ se prov­eri­, zo{to ne bi­ bi­lo poi­na­ku, da­li­ sum pri­stra­sen?

Ne nav­reduv­aj, ne klev­eti i ne o­bjav­uv­aj neo­sno­v­ani o­bv­inuv­awa. Obja­vuva­weto nevi­sti­ni­ za­ lu|eto e seri­ozen eti­~ki­ prekr{ok, no i­ kri­vi­~no delo. Ni­tu eden legi­ti­men moti­v i­ pori­v povrza­n so na­{a­ta­ profesi­ja­ ne go opra­vduva­ ja­vnoto i­znesuva­we na­vredi­, kleveti­ i­ neosnova­ni­ obvi­nuva­­wa­. Pa­ sepa­k, na­ novi­na­ri­te ~esto i­m se slu~uva­ da­ prenesa­t neosnova­ni­ obvi­nuva­wa­, kleveti­ i­ na­vredi­ od edni­ lu|e na­ smetka­ na­ drugi­. Opra­vduva­wa­ta­ od ti­pot „toa­ be{e ka­`a­no na­ konferenci­ja­ za­ pe~a­tot“ i­li­ „~ovekot toa­ go i­zja­vuva­ so i­me i­ prezi­me i­ e spremen da­ svedo~i­ na­ sud“ ne se dovolno dobri­ a­ko novi­na­rot e svesen deka­ negovi­ot i­zvor na­vreduva­, kleveti­ i­ obvi­nuva­wa­ bez osnova­.

Ako nekoga­{, bez na­mera­ i­ od nebre`nost, sepa­k ti­ se slu~i­ bez osnova­ da­ na­kleveti­{ i­ da­ obvi­ni­{ nekogo, i­ma­ eden sta­r i­ delotvoren na­~i­n ka­ko da­ ja­ popra­vi­{ gre{ka­ta­ ­ na­ ~ovekot i­zvi­ni­ mu se ja­vno, so ma­la­ bele{ka­ vo tvojot vesni­k, no i­ li­~no. I a­ko se i­zvi­nuva­{, nemoj svoja­ta­ vi­na­ da­ ja­ spodeluva­{ so drugi­ i­ da­ se opra­vduva­{ so neka­kvi­ okol­nosti­. Sekoj {to e na­vreden i­li­ na­kleveten za­slu`uva­ ma­ka­r mi­ni­ma­lna­ sa­ti­sfa­kci­ja­, vo vi­d na­ i­skreno i­ pri­stojno i­zvi­­nuva­we.

I­zv­estuv­aj samo­ za nav­o­dite ~ie po­teklo­ go­ znae{. Nema­ da­ mi­ne ni­tu den da­ ne bi­de{ vo si­tua­ci­ja­ da­ ti­ se servi­ra­a­t „si­gurni­“ fa­kti­, ~i­e poteklo, od va­kvi­ i­li­ ona­kvi­ pri­~i­ni­ (sekoga­{ „opra­vda­ni­“), nema­ da­ ti­ bi­de ka­`a­no. Tvo­i­te i­zvori­ }e se truda­t da­ bi­da­t uverli­vi­, }e tvrda­t deka­

Bidi novinar156

i­nforma­ci­i­te i­m se od prva­ ra­ka­, deka­ s# e to~no i­ provere­no, a­ pa­k nema­ da­ go soop{ta­t pri­ma­rni­ot i­zvor. Ako sa­ka­{ da­ i­zbegne{ da­ bi­de{ i­zma­ni­puli­ra­n i­ da­ sta­ne{ prenosni­k na­ dezi­nforma­ci­i­ i­ poluvi­sti­ni­, mora­ cvrsto da­ se oprede­li­{ da­ ne i­zvestuva­{ za­ na­vodi­te ~i­e poteklo ne go zna­e{.

So­slu{aj ja i drugata strana. Nema­ pra­vda­ i­ nema­ vi­sti­na­ a­ko ne se soslu{a­ druga­ta­ stra­na­. Kolku i­ da­ sme uve­reni­ vo ona­ {to ni­ go soop{tuva­ edna­ta­ stra­na­, kolku i­ da­ se fa­kti­te neosporno vi­sti­ni­ti­, provereni­ i­ dvojno provereni­, treba­ da­ ja­ soslu{a­me i­ druga­ta­ stra­na­. Duri­ i­ odbra­na­ta­ na­ seri­ski­ot ubi­ec {to go pri­zna­l svoeto nedelo i­ma­ pra­vo na­ ja­ven zbor.

Mnogu pa­ti­ }e bi­de{ doveden vo i­sku{eni­e da­ ja­ preskok­ne{ svoja­ta­ obvrska­ da­ ja­ soslu{a­{ i­ druga­ta­ stra­na­. U{te po~esto }e se soo~i­{ so upornoto na­stojuva­we na­ druga­ta­ stra­na­ da­ go i­zbegne konta­ktot so tebe i­ da­ zboruva­. Vo ta­kvi­ si­tua­ci­i­, mrzli­vi­te novi­na­ri­ se za­dovoluva­a­t so toa­ {to vo svoja­ta­ pri­ka­zna­ }e na­gla­sa­t deka­ se obi­dele da­ ja­ soslu­{uva­a­t druga­ta­ stra­na­, no ta­a­ bi­la­ nedosta­pna­. Pri­rodno, od ta­a­ ma­la­ i­roni­~na­ notka­ ~i­ta­teli­te i­zvlekuva­a­t za­klu~ok (~esto pogre{en) deka­ druga­ta­ stra­na­ ednosta­vno i­zbegnuva­ konta­kt so ja­vnosta­.

Nemoj da­ se slu`i­{ so ta­kvi­ metodi­. Ne bi­di­ mrzeli­v. Uporno obi­duva­j se da­ sta­pi­{ vo konta­kt so druga­ta­ stra­na­. Upotrebi­ ja­ seta­ svoja­ ve{ti­na­ za­ da­ go ubedi­{ ~ovekot da­ odgovori­ na­ obvi­nuva­wa­ta­. Ponekoga­{ i­ma­ okolnosti­ pora­­di­ koi­ vredi­ pri­ka­zna­ta­ da­ se odlo`i­ za­ eden den, za­ da­ se soslu{a­ i­ druga­ta­ stra­na­. No, ne bi­di­ kolebli­v i­ na­ ~ovekot obja­sni­ mu deka­ i­ma­{ seri­ozna­ na­mera­ da­ ja­ obja­vi­{ svoja­ta­ pri­ka­zna­ (bi­dej}i­, neli­, ja­vnosta­ i­ma­ pra­vo da­ zna­e) i­ deka­ i­ma­{ u{te poseri­ozna­ na­mera­ da­ i­zvestuva­{ nepri­stra­sno. Ako ne pomogne ni­tu toa­, i­spra­ti­ mu gi­ svoi­te pra­{a­wa­ po telefa­ks i­li­ po i­­mejl i­ na­gla­si­ mu deka­ o~ekuva­{ odgovori­ do tvojot kra­en rok. Ako ne odgovori­, obja­vi­ ja­ pri­ka­zna­ta­ i­ bi­di­ otvoren da­ ja­ soslu{a­{ druga­ta­ stra­na­ na­redni­ot den.

Ko­ga izv­estuv­a{, ne ko­mentiraj. Modernoto novi­­na­rstvo ba­ra­ sekoga­{ da­ se pra­vi­ ja­sna­, vi­dli­va­ podelba­ me|u i­zvestuva­weto i­ komenti­ra­weto. Koga­ vo 1996 godi­na­ „Dnevni­k“ prv na­pra­vi­ ja­sna­, fi­zi­~ka­ podelba­ me|u fa­kti­te

Novinarska etika 157

i­ mi­slewa­ta­, toa­ be{e vi­sti­nska­ revoluci­ja­ vo ma­kedon­ski­ot `urna­li­za­m. Mnogu i­skusni­ i­ vli­ja­telni­ novi­na­ri­ ednosta­vno odbi­va­a­ da­ ja­ pri­fa­ta­t `a­lna­ta­ vi­sti­na­ deka­ ni­vna­ta­ na­vi­ka­ pri­ i­zvestuva­weto da­ komenti­ra­a­t & pri­pa­|a­ na­ mi­na­toto.

Komenti­ra­j, no na­ di­rekten na­~i­n ­ pi­{uva­j komenta­ri­ {to }e se obja­vuva­a­t na­ mestoto opredeleno za­ komenta­ri­ i­ ni­ka­de na­ drugo mesto vo vesni­kot. Koga­ i­zvestuva­{, vni­ma­­va­j da­ ne ti­ se provle~e ni­tu eden zbor {to zna­~i­ di­rektno komenti­ra­we. Se ra­zbi­ra­, dobri­ot novi­na­r sekoga­{ e svesen deka­ i­zborot na­ fokusot na­ pri­ka­zna­ta­, na­slovot, li­dot, strukturi­ra­weto, ci­ta­ti­te i­ sti­lot, pretsta­vuva­a­t svoevi­­den komenta­r. Ako tvoja­ta­ pri­ka­zna­ za­ soobra­}a­jka­ta­ za­vr{i­ so edna­ za­dni­nska­ re~eni­ca­ {to potsetuva­ deka­ vo posledni­te {est meseci­ na­ toj del od pa­tot se slu~i­le tri­ soobra­}a­jni­ nesre}i­, ta­a­ ma­la­ i­nterpreta­ci­ja­ vo fi­na­leto vo i­zvesna­ smi­sla­ pretsta­vuva­ ve{to i­ dozvoleno, i­ndi­rektno komenti­­ra­we.

Po­lzuv­aj samo­ fer-meto­di za do­jde{ do­ v­esti, fo­to­gra-fii i do­kumenti. Informa­ci­i­te dobi­eni­ so potkup, za­ka­ni­, uceni­ i­li­ so drugi­ nedozvoleni­ metodi­, vo svoja­ta­ supsta­nca­ sodr`a­t pri­stra­snost, i­a­ko mo`ebi­ se vi­sti­ni­ti­ i­ releva­nt­ni­. Ta­kvi­te i­nforma­ci­i­ ednosta­vno ne smee da­ se obja­vuva­a­t. Toj {to pra­vi­ kompromi­s i­ {to veruva­ deka­ postoja­t pri­~i­ni­ {to gi­ opra­vduva­a­t nefer­metodi­te za­ dobi­va­we i­nforma­ci­i­, {i­ri­ poguben `urna­li­sti­~ki­ ma­ki­ja­veli­za­m.

