SPECIJALIZIRAN MAGAZIN ZA UGOSTITELSTVO I NEGUVAWE NA UBAVITE NAVIKI

www.barcode.com.mk

www.fb.me/BarcodeMagazine

KAFE

DEKO TO ESPRESO IMATE?

BACK TO BASICS

OSNOVEN PRIBOR ZA JADEWE

PURI

NAJSILEN STATUSEN SIMBOL

HOW NOT TO LIVE

PROLET

BEHIND THE BAR

VISKI

APRI

L / M

AJ 2

013

Arijana Koskarova,dopisnik od SAD

Arijana Koskarova e ko-avtor na prviot urban turistiki vodi Skopje in Style. Diplomec na Fi-

lolokiot Fakultet Blae Koneski i na Univer-zitetot za turizam i menaxment, ie rabotno isku-stvo vo SAD gi vkluuva, prestiniot lanec na resto-rani Cipriani, hotelot Harbor View, kade za vreme na letniot period prestojuva Belata Kua, marketing agencijata Getmeontop i sl. Zboruva 5 jazici i e dobitnik na prestiniot sertifikat za profesionalnost od strana na Belata Kua.

Anxela Stefanovska iMatteo Barbarosa

Skopsko/italijanski kafe-gurua so neviden entuzijazam da ja pro-irat kafe kulturata vo site

ugostitelski objekti vo zemjava. Iskaleni barmeni i baristi vo Italija so diplomi i sertifikati dobieni od INEI (Nacionalen Institut za Itali-jansko Espreso), no i znaajno rabotno iskustvo, denes se uvoznici i distirbuteri na prestinoto italijansko espreso kafe Attibassi preku svojata firma ItaBrend I.T. Skopje.

Contributors

Aneta Korobkina,dopisnik od Moskva

Visoko obrazovan i iskusen profe-sionalec vo oblasta na ugosti-testvoto, hotelierstvoto i turizmot.

Generalen menaxer i osnova na SEK Hospitali-ti Trening i Konsalting. Magisterskata diploma ja ima dobieno kako poesen student na Univerzitetot C. Ritz vo vajcarija, eden od desette svetski top renomirani univerziteti vo ovaa oblast. Rabotnoto iskustvo go steknuva vo razlini zemji niz svetot (Makedonija, Turcija, SAD, vajcarija, Rusija i Indija) na razlini pozicii kako to se: konsultant, servis trener, ketering menaxer, menaxer na restoran, ivent menaxer, kelner, administrator i turistiki konsultant.

Bujar Mua

Poznat kritizer na se i seto, netedeji se pritoa sebe si. Ne-skromno eden od najdobrite gotvai-amateri vo Skopje. Profesionalen izleguva vo grad, momentalno vo

kuen pritvor po svoja voqa. Roden vo Skopje vo esno graansko semejstvo. Arhitekt koj neprekinato raboti kako proektant vo svoeto partnersko studio Megaron vo Skopje, no i avtor i koavtor na nad 100 proekti vo Makedonija i vo stranstvo. Aktivno se bavi so filmska i teatarska scenografija kaj nas i vo svetot, meu drugoto i na filmot Balkan-kan.

Emili Cvetkovi

Qubopitna i ironina, zavisnik od modni vesti i od vino, ivee vee devet godini vo Bolowa kade to magistrira Ekonomija. Raboti kako bajer za butik na visoka noga,

piuva za Off.net, blogira i kako hobi saka da naoa maani i onamu kade to gi nema. Sekoga vo brzawe, sekoga spremna za novi tikli i za proba na nov restoran, uporno se obiduva da naui da gotvi.

Ivana Simjanovska

Ivana Simjanovska e ko-avtor i izdava na prviot Makedonski vinski vodi, vinski entuzijast i degustator. Povee od pet godini bee len na

odborot na prviot Makedonski vinski klub, organi-ziraji degustacii na vina od nai vinarii, promo-viraji ja vinskata kultura vo zemjava. Ima iroko poznavawe od vinskata industrija vo zemjava i ima raboteno kako konsultant za nekolku vinarii i vinski festivali vo Makedonija. Vo 2012, Ivana bee len na internacionalnoto iri na prviot Balkanski in-ternacionalen vinski festival vo Sofija (BIWC 2012) kako edinstven pretstavnik od Makedonija. Ima diplomirano angliski i italijanski jazik i knievnost na Filolokiot fakultet, meutoa, sosema sluajno zaplivuva vo vinskite vodi kade e i denes.

Igor Paemski,dopisnik od London

Magister po hemija educiran vo Velika Britanija koj momentalno raboti kako makedonski kreator na

markata na dolna obleka Yes Master koja e edna od najuspenite mladi brendovi vo svetot. Markata se prodava vo Velika Britanija, Amerika, Belgija, Holandija, Italija, panija, Avstralija i Japonija. Igor sorabotuval so Kim Kardaijan, Dejzi Lou,

Sinia Stankovi

Postzemjotresen Skopjanec, maalski ovek, (za)piuva..., za leb (itaj: ebapi & pivo) zarabotuva kako no-vinar, a vo pauzite napial nekolku

knigi. (Trenirani snita, raskazi, Misirkov, 1987, akomet roman, Matica makedonska, 1997, Zemja na iskriveni ogledala, esei, Matica make-donska, 1998, Balkanski dnevnik esei, Misla, 2001, Lica i opaini intervjua, Kultura, 2005 i Maalski prikaski, kolumni, Prajm info, 2007) ...Zavisnik od nostalgijata...

Ina Mnogu Fina

Devojka to ne znae to saka no znae to neje. Profesionalen hejter nase to e urbana improvizacija.Tenozboruva sarkazam i ironija. Debar

maalka koja vo slobodno vreme trenira Tviter. Dobit-nik e na nagradata za TVIT na godinata za 2012 na natprevarot organiziran od blogirame.mk.

Vangel Burjak

Enigmatiarot vo nego bi rekol deka ako mesto oruja vkrstuvame zborovi ne bi imalo vojni... Humoristot bi rekol deka ako povee se smeeme povee e iveeme... Karikaturistot

vedro go potsea na site nai anomalii... No, ekonomistot vo nego veli deka sepak za da ivee duhovnoto, mora da postoi materijalnoto ...

Skarlet Johanesen, Kira Najtli, arlin Spiteri, Kortni Love, Viktorija Bekam... Neumoren lovec na site novi trendovi vo ugostitelstvoto vo London, redoven posetitel na Haj End lokalite i gotva na koj i Xejmi Oliver mu simnuva kapa.

Marijan Kostadinovski

Ima zavreno Mainski fakultet so nitu eden den sta po strukata. Prvite ekori vo mediumite gi ima ponato vo Studentskoto radio ute

vo dalenata 1992 godina. Migrira vo nekolku lokalni radiostanici, a najdolgo se zadruva voKanal 103 i dve godini vo Radio Ravel. Od pea-tenite mediumi ima sorabotuvano i piuvano za Zrak, Trotoar, Studentski zbor, Grad, Urban magazin, Forum, najesto prilozi za muzika. Urednik e na prviot elektronski medium na make-donski i albanski jazik Sekoj den. Od 2005 godina ja otvora prvata specijalizirana prodavnica za pivo i celosnoto vnimanie go posvetuva tokmu na taa tema, iako ne ja zapostavuva muzikata i ponatamu. Od 2007 godina e struen sorabotnik vo specijaliziranoto spisanie za ugostitelstvo Bar Kod, kade to piuva na temata pivo.

Milena Josifovska

Magister po meunarodno pravo, dol-gogodien rabotnik vo oblasta naEvropski integracii angairana pre-ku UNDP vo Vladata na RM. Oigled-

no e deka ima najmalku profesionalni dopirni toki so ugostitelstvoto, no ako treba da izbereme dopisnik koj e od drugata strana na prikaznata toa e definitivno Milena. Ima najdobar talent vo unikatno svoj stil da gi elaborira standardite na ugostitelstvoto, da kritikuva so argumenti i da sugerira promeni koi zvuat lesni kako pesna. Za sebe veli deka ima ute nekolku raboti da zavri vo ovoj ivot za potoa da stane sopstvenik na restoran. Koga ja itame, sfaame deka sonitata se opravda-ni. Meu drugoto, blondinka i mnogu dobar ovek!

Radmila Dimovska

Doktor koj prv diplomiral vo vo svojata generacija so najvisok prosek, so zavrena specijaliza-cija po ortodoncija i magisterium

od oblasta na multidisciplinarniot menaxment na rascepite, doktorat koj sledi, objaveni nad 100 trudovi, studiski prestoi i obuki niz ce-liot svet, navleguva i vo tajnite na anti-aging me-dicinata, estetikata i laserskata stomatologija. Piuva za Bar Code, Nova Makedonija, COSMO, Bebe magazin, 24 asa zdravje... len e na delov-niot sovet pri univezitetot American Colledge Skopje, ADA- amerikanskata asocijacija na stomatolozi, Svetskoto zdruenie za anti-aging medicina, Evropskoto zdruenie na ortodonti itn... len e Rotari klubot Kamen Most-Skopje. Raboti vo privatnata stomatoloka ordina-cija KRUNA MS uspeno balansiraji meu etirite najvani potrebi: da ivee, da saka, da ui i da ostavi traga.

Filip Arnaudov

Eden od osnovaite na Zdruenieto na Barmeni na Makedonija i pot-pretsedatel na istoto. Osnova iinstruktor vo BARevolution Cen-

tarot za Obuka na Barmeni. Eden od osnovaite na Cocktail Room prviot Mixology Bar vo Makedonija. Organizator na site dosegani prvenstva na Barmeni vo Makedonija, ZBM Barmenska Liga 2010 i 2011, Bacardi Macedonia Flair Open 2011. Uesnik na povee meunarodni natprevari vo klasino spremawe na kokteli i vo flertending. Pobednik na prviot Marie Brizard Cup vo Makedonija 2010 i uesnik na Svetskiot Marie Brizard Cup 2010 vo Bordo Francija. Kreator na prviot Makedonski koktel Belegzija.

Caci Pakovska

Ute eden neumoren kritiar na seto nema stil vo zemjava. So dolgo-godino iskustvo po mediumite, od2010 hrabro nastapuva na makedon-

skiot moden pazar so lansirawe na sopstvena modna marka - Stilisimo. Prethodno, na nekolku navrati so svoite pionerski ekori vo modniot biznis se pokaala i kako uspeen biznismen.

Nikolina Stojanova

Preveduva vo proces na podgo-tovka na doktorat od oblasta na kom-parativnata knievnost, no pred sequbitel na muzika izlobi i se-

kakvi drugi nastani koi go pravat Skopje urbano mesto za iveewe. Strelec so Vodolija... neumoren urban skita po ulici... qubitel na ankovi.

PuriPuri, eden od najsilnite statusni simboli

How not to liveProletta e na pragot i ostanatite traumi od detstvoto vo forma na esej po makedonski jazik

Back to basicsVidovi pribor za jadewe

Hranata od drug agolHrana i religii

Made in ItalyEden zalak Bolowa

Vinoai za vino

NeobinoPivo so udni sostoji

KafeDeko, to espreso imate?

StilissimoNa to da gi potroite svoite milioni, a pritoa da ne liite na Skroevi od Istona Evropa

Pred da se vrabotite vo ugostitelski objektto e me praaat na intervju?

Vinski oblestiBordo - umetnosta na meaweto

Bife nostalgijaBalansirawe

09

14

17

20

22

26

30

32

50

36

40

38

44

54

48

59

49

34

64

sodrina

Behind the barSe za viski

Behind the barScotch Whisky Cocktails

Za prv pat vo MakedonijaNedela na restorani 2013

Bonus trackSvadbi

LifestyleHrana protiv stareewe

HoteliTaleon Imperial Hotel-Sankt Petersburg

PivoIstorijata na pivarstvoto

Nie to sme od ovie prostori ja sakame proletta. Ja obouvame. Od strana gledano, kako da vodi-me dvoen ivot. Edniot vo zima, a drugiot koga e potoplo. Kako da sme podvoeni linosti, jas sepak bi rekla - meteopati, ili moebi samo osetlivi na nadvorenite faktori. Ako ne praate nas, koi se zanimavame so temite na ugostitelstvoto, e vi kaeme deka toa se doli na otvoraweto na letnite terasi, na letnata obleka po ulicite i na pogolemata dolina na denot. Nekoi od moite sorabotnici, vo ovoj broj, preku svoite tekstovi, veselosta, da ne kaam seirot, ja pronajdoa vo svadbite, godininite od maturskite i verskite praznici. Site priini se legitimni, a zgora na toa i faktot to dvajca od naite sorabotnici dobija prinova (estitki do Aneta i do Filip od celiot tim), ne pravi da se uvstvuvame ute poradosni. Vo celata taa radost, za da ne izleze deka sme samo oputeni i neseriozni, reivme vo ovoj broj da se navratime na osnovite. Na onie temi so koi zaponavme na poetokot... isto da se potsetime. Se zanimavavme so osnovniot pribor za jadewe, so osnovite na vinskata kultura, intervjuata pred da se vrabotite vo ugostitelstvoto, zdravata no i pomrsnika hra-na, statusnite simboli bez koi ne se moe, istorijata na pivoto i so najosnovnata katego-rija na alkoholni pijaloci - viskito. isto onaka, da si povtorime, za da ja zdrime kredibilnos-ta na lue koi go razbiraat ugostitelstvoto. Vo meuvreme, dodeka da poneme da se alime na visokite temperaturi, e uivame vo sonceto, cveiwata i dolgiot den, ekaji go mirisot na lipite vo Skopje, koga otprilika, e izleze i sledniot broj na Bar Kod.

