AVE novosti Bordel Evropa RAZVOJ: Moj, Tvoj, NAŠ 5 skritih … · 2019. 1. 15. · 29 04 15 16 19 INTERNA REVIJA september–november 2016 AVE novosti Bordel Evropa RAZVOJ: Moj,

29

04

15

16

19

INTERNA REVIJA september–november 2016

AVE novosti

Bordel Evropa

RAZVOJ: Moj, Tvoj, NAŠ

5 skritih IPADovih uporabnih lastnosti

INTERVJUJI

Peter Zver Panvita Posestvo Motvarjevci d. o. o.

Žan STrNIŠNIK KOMUNIKA d. o. o.

Marjeta ZADrAveC POMGRAD d. d.

Stanko čuŠ Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

Aleš KrPIč POMGRAD d. d.

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Kristian Ravnič

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

Zanimivo | FOOD REVOLUTION ali kako je kuharija začela iskati svoj osnovni smisel

Poudarki iz kroga znanja | BORDEL EVROPA

Novice | Pomgrad

Novice | NAJ aplikacije za zapiske, beležke, skice, ...

Novice | KOMUNIKA

Naši nasveti | Konec sezone

Zabava

Jubilej

03

08

04

09

06

12

15

19

24

23

16

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekUrša KoplanPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec RadonjićAleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

20

22

Batman se je rodil kot navaden človek, pa se oblači v superjunaka. Superman se je rodil kot superjunak in se preoblači v navadnega človeka. Kaj je bolje? Po moje je vseeno bolje biti superjunak, kot pa igrati, da si, tako da Superman v mojih očeh vodi. In zakaj se mora Superman oblačiti v navadnega človeka?

03INTERNA REVIJA september–november 2016

kolumna

Batman vs Superman

Teoretično bi pričakovali, da bomo vsi veseli, če imamo ob sebi us-pešne in sposobne ljudi, ki lahko doprinesejo k skupnim ciljem več, ki vedo razmišljati širše, ki so inteligentnejši od nas ali preprosteje zaradi svoje motorike in znanja, vedo bolje in hitreje nekaj izdelati ali opraviti. Pričakovali bi, da bo družba ljudi, ki se dvignejo iz povpre-čja, postavljala za vzgled, se jih trudila posnemati, se jim pridružiti ali slediti njihovemu vzgledu. Takšni ljudje s svojim načinom, s tem ko naredijo več, bolje ali pokažejo nove poti za dosego cilja, vsem nam pripomorejo, da napredujemo in s tem na dolgi rok živimo bolje. Zaradi vsega tega bi bilo logično, da uspešne podpiramo, jih čim bolje vključu-jemo in to se tudi dogaja.

To se dogaja, vendar samo prvo uro, dan, teden ali leto, po tem pa tak izstopajoč posameznik ali skupina začne hitro postajati moteča. Začne se tekmovanje povprečnežev v disciplini, kako čim bolj očrniti, izločiti ali onemogočiti te, ki kažejo, da se da, da je lahko tudi drugače in bolje, te, ki ne iščejo vedno novih razlogov in krivcev za svoje ne-uspehe ali situacije, v kateri se nahajajo. Zaradi svojega pozitivnega vzgleda postajajo moteči in sedaj jih je potrebno čim prej potisniti na-zaj v povprečje. Da bomo le lahko spet vsi družno jamrali in se smilili sami sebi, zakaj smo tu, kjer smo, da bomo srečni v svoji nesreči, saj ne bomo imeli nikogar več, ki bi nam kazal, da je lahko drugače in bolje, če se ve ali hoče.

A na našo nesrečo nismo sami. V svetu so okolja, ki uspešne spodbu-jajo, kjer posamezniki strmijo k boljšemu, uspešnejšemu in drugač-nemu jutri. Ne uživajo tako kot mi v Prekmurju, Sloveniji, tudi v Evro-pi v coni udobja in blagostanja, v varnem zavetju socialnih, šolskih

in zdravstvenih sistemov, nekateri tudi v varnem zavetju državnih služb, drugi pa samo v varnem zavetju povprečja, kjer delo ali nedelo posameznika ne pride do izraza. To uživanje povprečja in podpiranje sistema, ki onemogoča vse, ki si upajo dvigniti glavo ter biti boljši, dru-gačni, nas lahko vse zelo dosti stane. Naša konkurenčnost se glede na ostale zelo hitro zmanjšuje in dogaja se nam, da nejeverno pogle-dujemo proti takim, ki smo jih do nedavnega gledali zviška, zdaj nas pa prehitevajo po levi in desni. In vedno več jih je, ki so uspešni, zato ker si upajo izstopiti, biti drugačni in inovativni, predvsem pa gristi in se boriti. Vedno več jih je, ki vedo, da s stanjem na mestu v resnici ne stojiš, ampak padaš.