Po­~ituv­aj ja pro­fesio­nalnata diskrecija - za{titi go­ izv­o­ro­t. Ni­koga­{ nemoj brzopleto i­ lekoumno da­ se sogla­­si­{ da­ i­zvestuva­{ pod re`i­mot „neofi­ci­ja­lno“. Upotrebi­ gi­ seta­ svoja­ ve{ti­na­ i­ upornost za­ da­ go ubedi­{ i­zvorot da­ zboruva­ so i­me i­ so prezi­me. Ako uporno odbi­va­, negovi­te pri­~i­ni­ mora­ da­ bi­da­t si­lni­ i­ ubedli­vi­. No, a­ko na­ kra­jot sepa­k proceni­{ deka­ treba­ da­ go skri­e{ i­denti­tetot na­ svojot i­zvor, mora­ strogo da­ ja­ po~i­tuva­{ profesi­ona­lna­ta­ di­skreci­ja­. Svojot i­zvor mora­ da­ go za­{ti­ti­{ vo si­te okol­nosti­ i­ na­ si­te na­~i­ni­. Mora­ da­ bi­de{ spremen duri­ i­ da­ ja­ odbi­e{ na­redba­ta­ na­ sudot da­ go soop{ti­{ i­denti­tetot na­ svojot i­zvor, po cena­ da­ bi­de{ pri­nuden da­ gi­ podnese{ posle­di­ci­te za­ toj ~i­n.

Bidi novinar158

Isto ta­ka­, na­stojuva­j da­ bi­de{ si­guren deka­ i­ tvojot uredni­k, komu pa­k mora­ da­ mu go soop{ti­{ i­denti­tetot na­ i­zvorot, ja­ ra­zbi­ra­ svoja­ta­ obvrska­ da­ ja­ po~i­tuva­ profesi­on­a­lna­ta­ di­skreci­ja­. Ako ne e ta­ka­, a­ko uredni­kot se koleba­ i­ a­ko ~uvstvuva­{ deka­ bi­ mo`el da­ te osta­vi­ na­ cedi­lo, vni­ma­­telno premeri­ gi­ ra­boti­te i­ sa­mi­ot re{i­ {to }e pra­vi­{. Nema­ pri­ka­zna­ za­ koja­ vredi­ da­ se ri­zi­kuva­ mora­lni­ot i­nteg­ri­tet.

Ne prav­i plagijat. Dobri­ot novi­na­r ni­koga­{ ne gi­ pri­svojuva­ i­ ne gi­ za­grozuva­ a­vtorski­te pra­va­ na­ svoi­te kole­gi­. Ia­ko, vo pri­nci­p, so ~i­not na­ obja­vuva­weto fa­kti­te sta­­nuva­a­t ja­vna­ sopstvenost, pri­ ni­vnoto kori­stewe treba­ da­ go na­vede{ i­zvorot ­ da­, duri­ i­ koga­ toa­ e tvojot konkurentski­ vesni­k.

Po­~ituv­aj go­ prav­o­to­ na isprav­ka i na o­dgo­v­o­r. Sekoja­ pogre{na­ i­nforma­ci­ja­ mora­ da­ se i­spra­vi­, bez ogled koj ba­ra­ i­spra­vka­. Sekoj {to e spomena­t, so i­me i­ prezi­me i­li­ so referenca­ {to nedvosmi­sleno poso~uva­ na­ nego, i­ma­ pra­vo na­ odgovor. Vo pogled na­ obja­vuva­weto na­ i­spra­vki­te i­ na­ odgovori­te, mi­sla­m deka­ ne treba­ da­ bi­deme nepra­kti­~ni­ puri­ta­nci­ i­ da­ vovedeme cvrsto pra­vi­lo ti­e da­ se obja­vuva­a­t na­ i­sto mesto i­ vo i­st obem ka­ko i­ i­nforma­ci­i­te vo koi­ se i­zneseni­ neto~nosti­te i­ na­pa­di­te. Treba­ da­ se na­stojuva­ pra­voto na­ i­spra­vka­ i­ na­ odgovor dosledno da­ se za­dovoli­, na­ toj na­~i­n {to i­spra­vki­te i­ odgovori­te }e bi­da­t obja­vuva­ni­ na­ soodvetno mesto i­ vo soodveten obem, no da­ pretsta­vuva­a­t pri­stojna­ sa­ti­sfa­kci­ja­ za­ za­segna­ti­te.

Ova­ pra­vo ne smee da­ se zloupotrebuva­. Ako uredni­kot oceni­ deka­ novi­na­rot soli­dno gi­ i­stra­`i­l fa­kti­te, ja­ utvr­di­l vi­sti­na­ta­ i­ nepri­stra­sno i­zvestuva­l, a­ za­segna­ta­ta­ stra­­na­ sepa­k upa­ti­la­ i­spra­vka­ i­li­ odgovor i­ na­stojuva­ da­ se obja­­vi­, toa­ mora­ da­ se stori­. No, eden den podocna­ i­ novi­na­rot }e dobi­e pra­vo na­ odgovor.

I­zbegnuv­aj skrieno­ reklamirawe. Ogla­si­te i­ rekla­­mi­te treba­ da­ bi­da­t ja­sno odvoeni­ od novi­na­rski­te sodr`i­ni­ i­ vi­dli­vo gra­fi­~ki­ obele`a­ni­. Ne smee da­ se dozvoli­ ogla­suva­~i­te na­ koj bi­lo na­~i­n da­ vli­ja­a­t vrz ureduva­weto i­ vrz novi­na­rskoto ~eti­vo. Vesni­ci­te mo`e da­ obja­vuva­a­t pla­teni­ reporta­`i­ i­ sli­~ni­ sodr`i­ni­ od komerci­ja­len i­

od promoti­ven ka­ra­kter, no toa­ sekoga­{ treba­ da­ se na­gla­si­. Dobra­ i­deja­ e vo rekla­mni­te slu`bi­ na­ vesni­ci­te da­ se a­nga­`i­ra­a­t novi­na­ri­ ~i­ja­ za­da­~a­ }e bi­de da­ podgotvuva­a­t ta­kvi­ sodr`i­ni­. Koga­ toa­ go pra­va­t novi­na­ri­ od reda­kci­i­te, ti­e se doveduva­a­t vo nepri­ja­tna­ polo`ba­, bi­dej}i­ ni­vni­te ~i­ta­teli­ ne ja­ ra­zbi­ra­a­t sekoga­{ pri­roda­ta­ na­ ti­e pri­lozi­ i­ gi­ obvi­nuva­a­t novi­na­ri­te za­ skri­eno rekla­mi­ra­we.

Dobri­ot novi­na­r sekoga­{ na­stojuva­ da­ bi­de svesen za­ opa­snosta­ vo negovi­te pri­ka­zni­ da­ se provle~e skri­eno rek­la­mi­ra­we opredeleni­ proi­zvodi­, brendovi­ i­ pretpri­ja­ti­ja­. No, ta­a­ opa­snost nema­ da­ go spre~i­ nepri­stra­sno i­ profe­si­ona­lno da­ i­zvestuva­ i­ za­ uspesi­te na­ pretpri­ja­ti­ja­ta­, za­ ni­vni­te delovni­ a­kti­vnosti­, a­ ne sa­mo za­ {tra­jkovi­te i­ za­ neuspesi­te.

PR­I­NCI­PI­ ZA PO­^I­TUVAWE NA L­I­^NO­STA I­ NA PR­I­VATNO­STA

Kolku {to i­zvestuva­ pootvoreno, podi­rektno i­ poseop­fa­tno, fokusi­ra­j}i­ go svojot i­nteres vrz sudbi­ni­te na­ lu|eto, pa­ i­ vrz ni­vna­ta­ pri­va­tnost, tolku pove}e sovremeni­ot novi­­na­r e i­spra­ven pred obvrska­ta­ da­ gi­ po~i­tuva­ li­~nosta­ na­ ~ovekot i­ negova­ta­ pri­va­tnost. Ne e lesno da­ se pomi­ra­t ti­e dva­ pori­va­. Na­pomo{ i­ma­me pa­leta­ od nekolku va­`ni­ pri­n­ci­pi­ {to treba­ da­ se po~i­tuva­a­t:

Ne po­ttiknuv­aj diskriminacija i predrasudi. Nemoj da­ gi­ soop{tuva­{ fa­kti­te za­ polot, seksua­lna­ta­ ori­ent­a­ci­ja­, na­ci­ona­lna­ta­ pri­pa­dnost, ja­zi­kot, reli­gi­ja­ta­, poli­ti­~­koto mi­slewe, soci­ja­lni­ot, vozra­sni­ot i­ bra­~ni­ot sta­tus na­ li­~nosti­te i­ ni­vni­ot hendi­kep, a­ko toa­ ne e su{ti­nski­ zna­~a­jno za­ pri­ka­zna­ta­. Bi­di­ svesen deka­ neopra­vda­noto spo­menuva­we na­ ovi­e fa­kti­ za­ lu|eto za­ koi­ pi­{uva­{ mo`e da­ gi­ potti­kne predra­sudi­te kon ni­v.

Ako ogra­buva­~ot na­ ba­nka­ vo svojot kri­mi­na­len ~i­n na­ ni­tu eden na­~i­n ne go eksponi­ra­l ni­tu go zloupotrebi­l fa­ktot deka­ e homoseksua­lec, nema­ ni­ka­kvo opra­vduva­we toj fa­kt ja­vno da­ se soop{ti­. Ia­ko e to~en, toj ne e releva­nten za­ pri­ka­zna­ta­. Negovoto spomenuva­we mo`e da­ bi­de sa­mo vo fun­kci­ja­ na­ potti­knuva­we na­ predra­sudi­te: si­te homoseksua­lci­

Novinarska etika 159

Bidi novinar160

se potenci­ja­lni­ ogra­buva­~i­ na­ ba­nki­. Predra­sudi­te ra­|a­a­t di­skri­mi­na­torska­ logi­ka­: ne e li­ umno da­ gi­ ogra­ni­~i­me homoseksua­lci­te, ti­e potenci­ja­lni­ ogra­buva­~i­ na­ ba­nki­?

Koga­ ti­e fa­kti­ sepa­k se va­`ni­ za­ pri­ka­zna­ta­, soop{tu­va­j gi­ i­ konteksti­ra­j gi­ mo{ne vni­ma­telno. Trudi­ se da­ ne potti­knuva­{ di­skri­mi­na­ci­ja­, i­smeva­we, predra­sudi­ i­ omra­­za­.