UVODNIK

IZDAVA

BAR CODE Skopje

ADRESA

Franklin Ruzvelt br. 14, 1000 Skopje

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Radmila Pavlovska

REDAKCIJA I SORABOTNICI

Bujar MuaDarko AngeleskiIgor Paemski Marijan KostadinovskiRadmila Pavlovska Angela StefanovskaMateo BarbarosaRadmila DimovskaCaci PakovskaMia KostovskaVangel BurjakovskiNikolina StojanovaAneta KorobkinaArijana KoskarovaSinia StankoviMilena JosifovskaFilip AraudovEmili CvetkoviIvana SimjanovskaIna Mnogu fina

GRAFIKA PODGOTOVKA I PEAT

ars LAMINA, Skopje

www.barcode.com.mk inf o@barcode.com.mk

impresum

72013 april-maj

facebook.com/VigorMK

WOW! . . , . , !

Badel 1862 AD Skopje organizira besplaten edukativen trening za barmeni za podobruvawe na vetinata na prigotvuvawe kokteli so sled-nive termini:

Za uesnicite sleduva Uverenie za uspeno sovladana edukacija. Za povee informacii sledete n na

www.badel1862.com.mkhttps://www.facebook.com/Badel1862MKwww.facebook.com/VigorMK

STANI KOKTEL MAJSTOR!

GradBitolaStrumicatip

Densredaetvrtokpetok

Datum i as3.04. 13:00 4.04. 13:00 5.04. 09:00

puri

Znaete, koga e vlezete vo zatvorena prostorija, dimot na purite moete vedna da go zabeleite. Toj e onoj debel i gust ad od koj vi se vrti vo glavata i koj go prepoznavate od 10 metri razdaleenost. Skoro da ne postoi ovek na planetava koj ne moe da go prepoznae toj ad, specifien po negovata aroma i gustina. No ima i ute eden moment, nikoj ne mu zabeleuva na puaot na puri. Ednostavno, so takov ovek nikoj ne se zameruva. Zoto? Zoto pueweto puri ne e ednostaven in na inhalirawe nikotin i zadovoluvawe na sitno-puatelskite apetiti. Pueweto puri e mnogu povee od toa, pa taka, toa govori ne samo za statusnata poloba na onoj koj gi konzumira, tuku govori i za negovata maestvenost, za negovata mo i kontrola, za negovata sposobnost da se spravuva so situacii i izdava naredbi. Tekiot dim od purite, slui i za privlekuvawe, i za prewe i falewe, no i za potvrda na karakterot ili virilnosta na onoj vo ija raka se naoa purata. Ottuka purite bile vo centort na igrite na mo - Tito dobivae puri na podarok od Kastro, a skoro i da ne postoi slika od Al Kapone na koja toj ne dri pura. Tie od sekoga bile zatiten znak

na posebna klasa lue, ne sekoga so vistinskite moralni vrednosti, no sekoga kako lue koi imaat ogromna mo na raspolagawe - mafijaki bosovi, generali, pretsedateli na dravi, temperamentni umetnici.

Osnovna anatomija

Motaweto pura ne e ednostavna rabota. Toa se sostoi od temelno poznavawe na strukturata na purata kako i od umenosta da se zavitka dobro. Nie nema da odime vo golemi detali okolu sostavnite delovi na purata, no sepak eden opt pregled ne e na odmet. Imeno, taa moe da se podeli vo nekolku funkcionalni delovi vo odnos na dolinata i dlaboinata. No gledano vertikalno, purata se sostoi od kapa, telo i stopalo (cap, body and foot). Kapata, ili vrvot od kade se povlekuva ima lesno pristaveno pare tutun, sekako zalepeno so priroden lepak. Taa spreuva purata da se odvitka. Teloto e glavniot del od purata, koe se sostoi od tri glavni sloevi. Ovie sloevi se ute poznati i kako fileri, i pretstavuvaat kupita suvi listovi tutun. Meavinata na ovie fileri e iskluitelno bitna bideji od nivnata kombinacija zavisi aromata i specifiniot vkus. Ova vo industrijata na purite e poznato kako ,,blend ili spoj, meavina. Kolku povee masla ima vo ovie listovi tolku posilna e purata odnosno taa e pomalku suva.

Piuva:

Nikolina STOJANOVAPiuva

eden od najsilnitestatusni simboli

Puri,

2013 april-maj 9

puri

Kako zaponuva prikaznata so purite?

Purite imaat dolga istorija od 2000 godini. Folklornite veruvawa vo centralna Amerika kauvaat deka praktikata na motawe listovi tutun i nivno puewe poteknuva od tamonite stari civilizacii kako na Maite i Actekite. Se smeta deka tutunot e voveden vo Evropa so panskite osvojuvawa na noviot kontinent. Konkvistadorite sfatile deka lokalnoto naselenie se slui so primitivno smotani cigari koi isputaat gust i debel ad, so posebna aroma. Taka, pueweto svitkani listovi tutun ponuva poleka da se iri vo panija i Portugalija, a podocna i vo Francija, blagodarenie na francuskiot ambasador vo Brazil, an Nikot, po kogo i aktivnata sostojka go dobiva imeto. Vee vo 17ot vek, Amerika ponuva da odgleduva tutun, najprvo poradi lukrativnata monost za trgovija so nego. Do sredinata na 16ot vek, reisi cela Evropa bila zafatena od modata na puewe tutun, cigari i puri, bideji se smetalo i deka inhaliraweto na adot imalo lekobni moi. Vee vo 19ot vek, purite se istaknuvaat kako beleg na viskoite stalei, pa dekadentnite Evropjani ponuvaat da smisliuvaat sekakvi monosti da ja dobliat ovaa navika do bogatite troai. Luksuznite vozovi se opremeni so kupea za puewe isto kako to vo skapite hoteli i restorani se ureduvaat posebni saloni kade prvenstveno maite moat da uivaat vo ovaa porona navika. Vo ovoj period se voveduva i navikata na puewe puri po veera so dobra aa kowak ili porto.

Denes, tutunot za proizvodstvo na puri raste vo nekolku zemji na svetot kako to se Kuba, Brazil, Honduras, Dominikanska Republika, Nikaragva, Kamerun, Indonezija, Meksiko, Filipinite i istoniot del od Soedinetite Amerikanski Dravi. Se ute se smeta deka najdobri puri se proizveduvaat vo Kuba, iako po amerikanskoto embargo, poveeto od niv gi prefrluvaat biznisite vo drugi dravi kako Dominikanska Republika i Honduras. Sepak, spored mnogumina eksperti, najdobriot tutun seute raste na Kuba, a tamu se naoaat i vistinskite majstori na vitkaweto, koe spored nekoi, e ogromen faktor vo celokupnoto puako iskustvo. Nekolku kriteriumi se bitni vo izgotvuvaweto na dobra pura, i ocenuvaite na istite se isto tolku seriozni i ceneti kako i onie koi ocenuvaat razlini tipovi vina. Znai, vo sluajot na purata, geografskoto poteklo e isto tolku vano kako i vo sluajot na sortnite vina. Povata, kako i mineralite vo nea se sostojkite koi go davaat osnovniot beleg na purata. Ocenuvaweto na purata zaponuva na vizuelno nivo - kvalitetot na obvivkata e neto to moe vedna da se zabelei bideji taa se pravi od prirodni listovi specijalen tutun (vo ponovo vreme, so masovnoto proizvodstvo na puri, obvivkata na purata moe da bide i od vetaki materijal). Ponatamu, purata se ocenuva i spored bojata na pepelta i spored toa dali pepelta se dodruva na nea ili paa. Tradicionalnite kritiki kauvaat deka bojata na pepelta treba da e svetlo siva duri i bela i deka dobro svitkanata pura nema da dozvoli pepelta da padne duri i otkako e se ispui celata. No, bojata na pepelta zavisi i od sostavot na povata, odnosno dali vo nea sea naoa kalcium ili fosfati. Postojat povi koi ne se tolku bogati so ovie minerali, no sepak raaat visoko kvaliteten tutn. Isto taka, vano e i povlekuvaweto, odnosno

2013april-maj10

dali e toa ramnomerno ili ne, dali e otenato ili se sluuva glatko. Purite moat da imaat razlini stepeni na jaina, a toa ne zavisi od nivnata golemina. Aromata pak se ocenuva spored vpeatokot od prviot i posledniot dim. Ocenkite na aromata se isto tolku elaborirani kolku i buketo na vinoto. Toj dijapazon moe da varira od nena i diskretna aroma, do suptilna, gorka, okoladna, drvenasta, neutralno pikantna, aroma koja potsetuva na kafe, medova aroma, ostra aroma, aroma so miris na kakao, anason, biber, cimet; taa moe isto taka da bide i smolesta, lenikova, zemjena, dlaboka, suva a bogata, ovona ili karamelova... Kvalitetnata pura sogoruva bavno i izednaeno, ima kompleksna aroma i ostava prijatno, nepovtorlivo iskustvo vo usnata uplina.

puri

Legendi

Svetot na luksuzot i statusnata mo sekoga bil obvitkan so misterii ili urbani legendi. Taka, i svetot na purite krie interesni anegdoti i prikazni. Eden od najgolemite mitovi vo vrska so purite, i toa so kubanskite, e deka vo ovaa ostrovska zemja, purite se motaat na bedrata na mlada i raskona devica! Slikata koja mnogumina si ja krojat e deka dodeka go sobiraat tutunot na vreloto sonce, tie motaat puri na nivnite bronzeni ispoteni butini. No ova ne e tono, povee e marketinki trik otkolku iva vistina, bideji e navistina teko da se smota to bilo tokmu na toj del od teloto. Tono e od druga strana, deka kubanskite ,,rolai se smetaat za najveti pa mnogu eminentni proizveduvai na puri naemuvaat majstori tokmu od ovaa zemja.

Sekako, nieden moden izraz ne bi bil celosen dokolku ne e propraten od cel asortiman modni dodatoci. Kako to e vano golemite kolekcii vina, kowaci i likeri da bidat soodvetno i luksuzno uvani, taka i poseduvaweto paleta puri ja povlekuva istata odgovornost kon estetikata vo uivaweto. Kolekcijata puri ne vredi nito bez prethodno izrabotenite kutii vo koi soodvetnata temperatura i vlanost na vozduhot se tono odredni i simulirani, bez elegatno obraboteni seai za gorniot del na purata, bez unikatno dizajniranite pepelnici. Doaame do zakluokot deka purite se cenat, uvaat i obouvaat kako to enite si go uvaat i miluvaat nakitot ili skapite krzna. Pepelnicite i futrolite za puri ja imaat istata cel i obeleje kako konite rakavici ili skapite privezoci.

Drugata interesna prikazna e vrzana so linosta na edna od najgolemite figuri vo amerikanskata istorija, imeno so onaa na Xek Kenedi. I slednovo, e iva vistina. Site znaat deka golemiot XFK bil strasten qubitel na puri i toa na brendot H. Upmann Coronas osobeno, pa taka, pred da go vospostavi famoznoto embargo na Kuba, mu dal naredba na negoviot sekretar za javnost, Pjer Selinxer, den pred nastanot, da nabavi 1200 pariwa od niv.

2013 april-maj 11

puri

Neverojatno, no kubanskite puri ja imaat tokmu taa fatalna mo. Toj duri i sakal da gi izostavi purite od embargoto, odnosno da go prodoli nivniot uvoz. No vakvata inicijativa ne bila prifatena, bideji tutunarite od Tampa (Florida) se sprotivstavile. Ova bilo istovremeno dobro i loo, bideji kubanskite puri ne bile konkurentni na amerikanskiot pazar, no loo, bideji nemale vee dostapnost do kvalitetniot tutun od Kuba.