Zakaj se torej Superman oblači v navadnega človeka? Ker si tudi su-perjunaki želijo biti sprejeti v družbo in se tudi Superman zaveda, da je to težje, če si drugačen ali boljši. Zaveda se tudi, da ko je »pizdarija«, mora biti on in jo lahko reši samo, če uporabi vse svoje sposobnosti, če da vse od sebe. Če je Superman. Zato se ne bojmo biti drugačni, ne bojmo se izstopiti iz povprečja, bodimo kot Batman, ki je kljub temu, da se je rodil kot navaden človek, postal superjunak. Uporabimo vse svoje znanje in sposobnosti za dosego cilja, za napredek, za boljšo prihodnost. Postavimo si cilje, ki se nam zdijo nemogoče visoki, pa čeprav se nismo rodili kot superjunaki. Samo to nas bo pripeljalo dalje. Obenem pa ne pozabimo, da v naši populistični družbi biti drugačen in uspešen ne bo lahko.

Tako gre to.

Kristian Ravnič


Pri eko piščančjem mesu velja posebej izpostaviti posebnosti gle-de same reje. Eko piščanci se namreč redijo približno tri tedne dlje od navadnih piščancev, veliko se gibajo na prostem, vsak piščanec mora imeti vsaj 4 m² prostora za pašo, krmljeni pa so izključno z ekološko krmo. Posledično je eko piščančje meso veliko bolj čvrsto in kakovostno ter polnejšega in pristnejšega okusa.

Eko meso smo odeli v celostno grafično podobo naravnih odtenkov v zeleni in bež barvi. V naših mesnih centrih ga bomo prodajali preko

mesnice, pri čemer bo izjemno pomembna svetovalna vloga mesar-ja. Verjamemo, da bomo s tovrstno ponudbo v našo maloprodajo privabili določen nov segment ljudi, ki jih bomo pred tem seveda ustrezno nagovorili preko kampanje, ki bo potekala na spletu. V ta namen smo pripravili posebno spletno stran, komunikacija pa bo potekala tudi preko ostalih najbolj obiskanih spletnih strani. Končni cilj kampanje je pridobitev čim večjega števila kontaktov za nadalj-njo komunikacijo in prodajo.

TRI ZLATE MEDALJE ZA AVENa 37. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov, ki poteka pod okriljem mednarodnega kmeti-jsko-živilskega sejma AGrA in je največje mednarodno priznano tovrstno ocenjevanje v Sloveniji, smo prejeli tri zlate medalje.

V sklopu ocenjevanja sve-žega mesa smo prejeli zlato medaljo za Leskovačke in Te-lečje čevapčiče Ave Grill. Le-skovački čevapčiči so najbolj prodajani čevapčiči v Sloveniji (vir: Nielsen), ki so z vrhunsko kakovostjo in odličnim oku-som postali stalnica vsakega piknika. Telečje čevapčiče smo lansirali lansko leto. Gre za edinstveni izdelek na trgu, ki je iz 100 % telečjega mesa in vedno bolj pridobiva na prilju-bljenosti.

V začetku oktobra bomo vstopili v nov seg-ment prodaje mesa. V skladu s trendi v svetu in pri nas, ki jih zaznamuje izjemna rast povpraševanja po ekoloških živilih, bomo pričeli s prodajo ekološkega mesa. V prvi fazi bo to eko piščančje meso, v nadaljevanju bomo dodali eko goveje meso, proti koncu leta pa še eko svinjsko meso.

Število oseb: Čas priprave: zahtevnost:

V sklopu ocenjevanja mesnih izdelkov smo zlato medaljo prejeli za Ave Piščančjo po-sebno klobaso, ki je naša le-tošnja novost. Ponaša se z visoko vsebnostjo mesa, ki je v celoti iz naše lastne pridela-ve, in je odličnega okusa. Ver-jamemo, da bo prepričala tudi vas.

gradimo


reKoNSTruKCIJA VOzIščNE KONSTRUKcIJE IN ObJEKTOV NA AVTOcESTNIh OdSEKIh ARJA VAS

Trasa odseka AC Arja vas–Šentrupert je zasnovana kot štiripasov-nica s po dvema voznima pasovoma ter enim odstavnim pasom v vsaki smeri in vmesnim ločilnim pasom.