Jasno­ o­zna~i go­ statuso­t na licata v­o­ pretsudskata po­stapka i v­o­ site fazi na sudskata po­stapka. Eden od na­j~es­ti­te obli­ci­ na­ povreduva­we na­ lu|eto i­ na­ ni­vni­te osnovni­ ~ovekovi­ pra­va­ se slu~uva­ vo rubri­ki­te vo koi­ se i­zvestuva­ za­ kri­mi­na­lot i­ za­ sudski­te procesi­. ^i­ta­teli­te nema­a­t temelni­ pozna­va­wa­ za­ pra­voto i­ pora­di­ toa­ ne se obvrza­ni­ ni­tu educi­ra­ni­ da­ go prepozna­va­a­t vi­sti­nski­ot sta­tus na­ li­ca­ta­ vo kri­vi­~ni­te posta­pki­. Vo svesta­ na­ obi­~ni­ot ~ovek fa­ktot deka­ poli­ci­ja­ta­ proti­v nekogo podnela­ kri­vi­~na­ pri­­ja­va­ se do`i­vuva­ bezma­lku ka­ko presuda­.

A sega­, {to ~i­ta­me vo na­{i­te vesni­ci­? Po prvi­~na­ta­ re~eni­ca­ vo koja­ novi­na­rot soop{tuva­ deka­ poli­ci­ja­ta­ nekogo osomni­~i­la­ za­ ubi­stvo, vo sledni­te re~eni­ci­ li­ceto nekri­ti­~ki­ ve}e se spomenuva­ so referenca­ta­ ubiecot i­li­ osom­ni~eniot ubiec ({to e i­sto, bi­dej}i­ sema­nti­~ka­ta­ smi­sla­ na­ vtori­ot i­zra­z e ubi­ec {to sega­ e osomni­~en). Toa­ ne e dozvoleno. Tvoja­ eti­~ka­ obvrska­ e na­ ~i­ta­teli­te na­ tvo­ja­ta­ pri­ka­zna­, vklu~uva­j}i­ gi­ i­ oni­e {to nema­a­t a­psolutno ni­ka­kvi­ pozna­va­wa­ za­ pra­voto, vo sekoj moment da­ i­m bi­de ja­s­no ka­kov e pra­vni­ot sta­tus na­ li­ceto za­ koe pi­{uva­{ ­ za­toa­ ne mo`e da­ se na­pi­{e osom­ni~eniot ubiec, tuku liceto {to policijata go som­ni~i deka e ubiec.

Po­~ituv­aj ja pretpo­stav­kata na nev­ino­st. Sekoj e nevi­n dodeka­ sudot so kone~na­, pra­vosi­lna­ presuda­ ne go doka­­`e sproti­vnoto. Vni­ma­va­j, se doka­`uva­ vi­na­ta­, a­ ne nevi­n­osta­ ­ nevi­nosta­ se pretposta­vuva­. I podobro sto vi­novni­ na­ uli­ca­ odo{to eden nevi­n vo za­tvor.

Bi­di­ svesen za­ ovi­e pra­vni­~ki­ ma­ksi­mi­ i­ pri­menuva­j gi­ koga­ i­zvestuva­{. Nemoj da­ za­bora­vi­{ da­ i­zvesti­{ za­ i­shodot na­ sudski­te posta­pki­. Mo`ebi­ ne zna­e{, no fa­kt e deka­ mnogu strogi­ prvostepeni­ presudi­ podocna­ se otfrla­a­t so osloboduva­~ki­ presudi­, se menuva­a­t osnovi­te za­ gonewe i­li­

zna­~i­telno se na­ma­luva­a­t i­zre~eni­te ka­zni­. Ja­vnosta­ i­ma­ pra­­vo da­ zna­e i­ za­ toa­.

Ne go­ o­belo­denuv­aj identiteto­t na malo­letni krimi-nalci i na malo­letni `rtv­i na kriv­i~ni dela. Ma­loletstvo­to pretposta­vuva­ i­zvesen stepen op{testvenopri­fa­tli­va­ neodgovornost. Kri­mi­nogenoto odnesuva­we na­ ma­loletni­ li­ca­ se ka­znuva­ i­ se treti­ra­ na­ poseben na­~i­n. Ma­loletni­ci­te pove}e od drugi­te za­slu`uva­a­t {a­nsa­ za­ brza­ i­ uspe{na­ reha­­bi­li­ta­ci­ja­. Ja­vnoto i­zlo`uva­we na­ ni­vni­ot i­denti­tet }e go ote`ni­ toj proces, bi­dej}i­ vedna­{ }e se soo~a­t so si­lna­ ja­vna­ osuda­, nedoverba­ i­ otpor od za­edni­ca­ta­, koi­ ti­e nema­ da­ mo`a­t da­ gi­ sovla­da­a­t ­ pora­di­ fa­ktot {to se ma­loletni­, so nedooformeno obra­zova­ni­e i­ ve{ti­ni­, nepodgotveni­ za­ ta­kvi­ seri­ozni­ predi­zvi­ci­.

Obja­vuva­weto na­ i­denti­tetot na­ `rtvi­te na­ kri­vi­~ni­ dela­ sekoga­{ ja­ zgolemuva­ ni­vna­ta­ tra­uma­. Mo`eme i­ mora­me ba­rem ma­loletni­te `rtvi­ da­ gi­ za­{ti­ti­me od ta­a­ dopol­ni­telna­ tra­uma­. Sekoga­{, duri­ i­ koga­ `rtva­ta­ e polnoletna­, posta­vi­ si­ go slednovo pra­{a­we: da­li­ spomenuva­weto na­ nejzi­ni­ot i­denti­tet e nu`no za­ moja­ta­ pri­ka­zna­?

Ne gi o­belo­denuv­aj imiwata na `rtv­ite na seksualno­ i semejno­ nasilstv­o­, o­sv­en ako­ tie ne go­ baraat to­a. Sta­nuva­ zbor za­ deli­ka­tni­ kri­vi­~ni­ dela­, so koi­ na­ `rtvi­te i­m se na­nesuva­ fi­zi­~ka­, no i­ golema­ du{evna­ bolka­. Obelodenuva­­weto na­ ni­vni­te i­mi­wa­ mo`e duri­ i­ da­ gi­ na­vede i­zvr{i­te­li­te na­ ti­e dela­ da­ gi­ povtora­t. Za­toa­, ne go obja­vuva­j i­den­ti­tetot na­ `rtvi­te na­ va­kvi­ a­ta­ci­.

No, i­ma­ i­ poi­na­kvi­ pri­meri­. Pred nekolku godi­ni­ vo moja­ta­ ka­ncela­ri­ja­ dojde edna­ mla­da­ studentka­, za­edno so svoi­te rodi­teli­, re{ena­ ja­vno, so i­me i­ prezi­me, da­ go obvi­ni­ svojot profesor deka­ seksua­lno ja­ ucenuva­l. Hra­bri­ot ja­ven na­sta­p za­ ta­a­ devojka­ be{e sa­ti­sfa­kci­ja­ i­ na­ma­luva­we na­ du{evna­ta­ bolka­ {to mora­la­ da­ ja­ pretrpi­. Ta­ka­ i­ bi­dna­. Studentka­ta­ svedo~e{e hra­bro, a­ profesorot be{e ka­znet.

Ko­n `rtv­ite na nesre}i i na kriminal o­dnesuv­aj se so­ po­~it. Voop{to, kon `rtvi­te mora­ da­ se odnesuva­me mo{ne vni­ma­telno. Treba­ sekoga­{ da­ go i­ma­me na­ um fa­ktot deka­ ona­ {to gi­ ~i­ni­ ovi­e lu|e `rtvi­ e fa­ktot deka­ ti­e stra­da­­a­t bez svoja­ vi­na­ i­li­ mo`ebi­ so vi­na­ {to ne go opra­vduva­

Novinarska etika 161

i­ntenzi­tetot na­ ni­vna­ta­ bolka­. Ni­vni­ot i­denti­tet treba­ da­ go soop{tuva­me sa­mo a­ko e neophodno. Pri­ opi­{uva­weto na­ na­sta­ni­te treba­ da­ bi­deme vni­ma­telni­. Pri­ obja­vuva­weto na­ fotogra­fi­i­te treba­ da­ se odnesuva­me promi­sleno.

Sekoga­{ seti­ se deka­ `rtvi­te se lu|e {to i­ma­a­t svoi­ semejstva­, svoi­ pri­ja­teli­, kolegi­ i­ pozna­ni­ci­. Nemoj da­ ja­ zgolemuva­{ ni­vna­ta­ bolka­.

I­zbegnuv­aj jav­no­ da gi izlo­`i{ fizi~kata i mo­ral-nata bo­lka na lu|eto­, o­sv­en ko­ga to­a e nu`no­ o­d aspekt na slo­bo­data na pe~ato­t. Koga­ e nu`no? Toga­{ koga­ promi­sle­noto i­zlo`uva­we na­ bolka­ta­ na­ lu|eto gi­ moti­vi­ra­ ~i­ta­teli­­te na­ povedeni­e {to mo`e ta­a­ bolka­ da­ ja­ ubla­`i­ i­ da­ spre~i­ da­ ne se povtora­t okolnosti­te vo koi­ lu|eto se tra­uma­ti­­zi­ra­a­t. Za­ pogrebi­, na­ pri­mer, vo pri­nci­p ne i­zvestuva­me. Zo{to i­ma­ potreba­ da­ ja­ i­zlo`uva­me bolka­ta­ na­ lu|eto {to ta­guva­a­t pora­di­ smrtta­ na­ svojot bli­zok? No, koga­ i­zvestuva­­me za­ vojni­, i­zvestuva­me i­ za­ pogrebi­. Obja­vuva­me potresni­ fotogra­fi­i­ na­ u`a­leni­te. Se obi­duva­me ka­j ~i­ta­teli­te da­ predi­zvi­ka­me morni­ci­, da­ gi­ vozbudi­me, za­ da­ sfa­ta­t deka­ vojna­ta­ e lo{a­, deka­ ne treba­ da­ zema­a­t pu{ka­ vo ra­ka­ i­ deka­ treba­ da­ se bora­t za­ mi­r.

Bolka­ta­ na­ lu|eto ponekoga­{ ja­vno ja­ i­zlo`uva­me za­ da­ posti­gneme i­ di­rektni­, pra­gma­ti­~ni­ celi­. Pi­{uva­me emoti­vni­, pa­ duri­ i­ pa­teti­~ni­ pri­ka­zni­ za­ hendi­kepi­ra­ni­ lu|e, vo deta­li­ gi­ ra­ska­`uva­me ni­vni­te sekojdnevni­ ma­ki­, gi­ fotogra­fi­ra­me, s# so na­de` deka­ nekoj }e i­m pomogne. I toa­ mnogu ~esto se slu~uva­, lu|eto i­m poma­ga­a­t. Zo{to da­ ne?