Eden od pomarkantnite likovi koj se vqubil vo kubanskite puri bil Vinston eril, koj dool vo kontakt so niv vo 1895 god, koga vo tek bila kubanskata vojna za nezavisnost od panija. Ottoga, eril, sekoga bil zabeleuvan so pura vo raka. Lueto koi rabotele so nego, zboruvaat deka moel da ispui i do 7 puri vo tekot na denot. Negovi najomileni bile brendovite Romeo i Xulija, i La Aroma de Cuba koj sega ne postoi. Sekoga imal 3000 do 4000 puri ,,na lager, skladirani vo posebna prostorija do negovata rabotna soba. Fidel Kastro e isto tolku sinonim za Kuba kako i purata vo negovata raka. Po 44 godini puewe vee bil primoran da se otkae od niv vo 1985 god, poradi bolest. esto izjavuval vo javnosta deka seute sonuva kako go vovlekuva dimot od negovite omileni Cohiba Corona Especial. Poznatiot pisatel Mark Tvejn moebi go nosi rekordot za najmnogu ispueni puri vo tekot na denot - 22 bile normalna cifra, a znael i da pretera duri i so 40. Famozno izjavil deka: ,,Ako pueweto e zabraneto vo rajot, toga jas ne odam tamu. Eden od najmonite lue vo Amerika, Al Kapone, koj vo 1920tite kontroliral se, od prostitucija, nelegalno kockawe i verc so alkohol, ne odel nikade bez svojata pura, pa duri ni na denot koga se zboguval so slobodata, faten od strana na policijata vo 1932 god. Tatkoto na psihoanalizata, Sigmund Frojd e eden od mnogute strastveni puai. Ponal da pui na 24 godini i uival vo otprilika 20 puri dnevno. esto izjavuval deka ne moel da raboti bez da ima zapaleno pura i

deka ,,pueweto e edno od najgolemite zadovolstva vo ivotot. Sigurno dosega vee pomislivte i na Tito, i na Alfred Hikok i na koj se ne, no edno e sigurno, site ovie likovi imaat neto od to moe da pouvstvuvate blagi mornici po grbot.

Sepak, vo rodnoto mesto na najpoznatite puri vo svetot, purite imaat sosema druga vrednost. Na Kuba, purite se del od nainot na ivot. Tamu tie ne se predodredeni samo na visokite sloevi i ne se uvani vo posebno izraboteni kutiii. Tamu, isto taka ne e nevoobiaeno da se vidi ena da uiva vo niv, nezavisno od nejzinata ubavina, vozrast ilioptestvena poloba. Se ini deka decata se uat da vozat toak i da puat pura. Tie se sostaven del od lokalnite religiozni kultuovi i praktiki, a adot od purata se doivuva kako mono sredstvo vo ritualite na proisutvawe na duata i udovo-luvawe na razlinite svetci. Paradoksalno, Kuba eedno od retkite mesta vo svetot, kade purata e obe-leje na narodot, a ne na visokata klasa, na nivnata kultura i na nainot na koj taa kultura se oddruva.

Kontroverziite i polemikite okolu ovaa skapa i specifina navika se mnogubrojni. Moralnoto praawe zoto samo oderedena klasa lue moe da gi uiva e edno od onie praawa koi so sebe povlekuvaat mnogu maniri a malku moral. Ostanuva oigleden faktot, deka onoj to saka da ostane zabelean, to saka da impresionira i dominira, zadolitelno dri zapalena pura vo rakata, bez razlika dali toa bil Tito ili Frensis Ford Kopola. Izvivaweto na debeliot ad odi raka pod raka so kreiraweto uspena legenda i impresiven imix. Nema ovek koj vlegol vo svetot na legendite, a bez pritoa da ne uiva vo pueweto puri... Pomodarstvo, porok, navika ili imix, ima neto povee od oiglednoto vo mrzeliviot dim i tekata aroma, to isto kako delikatnite vina i eksperimentalnite kujni, e bide tajna koja samo visitnskite poznavai znaat da ja odgatnat.

2013april-maj12

how not to live

Proletta e na pragoti ostanati traumi od detstvo

vo forma na sostav pomakedonski jazik

Proletta vo Skopje e super. Ne moram da se stiskam vee vnatre... aloj - kapi - kaputi i slino, nitu da se mrznam nadvor za cigara. Po stoti pat si vetiv deka e prestanam da puam i uspeav. Gi ostaiv cigarite. Sea pripaluvam samo so prvo kafe, posle jadewe, so alkohol, pred spiewe, posle seks i koa mi se pui. Na prolet se otvaraat terasite po kafii. Se e poveselo, povee lue se budat od zimskiot son za da vlezat vo proleten film.

14 2013april-maj

how not to live

Nekolku pravila za proletta:

1. Dokolku ima vo tekot na izminative meseci kupeno nova kola, daj boe xip, toga mora da jaisparkira pred kafi na etiri migavci za si-te da ja vidat. Voedno ako si fraeroa od ovek, ostavi si ja na trotoar vo Debar Maalo, poto pla-awe parking e tu mejnstrim. to povee ja bloki-ra ulicata toa povee ni kauva deka si gradska faca, dont giv ap. Ovie lue pijat Viski, narauvaat so nae za mene!

2. Od Februar odi vo Teretana? Pa toa e monost vo April da oblee rambovka i ne se plai od nastinka ne moe ti niko nita. Dvieweto e dobro izvebano na ogledalo, nito tuka ne e sluajno. Racete podignati, nema veze to muskulite ne mu smetaat da gi sputi. Vo kafi se vlaga strogo so telefon na uvo, kakov fraer si ti ako ne te baraat da te praaat kaj si brat i o da ti naprai mama za ruek? Ovoj tip na prezgodnotii se druat samo so maki poto imaat tolku jak muabet to niedna ena ne e tolkav mazohist za da im posedi na masa. Pijat alkohol, kako i sekoj drug vrven sportist.

Ako se epten vlezeni vo film i pura pripaluvaat. Obino tie nemaat izlaz naveer.

Piuva:

Ina MNOGU FINA

3. Dnevni sostanoci vo kafi. Sumite na fakturite se zgolemuvaat dokolku na sosednata masa sedat devojiwa na pauza od fakultet. Nekoi delovi se podepnuvaat, a vrv na muabetot e da ne spomnu-vam imiwa. Pijat espreso - kratko i kisela voda.

4. Za enite koi oslabele celi 2 kila od Nova godina navaka, sega e vremeto da obleat mini. Na dnevno kafe so tikli doaaat samo tie to se dojdeni na ednodnevna ekskurzija vo Xambo. Omilen proleten autfit mi e manekenka da budem, onie koi preku den izlagaat vo maica so print ifarmerki, so tiklie. Ne e nafenirana ama ima minka poto nekako nekade ima proitano deka toa e keual. Veernata varijanta e fustane ro-dila me majka da budem pevaqka i najstranoto - animal print helanki. E tuka oite mi paaat vo depresija! Zadolitelno se vadi telefon i se slika, se postira na FB vedna, obavezno se ekiraat vo kafiot i istite tie to se na masa si komentiraat pod slikata: gazimeee, maci top si kis4e, najboqa si i sl.

5. Sekako, proletta gi najavuva i ednodnevnite ekskurzii vo Solun za giro i frape pokraj moreto. Epten ako si izik se slika so aa od Starbakso i esa od Zara. Strogo odi vo Kosmos poto Siti mol e tu last sizn.

6. Proletta ja sakam deka se polni patekata po-kraj Vardar. Daleku od soobraaj i naporni lue. Tamu e super, najubavi mi se onie koi traat na-minkani so obetki alki, i maika so dekolte za bronhopnevmonija.

Zakluok - Se na se, go sakam Skopje i go sakam Debar maalo vo prolet. Detstvoto vo park i Leninova vo kotaniwa. Prajsles.

2013 april-maj 15

Laika za espreso(10 cm) Zemajki vo predvid deka akata i tawireto se mali, za da ne dojde do prevrtuvawe na akata ili paawe na laikata, ovaa laika se koristi samo koga se slui espreso ili tursko kafe.

Laika za aj/kafe(12-15 cm) Ovaa laika se koristi koga se slui aj/kafe ili nekoj drug vid na topol napitok kako na primer toplo okolado, kakao. Vo mnogu restorani ovaa laika se koristi i kako desertna laica.

Univerzalna laica (17-20 cm) Univerzalna laica se koristi za nekolku vidovi jadewa, supa, pasta, glavno jadewe.

Laica za supa (17-19 cm) Ovaa laica se koristi iskluitelno za jadewe supa.

Laica za laden aj(19 - 22 cm)Laica za laden aj se koristi za meawe na ledeni pijaloci koi se sluat vo visoka aa. Isto taka ovaa laica se koristi kako desertna koga se slui sorbet ili sladoled.

Laica za maslinki(18 - 23 cm)Ovaa laica se koristi za posluuvawe maslinki koi se servirani vo visoka tegla.

Laica za senf(10 - 12 cm)Ovaa laica se koristi za sluewe senf ako istiot e postaven na masata vo visok sad. Ovaa laica se koristi i za sluewe i na drugi dodatoci (keap, majonez itn) ako se poslueni vo visok sad.

back to basics

Zemajki vo predvid deka poveeto od nas doma koristime pribor za jadewe - no, laica i viluka no i faktot deka iveeme vo pod-nebje kade najpoznata hrana vo restoranite e skarata, ne bi seiznenadila deka mnogu lue ne bini znaele deka postojat razlini pribori za razlini jadewa. Vo ovaa statija e se zapoznaeme so priborot za jadewe koj se koristi vo svetot za najrazlini jadewa. Sepak treba da znaete deka so raz-vivaweto na tehnologijata i mo-derniot dizajn mnogu od pribo-rite bi gi sretnale so malku poinakov dizajn i koristewe, no ovde e gi spomeneme osnovnite koi eve povee od deset godini vo ovaa industrija gi sreavam postojano.

Piuva:

M-r Aneta KOROBKINAdopisnik od Moskva

Vidovi priborza jadewe

172013 april-maj

Viluka za torta(15-17 cm)Desertnata viluka se koristi koga se sluat pomeki deserti. Ednata strana od vilukata e kako mal no, so to pomaga vo gostinot da go presee desertot na mali pariwa. Zavisno od stilot na restoranot, desertot moe da e posluen so nekolku pribori. Samo laica, samo viluka ili so laica i viluka. Kako i da e ovoj pribor e bide servi-ran na masata nad tawirot.

Viluka za jastog(15-17 cm)Dosta tenka viluka koja se koristi za vadewe na mesoto na jastogot od negovite tenki koski. Obino koga se slui jastog,se servira i instrument za krewe na koskite, neto slino na orevokrakiot instrument kaj nas.

Viluka za maslinki(12-17 cm)Ovaa viluka se koristi koga na masata se servirani maslinki bez koski.

Viluka za ostrigi(12-17 cm) Ostrigite vo poveeto sluaevi se sluat otvoreni na polovina, zatoa to se dosta teki za otvarawe. Edistveno ako ima nekakvo ou, tie moe da bidat otvoreni pred gostite ili samite gosti da probaat da gi otvorat koristejki no.

Viluka za polavi(15-17 cm) Vilukata za polavi e dosta koristena vo Fran-cija, zatoa to polavite se del od Francuskata kujna. Ovaa viluka se servira vo pridruba na instrument za drewe na polavite, neto vo sti-lot na kleti koi se drat vo levata raka a so vilu-kata vo desnata se vadi polavot od kolkata.

Viluka za kompiri Ovaa viluka slui za servirawe na peeni kom-piri, koga se postaveni vo centarot na masata. For-mata na vilukata e dosta komfortna da se poslui kompirot bez da se raspadne na pariwa

No za stejkovi(20-22 cm) Ovoj no se postavuva na masata koga gostinot e naraa stejk. Noot e ostar i lesno go see mesoto.

No za puter No za puter se koristi za da se namaka puterot na leb. Isto taka ovoj no moe da se koristi za makawe xem.

No/Viluka za sireweOvoj predmet ima dve funcii. Ednata e da se pre-see pogolemo pare sirewe poslueno na tawirot za sirewe a vrvot so tri zabci slui da se podigne preseenoto pare i da se poslui vo tawirot na gostinot.

No za ovojeNo za ovoje se koristi za seewe obino na por-tokal, citron i drugo citrusovo ovoje.

No i viluka za predjadewe(18-20 cm) Noot i vilukata za predjadewe se malku pomali od onie za glavno jadewe i obino se koristat za topli ili ladni predjadewa kako i za salati. Zavisno od toa kolku i kakvi predjadewe se na me-nito, ponekoga se sluuva da ima servirano dva seta no i viluka

No i viluka za glavno jadewe(20-22 cm) No i viluka koi se koristat za glavni jadewa, no ne za riba ili stejkovi.

No i viluka za ribaSeiloto na noot e malku potenok od obien no, zatoa to ribinoto meso e mnogu polesno za seewe.

back to basics

18 2013april-maj

hranata od drug agol

Hinduizam

Hinduizmot e tretata najrasprostraneta religija i taa tolku mnogu vnimanie obrnuva na ishranata, to duri i ja narekuvaat religija na kujnata. Hindite veruvaat vo povrzanost na ivoti, tie ne jadat meso ili pak hra-na koja podrazbira odzemawe na neij ivot. Karmata e duhoven tovar koj go akumulirame ili isputame vo tekot na naite ivoti i zatoa jadeweto meso e vsu-nost jadewe na neija dua. Imaji ja predvid ovaa logika, poveeto hindi se voglavno vegetarijanci. Oso-bena e zabranata za govedsko meso bideji se smetaat za sveti ivotni. Alkoholot, lukot i kromidot se izbeg-nuvaat bideji se smeta deka go popreuvaat duhovnoto prosvetluvawe. Postojat strogi pravila za podgotovka na hrana. Nivnata kujna e kombinacija od intenzivni i posuptilni vkusovi. Kumin, koriander, umbir, asa-fetida, afran, kari, kokosovo mleko... se veli deka

HRANA I RELIGII

eden obrok treba da sodri najmalku 10 zaini. Naj-popularni jadewa se sabji (zainet zelenuk), samosa (preni testenini polneti so zelenuk), dahl (supa od grav), a orizot i pita lebot se najestite prilozi.