Obnovo voziščne konstrukcije na tem odseku izvajamo v dveh eta-pah in štirih fazah gradnje:

1. etapa se prične v km 0,000 in se konča v km 3,800. Na tem delu je ločilni pas v zeleni izvedbi, traso v smeri Maribora in Ljubljane pa ločujeta jarek in jeklena varnostna ograja z obeh strani jarka.

2. etapa trase se začne v km 3,800 in se konča v km 6,400. Na tem delu AC je v ločilnem pasu obstoječa betonska varnostna ograja višine 80 cm.

V I. fazi gradnje smo najprej obnovili odstavni pas v obeh smereh vožnje, saj se je zaradi izvedbe del v ostalih fazah promet odvijal tudi po odstavnih pasovih. Med obnovo odstavnih pasov je promet potekal nemoteno po voznih in prehitevalnih pasovih.

V II. fazi smo v 1. etapi odstranili jekleno varnostno ograjo na obeh straneh in izvedli izkop do nosilnih temeljnih tal. Nato smo izvedli zasip izkopanega jarka in asfaltirali asfaltni temelj povprečne vi-šine okrog 20 cm, na katerega smo montirali betonsko varnostno ograjo višine 120 cm. V območju 2. etape smo demontirali obstoje-čo betonsko varnostno ograjo ter prav tako zgradili asfaltni temelj povprečne višine 20 cm, na katerega smo montirali novo betonsko varnostno ograjo višine 120 cm. Med izvajanjem del v II. fazi se je promet v obeh smereh odvijal po dveh zožanih pasovih oz. po vo-znih in odstavnih pasovih. Gradbiščni promet se je medtem odvijal po zaprtih prehitevalnih pasovih.

Trenutno izvajamo III. fazo gradnje, in sicer lokalne sanacije voz-nega in prehitevalnega pasu v debelini okrog 8 cm ter nadgradnjo vseh pasov AC v smeri Ljubljane. Izvajamo tudi razširitev odstav-nega pasu iz širine 2,5 m na 3,5 m in s tem prestavitev vseh jaškov obstoječih komunalij. Zaradi širjenja vozišča se izvaja tudi širjenje vseh premostitvenih objektov na tem odseku. Nadgradnja vozišča

bo sestavljena iz treh novih plasti asfalta, in sicer iz nosilne plasti debeline 8 cm, iz vezne plasti debeline 7 cm in iz obrabno zaporne plasti debeline 4 cm.

Med izvedbo III. faze promet poteka po vozišču odseka A1/0641 smer Maribor po štirih voznih pasovih – po dva v vsako smer vo-žnje. Predvidoma v začetku oktobra bomo izvedli III. fazo rekon-strukcije tega odseka, takrat pa se bo promet prek začasnih pre-hodov na srednjem ločilnem pasu preusmeril na odsek A1/0041 v smer Ljubljane, na katerem se bo promet prav tako odvijal po štirih voznih pasovih oz. po dveh v vsako smer vožnje.

V IV. fazi bomo izvajali lokalne sanacije, nadgradnjo vozišča v ena-kih debelinah, širitev odstavnega pasu iz 2,5 m na 3,5 m in širitev vseh premostitvenih objektov na tem odseku. Za razliko od odseka A1/0041 bomo na tem odseku AC od km 0,000 do km 1,050 izved-li le razširitev odstavnega pasu, saj je bila rekonstrukcija vozišča na tem območju opravljena leta 2015. Območje obdelave vozišča znaša okrog 150.000 m2 asfaltnih površin, na katerem je predvide-na poraba okrog 33.000 ton AC 32 base asfaltne mase za nosilne plasti, okrog 26.000 ton AC 22 bin asfaltne mase za vezno plast in okrog 15.000 ton SMA 11 PmB asfaltne mase za obrabno zaporne plasti. V sredinskem ločilnem pasu bomo vgradili novo BVO v dolži-ni 6,4 km, in sicer v celotni dolžini obravnavanega odseka ter novo JVO ob odstavnih pasovih v dolžini okrog 3.000 m2. Rekonstrukcija vozišča s preplastitvijo se izvaja tudi na krakih A in B priključka Žalec. Po končanih gradbenih in asfalterskih delih bomo uredili še ponovno postavitev začasno odstranjene vertikalne prometne signalizacije in ponovno izvedbo horizontalne prometne signali-zacije.