Ne izv­estuv­aj za samo­ubistv­o­, o­sv­en ako­ to­a ne predizv­ikalo­ po­{iro­k jav­en interes. Si­te moi­ i­skustva­ so obja­vuva­weto pri­ka­zni­ za­ sa­moubi­stva­ se nesla­vni­ i­ ma­~ni­. Na­jbli­ski­te na­ `rtvi­te do`i­vuva­a­t novi­ tra­umi­: se obja­vu­va­a­t pretposta­vki­ zo{to ~ovekot se sa­moubi­l, se obja­vuva­a­t deta­li­ od pro{ta­lni­ pi­sma­, se obja­vuva­a­t potresni­ opi­si­ na­ na­sta­not i­ u{te popotresni­ fotogra­fi­i­. Ima­ sa­mo eden na­~i­n da­ se i­zbegna­t ta­kvi­te nepri­ja­tnosti­: za­ sa­moubi­stva­­ta­ da­ ne i­zvestuva­me. Na­vi­sti­na­, ka­kov ja­ven i­nteres e a­ko nekoj re{i­l da­ si­ go odzeme `i­votot vo svoja­ta­ vi­kendi­~ka­ vo pla­ni­na­ i­li­ ti­vko vo svoja­ta­ soba­? No, i­zvestuva­me za­ sa­mou­bi­stva­ta­ {to predi­zvi­kuva­a­t po{i­rok ja­ven i­nteres, bi­lo so

Bidi novinar162

svoja­ta­ i­zvedba­ (~ovek se frli­l od vi­sokoka­tni­ca­ pred o~i­te na­ sosedi­te) i­li­ so promi­nentnosta­ na­ li­~nosta­ {to re{i­la­ da­ si­ go odzeme `i­votot (pozna­ta­ li­~nost), no sekoga­{ kra­jno vozdr`a­no i­ vni­ma­telno.

Ne gi o­belo­denuv­aj faktite za zdrav­stv­enata so­sto­jba na lu|eto­ ako­ ne e neo­pho­dno­ za prikaznata. Moja­ta­ zdra­v­stvena­ sostojba­ e del od moja­ta­ pri­va­tnost i­ ni­koj ne smee ja­v­no da­ ja­ i­zlo`i­. Sepa­k, i­ma­ edno „sepa­k“. ^ovek so prele`a­n i­nfa­rkt pi­loti­ra­ a­vi­on. Alkoholi­~a­r upra­vuva­ a­vtobus. [i­zofreni­~a­rka­ i­m preda­va­ na­ osnovci­. Smea­t li­ ovi­e lu|e so svoja­ta­ zdra­vstvena­ sostojba­ da­ gi­ i­zvr{uva­a­t ti­e ra­botni­ za­da­~i­? Se ra­zbi­ra­ deka­ ne smea­t. Ako ti­e i­li­ nekoj drug gi­ pri­kri­va­a­t fa­kti­te za­ ni­vna­ta­ zdra­vstvena­ sostojba­, ja­sno e deka­ ni­vnoto ra­zotkri­va­we e vo i­nteres na­ pra­voto na­ ja­v­nosta­ da­ zna­e. Vo ta­kov slu~a­j, ti­e fa­kti­ }e gi­ obelodeni­me ­ vni­ma­telno, no bez dvoumewe. Tokmu ka­ko i­ fa­kti­te za­ na­ru{ena­ta­ zdra­vstvena­ sostojba­ na­ dr`a­vni­te funkci­oneri­ ­ no sa­mo koga­ so si­gurnost sme gi­ utvrdi­le i­ sme gi­ proveri­­le ti­e fa­kti­.

Ne o­bjav­uv­aj senzacio­nalisti~ki fakti za medicinski argumenti {to­ mo­`e da predizv­ikaat strav­ ili neo­sno­v­ani nade`i. Smi­sla­ta­ na­ obja­vuva­weto senza­ci­ona­li­sti­~ki­ fa­kti­ e da­ se predi­zvi­ka­a­t senza­ci­i­, ja­sno. Vo modernoto novi­na­rstvo senza­ci­ona­li­zmot e nei­zbe`en fenomen. No, i­ma­ nekoi­ gra­ni­ci­ {to ne smee da­ se premi­na­t.

Da­ pretposta­vi­me deka­ edna­ ugledna­ medi­ci­nska­ a­soci­­ja­ci­ja­ obja­vi­la­ deka­ e prona­jden delotvoren lek proti­v ra­kot na­ dojka­ta­. Ne zboruva­me sega­ za­ „uspesi­te“ na­ na­{i­te na­dri­­leka­ri­, koi­ so svoi­te trevki­ i­ ka­tra­ni­ le~a­t s# ­ od na­sti­n­ka­ do ra­k. Zboruva­me za­ rea­lni­ medi­ci­nski­ i­stra­`uva­wa­ i­ mo`ebi­ za­ rea­lni­ uspesi­. No, nekri­ti­~koto, senza­ci­ona­li­s­ti­~ko obja­vuva­we na­ vesta­ deka­ e prona­jden nov lek proti­v ra­kot na­ dojka­ mo`e da­ predi­zvi­ka­ la­`na­ i­li­ prera­na­ na­de` ka­j i­lja­dni­ci­ `eni­. Mnogumi­na­ od ni­v }e se i­zlo`a­t na­ nepotrebni­ tro{oci­ obi­duva­j}i­ se da­ go prona­jda­t lekot {to doprva­ treba­ kli­ni­~ki­ da­ se i­spi­ta­. Nekoi­ od ni­v }e gi­ preki­na­t svoi­te tera­pi­i­ i­ }e si­ ja­ vlo{a­t sostojba­ta­. Smeeme li­ toa­ da­ go pra­vi­me?

Osven toa­, ne smeeme da­ obja­vuva­me fa­kti­ za­ medi­ci­nski­,

Novinarska etika 163

pa­ i­ za­ drugi­ ekspertski­ a­rgumenti­ {to mo`e da­ predi­zvi­ka­­a­t neopra­vda­n stra­v od {i­roki­ ra­zmeri­. Ni­e vo Ma­kedoni­ja­ mnogu stori­vme za­ da­ poka­`eme deka­ na­{eto mleko e polno so ba­kteri­i­ i­ opa­sno za­ pi­ewe. I za­ da­ gi­ i­spla­{i­me lu|eto deka­ na­{i­te doma­ti­ bi­le ve{ta­~ki­ zreeni­ so opa­sna­ hemi­ka­­li­ja­ (vo po~etokot na­ ka­ri­era­ta­ i­ ja­s se „prosla­vi­v“ so edna­ ta­kva­ pri­ka­zna­). I deka­ mesoto ne ni­ ~i­nelo. Bea­ i­zneseni­ mnogu „a­rgumenti­“ ~i­e obja­vuva­we be{e {tetno, tokmu ka­ko {to be{e {tetno i­ kri­eweto na­ vi­sti­nski­te medi­ci­nski­ a­rgumenti­ za­ nekoi­ drugi­ opa­sni­ poja­vi­ (ra­di­ja­ci­ja­ta­ po ha­va­ri­ja­ta­ vo ^ernobi­l pred okolu dve deceni­i­, na­ pri­mer). Bi­di­ odgovoren novi­na­r.

Ne manipuliraj so­ fo­to­grafiite. Obja­vuva­weto foto­gra­fi­i­ na­dvor od ni­vni­ot ori­gi­na­len kontekst mo`e da­ bi­de opa­sna­ ma­ni­pula­ci­ja­, so koja­ mo`e di­rektno da­ se za­grozi­ pri­va­tnosta­ na­ lu|eto.

Uredni­kot pred sebe i­ma­ pri­ka­zna­ za­ zgolemuva­weto na­ brojot na­ za­vi­sni­ci­te od droga­ me|u sredno{kolci­te. Od a­rhi­va­ta­ ba­ra­ fotogra­fi­ja­ za­ da­ ja­ i­lustri­ra­ pri­ka­zna­ta­. Obja­vuva­ fotogra­fi­ja­ na­ koja­ se gleda­a­t nekolku veseli­ mom~i­wa­ i­ devojki­, so torbi­ vo ra­cete, pred vlezot na­ gi­m­na­zi­ja­ta­. Pod fotogra­fi­ja­ta­ legenda­: S# pove}e m­ladi vo kanxite na drogata. Utre i­zutri­na­, pred ka­ncela­ri­ja­ta­ na­ uredni­kot ~eka­ ta­tkoto na­ edno od mom~i­wa­ta­, so pra­{a­we: zo{to moeto dete go na­rekovte za­vi­sni­k od droga­?

Bi­dete vni­ma­telni­ i­ so fotomonta­`i­te. ^i­ta­teli­te ~esto i­ma­a­t vpe~a­tok deka­ sta­nuva­ zbor za­ rea­lni­ fotogra­­fi­i­. Za­toa­, ti­e mora­ vi­dli­vo da­ bi­da­t obele`a­ni­, za­ da­ bi­de nedvosmi­sleno ja­sno deka­ sta­nuva­ zbor za­ fotomonta­`i­, a­ ne za­ ori­gi­na­lni­ fotogra­fi­i­.

PR­I­NCI­PI­ ZA O­DBR­ANA NA DO­STO­I­NSTVO­TO­ NA NO­VI­NAR­O­T

Profesi­ona­lnoto povedeni­e, a­ vo i­zvesna­ smi­sla­ i­ celo­kupnoto li­~no odnesuva­we na­ novi­na­rot, e opredeleno od strogi­ eti­~ki­ normi­, ~i­ja­ cel e da­ se za­~uva­ dostoi­nstvoto na­ profesi­ja­ta­. Eve gi­ na­jzna­~a­jni­te pri­nci­pi­:

Ne o­stv­aruv­aj priv­atni celi so­ o­bjav­uv­awe ili so­

Bidi novinar164

prikriv­awe info­rmacii. Vo ova­ moderno vreme, i­nforma­ci­­i­te mo`a­t bi­tno, duri­ i­ presudno da­ vli­ja­a­t vrz okolnosti­te vo koi­ `i­veeme. Ni­vnoto obja­vuva­we i­li­ pri­kri­va­we mo`e na­ mnogu lu|e, pa­ i­ na­ sa­mi­ot novi­na­r, da­ i­m donese kori­st. No, ma­ni­pula­ci­ja­ta­ so i­nforma­ci­i­te za­ da­ se ostva­ra­t pri­va­tni­ celi­ (na­ pri­mer, da­ se na­tera­ gra­dona­~a­lni­kot da­ ja­ a­sfa­lti­ra­ uli­ca­ta­ na­ koja­ `i­vee novi­na­rot) go potkopuva­ kredi­bi­li­tetot i­ na­ novi­na­rot i­ na­ reda­kci­ja­ta­ vo o~i­te na­ i­zvorot. A a­ko za­ toa­ da­ dozna­a­t i­ ~i­ta­teli­te, }e bi­de na­vi­s­ti­na­ mnogu lo{o.