Bez ogled na toa dali ste ateist ili vernik, e priznaete deka verbata ima ogromno znaewe vo eden oveki ivot - od gradewe na identiteti preku utvrduvawe na stil na ivot, pa se do nain na ishrana. Najvana e ulogata na hranata vo kontekst na religioznite obredi i duhovnata disciplina. Postovi, nain na gotvewe, voz-

druvawe od jadewe na odredeni prehranbeni pro-dukti koi se povee tetni otkolku korisni za ove-kiot organizam. Religioznite rituali, ne samo to go definiraat nainot na ishrana tuku imaat i ogromno vlijanie vrz prehranbenata industrija bideji speci-finite potrebi na odredeni verski zaednici moe da pottiknat odredena prehranbena industrija. Tuka ei simbolinoto znaewe na hranata, na primer vo hristijanstvoto ribata e simbol na Isus a jagneto na svetiot duh, vinoto i lebot se krv i meso.

MJPiuva:

20 2013april-maj

hranata od drug agolBudizamBudizmot koj e povee filozofija na iveewe otkol-ku religija ima naini na ishrana koi zavisat od toa koj del od Budizmot se praktikuva i vo koja zemja, no voglavno se praktikuva vo istono aziskite zemji. Vo svoite mnogu ivoti na zemjata pred Buda da se rodi vo oveko telo, toj egzistiral vo razlini ivotni formi. Slino na hinduistikiot koncept za karmata, budistite veruvaat deka bolkata zadadena na drug e se prenese i na tebe. Ottamu i prifaaweto da se bide vegetarijanec koe nekoga odi do tamu to duri se izbegnuva jadewe i na zelenuci koi se zemaat so presekuvawe na korenot kako to se kompir, morkov, i tn. Vo budistikata kujna govedskoto meso, alkoholot i egzotinite zaini se izbegunuvaat. Orizot i nudls testeninite se osnova na obrocite. Se jadat voglavno zelenuci preni i i podgotveni na parea koi se kombiniraat so zaini ili sosovi kako to se soja sos, dai ili kari. Jajcata se konzumiraat redovno, no ne i mlenite proizvodi.

i poit kon onie koi imale pomalku srea. Ona to moe da go najdete na edna muslimanska trpeza se hu-mus, susam, maslinovo maslo, oriz, maslinki, tabule, baba ganu, no nemojte da iveete so pogreniot ste-reotip deka kebapi i doner se muslimanska hrana.

Islam

Muslimanite se edni od prostorno najrasprostraneti-te religii i poradi toa teko e da se kae to e tipien muslimanski specijalitet. Na muslimanskata trpeza e naidete na sosema razlina hrana vo razlini strani od svetot - zemjite od Bliskiot Istok, Banglade, Pa-kistan ili pak vo evropskite muslimanski zemji. No ona to e zaedniko se religioznite normi i obredi koi poteknuvaat od kuranot. Halal i Haram se osnovata na muslimanskite prehranbeni principi i znaat doz-vola ili zabrana za konzumirawe na odredeni pre-hranbeni produkti. Vo zabrana definitivno spaaat svinskoto meso, alkoholot ili pak ivotni koi se ubieni na nesoodveten nain. Ova znai deka ako tie se izmauvani ili pak ako ne bile soodvetno hraneti ne bi smeelo da bidat dozvoleni. Ramadanskite praz-nici imaat ogromno vlijanie vrz nainot na musli-manskata ishrana. Ramadanot e devetiot mesec od lu-narniot islamski kalendar. Postot e obvrzuvaki za sekoj vozrasen zdrav musliman i znai apstinencija od jadewe i piewe od zori pa se do zajdisonce. Duhovno-to znaewe se povrzuva so potrebata za blagodarnost

Judaizam

Evrejskata kujna e kombinacija na povee stilovi na got-vewe koi imaat vlijanija od site mesta kade Evreite bi-le naseleni niz vekovite. Postoi vlijanie od Bliskiot Istok, Mediteranot, panskata, germanskata i istono evropskata kujna. Isto e i so vlijanieto na Evrejskata kujna niz razlini mesta od svetot. Na primer, polneta zelka koja e tradicionalen evrejski obrok e tipina za istona Evropa, falafelot i humusot se tipini za se-koj grki ili indiski restoran. No, ona to e zaedni-ko e unikatniot evrejski stil na gotvewe. Religioznite pravila kako to e Sabatot imaat znaitelno vlijanie vrz nainot na ishrana i gotvewe. Sabatot e sedmiot den od nedelata (spored nivno broewe - sabota) i den na odmor koj bara vozdruvawe od rabotni aktivnosti i posvetuvawe na spiritualnite segmenti. Voglavno se jadat obroci kako to se cholent ili chamin, sporo gotveno meso so kompiri, grav i jamen koe se podgotvu-va denot pred Sabat.

Hristijanstvo

Najteko e da se govori za nain na ishrana koga sta-nuva zbor za Hristijanstvoto. Katolici, pravoslavni ili protestanti, tie se najrasprostranetata religija na geografski sosema razlini strani na svetot i sorazlini istoriski vlijanija taka to denes e mnogu teko da se kae deka voopto postoi tipien hris-tijanski obrok. No ona to e specifino za ovaa re-ligija i sosema razlino od site drugi e to ne postoi zabrana za konzumirawe na odredeni prehranbeni produkti. Tie veruvaat deka da se jade se to e zdravo e sutina na hristijanskata sloboda. Ograniuvawata se nametnati so postovite koi se eden nain da se pos-tigne svesnost za Isusovite maki i postoeweto na bog.

212013 april-maj

made in italy

Vo Bolowa, vegetarijanec bi se ubil, a enite koi veno pazat na sekoj zalak vo tradicional-nite restorani bi se tufkale od gria na sovest.

Za gurmanite e oralen raj.

Prvite godini maki maev so sekakvi nostalgii meu koi najteko mi paaa onie kulinarskite. Vo ovoj period mi bee posebno teko da se boram so polnonite elbi za ajvar i galiko sirewe. No za srea, si go pogodiv gradot.

Bolowa, trpeliva starica, dovolno mirizliva, i mrsna, i zaineta, i neodoliva, malku Balkanska, malku ne... den po den, zalak po zalak, tivko me zgrapi za grlo. Denes ako treba da si go napiam menito za posledniot obrok, toa sigurno e bide pola nae, pola bolowsko.

Ja vikaat la dotta, la rossa e la grassa: mudra, crvena i debela. Mudra zaradi osnovaweto na prviot Evrop-ski Univerzitet, crvena zaradi bojata na zgradite i zaradi poznatiot bolowski komunizam (nekoga i za ova e si napravime laf muabet), a debela pora-

Eden zalak Bolowa

Piuva:

Emili Cvetkovidopisnik od Italija

di golemiot broj na specijaliteti koj go nudi ovaa kujna. I sostojkite koi se upotebuvaat pri gotveweto se prilino debeli: puter, beamel, ragu, testeni-ni od jajca, salo i slini nedietalni yverovi. Deka e crvena, se soglasuvame, deka e pametna, moebi i toa, a deka e debela nema somne. Ova gastronomsko bogatstvo se doli sigurno na Univerzitetot koj niz godinite dovlekal sekakvi lue koi so sebe si gi ponele i sopstvenite tenxeriwa.

Sinonimi za ovaa kujna se testenini od jajca polne-ti ili prazni i svinsko meso. Na prvata lesno se naviknav zato po poteklo sum od familija lebari i izrasnav so jufki i tarana. So vtoroto, i nemam problem.

Simbol na gradot se tortelinite, inspiracija po papokot na Venera. Najgolemata umetnost lei vo obemot i vo goleminata i sudeji po ovie, ne e le-sno da najde - asalni tortelini. Se jadat vo supa od kapone, koj tuka vo Emilija e posebno cenet, ili

22 2013april-maj

made in italy

pak so krem od mleko. I sostojkite za filot so koi se polnat tortelinite se mnogu Emilijanski: svin-sko, parmezan i mortadela koja e rodena tokmu vo Bolowa. Tortelinite se mojata prva qubov i iako mi bee teko da se naviknam da gi srkam i da im ren-dam parmezan, zatoa to, kaj se videlo, si vikav, rendan parmezan vo supa, ostanaa nezamenliv grev za moeto grlo. Denes, zimskite studeni veeri so tortelini vo supa i crveno vino se najubaviot del od denot.

Specijalitetot per eccellenza se taqateli so ragu. Kako to vi kaav, ragu (koe predviduva upotreba na tri vida meso: svinsko, juneko i teleko) vo Bolowa se jade strogo so taqateli. Za ovie posled-nive se veli deka gi izmislil nekoj gotva koj se inspiriral od dolgata kosa na Lukrecija Borxa i za prv pat bile poslueni na nejzinata svadba. Iako izgleda banalno, ne e lesno da najde dobri taqa-teli so dobro ragu koe ne ti ostanuva kako grutka vo stomak. Ama ako se pogodite vo moive kraita, slobodno piete mi, e ve upatam na edno dobro mestence.

Vo restoran, glavnata dilema mi e tortelini ili ta-qateli. Ponekoga biram edno, a namesto desert go narauvam toa to vo prviot krug ispadnalo. Kako uspevam da se dovlekam do doma posle vakvi ga-stro ekcesi, ne me prauvajte. Ama takva sum, bez usul.

Za vinoto, glavno nemame dilemi. Pieme.

I zelenite lazawi se tipini za Bolowa. Za bojata logino se dodava spana pri gotveweto na testoto, a tradicionalniot recept gi saka so ragu, parmezan i beamel.

Da premineme na glavnite jadewa.

Za onie koi se dietalni evergrini imam eden ne-pristoen predlog: bolowska nicla. Ne postoi nito poteko, a ako postoi jas ne sum go probala. Panirana teleka nicla prena vo puter pokrie-

232013 april-maj

made in italy

na so parmezan, natopen leb, pruta i mleen krem. Teka za objasnuvawe, a za varewe nevozmona. Meu ostanatite glavni jadewa poznati se polnetite tikviki koi se sluat so sos od domati i preno ala boloweze, kade ima razni dlaboko preni gre-vovi od meso do zelenuk, ovoje i pren krem. Preniot krem e moe glavno libido. Za srea go nosat vo mali koliini.

Najkoreografskiot del, koga se raboti za glavnite jadewan e kelnerskata kolika so vareni mesa ka-de ima od svinska kolenica, jazik, teleki muskul i svinsko glave, do varena kokoka. Tuka sekoj si ja kroi inijata po svojot ejf.

Da se zablaime:

Gledam sekoga da ostavam malo dupe za desertot i najesto ja biram angliskata supa (so okoladen krem i liker alkermes). Koga imam prilika preprauvam po lue od kade tolku brit ime na metanska torta, no do sega nikoj ne mi ja zadovo-lil qubopitnosta. Ponezabavni se tortata od oriz (jas sum za sutlija) i pinca - suv kola polnet so

xem od kiseli jabolka ili ertozino, za koe e vi zboruvam vo nekoja Boina Stanica.

Pri kraj:

Posle vakvo perverzno najaduvawe i nalevawe, sledi delot kafe i ona to malku narodski i malku selski se vika ubij - kafe, liker demek, za varewe. Za da si go dadete smrtonosniot udar, se zavruva so Vekja Romawa ili Montenegro za da se ostane vo skroz bolowski mud. Posle ova, leka no i so srea.

vino

aite za vino se od bitno znaewe za podobro da go cenite vinoto. Vlijaat na toa kako podobro da ja nabquduvate bojata i podobro da gi pouvstvuvate aromite i vkusot na vinoto.

aite za vinska namena najesto se napraveni od staklo ili kristal. istiot transparenten kristal ovozmouva da se vidi bojata na vinoto i da se zabeleat eventualnite nedostatoci vo istoto. Rano duvanoto staklo e dosta potenko, posebno na ustata od aata, i podobro se nabquduva vinoto za razlika od mainski napravenite ai.

Tradicionalnite ai za vino imaat drka za so prstite da ne ja dopirate samata aa za da se izbegne zgolemuvawe na temperaturata na koja se servira vinoto, kako i da ne se ostavaat otisoci na aata. Denes s povee se popularni ai za vino koi nemaat drka, ne zafaaat mnogu prostor i ne se lesno krlivi kako tradicionalnite.

ai za

Kolku vino da natoite vo aata

Vinoto treba da e natoeno edna tretina od gole-minata na aata. Treba da ostavite dovolno pro-stor vo aata za da moe da go zavrtite vinoto za da se oslobodat aromite. Iskluok e penlivoto vi-no zatoa to ne mora da go vrtite vo aata bideji na toj nain e iseznat meuriwata.

ai za belo vino

aite za belo vino se so dolga drka, pomala zafatnina na samata aa i potesno dno za razlika od onie za crveno vino.