»Na gradbišču je dnevno v povprečju prisotnih 50 delavcev. Dela bomo zaključili v pogodbenem roku, ki znaša 120 koledarskih dni oziroma do konca letošnjega novembra,« je povedal vodja grad-bišča Marjan Černčič.

Konec julija smo se v Pomgradu za družbo DARS, d. d. lotili obnove voziščne konstrukcije in objektov na odsekih AC A1/0041 Arja vas–Šentrupert od km 0,000 do km 6,400 in na AC A1/0641 Arja vas–Šentrupert od km 1,050 do km 6,400. Vrednost gradbenih del za ta projekt znaša 9,2 milijona evrov.

07

gradimogradimo


GrADIMo KANAlIzAcIJSKO OMREžJE S čISTIlNO NAPRAVO»Biološka čistilna naprava bo velika 350 enot. Gre za montažno izvedbo, sestavljeno iz dveh bazenov in pripadajočo tehnologijo. V sklopu izvedbe kanalizacije bomo za priklop posameznega objekta zgradili tudi hišne jaške do vsake hiše,« pojasnjuje vodja gradbišča Tatjana Munih.

V romskem naselju Vadarci za občino Puconci gradi-mo kanalizacijsko omrežje v dolžini okrog 3.000 m. Vrednost pogodbenih del znaša dobrih pol milijona evrov, z deli pa bomo zaključili konec septembra.

PoMGrAD TUdI POlETI V POlNEM zAgONUV začetku julija smo za IMO-REAL, d. o. o. pričeli z gradbenimi deli stanovanjskega objekta Vila blok Vrbišče. Funkcionalno enoto sestavljata dve stanovanjski vili etažnosti K + P + 3, ki sta pod zemljo povezani s pod-zemno garažo. Stanovanja bodo dokončno zgrajena julija prihodnje leto, prvi stanovalci pa se bodo lahko vselili mesec dni kasneje. Vrednost pogodbenih del znaša slabih 2,2 milijona evrov.

Vila blok Vrbišče je velika 21,5 x 16,9 m, v vsakem stolpiču pa ima po deset stanovanj, razdeljenih po tri na nadstropje. V najvišji eta-ži je samo eno stanovanje, ki se razprostira čez cel stolpič. Poleg bivalnih površin ima vsako stanovanje tudi svojo teraso.

»Vsa stanovanja so opremljena iz visokokakovostnih materialov z dolgo življenjsko dobo, kar nakazuje na visoko kakovost biva-nja. Pri večini stanovanj bodo kuhinje in kopalnice imele okna, kar omogoča naravno osvetlitev in prezračevanje prostora. Kuhinje v vseh stanovanjih bodo imele še ločeno shrambo,« pojasnjuje vodja gradbišča Gregor Kocuvan. Klet bloka Vrbišče je pravokotne oblike tlorisne velikosti 50,32 x 22,20 m. V njej je prostora za 26 vozil, ko-lesarnico in shrambne prostore za lastnike stanovanj.

Z vgrajenimi toplotnimi črpalkami sistema voda-voda bomo izko-ristili energijo podtalnice, ki bo uporabna tako za ogrevanje pro-

storov, kot za toplo sanitarno vodo. Toplotna izolacija objekta bo zagotavljala majhno toplotno prevodnost, kar pomeni, da bodo prostori pozimi ostali topli, poleti pa hladni. Za objekt je bila izde-lana tudi energetska izkaznica, ki opisuje predvideno energetsko stanje objekta po končani gradnji. Z izračunano toploto za ogre-vanje 12,434 kWh/m2a se objekt uvršča v najvišji energetski A1/A2 razred.

PoMGrAD gRAdI šTUdENTSKI KAMPUS V VARAždINU

V Varaždinu ob že obstoječem gradimo nov študentski dom, ki se nahaja v središču mesta tik ob železniški progi. Parcele se naha-jajo na prostorih bivše vojašnice, ki so danes v lasti Univerze v Za-grebu. »Objekt je sestavljen iz podzemne etaže, pritličja in petih nadzemeljskih etaž. V kleti je predviden garažni prostor za 118 vozil, strojnica, šprinkler sistem, pralnica in odlagališče. V pritličju smo predvideli pisarne, študentski servis, študentski klub, večna-menski prostor, knjižnico, prostor za delo študentskega odbora, študentsko ambulanto in parkirišča za kolesa,« pravi vodja grad-bišča Mitja Vogrinec.