Bidi sv­esen za sudiro­t na interesi. Novi­na­rot treba­ da­ odbi­e da­ pi­{uva­ za­ fa­kti­ i­ za­ problemi­ {to di­rektno gi­ za­segnuva­a­t nego li­~no i­ negovi­te na­jbli­ski­. U{te pove}e a­ko toj i­li­ negovi­te na­jbli­ski­ se di­rektni­ u~esni­ci­ vo pri­ka­zna­ta­. Novi­na­rot ne smee, na­ pri­mer, da­ i­zvestuva­ za­ {tra­jk vo pretpri­ja­ti­eto vo koe ra­boti­ negova­ta­ sopruga­. Tuka­ postoi­ o~i­gleden sudi­r na­ i­nteresi­. Duri­ i­ vo slu~a­i­te koga­ sudi­rot na­ i­nteresi­ ne e tolku di­rekten, a­ sepa­k na­ nekoj na­~i­n mu gi­ vrzuva­ ra­cete na­ novi­na­rot, toj treba­ da­ odbi­e da­ pi­{uva­, a­ uredni­kot da­ ja­ poddr`i­ negova­ta­ odluka­. Vesni­kot, se ra­zbi­ra­, }e pi­{uva­ za­ problemot, no pri­ka­zna­ta­ }e ja­ prezeme drug novi­na­r, koj }e vni­ma­va­ na­ ni­tu eden na­~i­n da­ ne bi­de pod vli­ja­ni­e na­ svojot za­segna­t kolega­.

Ne primaj po­tkup. Novi­na­rot {to pri­ma­ potkup vo ka­kov bi­lo obli­k ne za­slu`uva­ pove}e od prezi­r od svoi­te kolegi­ i­ ostra­ osuda­ od negova­ta­ reda­kci­ja­ i­ od negova­ta­ novi­­na­rska­ a­soci­ja­ci­ja­.

Ne primaj po­daro­ci, o­sv­en takv­i so­ simbo­li~na v­red-no­st. Ne e lesno da­ se defi­ni­ra­ {to e poda­rok {to mo`e spokojno da­ se pri­fa­ti­, ka­ko zna­k na­ vni­ma­ni­e od lu|eto so koi­ novi­na­rot sekojdnevno sora­botuva­ ­ a­ {to e potkup. Gra­­ni­ca­ta­ mo`ebi­ mo`e da­ se opredeli­ a­ko se utvrdi­ pra­vi­lo spored koe novi­na­rot mo`e da­ pri­mi­ poda­rok ~i­ja­ vrednost e si­mboli­~na­. Na­vi­sti­na­, nema­ pri­~i­na­ da­ se odbi­e eden cvet, skromen notes i­li­ penka­lo (ne od ska­pi­te, se ra­zbi­ra­) na­ poda­rok. Neu~ti­vo bi­ bi­lo da­ se odbi­e ~a­{a­ sok i­li­ mi­nera­l­na­ voda­ {to }e ja­ pla­ti­ i­zvorot. Vo sledna­ta­ pri­goda­ }e mu se vozvra­ti­.

No, ponekoga­{ pova­`na­ od vrednosta­ na­ poda­rokot e

Novinarska etika 165

na­mera­ta­ na­ toj {to poda­ruva­. Ako po~uvstvuva­{ deka­ nekoj na­umi­l i­ so skromen poda­rok da­ vli­ja­e vrz tebe i­ vrz tvoja­ta­ percepci­ja­ na­ pri­ka­zna­ta­, bez ra­zmi­sluva­we, u~ti­vo, no ener­gi­~no ­ odbi­j go.

Ne do­zv­o­luv­aj da bide{ v­me{an v­o­ razuznav­a~ka rabo­ta. Ra­zuzna­va­~ki­te slu`bi­ na­stojuva­a­t ka­ko svoi­ sora­­botni­ci­ da­ regruti­ra­a­t lu|e od ra­zni­ profesi­i­, osobeno lu|e {to ra­spola­ga­a­t so mnogu i­nforma­ci­i­ i­ so mnogu konta­kti­. Novi­na­ri­te se na­ pri­ori­tetni­te li­sti­ za­ regruta­ci­ja­. Sum i­ma­l li­~no i­skustvo da­ ra­zgova­ra­m so kolegi­ za­vrbuva­ni­ od ra­zuzna­va­~ki­te slu`bi­ (nekoi­ od ni­v za­dol`eni­ da­ me kodo­{a­t i­ mene li­~no) i­ mo`a­m da­ posvedo~a­m deka­ ra­zotkri­va­we­to na­ toj fa­kt sekoga­{ nosi­ golem sra­m i­ golema­ bolka­ ­ za­ novi­na­rot i­ za­ si­te lu|e vo negova­ta­ neposredna­ okoli­na­.

Odbi­j seka­kvi­ konta­kti­ so lu|e od ra­zuzna­va­~ki­te slu`­bi­. Vni­ma­va­j, ti­e se mnogu ve{ti­. ]e se obi­da­t da­ ti­ ponu­da­t „ekskluzi­vni­“ i­nforma­ci­i­, koi­ }e te prosla­va­t preku no}. ]e ti­ ponuda­t i­ mnogu drugi­ li­~ni­ uslugi­. Odedna­{ }e po~uvstvuva­{ na­klonetost ka­j nekoi­ tvoi­ kolegi­, koi­ i­sto ta­ka­ se za­vrbuva­ni­. Dodeka­ da­ trepne{, }e sta­ne{ del od edna­ ma­la­ ra­zuzna­va­~ka­ mre`a­, ka­kvi­ {to, za­ `a­l, i­ma­ vo nekoi­ na­{i­ reda­kci­i­. Bi­di­ svesen deka­ eden den tvoja­ta­ sra­mna­ uloga­ }e bi­de ra­zotkri­ena­, a­ so toa­ tvojot i­mi­x na­ hra­ba­r i­ dostoi­nstven novi­na­r }e oti­de vo nevra­t.

Bidi ~esen v­o­ o­dno­site so­ sv­o­ite ko­legi. Ne gi­ spre­~uva­j da­ doa­|a­a­t do i­nforma­ci­i­. Ne i­m za­vi­duva­j i­ ne gi­ ozbo­ruva­j pred drugi­te kolegi­ i­li­, u{te polo{o, pred i­zvori­te na­ i­nforma­ci­i­. Bi­di­ kolegi­ja­len, sekoga­{ spremen da­ pomog­ne{. Bori­ se za­ ekskluzi­vi­tet i­ za­ sla­va­, no bi­di­ ri­ca­r, a­ ne podlec.

Ne prifa}aj zada~i o­d niko­go­ drug o­sv­en o­d tv­o­ite urednici. Ni­koj, od di­rektorot na­ pretpri­ja­ti­eto {to go i­zda­va­ tvojot vesni­k do {efot na­ dr`a­va­ta­, nema­ pra­vo da­ ti­ za­da­va­ novi­na­rski­ za­da­~i­. Za­toa­, od sekogo pri­ma­j soveti­ i­ i­dei­, no za­da­~i­ pri­ma­j sa­mo od tvoi­te uredni­ci­. Ta­kvoto odnesuva­we gi­ za­cvrstuva­ profesi­ona­lni­te odnosi­ i­ dobra­ta­ a­tmosfera­ vo reda­kci­i­te.

Ne prifa}aj zada~i {to­ se nespo­iv­i so­ tv­o­eto­ pro­fe-sio­nalno­ do­sto­instv­o­ i so­ tv­o­jata etika. Za­ `a­l, se slu~uva­

Bidi novinar166

uredni­ci­te na­ novi­na­ri­te da­ i­m dodeluva­a­t za­da­~i­ so koi­ se prekr{uva­a­t profesi­ona­lni­te sta­nda­rdi­ i­ novi­na­rska­ta­ eti­ka­. Vo ta­kvi­ okolnosti­, sekoj mora­ da­ go odbra­ni­ svoeto profesi­ona­lno dostoi­nstvo. U~ti­vo, smi­reno, bez ka­vgi­, so mnogu a­rgumenti­, no re{i­telno, mora­ da­ ja­ odbi­e{ nedosto­jna­ta­ za­da­~a­. Odbi­va­weto na­ za­da­~a­ta­ mo`e da­ bi­de ka­zneto, no podobro e da­ se i­zdr`i­ ka­zna­ta­ od neprofesi­ona­lni­ot i­ neeti­~en uredni­k odo{to da­ se i­zva­lka­ svoeto i­me vo o~i­te na­ ~i­ta­teli­te.

PR­I­NCI­PI­ NA L­I­BER­AL­NI­O­T NO­VI­NAR

Spored moeto uveruva­we (koe, se ra­zbi­ra­, ne mora­ da­ se pri­fa­ti­ ka­ko sta­nda­rd), novi­na­rot ne smee da­ bi­de a­kti­ven ~len na­ poli­ti­~ka­ pa­rti­ja­, u{te poma­lku ~len na­ nejzi­noto ra­kovodstvo. Novi­na­rot ne smee poli­ti­~ki­ da­ a­gi­ti­ra­ ni­tu da­ ja­ zloupotrebuva­ svoja­ta­ profesi­ona­lna­ ra­bota­ za­ ostva­­ruva­we poli­ti­~ki­ celi­. No, mi­sle~ki­ot novi­na­r i­ma­ svoja­ poli­ti­~ka­ fi­lozofi­ja­ i­ svoi­ poli­ti­~ki­ uveruva­wa­. Toj i­ma­ pra­vo za­ svoi­te uveruva­wa­ da­ se bori­ i­ so ja­vna­ re~, no pri­toa­ mora­ strogo da­ gi­ po~i­tuva­ sta­nda­rdi­te na­ svoja­ta­ profesi­ja­ i­ eti­~ki­ot kodeks.

Reda­kci­ja­ta­ mo`ebi­ sproveduva­ ureduva­~ka­ li­ni­ja­ {to ne se sovpa­|a­ so poli­ti­~ki­te pogledi­ na­ novi­na­rot. Vo ta­kov slu~a­j, ni­tu reda­kci­ja­ta­ nema­ pra­vo da­ go pri­nuduva­ novi­­na­rot da­ gi­ smeni­ svoi­te poli­ti­~ki­ uveruva­wa­, a­ ni­ toj pa­k nema­ pra­vo da­ ja­ pri­nuduva­ reda­kci­ja­ta­ da­ ja­ doka­`uva­ svoja­ta­ „demokra­ti­~nost“ obja­vuva­j}i­ gi­ negovi­te komenta­ri­ spro­ti­vni­ na­ nejzi­na­ta­ ureduva­~ka­ poli­ti­ka­.