Piuva:

Ivana Simjanovska

vinskanamena

26 2013april-maj

ai za crveno vino

aite za crveno vino se pogolemi, so pogolema zafatnina na samata aa i so poiroko dno za da se ovozmoi aeracija t.n. diewe na vinoto. Dokolku vaiot buxet vi dozvoluva, moe da kupite ai koi se dizajnirani za razlini tipovi vino- na primer, aite za pino noar se razlikuvaat od onie za kaberne soviwon. Goleminata i formata vlijaat na intenzitetot i kompleksnosta na aromite, dodeka formata na ustata go odreduva mestoto kade vinoto e legne na jazikot, so toa vlijaeji na percepcija na negoviot vkus. I veruvajte deka razlinite ai pravat golema razlika vo toa kakov e vkusot na razlinite vidovi vino.

Dekanteri

Neizbeen del od degustirawe na crveno vino se dekanterite koi ovozmouvaat vinoto, posebno ona koe e postaro ili uvano vo bure, da se otvori, za da dojdat do izraz aromite koi so godini bile zarobeni vo ieto.

ai za penlivo vino

aite za penlivo vino se so dolga drka i moe da bidat dolgi i visoki za da gi nasouvaat meuriwata vo kontinurian protok kon vrvot ili pak da bidat vo forma na lale i da se stesnuvaat kon vrvot za podobro da se souvaat odnosno zarobataromite i meuriwata.

ai za desertno vino

aite za desertno vino se mali bideji ovie vina najesto se konzumiraat vo mali koliini.

vino

272013 april-maj

vino Vesti od vinskiot svet

Najava na www.vino.mk

Neodamna, svojata najava ja imae prviot vin-ski veb portal vo Makedonija www.vino.mk pod-dran od spisanieto Wine Spirit.

Se raboti za portal koj e prviot od ovoj vid voMakedonija i ija cel e bide, najprvo, da ja i-ri vinskata kultura vo zemjava kako i da gi sledi vinskite nastani, festivali i saemi vo zemjava i svetot, no i da pomoggne da se promovira make-donskoto vino za polesno osvojuvawe na svet-skata vinska scena.

Samiot veb portal e podelen vo nekolku dela i e im pomogne na vinskite entuzijasti i qubiteli na dobroto vino da nauat povee za osnovite na vinoto i degustiraweto, za makedonskite vina i vinarii, a potoa i za onie od drugite vinski zemji vo svetot, vinskite regioni, vinskiot turizam itn.Interesno e da se spomene deka www.vino.mk voedno e pretstavuva i edna data baza na site makedonski vinarii, i e go sledi nivniot razvoj, ponuvaji so pretstavuvawe na novite vina, ue-stvoto na vinski festivali i saemi, kako i nagra-dite koi tie gi osvojuvaat.

Vinski renik

Aeracija - Poznato kako diewe. Vinoto ponuva da die, odnosno se otvara otkako e stapi vo kontakt so vozduhot i na toj nain gi osloboduva svoite mirisi i aromi.

Aroma - Miris na vinoto. Terminot voobiaeno se upotrebuva za mladi vina (koga mirisot glavno doaa od grozjeto), dodeka terminot buke e rezerviran za starite vina (koga mirisot stanuva pokompleksen).

Dekanter - Sad napraven od staklo ili kristal koj se koristi za aeracija na vino, najesto crveno i postaro, pred toa da bide poslueno. Dekanterite moe da bidat so razlina forma koja ovozuva polesno i pobrzo diewe na vinoto.

Kaberne soviwon e edna od najrasprostranetite vinski sorti vo svetot, od priina to uspeva na razlini podnebja. Najpoznata e kako osnova za vinata Bordo, kade to se mea so Merlo i Kaberne frank. Aromite na ovaa sorta mnogu zavisat od zrelosta na grozjeto za vreme na grozdober. Vinoto dobieno od kaberne soviwon e idealno za zreewe vo dabovi buriwa, bideji drvoto ne samo to gi smiruva prirodnite tanini tuku i aromite na vanila i zaini to gi ima vo drvoto gi nadopolnuvaat prirodnite aromi na crna ribizla i tutun, koi se karakteristini za ova grozje. Ovaa sorta e se povee raspostraneta i vo zemjava.

Pino noar e crvena sorta grozje koja poteknuva od regionot Burgundija. Denes ovaa sorta se odgleduva nasekade vo svetot, a voedno e e edna od najtekite za odgleduvawe. Vinata dobieni od Pino noar se smetaat za edni od najprefinetite vina. Se odlikuvaat so svetlo crvena boja, lesno do sredno telo, aromi na crei, malini, ribizli, do onie na peurki, zemja i koa, so dopolnitelni noti na cimet, karanfile i tutun. Pino noarot dava odlini vina vo Makedonija.

28 2013april-maj

neobino

PIVA SO SOSTOJKI

Piuva:

Marjan KOSTADINOVSKI

SPRECHER MBEGE ALE: Ovonite piva i ne sevee nekoja novost za nas, duri i lino imav pri-lika da probam pivo od banana, no Sprecher MbegeAle e afrikanski stil na pivo koj se prigotvuva so koristewe na banana kako osnovna sostojka vo proizvodstvoto na ovoj stil na pivo koj e mnogu popularen vo Istona Afrika. Sprecher Mbege Alee nefiltrirano pivo koe se podgotvuva vo pivar-nicata vo Viskonsin (Sprecher Brewing Company). Opiano e kako pivo so olta boja i 7% alkohol soglasno so tradicijata se proizveduva i so do-davawe na vistinska banana.

CANNABIS/HEMP: 3/1996god. e datumot koj go promeni svetot! Vo Mart 1996god. Germanija napra-vi nekoi izmeni vo Zakonot za upotreba na narko-tici so cel da ovozmoi odgleduvawe i upotreba na rastenieto EU konop", se razbira vo komerci-jalni celi. Vo maj istata godina se odgleduvale 1500 hektari konop vo Germanija, a kompanijata du-petit Natural Products" poddruvae povee od 50 farmeri vo Germanija i poituvaji go konceptot na tradicionalniot organski nain na podgotovka kako i soodvetna tehnika ekspertiza se ovozmo-

Ovoj serijal go zaponavme pred nekoja godina so temata za najskapi, najsilni i piva so ekstremni vkusovi i etiketi. No fantazijata i elbata zaeksperimentirawe na golemitepivarski majstori ne poznavagranici. Vo ovoj broj prodolu-vame so malo istrauvawe na ovaa tema za piva koi se pravat so nevoobiaeni sostojki. Ne epreporalivo da itaat lue soslabo srce, a dokolku ste od oniekoi esto etaat nadvor od ovienai balkanski granici obide-te se da otkriete nekoja mala mikropivarnica ili pab. e seiznenadite od irokiot kalei-doskop na piva so ekstremno udni vkusovi. Pivata se pre-teno nalivni a vo odredeni sluai i flairani.

UDNI

30 2013april-maj

neobinoi visok kvalitet na organski proizvod za dobra cena i Cannabia pivoto bee sozdadeno.

Pivoto e prifateno ne samo od strana na mladite lue tuku i od golemite eksperti i poznavai na ovoj pijalok. Denes Cannabia proizveduva isto taka i bezalkohollno pivo. Se razbira upotrebata na Cannabia e do toj stepen iskomercijalizira-na to vo nekoi zemji od EU se primenuva duri i vo razni tipovi na okolado.

PIVO SO SENF: Browerij Smisje Wostyntje Mus-tard Ale e belgisko pivo koe to se proizveduva na toj nain to koristi 90% jamenov slad, 10%Minhenski slad, dva vida na hmeq, crn karame-liziran eker i senf. Pivoto e so 7% alkohol. Re-cenziite se razlikuvaat po stepenot na senfot vo vkusot na pivoto, a poveeto se soglasuvaat deka vkusot doaa do izraz koga se pie pivoto toplo. The Smisje Brewery (Brouwerij Smisje na Holandski) e mala pivarnica so godino proizvodstvo od 200 hektolitri i e edna od najmalite postoeki Belgi-ski mikropivarnici.

BARLEY TIKKA VINDALOO: Stuart Howe, glavniot pivar vo pivarnicata Sharps Brewery od Anglija - voedno i dom na poznatoto pivo "Doom Bar bitter", koja e poznata po kreirawe na originalni i udni piva. Howe priznava deka negovata qubovna vrska"so zainot kari e reisi dolgogodina, kako taaso pivoto i taka se posvetil na pravewe pivo sokoristewe na kari zain kako dopolnitelna sostoj-ka, zaedno so hmeqot. Howe koristi kari vo prav, umbir, koriander, kim, kordamon i anason, vo ne-govoto kari pivo", za koe veli deka najdobro e dase slui so soodvetna hrana. Sharp's Brewery e for-mirana vo 1994 g vo Velika Britanija denes e edna od najgolemite pivari specijalizirani za "cask conditioned" (uvawe vo buriwa) so visoko moderna specijalna oprema za podgotovka na pivoto, pri-meneti site standardi za hrana i higiena za da se proizvede pivo so najvisok kvalitet. Stjuart ima i svoj blog koj im ovozmouva na site fanovi da gi sledat vestite od vnatrenosta na pivarnicata.

PICA I PIVO: Mamma Mias Pizza Beer Picata ipivoto se sovren par od hrana i pijalok. no pivoso vkus na pica? Za site, no posebno onie so oset-liv stomak moe i nema da uivaat vo ovaa kombi-nacijata, inaku unikaten gastronomski specijalitet. Tom Sifurt od Ilinois ja otkril tajnata na kombi-nacijata na zaini so origano, luk, i domati za osveuvaki vkus na negoviot ejl. Kombinacijata pi-vo i domat samata po sebe deluva neobino neli!

OYSTERS (PIVO SO OSTRIGI): THE PORTERHOUSE BREWING COMPANY

Celata prikazna so The Porterhouse Brewing Compa-ny zapona ute vo 1996 koga Liam LaHart i Oliver

Hjuxis vo Dablin go otvaraat prviot bar i mikro-pivarnica so cel da kreiraat originalen koncept i kosmopolitski stil na proizvodstvo na poznatite Dablinski stilovi na stout i porter piva. Da soz-dadete odlino pivo e komplicirana umetnost, a toa e i priinata koja gi natera ovie entuzijasti da kreiraat piva so unikatni vkusovi i aromi. Za taa cel koristat 8 razlini tipovi na pivski slad od 2 zemji i 10 vodovi na hmeq od 5 zemji od 3 konti-nenti koi se ispraaat direktno do nivnata pivnica i se bez hemikalii, nepasterizirani i ednostavno sekoga svei. Vo pivarnicata se proizveduvaat 9 specijalni piva za koi dobivaat internacionalna nagrada i Zlatna medala vo 1998/99 vo Pivarskata industrija. Od site niv go izdvojvuame Oyster Stout ili stout pivo so ostrigi, so to se falat deka so tek na vreme stanuva nivniot najprodavan stout. Sveite ostrigi se uvaat vo specijalizirani klimatizirani prostorii vo tekot na procesot na proizvodstvo koj to na pivoto mu go dava ekstra slatkiot vkus. Opiano e kako pivo so izvonred-no izbalansiran vkus, i deka ne e pogodno za vegetarijanci.

KVASEC OD NEGOVATA BRADA: ROGUE ALES BREWERY

Celata rabota so "bradava" zaponala kako ega. Bret Xojs, pretsedatel na Rogue Ales Brewery Com-pany od Oregon, izjavil deka vo laboratorijata seobiduvale da odgledat nov kvasec od nivnite plan-tai na hmeq, no so mal uspeh. Zoto ne se obide-te da barate na drugo mesto, upotrebete malku magija" im rekol. Devettemina vraboteni vo labo-ratorijata ja upotrebile bradata na nagraduva-niot pivarski majstor Xon Mejer, koj se nemal brieno od 1978 g. Se pokaalo deka negovata brada bila sovrena za kvasec so koj bi se pravel pivo. Vo momentov e vo faza na testirawe a za poetokot na godinata e najaveno i nivnoto novo pivo so finalnata verzija.

DIMENO PIVO: AECHT SCHLENKERLA RAUCHBIER

Poteknuva od 1678 godina i so samo 5,2 % alkohol e edno od najslabite ekstremni piva vo svetot. Zakiteno e so dosta nagradi vo kategorijata na ud-ni piva, i najdobar kulinarski specijalitet. A tajnata vo recptot e deka koristi 100 % aden ili dimen slad. Oekuvajte voleben vkus na pepel, drvo, aroam na peeno. Pivnicata postoi upte od 17tiot vek vo okolinata na Bamberg Germanija mes-to kade to samo ovde opstojuva ovoj stil na pi-vo. Seute proizveduvaat sopstven slad podgotven vo peka, na ogan so bukovi drva. Se smeta za sezonsko pivo.