»V petih nadstropjih je skupaj predvidenih 244 sob oziroma 471 postelj. Celoten dom je povezan z dvema stopniščema, dvema dvigaloma in dvema evakuacijskima izhodoma,« dodaja Vogri-nec. Zgradba študentskega doma je oblikovana tako, da se z vi-šino postopoma zmanjšuje volumen. Ne celotni strehi objekta so postavljeni tudi solarni kolektorji. Skupna kvadratura novega

študentskega doma znaša slabih 16.000 m², od tega je garažnega prostora več kot 4.000 m².

Konstrukcija zgradbe je klasična armirano-betonska: plošče, ste-ne in stebri. Celotna zgradba je sestavljena iz treh dilatacij. Širok izkop za gradbeno jamo znaša 20.000 m³ mešanega materiala, ki ga bomo odpeljali na trajno deponijo, 10 kilometrov stran od grad-bišča. Za vsa betonska dela predvidevamo porabo 11.700 m³ beto-na in 1.403.510 kg armature.

V Pomgradu smo junija letos pričeli z izgradnjo študentskega doma v Varaždinu. Kampus bomo do konca prihodnjega leta zgradili za Univerzo v Zagrebu. Vrednost objekta znaša 11,1 mio evrov.

08

novice


PACo rAbANNe»1 Million Privé & Lady

Million Privé«NovI DIŠAvI ZANJo IN ZANJ

Po uspešnicah 1 Million za moške v letu 2008 in Lady Million za ženske v letu 2010 so v znani francoski modni hiši Paco Rabanne ponovno presenetili z novo dišavo zanjo in zanj. 1 Million Privé in Lady Million Privé odražata glamur rdeče preproge, bliskavic fotoaparatov in bleščečih žarometov. Tople in bogate lesne note s ščepcem zapeljive vanilije pri ženski ter čutnim cimetom pri moški parfumski vodici so odlična izbira za prihajajoče hladnejše dni. Obiščite najbližji Travel FREE shop ter testirajte čudovito dišavo na svoji koži.

CLINIQue LINIJA nege za obraz Pep Start

P kot »peptidi za negovano in zaščiteno kožo«.P kot »popolno zame«.

P kot »Pep Start«.

Nova linija vrhunske kozmetike Clinique je sestavljena iz dnevne vlažilne kreme za obraz z mat finišem, nežnega losjona za čišče-nje z učinkom pilinga in sveže kremice za predel okoli oči za svež in popoln videz. Linija Pep Start je idealna samostojna nega ali kot podlaga za nadaljnji nanos ličil. Priporočamo!

eKSKLuZIvNI SeT torbice in denarnice Desigual

Španska blagovna znamka Desigual je v letošnjem letu pripravila ome-jeno izdajo seta »Be My Travel Mate«. Čudoviti set torbice z ličnim ko-vinskim držalom in ujemajoče se denarnice v privlačni kovinski embalaži najdete ekskluzivno v vseh naših Travel FREE shopih. Umirjeni, a hkrati za Desigual tipično razigrani vzorci so prava paša za oči in kot nalašč za popolno darilo.

09

intervju


Peter ZverPanvita Posestvo Motvarjevci d. o. o.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Bil bi dirkač F1, ker imam rad adrenalin.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Letenja z letalom.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Zanima me potop med morske pse, znalo bi biti zanimivo.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Brazgotine imam, a nobena ni posebna, vse so običajne.

Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kave ne pijem! Alkohol pa ob-časno, tako da, če je treba, obe-ma.

Gin, vodka ali tekila?Nič od naštetega ni po mojem okusu.

Verjameš v duhove?Ne.

V karmo?Ne.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?Ja.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?V mojem poklicu je pomembna stran samo RADARSKA SLIKA PADAVIN.

Najljubši dan v tednu?Petek.

Najljubša beseda?Vikend.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Zadnji mega žur.

Levičar ali desničar?Desničar.

Politično tudi?Ne ne levi ne desni.

Kdo je tvoj vzornik?Vzorniki so mi vsi, vsak posebej.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Preveč kompliciramo z enostav-nimi stvarmi.

Zdravnik vam da tri tablete z naročilom, naj jih jemljete na pol ure. Koliko časa boste jemali tablete?Enkrat, prvič, v naslednji pol ure bi pozabil.

Kaj si se naučil danes?Da včasih preveč kompliciramo okoli enostavnih stvari.