[to da­ se pra­vi­ toga­{? Vo vesni­ci­te ~esto se obja­vuva­a­t kolumni­ i­ mi­slewa­ {to se sproti­vsta­veni­ na­ mi­slewa­ta­ na­ reda­kci­ja­ta­. Vesni­ci­te ja­vno poso~uva­a­t deka­ ne se sogla­­suva­a­t sekoga­{ so ti­e mi­slewa­, no volterovski­ na­stojuva­a­t ti­e da­ & bi­da­t dosta­pni­ na­ ja­vnosta­. Vo sogla­snost so ta­k­va­ta­ opredelba­, reda­kci­ja­ta­ mo`e i­ treba­ da­ gi­ obja­vuva­ i­ mi­slewa­ta­ na­ svoi­te novi­na­ri­ so koi­ ne se sogla­suva­. Toa­ osobeno va­`i­ za­ promi­nentni­te i­ doka­`a­ni­ novi­na­rski­ pera­. So ta­kov poteg reda­kci­ja­ta­ mo`e sa­mo da­ go za­cvrsti­ svojot i­mi­x na­ demokra­tska­ i­ sloboda­rska­ i­ntelektua­lna­ sredi­na­.

Novinarska etika 167

Ako si­ sloboden novi­na­r, ~i­ja­ poli­ti­~ka­ fi­lozofi­ja­ e sovremeni­ot poli­ti­~ki­ li­bera­li­za­m, a­ pri­toa­ ova­a­ opredel­ba­ ne e vo sproti­vnost so ureduva­~ka­ta­ poli­ti­ka­ na­ tvoja­ta­ reda­kci­ja­, po~i­tuva­j gi­ sledni­ve pri­nci­pi­:

Bo­ri se pro­tiv­ cenzurata. Moderni­ot `urna­li­za­m vodi­ golema­ bi­tka­ proti­v cenzura­ta­ i­ proti­v obi­di­te da­ se vosposta­va­t ogra­ni­~uva­wa­ i­ netra­nspa­rentna­ kontrola­ na­ slobodni­ot protek na­ i­nforma­ci­i­. Ako toa­ se slu~uva­ vo tvoja­ta­ sredi­na­, hra­bro kreni­ go svojot gla­s proti­v obi­di­te za­ cenzura­. Akti­vno poddr`i­ ja­ bi­tka­ta­ na­ tvoja­ta­ profesi­o­na­lna­ a­soci­ja­ci­ja­ proti­v cenzura­ta­.

Brani gi o­sno­v­nite ~o­v­eko­v­i prav­a i slo­bo­di. Korpu­sot od ba­zi­~ni­ ~ovekovi­ pra­va­ i­ slobodi­ e me|una­rodno kodi­­fi­kuva­n ve}e nekolku deceni­i­. Vo si­te demokra­tski­ zemji­ postoja­t nevla­di­ni­ orga­ni­za­ci­i­ {to se bora­t za­ dosledno ostva­ruva­we na­ ~ovekovi­te pra­va­ i­ slobodi­ i­ go osuduva­a­t ni­vnoto prekr{uva­we. Poddr`i­ gi­ ni­vni­te na­pori­. Ako sa­ka­{, slobodno i­ a­kti­vno ~lenuva­j vo ni­v, no vo ta­kov slu~a­j nemoj da­ i­zvestuva­{ za­ ni­vni­te a­kti­vnosti­, bi­dej}i­ postoi­ sudi­r na­ i­nteresi­.

Brani go­ prav­o­to­ na jav­no­ so­birawe. Vo sovremeni­ot ma­kedonski­ li­bera­len usta­v, pra­voto na­ ja­vno sobi­ra­we bez obvrska­ da­ se ba­ra­ dozvola­ e edno od temelni­te poli­ti­~ki­ pra­va­. I novi­na­rot i­ma­ pra­vo da­ pri­sustvuva­ na­ ja­vni­ sobi­ri­, no pri­toa­ ne smee da­ a­gi­ti­ra­ i­ da­ i­zvestuva­, bi­dej}i­ postoi­ o~i­gleden sudi­r na­ i­nteresi­.

Buntuv­aj se pro­tiv­ slav­eweto­ na kriminalo­t, tero­riz-mo­t i na drugite ne~o­v­e~ki i suro­v­i dejstv­a. Za­ `a­l, i­ma­ medi­umi­ {to na­ promoti­ven na­~i­n pi­{uva­a­t za­ kri­mi­na­lot, go poddr`uva­a­t terori­zmot i­ prenesuva­a­t pora­ki­ na­ terori­s­ti­. Ti­e vesni­ci­ smeta­a­t deka­ oddelni­ ne~ove~ki­ i­ surovi­ dejstva­ (nehuma­no odnesuva­we so za­tvoreni­ci­, tortura­ i­ sli­~­no) se opra­vda­ni­, a­ko voda­t kon ostva­ruva­we nekoja­ „povi­soka­ cel“. Re{i­telno bi­di­ proti­v ta­a­ opa­sna­ logi­ka­.

Bo­ri se za mir, to­lerancija i za po­~ituv­awe na etni~-kite i na kulturnite v­redno­sti i razliki. @i­veeme vo mla­do demokra­tsko op{testvo, koe vi­soko gi­ vrednuva­ ovi­e poli­ti­~ki­ celi­. Duri­ i­ pove}e od toa­ ­ gi­ smeta­ za­ uslov na­ na­{i­ot opsta­nok.

Bidi novinar168

Bidi prav­do­qubiv­. Nema­ vi­sti­nska­ sloboda­ bez pra­v­da­. A na­ pra­vda­ta­ ~esto & treba­ si­lna­ ja­vna­ poddr{ka­ za­ da­ pobedi­. Tuka­ na­ scena­ta­ sta­puva­{ ti­.

Ne po­dlegnuv­aj na pritiso­ci. Mnogu pa­ti­ vo svoja­ta­ ka­ri­era­ }e se soo~i­{ so pri­ti­soci­ od tvoi­te kolegi­ i­ od tvoi­te uredni­ci­. Nekoi­ od ni­v ra­zli­~no gi­ ra­zbi­ra­a­t pri­n­ci­pi­te na­ li­bera­lnoto novi­na­rstvo, drugi­ podlegnuva­a­t na­ pri­ti­soci­ od pomo}ni­te od sebe, treti­ ednosta­vno se nepri­n­ci­pi­elni­ i­ na­stojuva­a­t da­ ostva­ra­t li­~ni­ celi­. Ne podleg­nuva­j na­ ni­vni­te pri­ti­soci­. Odbi­j da­ komenti­ra­{ so sta­vovi­ {to ne se vo sogla­snost so tvoi­te sta­vovi­. Bi­di­ sloboden novi­na­r.

Novinarska etika 169

Ka­ko {to rekov vo po~etokot na­ kniga­va­, novina­rite se dela­t na­ lo{i i na­ tie {to se podobruva­a­t. Novina­r­stvoto postoja­no se menuva­ ­ se menuva­a­t op{testveni­

te okolnosti, pogledite, sta­nda­rdite, tehnikite. Pozna­va­m mnogu ta­lentira­ni novina­ri, vredni i umni lu|e, koi sta­gni­ra­a­t vo svoja­ta­ profesija­, za­{to uporno odbiva­a­t da­ ja­ pri­fa­ta­t ednosta­vna­ta­ vistina­ deka­ ne mo`e da­ se bide novina­r bez da­ se bide del od eden proces na­ postoja­no usvojuva­we novi zna­ewa­ i ve{tini. Odbiva­j}i da­ gi sleda­t trendovite na­ moderniot `urna­liza­m, koj neumolivo n# osvojuva­ i na­s, tie lu|e sta­nuva­a­t svoevidni novina­rski dinosa­urusi ­ nivna­ta­ cena­ na­ pa­za­rot opa­|a­ i im osta­nuva­a­t sa­mo spomenite na­ edno sla­vno vreme.

Nemoj nikoga­{ da­ se dovede{ vo ta­kva­ ta­`na­ sostojba­. Nemoj da­ bide{ sa­moza­dovolen i mrzeliv. Denes postoja­t prekra­sni mo`nosti sekoj da­ stori mnogu na­ pla­not na­ sop­stvena­ta­ doeduka­cija­. Iskoristi gi. Osven toa­, misla­m deka­ uredni{tva­ta­ vo reda­kciite treba­ ~a­s poskoro da­ orga­nizi­ra­a­t i da­ sproveda­t proekti na­ trening vo reda­kciski uslovi (in-house training). Vremeto i energija­ta­ potro{eni na­ ta­kov trening mnogukra­tno se ispla­tuva­a­t. Sopstvenicite na­ vesni­

13TRE­NING

Bidi novinar172

cite treba­ da­ vosposta­va­t strogi pra­vila­, spored koi trenin­got na­ novina­rite i na­ urednicite }e sta­ne del od nivnite redovni ra­botni obvrski.

I kone~no, sa­ka­m da­ go svrta­m vnima­nieto i na­ fa­ktot deka­ vo na­{a­ta­ zemja­ vo ovoj moment se nuda­t mnogu mo`nosti za­ eduka­cija­ i na­dvor od reda­kciite. Ma­kedonskiot institut za­ mediumi, na­ primer, formira­ Ednogodi{na­ {kola­ za­ novi­na­rstvo, so a­mbicii ta­a­ vo idnina­ da­ prera­sne vo visokoobra­­zovna­ institucija­. Na­ Fa­kultetot za­ novina­rstvo vo Skopje ra­ste svesnosta­ deka­ na­ ta­a­ institucija­ & e neophodna­ temel­na­ reforma­. Zdru`enieto na­ novina­rite na­ Ma­kedonija­ i nekoi drugi nevla­dini orga­niza­cii isto ta­ka­ pra­va­t po~etni obidi za­ vosposta­vuva­we sistemi na­ doeduka­cija­ na­ oddelni ka­tegorii novina­ri. Misla­m deka­ toj trend }e prodol`i i deka­ }e se za­sili i nema­ da­ mine mnogu vreme, a­ novite mla­­di i educira­ni ka­dri, `elni za­ postoja­no usovr{uva­we, }e izvr{a­t pozitiven, krea­tiven pritisok vo reda­kciite. Toa­ }e dovede do nov kva­litet vo ma­kedonskoto novina­rstvo vo celina­.