312013 april-maj

kafe

Koga se otvora nov kafe bar ili restoran, najvano e, od samiot poetok da se ponudi odlina usluga i kvalitetni proizvodi. Bogata i raznovida ponuda sostavena od razlini brendovi na alkoholni i bezalkoholni pijaloci sekoga e go vooduevi gostinot. No, koga stanuva zbor za kafe epreso to-ga najesto odlukata i izborot se odnesuva na sa-mo eden brend. A bideji tokmu kafeto e eden od proizvodite koi donesuvaat najgolem prihod na kafe barovite, treba da sme sigurni vo izborot na kvaliteten brend i firma dobavuva koja e ni ovozmoi poddrka i sigurnost.

Koi se glavnite faktori koi treba da se procenat pri izbor na kafe za vaiot lokal?

1. POTEKLOTO NA KAFETO

Italija e zemja vo koja e sozdadeno espresoto,od samoto peewe pa se do negovata podgotovka. I nikoj kako Italijancite do sovrenstvo ne znae kako treba da izgleda i kako da se proizvede perfektno

Deko, to espreso imate?espreso. Na makedonskiot pazar ima povee bren-dovi na italijansko kafe,pa zatoa ne dvoumete se okolu ova praawe pri izborot na kafeto.

2. IZBOR NA MEAVINATA

Reisi sekoj brend na espreso kafe ima nekolku razlini meavini. Se razlikuvaat po procentot nakafe Arabika i kafe Robusta sodran vo niv, po-tekloto na zrnata Arabika i Robusta, i kolku vidovi od istite se zastapeni vo 1 kg espreso. Meavini-te koi sodrat pogolem procent na Arabika imaat i povisoka cena. Dokolku Arabikata i Robustata se so visok kvalitet,razlikata vo meavinite e bide samo vo senzorijalniot profil na espresoto.

Sporedete gi cenite na razlinite brendovi nakafe i nivnite meavini. Za da napravite najdob-ra odluka prvo sami vie veruvajte im na vaite setila i degustirajte razlini meavini, a potoaobjasnete im go na odgovornite vo firmata doba-vuva konceptot na vaiot lokal i target grupa na klientela. Tie so nivnoto iskustvo najdobro e ve sovetuvaat.

3. PONUDA ZA SORABOTKA

Vo skoro sekoja ponuda za delovna sorabotka vo paket so kafeto dobivate i odredena koliina

Piuvaat:Anxela STEFANOVSKA,Mateo BARBAROSAAttibassi cafe

32 2013april-maj

kafegratis spakuvani eeriwa, laiki, hartieni salfetki i slini promotivni artikli. Razledajte gi i sporedete gi razlinite ponudi.

Sostaven del na ponudata obino se i kafemat i melnica, olji za posluuvawe na espreso i kapuino kako i drugi promotivni materijali (maiki, keceli, svetleka reklama itn.).

Za da dobiete kafemat i melnica na gratis koris-tewe najesto od vas se bara da troite odredena koliina na kafe na meseno nivo,za da moat da se pokrijat troocite na samata oprema. Dobro izdefinirajte gi uslovite so dobavuvaot na sa-miot poetok na sorabotkata.

4. BIRAJTE PRVO SPORED KVALITET, A POTOA SPORED CENA

Na naiot pazar moe da se najdat najrazlini brendovi na espreso kafe. Cenite po kilogram se dviat od 400 denari pa se do 2000 denari. Cenata ponekoga moe da bide i markentiki trik. Zatoa ne e sigurno deka plaaki povee e dobiete podobar kvalitet.

No,sepak odluuvaji se za espreso so pomala cena moete lesno da zgreite. Eve zoto:

- Prvo,niska cena esto imaat espreso kafiwata koi ne se proizvedeni vo Italija i koi realno imaat nizok kvalitet. Odluuvaji se za ovaa opcija so cel zateda e ponudite nizok kvalitet koj na dolg period e se odrazi vrz namalena potrouvaka, bideji klientot e svesen deka za istata cena na drugo mesto e dobie kvalitetno kafe .

- Vtoro, za podgotovka na edno kvalitetno es-preso e potrebna doza od 7 gr meleno kafe. Toa gonalouva italijanskata tradicija, kako i eksper-tite i poznavaite na espreso kulturata. esto nis-kokvalitetnite kafiwa baraat pogolema doza za priprema na espresoto,pa taka namesto da zate-dite vie e izgubite.

Ne retko se sluuva vo restorani kade to kafeto e poslueno gratis, da se naide na nekvalitetni brendovi kafe. No nema nito poloo od loo kafe posle dobar ruek.

Za lokali koi imaat relativno mala prodaba na kafe (pomalku od 40 kafiwa na den) postoi opcija za koristewe na kafe vo patroni ili kapsuli koi se pripremaat na mali aparati nameneti za istite.Moebi cenata na edna doza kafe vo patron ili kapsula e povisoka od cenata na doza kafe vo zrna,no zatedata na elektrina energija koja ja troi profesionalen kafemati i garancijata deka e imate sekoga sveo, perfektno dozirano i

kvalitetno kafe moe da se pokae kako pravilen izbor za vaiot lokal.

5. TEHNIKA PODDRKA I SERVIS

Kolku to e vaen brendot na kafeto koe e go izberete,tolku e vano e kompanijata dobavuva da ve poddri so navremeni intervencii i odruva-we na kafematot.

Na kafematot mu e potrebna redovna depuracija (proistuvawe na vodata) na sekoi 18 kg potroeno kafe. Isto taka e vano redovno menuvawe na gu-miki i potroni delovi. Dokolku ova izostane, kvalitetot na kafeto znaitelno e se namali.

Od golemo znaewe e i vremeto na intervencija vosluaj na defekt na opremata. Servisnata ekipa tre-ba vo najkratok moen rok da go popravi defektot.

Zatoa dobro informirajte se za tehnikata podr-ka na kompanijata so koja e sorabotuvate.

6. OBUKA I KONTROLA NA KVALITET

Obukata na personalot vo vaiot lokal e fun-damentalna alka vo sinxirot na odlinoto espre-so. Moete da go imate najdobriot brend na kafe, no ako vaiot personal ne e profesionalno obuen i koga stanuva zbor za espreso, profesionalno obuen treba da se sfati bukvalno,toga vaiot izbor na kvalitetno kafe moe i nito da ne vredi.

Kontrola na kvalitetot na kafeto vo vaiot lokal od strana na obueni lica od distributerskata kompanija e vi pomogne vo odruvawe i podob-ruvawe na proizvodite koi vie gi sluite.

Pri izbor na vaiot distributer i brend na espre-so kafe neka ovaa usluga na obuka na vaiot personal ima golema teina meu faktorite za odluuvawe.

Gostite najesto se privrzuvaat za odreden lokal dokolku vo nego se slui odlino podgotveno kafe.Tie stanuvaat redovni i lojalni gosti koi se ver-ni i na kafe barot i na samiot brend na kafe.

Zatoa pri izborot na odreden brend na kafe gle-dajte na dolgorona sorabotka. Neka sponzorstvata, promotivnite materijali, popusti i gratisi ne vi bidat presudni. Odberete kvalitet i distributer-ska firma koja veruva vo svojot brend,veruva vo kvalitet i koja e bide podrka i partner za va-iot lokal.

332013 april-maj

stilissimo

Piuva:

Caci Pakovskastilist

Koj spomena neto za krizata? Milionerite od ce-liot svet minatata godina potroile milioni evra za da si gi zadovolat svoite elbi. Iako globalna-ta ekonomija se ute ne funkcionira dobro, toa ne gi spreuva milionerite da gi troat svoite pari na nekoi neverojatni neta. Praaweto e, dokolku ste milioner so stil, na to da gi troite svoite pari? Eve nekolku soveti, odnosno lista na najskapite ne-ta to se kupeni vo 2012 (Ova ne vai za milioneri-te koi smetaat deka Pore, zlaten Roleks, Lui Viton anta so monogrami i Versae kostum se najdobroto neto vo svetot)

ASTON MARTIN DB5 - Iako vo 2012-ta eden kolekcioner na avtomobili platil neverojatni 32 miliona amerikanski dolari za Ferari GTO, sepak vistinskata ikona, se razbira koga stanuva zbor za avtomobilite, e Aston Martin DB5 koj estopati seopiuva kako najubaviot avtomobil na svetot. Napra-veni se samo 885 avtomobila. Ovoj model se vozee vo est Xejms Bonda, vkluuvaji go i poslednoto pro-dolenie Skajfol. Oekuvajte da izdvoite 350.000 evra za ovoj model na Aston Martin.

www.astonmartin.com

Na to da gi potroite

GOYARDS PALACE TRUNK - Ovoj poznat fran-cuski brend e najstariot brend za kuferi koj postoiute od 1853 godina. Mnogu godini ute pred dapostojat ozoglasenite Lui Viton kuferi so monogra-mi, Gojar bil najposakuvaniot brend pomeu aristo-kratijata i poznatite linosti vo Francija. Kako znak za presti, aristokratite go narauvale Gojar kuferot da bide obelean so grbot na nivnoto se-mejstvo. Sekoe pare od ovoj kufer se ute rano se ie, a za izrabotka se potrebni povee od nekolku meseca. Cenata na ovoj luksuz e 4400 evra.

www.goyard.fr

PARTAGAS RESERVA SERIE D No 4 CIGARS - Najdobrite rano napraveni Kubanski puri. Ovoj robusto sodri tutun so najmalku tri godini starost, a i omotot e isto taka vnimatelno izbran. Edna kutija so 20 puri ini 650 evra.

www.cigars.co.uk

JOHN LOBB BROGUES - Xon Lob e istoriski brend koj gi pravi nadobrite evli vo Evropa, ako ne i vo svetot. Koga stanuva zbor za stilot i elegancijata, ovoj brend e lider vo kategorijata za maki evli. evlite na Lob se udobni kako papui. Hju Grant i Princot arls se nivni muterii. Ovie evli e ve inat od 2300 evra pa nagore.

www.johnlobbltd.co.uk

SVOITE MILIONI, a pritoa da ne liite

na SkoroeviOD ISTONA EVROPA

34 2013april-maj

stilissimo KILGOUR BESPOKE SUIT - Ako ste gospodin obleen so stil, moebi ste svesni deka najvanoto luksuzno pare obleka e angliskiot brend Kilgur. Legendata veli deka ovie kostumi napraveni po merka, imaat sovren kroj i moat da traat cel ivot. Sekoj element od ovoj kostum e 100% Bispouk i potrebno e eden od 50-te krojai vo ovaa kompanija, da vi go izraboti za najmalku 80 asa, a izrabotkata moe da trae i edna godina. Cenata na eden Kilgur Bispouk kostum ... sitnica ... od 3300 evra, ako se zemat vo predvid kvalitetot i izgledot koj moebi nikoga nema da izleze od moda.

www.8savilerow.com

MONT BLANC MEISTERSTUCK 149 FOUNTAIN PEN - Moniot miliner svojot potpis treba da go potpie so stil. A nito povee nema da ve odvoi od drugite, kako ovoj model na penkaloto Mont Blan. Izraboteno od crna smola i pero od 18 karatno zlato. Dizajnot ne e promnet od 1924 godina. Ovoj mal luksuz e ve ini okolu 400 evra.

www.montblanc.com

LEICA MP CAMERA - so svojata reputacija na monarh vo svetot na fotografskata oprema, ovoj Lajka aparat koj datira od poetokot na minatiot vek, se ute se prodava po neverojatna cena. Aparat so prilino tivka blenda, koj slika fotografii so odlien kva-litet, duri i na mesta kade nedostiga svetlina. Cena 2150 evra.

* Dokolku sakate da fotografirate so stil toga pobarajte go fotoaparatot Lajka M9-P vo sorabotka

so poznatiot francuski brend Erme (Leica M9-PEdition Herms). Momentalno ovoj model e limi-tiran na 300 pariwa i ini 20 000 evra.

www.en.leica-camera.com/home/

BREGUET WATCH - Za kraj, nito povee nema da go izdade vaiot status i vkus od asovnikot koj treba da ja kiti rakata na eden milioner. Iako brendot Roleks e najprodavaniot asovnik, sepak koga stanuva zbor za luksuzot, ubavinata i stilot, seini deka milionerite go prepoitaat Breket. Poz-nat po svojot superioren dizajn, nevidenata gria zakorisnicite i odlinata reputacija na brendot, a-sovnicite Breket se omileni meu svetskata elita. (Po nego sleduvaat Patek Filip od eneva i fran-cuskiot brend Bueron.)

Dokolku ste pasioniran kolekcioner na luksuzni asovnici sigurno e posakate da go imate ovoj Breket 1907ba/12 xeben asovnik koj e vistinsko remek delo. Napraven vo est na sofisticiranosta i izvonrednata rabota na kompanijata vo poslednite 2 veka. Xebniot asovnik e izraboten od 8-karatno olto zlato i rano izgraviran. Ova kolkcionersko zadovolstvo e ve ini 570 000 evra.