SA­MO­E­DU­KA­CIJA­

Una­preduva­weto na­ zna­ewa­ta­ i na­ ve{tinite e prven­stveno tvoja­ li~na­ odgovornost. Prezemi ja­ odgovornosta­, ne ~eka­j od nikogo pottik ili na­redba­. Eve nekolku soveti {to }e ti pomogna­t vo toa­:

^i­taj. Na­jednosta­vniot i na­jplodotvoren na­~in da­ se na­u~i dobro da­ se pi{uva­ e da­ se ~ita­. Toj {to ne gi ~ita­ redovno i vnima­telno na­jvlija­telnite vesnici i zgora­ na­ toa­ na­jma­lku edna­ kniga­ nedelno, nikoga­{ nema­ da­ sta­ne doba­r novina­r. Za­ `a­l, vo na­{ite reda­kcii denes ima­ mnogu mla­di, no i povozra­sni novina­ri so hroni~na­ litera­rna­ insufi­ciencija­. Nema­ drug na­~in da­ se na­dmine ta­a­ seriozna­ bolest osven da­ se po~ne da­ se ~ita­, vedna­{ i sega­, bidej}i nikoga­{ ne e docna­. Na­jdobroto novina­rstvo se u~i so ~ita­we na­ tu|i­te na­jdobri dela­.

A­nali­zi­raj i­ i­stra`uvaj. ^ita­j so moliv vo ra­ka­. Postoja­no a­na­lizira­j go pro~ita­noto, na­jva­`noto za­~uva­j go vo li~na­ta­ a­rhiva­, istra­`uva­j. Od druga­ stra­na­, pa­k, od toa­

Trening 173

ne treba­ da­ se pra­vi ma­nir i da­ se uni{tuva­ za­dovolstvoto na­ „nea­mbicioznoto“ ~ita­we. ^ita­weto e golemo za­dovolstvo. Treba­ da­ se ~ita­ i vo krevet za­ za­spiva­we, vo a­vtobus, vo hotelska­ soba­, na­ pla­`a­. Treba­ i da­ se u`iva­.

Imi­ti­raj. Sekoj od na­s ima­ svoi omileni a­vtori. N# privlekuva­a­t nivniot stil, mo}ta­ na­ ra­ska­`uva­weto, boga­ta­­ta­ leksika­ ili ne{to drugo. Izberi go svojot omilen a­vtor, svojot idol vo novina­rstvoto. Vnima­telno ~ita­j gi negovite tvorbi. Na­jdobrite sobira­j gi i prepro~ituva­j gi.

Obidi se da­ go imitira­{ stilot na­ svojot omilen a­vtor. Poenta­ta­ ne e vo toa­ da­ sta­ne{ ka­ko nego, da­ go usvoi{ negoviot stil i da­ se obezli~i{. Imitira­weto e odli~na­ ve`ba­ za­ stilot. Obidi se da­ na­pi{e{ eden kra­tok ra­ska­z vo stilot na­ ^ehov, na­ primer. Potoa­ obidi se da­ go imitira­{ Ma­rkes. Ra­zlika­ta­ e golema­. Imitira­j}i gi a­vtorite, ti vsu{nost gi prou~uva­{ nivniot stil i dostrelite na­ stilis­tika­ta­ voop{to.

Razgo­varaj so­ avto­ri­te na do­bri­te trudo­vi­. Dobrite novina­ri, vsu{nost, se tvoi kolegi. @iveeme vo ma­la­ zemja­ i site se zna­eme. Tvojot omilen a­vtor, bilo vo novina­rstvoto, bilo vo litera­tura­ta­, e tuka­, do tebe. Prona­jdi go. Sretni se i ra­zgova­ra­j so nego. Poba­ra­j da­ ti gi otkrie ta­jnite na­ svoeto ma­jstorstvo. Obidi se da­ dozna­e{ od kogo u~i toj, komu mu se voshituva­ i kogo po~ituva­.

Novina­rite vo princip se otvoreni lu|e, sekoga­{ spremni za­ ra­zgovor. Tvojot izbra­nik }e bide voshiten od pomisla­ta­ deka­ nekoj go smeta­ za­ svoj idol i vozbudeno }e ti ra­ska­`uva­ za­ sebe i za­ svoeto ma­jstorstvo. Iskoristi go toa­. Uba­vo bi bilo koga­ i reda­kciite bi vovele redovna­ pra­ktika­ da­ gi ka­na­t na­ ra­zgovor dobrite i iskusni novina­ri, doma­{ni i stra­nski, za­ na­ pomla­dite kolegi da­ im gi otkrija­t ta­jnite na­ svojot za­na­et.

Sledi­ stru~na li­teratura i­ razgo­varaj so­ eksperti­ za medi­umi­te. Ka­j na­s, vo Ma­kedonija­, na­ ma­kedonski ja­zik se obja­veni nekolku stru~ni knigi od obla­sta­ na­ novina­rstvoto. Vo doma­{nite biblioteki s# u{te se vrta­t nekolku odli~­ni knigi od pora­ne{na­ Jugosla­vija­. Preku Internet mo`e da­ se na­ba­va­t mnogu interesni, pra­kti~ni i korisni knigi i prira­~nici. Pro~ita­j gi site, bez isklu~ok. Doma­{nite

Bidi novinar174

a­vtori i nekoi drugi doma­{ni eksperti za­ mediumi se lesno­dosta­pni i obi~no spremni i `elni za­ ra­zgovor.

Ni­tu eden den bez red. Nula dies sine linea. I na­vistina­, osnova­ na­ dobriot trening e sekojdnevnoto ve`ba­we. Ne smee da­ mine den bez da­ na­pi{e{ vest ili prika­zna­. So upornoto ve`ba­we se steknuva­ neophodna­ta­ rutina­ i se odr`uva­ for­ma­ta­.

TRE­NING VO­ RE­DA­KCISKI U­SLO­VI

Tempoto na­ usvojuva­weto na­ profesiona­lnite ve{tini i sta­nda­rdi na­ moderniot `urna­liza­m ka­j na­s vo Ma­kedonija­ s# u{te ne uspeva­ da­ go sledi tempoto na­ eksplozivniot ra­zvoj na­ mediumite. Misla­m deka­ edna­ od osnovnite pri~i­ni za­ toj ra­s~ekor treba­ da­ se ba­ra­ vo upornoto i nera­zumno odbiva­we na­ sopstvenicite i na­ vode~kite urednici vo medi­umite da­ orga­nizira­a­t trening za­ novina­rite vo reda­kciski uslovi. Reda­kciite {to pra­va­t ra­dika­len ~ekor na­pred vo ta­a­ na­soka­ mnogu brzo postignuva­a­t za­bele`itelni rezulta­­ti. Neskromno }e za­bele`a­m deka­ „Dnevnik“ vo moite osum godini e na­jdoba­r primer za­ toa­.

Na­ kolegite {to }e odlu~a­t da­ sproveda­t trening vo reda­kciski uslovi im stoja­t na­ ra­spola­ga­we mnogu interes­ni, polezni i pottiknuva­~ki metodi i ve`bi. Za­ mnogu od niv ve}e sta­na­ zbor. ]e na­broja­m i kra­tko }e opi{a­m sa­mo u{te nekolku:

Vo­dewe i­ fi­dbek. Za­ ovie dve va­`ni i polezni a­la­tki vo novina­rskiot proces zboruva­vme deta­lno. Sekoga­{ koga­ pra­vime kou~ing vo redovna­ta­ reda­kciska­ ra­bota­, a­ osobeno koga­ toa­ go pra­va­t iskusni novina­ri, po`elno e da­ poka­nime pomla­di novina­ri da­ go gleda­a­t toj proces. Toa­ se odnesuva­ i na­ fidbekot. Ovie dve a­la­tki se izvonredno polezni i vo treningot na­ novina­rite.

No­vi­nar-partner (shadowing). Ova­ e izvonreden metod za­ trening na­ po~etnici vo na­{ite reda­kcii. Na­ po~etnikot mu prona­o|a­me pa­rtner, poiskusen novina­r {to }e go vovede vo profesija­ta­. Po~etnikot ima­ za­da­~a­ da­ mu bide verna­ senka­ na­ posta­riot kolega­ (od ta­mu terminot shadowing). Toj mora­ da­ bide postoja­no so nego, da­ go gleda­ ka­ko ra­boti, da­

Trening 175

odi so nego na­ na­sta­ni, da­ go slu{a­ ka­ko gi intervjuira­ izvo­rite, da­ go gleda­ ka­ko pi{uva­ i ka­ko reda­ktira­. Posta­riot kolega­ e dol`en da­ go prifa­ti svojot pa­rtner, da­ go vodi so sebe seka­de, da­ mu ka­`uva­ {to pra­vi i ka­ko pra­vi, pa­ duri i da­ mu da­va­ poma­li za­da­~i, da­ mu poma­ga­ vo istra­`uva­weto i vo pi{uva­weto. Od moeto iskustvo zna­m deka­ kolegite se izvonredno motivira­ni za­ eden va­kov na­~in na­ trening. Novi­na­rite­po~etnici u~a­t brzo i efika­sno od povozra­snite kole­gi, a­ ovie pa­k se voodu{eveni od mo`nosta­ svoeto zna­ewe da­ im go prenesa­t na­ pomla­dite.

Paro­vi­ za redakti­rawe. Urednicite mo`a­t mnogu da­ si ja­ olesna­t ra­bota­ta­ i da­ go za­brza­a­t ra­botniot proces a­ko gi podela­t svoite novina­ri vo pa­rovi i im da­da­t za­da­~a­ me|usebno da­ si gi reda­ktira­a­t tekstovite. Isprobuva­j}i go toj metod vo reda­kciski i vo „la­bora­toriski“ uslovi, dojdov do za­klu~okot deka­ novina­rite ponekoga­{ umea­t da­ bida­t mnogu poa­mbiciozni reda­ktori odo{to a­vtori. Site sme vqu­beni vo sopstvenite tekstovi i neka­ko te{ko ni pa­|a­ da­ gi reda­ktira­me. Za­toa­, pa­k, mnogu polesno i podobro gi reda­kti­ra­me tu|ite tekstovi. Zo{to toa­ da­ ne se iskoristi?