Sega otkako naiot milioner se opremi so kostum Kilgur, evli Xon Lob, asovnik Briket, penkalo Mont Blan, puri Partagas, kufer Gojar, fotoaparat Lajka, podgotven e da otpatuva so svojot Aston Martin DB5 na svojot odmor.

352013 april-maj

pred da se vrabotitevo ugostitelski objekt

Site nie barem edna vo ivotot se sreavame so predizvikot - intervju. Nekoi od nas vedna gi faa panika, a nekoi se totalno smireni. Ovoj tekst ima za cel da odgovori na praaweto: to treba eden aplikant da znae i za to da se podgotvi se so cel da pokae maksimum od sebe si pred rabotodavci-te. Isto taka sakam da napomenam deka celosnoto iskustvo koe e zastapeno vo ovoj tekst se odnesuva na sumirawe na intervjuata vo SAD i vo najgolema mera ne e slino na onie razgovori za vrabotuvawe koi se vodat vo Makedonija. Bideji imame dobar obiaj da gi donesuvame i voveduvame trendovite i kaj nas, veruvam deka za periodot od 5 godini i vo Makedonija vo site firmi so zakon e se regulira postoeweto na eden menaxer na oveki resursi (to bi rekol eden moj prijatel, kadrovsko), Se plaam deka, za al, dovolno seganiot kadar ne e dovolno obuen, bideji kako to site znaeme na naite fakulteti, 90% e teoretsko predavawe a 10 % praktina primena (zavrena so potpis odfirmata na rodninite deka ste rabotele i ste steknale praktino znaewe). Vo ponovo vreme gle-dam i na internet sajtovite se pojavuvaat oglasi za menaxeri za oveki resursi, no za al, vo kvalifikaciite se bara samo diploma (steknata so bubawe ), vozaka dozvola i poznavawe na stran-ski jazik (kako demek da e regrutira nekoj stra-

to e me praaatna intervju?

nec). No kako to velat starite - ako znae podo-bro napravi go, pa zatoa bi sakala da ne kritiku-vam naprazno tuku da dadam edna sugestija na toa kako toa se pravi svetot. Pa koga vee gi prevze-mame trendovite, da ne go pravime toa samo bidej-i imeto zvui ubavo, tuku i poradi teinata koja ja nosi samata profesija. Sepak, idejata e na kraj da se vraboti vistinskata linost za vistinskata rabota.

Kako za magazin od oblasta na ugostitelstvoto odosobeno znaewe ni e da im posoime na aplikan-tite to gi eka pred nivnoto intervju. Ova se naj-popularnite soveti i praawa od intervjuto za profesijata KELNER i HOSTESA!

Izgled: Koga odite na intervju za nekoja od ovie dve profesii potrebno e da izgledate sredeno, daostavite dobar vpeatok, bideji izgledot vo ovie profesii e 50% od odlukata to e ja donese me-naxerot. Sepak bideji se raboti za profesii kade to ne stanuva zbor za kancelariska rabota, i da bidete polabavo obleeni nikoj nema da vi zabelei. Na ovie intervjua e zabeleite lue vo farmerki i maiki so sako, pa moe i devojki voklasien fustan i sako (najesto dokolku aplici-raat za hostesi), a kelnerite najesto nosat crni pantoloni i bela koula bideji toa e neoficijal-no poznatata uniforma za rabota.

Praawa: 1. Dali go nosite vaeto rezime? (Sekoga imajte kopija plus od vaeto rezime vo tanata bideji vo 99% od sluaite, menaxerite zaboravaat da go ispeatat vaeto rezime).

Piuva:

Arijana KOSKAROVAdopisnik od SAD

36 2013april-maj

pred da se vrabotitevo ugostitelski objekt

2. (Otkako vnimatelno e progleda niz vaeto rezime) to e mi kae za tebe?

Na ova praawe najgolem broj od ispitanicite ne znaat to da odgovorat. A univerzalnata sugestija veli-podgotvete si doma kratok odgovor na vaite najgolemi dostignuvawa relevantni za profesijata za koja aplicirate. Tuka moe da go spomenete i vaeto obrazovanie za da ostavite vpeatok na celosna linost.

3. Tretoto praawe e najesto povrzano so vtoroto praawe, so nekoj detal, primer dokolku ste spomenale deka ste rabotele kako asistent kelner, pa kelner i na krajot ste rabotele kako somelier, tretoto praawe moe da zvui vaka: Kai mi ne-to za tvoeto iskustvo kako somelier? Kolku vreme ste rabotele? Kade ste rabotel?

Kako odgovor moete detalno da go opiete vae-to prethodno iskustvo.

4. Spomenavte deka ste rabotele i kako hostesa nekolku meseci, dali moe da mi kaete koj sistem na naraki go koristevte?

Za onie koi ne znaat, vo 70% od restoranite vo Amerika se koristi sistemot "Open Table", koj e za-mena za zapiuvaweto na rezervacii vo tefter. Sistemot na "Open Table", isto taka dava monost hostesata pri vnesuvawe na rezervacijata da ja selektira i masata na koja to gostite e sednat.

Istoto praawe se odnesuva i na kelnerite, bideji vo SAD ima nekolku razlini firmi to programiraat sistemi za na-raki, najesti se Micros i POS. Vo sutina site tie se slini, menito e vneseno, i podeleno na predjadewe, glavno jadewe, deserti, topli i ladni pijaloci. Na treningot vaiot kolega e ve naui se, a ponatamu se

e prak-sa. Za edna nedela e go znaete toj sistem podobro od tastaturata na vaiot kompjuter!

5. Dali moe da mi kaete nekoi vidovi na vina?

Ova praawe najesto se postavuva vo elitni restorani kade to se slui dobro vino. Ne se plaete da gi spomenete onie svetski poznatite kako Merlo, ardone, Pino Grixio, nema da zgreite. Reisi 90% od Amerikancite pijat ardone ili Pino Grixio kako niven izbor za belo vino.

6. Dali ima nekoi denovi koga ne moete da rabotite?

Vo SAD nikoga nema da rabotite 7 dena vo ne-delata po 8 asa dnevno. Sekoe prekorauvawe na 40 asa za rabotodavecot znai deka treba da ve plati duplo i zatoa vo restoranite rabotat po 10 razlini kelneri, sekoj po 3-4 dena vo nedelata.

7. Na kraj razgovorot zavruva so: Dali imate nekoi praawa za mene?

Dokolku imate nedoumici za visinata na platata ili za rabotnite asovi ova e vistinskoto vreme da go postavite vaeto praawe.

8. Dokolku imate srea vaiot razgovor za ra-bota e zavri so: Koga moete da dojdete na trening?

Sreno!

372013 april-maj

Oblasta Bordo se prostira okolu i pomeu rekite Garona i ironda. Tuka se naoaat najznaajnite nasadi na lozja vo svetot. Kontinentalnite struewa, vlijanieto na Atlantikot, osobenite vetrovi, posebnosta na povata, iznedrile najubavi grozja

Ovaa vinska oblast na jugozapadot na Francija e svoeviden reper za dobro, vrvno i najdobro vino.Od tuka se prifateni mnogu metodi na podgotvuva-weto na vinoto. Tuka se naoaat najvanite koli za enologija. Vo gradot Bordo se odruva najgolemiot svetski saem "Vinekspo". Najgolemi svetski finan-sieri vlouvaat vo Bordo. Milion evra za lozje e skromna cena. Bogatite ruski tajkuni sakaat da "stavat raka" na Bordo. Kinezite luduvaat po vina-ta od Bordo, Amerikancite isto taka.

Bordo, kako vinska oblast e sostavena od nekolku regioni. Toa se Pesak Leowan, Grav, Sotern, Barsak, Pomerol, Sent Emilion, Pojak, Margo i Sent Estef. Najpoznatata oblast Medok se deli na gorna i

vinski oblasti

Bordo- umetnosta na meaweto

dolna. Posebnosta na seko dele od ova vinogorje e posebno notirana, elaborirana i istraena. Oblasta Bordo ima duri 57 delovi so zatiteno geografsko poteklo iako tie regioni se edni do drugi, bezmalku na dofat.

Bordo ima nasadi od 110.000 hektari. Tuka se pravat desettina procenti od site francuski vina ili preku 600 miliona iiwa. Vinata se glavno crveni i suvi. Pomalku od 20 nasto otpaa na be-lite, rozeata ili slatkite vina.

Vo Bordo ima ogromen broj proizvoditeli na vi-no, se procenuva deka se najmalku 13.000. Naj-esto e sretnete vino od Bordo, imenuvano spored nekoj ato (zamok). Prifateno e imotite da se na-rekuvaat taka, no toa ne zatoa to proizvodstvoto se sobira okolu nekoj zamok ili tamu se pravi. Najesto se raboti za obini farmi so vinski pod-rumi, a retko koe od niv e sledeno i so gazdinska kua koja edvaj da bi moela da lii na neto

2013april-maj38

vinski oblastikako zamok. Nazivite se davaat za da se objasni ili prikae nekoja celina na lozja, mesto i proizvoditel. Se raboti za imoti od najmnogu 150 hektari.

Ima mnogu takvi "atoa" no najgolemiot del od proizvoditelite ili go prodavaat svoeto vino kaj golemite trgovci koi go dorabotuvaat ili samo go flairaat ili pak direktno go nosat grozjeto vo nekoja zadruna vinarnica. Postojat duri 3.000 proizvoditeli so "atoa" vo nazivot od koi samo 200 se poznati po vrvno vino.

Vinifikacijata na vinata od Bordo se sostoi vo umenosta na vinarite da pravata asamblai odpovee vidovi grozje. Najzastapena e sortata "ka-berne soviwon", sledat "merloto", "peti verdo", "kaberne fran", "karmener", "malbek"... Za belite toa se "beliot soviwon" i "semijonot". Umenos-ta steknuvana so vekovi dovela do toa vo Bordo dase razvie poznavawe na site osobenosti na sorti-te, da se odreduva najsoodvetnoto vreme za bere-we i odleuvawe. Proporciite se odreduvaat vo zavinost od godinite, od rodot, vo zavisnost od posebnosta na nekoe lozje ili negovata izloe-nost. Vo posledno vreme podatocite se dobivaat od satelitski nabquduvawa.

Vo Bordo prinosite od hektar se mali. Od hektar se dobiva proseno pomalku od 5 iljadi litri tenost. Tuka govorime za masovnoto proizvodstvo. Kaj visokokvalitetnite vina tie koliestva se ute pomali.

Tuka grozjeto se ute se bere rano, pa duri i za toa se specijalizirani posebni ekipi. Sortirawe-to na zrnata e isto taka rano.

Osven toa, Bordo e zasluno i za golemata popu-larnost na barikot kako nain za zbogatuvawe i odleuvawe na vinoto. Ovie sadovi nekade do sedumdesettite godini na minatiot vek bile skoro zaboraveni za da proizvoditelite na Bordo gi vovedat povtorno i toa da stane svetski trend koj vo ovie godini ja doivuva svojata kulminacija. Bezmalku nikoj koj dri do svoeto proizvodstvo nema da se otkae od barikot po bordoovska merka od 225 litri, koj se smeta idealen za dozrevawe na vinoto. Normalno, najdobrite izrabotuvai na dabov barik se naoaat vo oblasta Bordo.

Inaku poznato e deka na dobrite vina od Bordo im treba dolgo odleuvawe za da gi razvijat svoite karakteristiki. Takvite vina, se razbira, se i po-skapi. No famata za skapotijata na Bordo vinata e preterana. Zato na primer odlini, mone pri-jatni i privleni vina od Bordo ima za 6 do 8 evra, a za desettina evra e dobiete izvonredno vino. Onie od peeset, sto ili povee evra pripaaat na mone mal segment od ovaa bogata gama.

VINO I HRANA

Vinotoodi so palainki

Navikite vo ishranata se menuvaat, raznovidieto e se poceneto. Ona to nekoga bilo iskluivo ja-dewe za desert, denes stanuva kompleten obrok. Pa-lainkite se dobar primer za toa.

Tie se povee se jadat ne samo kako desert tuku i vo soleni varijanti. Odlino se garniraat so unka, so ampiwoni, topeni i sini sirewa od tipot rokfor, so mesni salati, okoladni i sli-ni kremovi. Od palainkite moete da formirate cel obrok. No praaweto ostanuva - dali moe so niv da se pie vino? I kakvo? Najvee bi odgovara-le svei suvi beli vina so posilni aromatski pri-mesi. Eden "soviwon blan" od vinarnicata "Tikve" odlino e ja zavri rabotata, "ardoneto" istotaka, za "beliot grena" i da ne zboruvame. Znai, glavno svei vina. Za onie palainki so sladok fil bi preporaale penlivo vino "Ergion", edin-stvenoto makedonsko penlivo vino. Sekako e odgovara i nekoe slatko vino, osobeno onie od docni berbi.

No kako i da e ne se stesnuvajte vo izborot na vi-no. Skoro da nema hrana so koja vinoto ne odi. tosot e da se izbere.

392013 april-maj

bife nostalgija

Piuva:

Sinia STANKOVI

Nekolku meseci nanazad, gledaji gi fotografiite na nekoi gospoi vo najubavite godini, so za mene nepoznati prezimiwa, i na nekoi sredoveni gospoda, vo toa Knigata so faci, se obiduvam da gi vratam nivnite likovi niz deceniite i da se setam vo koj klas od naata generacija vo Orce uea I se taka, raspekmezeno do balak, im gi itam porakite koi zraat so vooduevuvawe poradi trkaleznata godinina od maturata, i se udam kako i zoto - toa souenicite glavno gi prepoznavam i pokraj zgolemeniot im gabarit i proretenite im frizuri, a so damite imam pogolem problem so memorijata? Ne deka vo najubavoto vreme od kolevka pa do grob, gledav vo samo edno lice i site drugi za

B nsirawela a

mene ne postoele (imavme I takvi parovi, koi na nitu eden odmor ne moee ovek da gi vidi - tek: zaedno doaaa i zaminuvaa, zaedno begaa od asovi ili puea vo istoto VC), ama jas iako bev permanentno zaquben (vo toa vreme piuvaav poezija, eeeeej!), se trudev da aram kolku-tolku. Mislam, kolku e mi posvetea vnimanie denenite gopoi, de I zatoa, ne mi e najjasno zoto tolku esto se udam koja li ubavica od poetokot na osumdesettite, se krie pod novoto prezime e da e do forata koja ja imaat ubavicite ute ottoga, koga pobrzo i porano sozreaja od nas, vqubenicite vo fudbal&basket i rege koi kaskaa zad niv, pa do den-denes ni begaat Za edni gradi prednost..

Nejse, ovaa prolet, e se sobereme od reisi site kontinenti - ne znam dali nekoj od naite zatalkal i do Azija, ama znam deka ne ima od Manitoba do Hobart, i od Johanesburg do Moskva - i, kako i site nostalgiari po mladosta, koja neli,

Sin mi, verojatno nema nikoga da ima ansa, kako tatko mu, neli, da izrezbari so iglata od estarot - qubovna izjava vrz molivot na ubavicata od sosednata klupa. to da pravi kutriot, da ja dupne tastaturata?

40 2013april-maj

bife nostalgija

nema da se vrati, kako i pred pet godini vproem, e si napravime ezme, e isturime po nekoja kapka od aite za onie koi se epten opravdano otsutni od klasniot as i od celata feta, e skokame (koj kolku moe) na refrenite na pesnite od nae vreme, i premaleni, e zavrime na burek ili na utrinska orba I znam deka site e se obidat da se pojavat vo top-forma (jas za toa ne se griam odamna, zato sum vo taa militaristika faza odamna&permanentno, ute otkako so mojot aerodinamien izgled ponav da nalikuvam na topovsko ule) i da ostavat vpeatok deka nito ne se promenilo. Od pred pet godini. Od pred tri deceniiIako

Pred povee od dvaeset godini, vo pauzite meu mieweto ai i toeweto pivo vo tavernata na edna kritska plaa, (dodeka pravev planovi dali da se preselam vo Luksemburg kade me ekae sigurna rabota na xuboks vo eliten restoran, ili da se vratam doma, da go smenam pasoot i braniot status i da prodolam so novinar-stvoto), se taka si sedev, se yverev vo moreto i si zapiuvav po neto. Za moite souenici i za toa naeto, normalno - najubavo vreme. Pa, i za maturata

Spomeni. Od srednokolskite preivealici. Majsko fotografirawe, sekoga vo tri reda. Nekoganite bubalici i repetenti, maheri ismotankovci, qubovxii i veni sonuvai, uba-vici i iskompleksirani, mozolavi erki na tato,verbalni anarhisti i antihristi... Deneni poli-ciski sorabotnici i delikventi, rasputenici i stari momi, malostopanstvenici i nepriznati poeti, kockari i profesionalni fudbaleri, do-mainki i ozboruvaki, gastarbajteri i propad-nati akteri, grilivi roditeli i maki i enski

prostitutki... Nezadovolstva od se i poradi se, kiretai i abortusi, pijanstva i treskavini bor-bi za opstanok na zdebelenite, brkosanite iprerano obelenite, nekogani Nadei na soci-jalistikoto, samoupravnoto i ute za tolcku - komunistiko optestvo. Nekoga. Nirvana i joga, proistuvawe i galewe na Krina, Volkot i Sidarta, dva prsta nagore i verba... Elementite na kolaot od stotici metri uvozni materijali so letni boi i dezeni, kolaot to, pod blesokot na blicovite, dostoinstveno marirae kon vlezot na Kontinental. Holivud vo Avtokomanda. Votka, tango. Votka, rege. Votka, oro. Votka, solzi. Nema votka. Vino, zboguvawa. Vino, oro. Maturiraa. Vino, oro. oa sozreaja. Srosana memorija.

Tie kritski beleki za vremeto na generaciskata, maalskata, skopskata igra - akomet, nekolku godini podocna gi vkoriiv. I denes, po tolku godini, znam deka bi gi napial mnogu poinaku. Ne znam dali i pokvalitetno, ama sigurno ute poiskreno.

Oti, ni pomina vremeto na perewe i (samo)zalauvawe. Za tri decenii, branite partneri & decata, efovite & qubovnicite orospiskata politika & ekonomskata kriza, godinite & bo-lestite nekako ne pripitomija. Like a true nat-ures child / We were born, born to be wild / We can climb so high / I never wanna die. Daaaa be! Nema ansi... Glavno, si legnavme na brano. I, ni ostana golata iskrenost. I spomenite, dobro... Sose tagata za vremiwata so dua.

Sudirov so novava tehnologija, koja navistina, ni ovozmoi permanentno da bideme onlajn i so nekoganite souenici, raseani niz svetot, ni ja klocna duata vo oeto za kazneti. Pedagoka,

;) ha ha :P

?

412013 april-maj

bife nostalgija

disciplinska merka na modernoto vreme Gledaji go sin mi, koj, tom jas ili poubavata mi polovina e se pribliime do vratata od negovata soba, vedna go sputa kapakot na laptopot, baraji na siot glas - privatnost i krieji go likot na devojeto so koe izvoredno se razbiraat - na daleina, navistina, bez al za mladost i poplava od emocii, mi paa tekiko! Toa, to maliot nema nikoga da ima ansa kako tatko mu neli, da izrezbari so iglata od estarot - qubovna izjava vrz molivot na ubavica-ta od sosednata klupa. to da pravi kutriot, da ja dupne tastaturata? I dodeka na devojeto od ekra-not mu simnuva i ispraa pesni koi gi ul od mojata soba (ova starcive sluale i dobri stvari, ej?!), maliov ne moe ni da zamisli deka tatko mu i vic-maherot od sosedniot klas, polni pivo&adrenalin, vo edna koan-zima, docna vo nota - moe i pred polno bilo - dodeka maalskiot pozornikar se kinee od smeewe, i peeja pod prozorec na edna, em zaednika, em golema, ama vano, nevozvratena qubov. Se dodeka tatko i, vo piami, onaka od balkon, ne ja prekina serenadata, so molba - vedna da krime glava ottamu, za da ne ni se simne dolu!

Elem, edna, isto kako balans, dodeka go ekav sinmi da mi sredi nekoj problem na kompjuterot (za da ne go skram vo izblik na bes - tipina reakcija za oldtajmer koj sekoga e ima rezervi kon novi-te skalamerii), mu gi raskauvav pravilata za igrawe xamlii. I uspeav da mu go zadram vnimanieto, so pincurite&kartalite, so porce-lankite i koenite zatitinici za zglobovite na gorniot del od dlankite, so razlikite meu igrite so i bez krug, so lajka ili na mor Go batali i kompjuterot. Moebi, koga maliot bi imal estar, a devojeto od pod kapakot bi imala moliv

Sepak, ne e da e samo do simnuvaweto i sputawe-to. I ne e samo poradi generaciskiot jaz - demek, nie se kauvavme na Vodno (aj dobro, da ne preteruvam, na Junfer Brdo), a klincive kako sin mi, gi kauva Crveniot Bik Do nainot na sovladuvawe na preki, e da e Daj Boe, klincive da se iskaat do vrvovite koi si gi postavile. A nie, maturanti-

behind the bar

Viski vo svojata najosnovna smisla e alkoholen pijalok koj e destiliran od itarici. Ponekoga itaricite se gmeat, pasiraat, ponekoga ne. Toa eodlean pijalok, esto podolg period vo drveni buriwa (obino dab). Ova stareewe (odleuvawe) go omeknuva grubiot vkus na suroviot alkohol i dodava aromi i vkusovi i zaedno so kilibarnata boja go razlikuva Viskito od ostanatite Beli Alko-holni pijaloci dobieni od itarici kako to se Vodka, Xin i Aquavit, koi po destilacijata obino dobivaat neutralen vkus, i generalno ne odleuvaat vo drveni buriwa.

Osnovata na sko viski e pivo so vkus na heder koe e napraveni od jamenov slad koi go podgotvuvale Piktite i nivnite praistoriski predci. Arheolo-zite pronale dokazi za takva podgotovka koja da-tira najmalku 2000 p.n.e. Ova pivo (koe denes seproizveduva barem od eden kotski mal proizvo-ditel) ima nizok procent na alkohol i ne e mnogu stabilno.

Na poetokot na devettiot vek, irskite monasi pri-stignale vo kotska za da gi pokrstat nivnite kelt-ski braa. Zaedno so Slovoto Gospodovo gi donele

Se zaViski

i prvite primitivni kazani za destilacija, koi gisobrale vo tekot na preobratuvawe na kontinental-na Evropa za vreme na mraniot sreden vek. Lokal-nite Pikti naskoro sfatile deka tie bi moele dase sozdadat stabilen alkoholen pijalok so desti-lacija nivnoto Heder pivo. Ednostavnite kazani zadestilacija se naoale vo poveeto ruralni if-lici, a domanite viskija stanale sostaven del na galskata kultura.

Piuva:

Filip ARNAUDOVzdruenie na barmeni na Makedonija

2013april-maj44

behind the bar

Se dodeka kotskite kralevi vladeele so Edin-burg situacijata so viskoto bila status kvo. Viskito bilo samo ute eden proizvod od farmata koj povee ili pomalku se odruval. No so akt na uni-jata vo 1707 godina, Anglija, Vels i kotska se obedinuvaat vo Obedinetoto Kralstvo. Toa e ja izmeni sko viski scenata zasekoga. Vladata voLondon naskoro ponuva so naplata na taksi za proizvoditelite na viski (dodeka vo isto vreme gi namaluvaat danocite na angliskite proizvoditeli na xin). Rezultatot bil predvidliv bum vo nedoz-volena destilacija. Vo 1790-te vo Edinburg imalopovee od 400 ilegalni destilerii koi se nat-prevaruvale so samo osum licenciran destilerii. Golem broj na denenite kotski destilerii, oso-beno vo regionot Highlands, imaat svoi koreni od vakvi nelegalni aktivnosti.

So aktot za akcizi od 1823 se namaleni danocite zasko viski do tolerantno nivo. Ovoj in se sov-padna so poetokot na industriskata revolucija, ipretpriemaite naskoro e izgradat novi, posovr-eni destilerii. Lokalnite t.n. moonshiners (verceri) ne se povlekle tivko. Nekoi od prvite licencirani destilatorite vo ruralni sredini

bile zagrozeni od strana na nivnite nelegalni kolegi, no na krajot efikasnoto proizvodstvo i vla-deeweto na pravoto pobedile. Viskito, koe doaalo od ovie destilerii bilo napraveno prvenstveno od jamenov slad koj bil suen vo peka so pomo na treset. adot od ovoj ogan od treset mu dava karakteristina adena nota to go pravi ovoj kot-ski proizvod vedna prepoznatliv kaj site viski uivateli vo celiot svet.

19iot vek donel brzi promeni vo sko viski industrijata. Voveduvaweto na kazani za destila-cija vo vid na kolona vo poetokot na 1830-tite dovelo do sozdavawe na t.n. grein viski, ne-kvaliteten alkoholen pijalok napraven glavno oddrugi itarici kako pena ili penica. Grein viskito za vozvrat dovelo do sozdavawe na pome-an sko viski (Blended Scotch) vo docnite 1860-ti.Meavinite so grein viski go smiruvaat nametli-viot aden karakter na malt viskito.

Dobienoto viski (blendend whisky) se pokaalo deka e poblago i poprifatlivo za stranskite po-trouvai, osobeno na angliskite, koi se pre-frlile na sko viski vo 1870-tite koga naezdata na filoksera vo lozjata na Evropa go prekinuva snabduvaweto na kowak i Port - dvata alkoholni pijaloci koi vaele za stil na civiliziranoto iveewe. Destileriite na