Rabo­ta vo­ vremenski­ tesnec. Novina­rite se na­u~eni na­ odredena­ dina­mika­ na­ izvr{uva­weto na­ nivnite ra­botni za­da­~i. Vo dnevnite vesnici, na­ primer, novina­rot voobi~a­e­no za­da­~a­ta­ ja­ dobiva­ izutrina­ i ima­ obvrska­ do docnite pop­la­dnevni ~a­sovi da­ go preda­de svojot tekst. Seka­ko deka­ ne zboruva­me za­ nekoja­ pregolema­ udobnost, no neosporen fa­kt e deka­ koga­ ne se pod pritisok na­ rokovite, lu|eto svoeto vre­me go ra­spredeluva­a­t nera­ciona­lno i neodgovorno ­ se gubi vreme vo nepotrebni ra­zgovori, vo piewe ka­fe i sli~no, a­ potoa­ ra­bota­ta­ pa­k se za­vr{uva­ vo posledniot ~a­s pred rokot. Za­toa­, po`elno e novina­rite­po~etnici da­ se obu~uva­a­t svo­ite za­da­~i da­ gi izvr{uva­a­t vo strogi rokovi. Pritoa­ na­sto­juva­jte tie rokovi da­ bida­t {to pona­pregna­ti, bidej}i novi­na­rite treba­ da­ se na­vikna­t da­ ra­bota­t vo uslovi na­ `estok pritisok. Vpro~em, ta­ka­ ra­bota­t mnogu poodgovorno, pobrzo i pokva­litetno.

Rabo­ta vo­ grupa. Ia­ko sta­nuva­ zbor za­ metod {to odgova­ra­ pred s# za­ semina­ri i za­ ra­botilnici, ponekoga­{ e mo{ne polezno toj da­ se primeni i vo reda­kciski uslovi.

Bidi novinar176

Koristej}i displej­pro`ektor, na­ primer, trenerot i nego­vite pomla­di kolegi bi mo`ele za­edni~ki da­ strukturira­a­t vest, za­edni~ki da­ go na­pi{a­t lidot i pa­tem da­ ra­zgova­ra­a­t. Treningot na­ toj na­~in e polezen. No, izbegnuva­jte grupna­ ra­bota­ {to go za­ba­vuva­ i go uslo`nuva­ redovniot ra­boten proces.

O­sno­vajte mento­rska pro­grama. Mentorstvoto e odli­~en na­~in da­ se ra­zvie {iroka­ mre`a­ na­ eduka­cija­ vo reda­­kcija­ta­. Izberete nekolku iskusni novina­ri od reda­kcija­ta­ i dodelete im ja­ za­da­~a­ta­ da­ bida­t mentori. Sekoj mentor }e vodi nekolku pomla­di kolegi. Negova­ta­ za­da­~a­ e da­ gi obu~uva­, da­ im gi prenesuva­ svoite zna­ewa­, da­ im poma­ga­ vo sekojdnevna­ta­ ra­bota­ i da­ gi na­so~uva­. U{te podobro e a­ko mentorite prethodno bile podlo`eni na­ intenziven trening, i sa­mite da­ se obu~a­t, za­ {to podobro da­ odgovora­t na­ svoja­ta­ za­da­~a­.

U­redni­k vo­ senka. Dobriot novina­r mora­ da­ na­u~i da­ ra­zmisluva­ ka­ko doba­r urednik. Nema­ poednosta­ven na­~in da­ ja­ postigneme ta­a­ cel osven na­ novina­rite, pa­ duri i na­ na­j­mla­dite, povremeno da­ im da­deme {a­nsa­ na­vistina­ da­ bida­t urednici. Ne virtuelni, tuku rea­lni urednici. Duri i gla­v­niot urednik mo`e nekolku pa­ti vo tekot na­ godina­ta­ svoja­ta­ funkcija­ da­ mu ja­ otsta­pi na­ nekoj drug. Sta­veni vo uloga­ na­ urednici, soo~eni so ta­a­ te{ka­ za­da­~a­, novina­rite se odne­suva­a­t mnogu poodgovorno, posveteno i a­mbiciozno.

Natprevaruvajte se. Sekoja­ reda­kcija­ treba­ da­ vovede na­tpreva­ri, odnosno konkursi za­ dodeluva­we mese~ni i godi{­ni na­gra­di za­ na­jdobri novina­rski ostva­ruva­wa­. Na­tpreva­­rite se pottiknuva­~ki. Novina­rite sa­ka­a­t da­ dobiva­a­t priz­na­nija­ za­ svojot trud. Se ra­zbira­, pritoa­ na­jma­lku se va­`ni pa­rite. Na­gra­dite treba­ da­ bida­t skromni, no vnima­nieto i po~itta­ {to mu se odda­va­a­t na­ na­gra­deniot ­ neskromni.

177

PRE­PO­RA­^A­NA­ LITE­RA­TU­RA­

Vo Ma­kedonija­ vo poslednive godini se obja­veni nekolku a­mbiciozni stru~ni truda­ za­ novina­rstvoto. Na­ po~etnicite i na­ poiskusnite novina­ri im prepora­~uva­m so osobeno vni­ma­nie da­ gi prou~a­t doma­{nite na­slovi vo ova­a­ obla­st.

Vo ta­a­ smisla­, bi sa­ka­l vnima­nieto da­ go na­so~a­m i kon dve novi knigi, izda­nija­ na­ Ednogodi{na­ta­ {kola­ za­ novina­r­stvo na­ Ma­kedonskiot institut za­ mediumi, koi se poja­vija­ vo ma­rt 2005 godina­: „Pi{uva­we za­ pe~a­teni mediumi“ i „Pi{uva­we za­ elektronski mediumi“.

Od boga­ta­ta­ stra­nska­ litera­tura­ osobeno gi prepora­~u­va­m trite veroja­tno na­jkorisni knigi {to gi ima­m sretna­to dosega­: „The Newspapers Handbook“ (Richard Keeble, Routledge, Second edition 1998), Basic Media Writing (Melvin Mencher, Colum-bia University, Brown & Benchmark, Fifth edition 1996) i „Modern Newspaper Practice“ (F. W. Hodgson, Focal Press, Fourth edition 1996).

Na­ Internet postoja­t mnogu interesni veb­sa­jtovi od ova­a­ obla­st, pri {to za­dol`itelni se http://poynter.org i http://journalism.org.

178

179

SO­DR@INA­

PRE­DGO­VO­R 5

1 JA­S, NO­VINA­R 9Motivi i predispozicii 10Me|u predra­sudite i rea­lnosta­ 13Novina­rstvoto e loja­lnost kon ~ita­telite 14

2 NE­GO­VO­TO­ VISO­^E­STVO­ ^ITA­TE­LO­T 17Zo{to kupuva­me vesnici? 17Celna­ grupa­ 19Za­pozna­j go svojot ~ita­tel 22Na­viki na­ ~ita­telot 23Fidbek 25

3 [TO­ E­ VE­ST? 27Kriteriumi na­ vrednuva­we na­ vesta­ 28Proda­j mu ja­ vesta­ na­ urednikot 32

180

4 STRU­KTU­RIRA­WE­ NA­ PRIKA­ZNA­TA­ 35Prona­jdi go fokusot 35Principi i modeli na­ strukturira­weto 40Lid 45Drugi elementi na­ struktura­ta­ 53

5NO­VINA­RSKO­ IZRA­ZU­VA­WE­ 57Pi{uva­j gra­ma­ti~ki to~no 57Pi{uva­j ja­sno i ra­zbirlivo 60Pi{uva­j ekonomi~no 65Pi{uva­j dina­mi~no, pla­sti~no i dopa­dlivo 69

6 TA­JNITE­ NA­ ZA­NA­E­TO­T 73Vodewe (kou~ing) 74Soveti za­ podobruva­we na­ stilot 76Reda­ktira­we vo sedum ~ita­wa­ 82

7 GE­NE­RIRA­WE­ IDE­I I ISTRA­@U­VA­WE­ 85Slu~a­jno istra­`uva­we 86Ra­dika­len prista­p ­ mozo~na­ bura­ 90Na­so~eno istra­`uva­we 92

8IZVO­RI NA­ INFO­RMA­CII 95Atribuira­we 95Citira­we i locira­we 98Vidovi izvori 100Procena­ na­ izvorot (verifika­cija­) 102Neguva­we na­ izvorite na­ informa­cii 103

9 TE­HNIKI NA­ INTE­RVJU­IRA­WE­ 107Podgotovka­ za­ intervju 108Umetnosta­ na­ posta­vuva­weto pra­{a­wa­ 112Slu{a­we i vodewe bele{ki 115Fle{­intervju 117

10

VO­O­BI^A­E­NI ZA­DA­^I 119Izvestuva­we vrz osnova­ na­ pi{a­n dokument 119Izvestuva­we za­ govor i izja­va­ 122Izvestuva­we za­ konferencija­ za­ pe~a­tot 124Izvestuva­we za­ miting, protest, {tra­jk 126Izvestuva­we za­ nesre}a­ 128Izvestuva­we od sud 130Izvestuva­we za­ prika­zna­ so dve stra­ni 132Izvestuva­we za­ sportski, kulturen i promotiven na­sta­n 135

11 VO­VE­D VO­ @A­NRO­VITE­ 139Aspektira­we, modus 140Vest 141Izve{ta­j 143Reporta­`a­ 144Prika­zna­ 145Komenta­r 148Intervju 150

12 NO­VINA­RSKA­ E­TIKA­ 153Temelni principi 154Principi za­ po~ituva­we na­ li~nosta­ i na­ priva­tnosta­ 159Principi za­ odbra­na­ na­ dostoinstvoto na­ novina­rot 164Principi na­ libera­lniot novina­r 167

13 TRE­NING 171Sa­moeduka­cija­ 172Trening vo reda­kciski uslovi 174

PRE­PO­RA­^A­NA­ LITE­RA­TU­RA­ 177

181

BRANKO GEROSKI e roden vo 1962 godina, vo Gostivar. Vo 1984 godina dip­lomira na Interdiscip­linarni­te studii p­o novinarstvo vo Skop­je. Od 1984 do 1996 godina raboti vo humoristi~niot magazin „Osten“, vo nedelnicite „Komunist“ i „21“ i vo dnevnite vesnici „Nova Makedonija“ i „Ve~er“.

Vo mart 1996 godina, zaedno so u{te dvajca vode~ki novinari od negovata generacija, go osnova

„Dnevnik“, p­rviot p­rivaten i nezavisen dneven vesnik vo Makedonija. Od osnovaweto do 2004 godina e negov glaven i odgovoren urednik, vo godinite koga „Dnevnik“ stanuva najtira`en i najvlijatelen dneven vesnik vo zemjava. Od 2004 godina do denes e urednik­komentator i kolumnist vo „Dnevnik“.

So obuka i trening na mladi novinari se zanimava od 1996 godina. Vo 2001 godina e eden od osnova~ite i p­re­dava~ na Letnata {kola na Fakultetot za novinarstvo vo Skop­je. Od 2004 godina e trener na Ednogodi{nata {kola za novinarstvo na Makedonskiot institut za mediumi.

Avtor e na p­rira~nikot „Novinarska re~enica“ („Krug“, januari 1998 godina) i koavtor na knigata „Pi{uvawe za p­e~ateni mediumi“ (MIM, mart 2005 godina).