Žan STrNIŠNIK KOMUNIKA d. o. o.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Brez družine.

Najljubši dan v tednu?Nedelja.

Najljubša beseda?Kapiraš (sem rekel).

Katero knjigo si nazadnje prebral?Hura, očka bom!

Levičar ali desničar?Oboje.

Politično tudi?Kaj je to politika?

Kdo je tvoj vzornik?Žal že pokojni prijatelj.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Kar je enostavno ni zmeraj lahko.

Zdravnik vam da tri tablete z naročilom, naj jih jemljete na pol ure. Koliko časa boste jemali tablete?Dokler jih ne zmanjka.

Kaj si se naučil danes?Da stopnice pomagajo pri kol-canju dojenčka (vsaj v našem primeru).

Če bi se lahko za en dan zame-njal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Ne bi se, ker sem srečen v svoji koži.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Preberi naslednji odgovor ☺:-)

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Bungee jumping.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Imam samo eno, na prstu, ko sem se porezal z nožem.

Čemu bi se ti bilo težje odpove-dati: kavi ali alkoholu?Kavi, glede na to, da alkohola ne pijem.

Gin, vodka ali tekila? Coca cola?

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Bil bi z družino, se peljal z mustangom in spil coca colo.

Verjameš v duhove?

Ne.

V karmo?Ne.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Da.

intervju


intervju

Stanko čuŠ Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

Gin, vodka ali tekila?Mogoče tekila.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Šel bi na potovanja po svetu, ne bi si nalagal nobenih obvezno-sti, enostavno bi užival kolikor se da.


V karmo?Ne.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?Ja.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Nisem zasvojen z spletnimi stvarmi, težko pa bi živel brez telefona.

Najljubši dan v tednu? Nedelja.

Najljubša beseda?Hvala.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Se ne spomnim je že dolgo od tega.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Zamenjal bi z pilotom, rad sem visoko.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Največja želja mi je vedno bila se peljati z letalom, ker sem ho-tel videti pogled na naš planet tam zgoraj, je pa res, da sem imel strah do tega in sem ga kar z lahkoto premagal in ni bilo tako hudo.

Skok s padalom, »bungee jum-ping« ali potop med morskimi psi?Če bi moral, bi rad skočil s pa-dalom, zanima pa me vožnja z balonom.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Imam eno poškodbo na roki, ka-tera je nastala pri delu z motor-no žago, da sem si porezal kožo.

Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Težje bi se bilo odpovedati seve-da kavi, kajti alkohola ne uživam dnevno in tudi ne v večjih količi-nah, s kavo pa se mi dan začne.

Če bi se lahko za en dan zame-njal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Sem to kar sem, nimam nobene potrebe, da bi se zamenjala s komerkoli.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Dosti vsega sem poskusila in preizkusila, bala se nisem nikoli, pa tudi neuresničljivih želja ni-sem imela nikoli.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi? Nič od tega, raje vožnja s for-mulo.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Ni nenavadna, je pa grda, po operaciji.

Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu? Kavi, vsekakor.

Gin, vodka ali tekila? V mladosti gin s tonikom, zdaj pa raje samo tonik.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Svojim najdražjim povedala, da jih imam rada, šla na potovanje na severni pol in si privoščila razvajanje.

Verjameš v duhove? Ne. Imam mirno vest, me ne preganjajo.

Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu? 12.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Da.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Težko si predstavljam življenja brez dobre komunikacije z dru-žino, sodelavci in prijatelji. Tele-fon in internet sta nuja.

Najljubši dan v tednu? Meni nedelja.

Najljubša beseda? Iskrenost.

Katero knjigo si nazadnje prebral? Roman Vrt laži, Eileen Goudge.

Levičar ali desničar? Desničarka.

Politično tudi? Ne. Simpatiziram z levico.

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe? Žal je tudi ona pokvarljiva.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ker na tem svetu ni nič več eno-stavno.

Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate? Vse, samo ne več na mizi.

Kaj si se naučil danes? To, da nikoli nisi prestar, da se ne bi mogel naučiti kaj novega.

Marjeta ZADrAveCPomgrad d. d.

11

intervju

INTERNA REVIJA sepčtember–november 2016

intervju

Aleš KrPIčPomgrad d. d.


Politično tudi?Sploh ne.

Kdo je tvoj vzornik?Nimam nekega vzornika, rad vidim, če se mi stvari, katere planiram vnaprej, kar dobro iztečejo.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ker pri enostavnih stvareh večkrat preveč zakomplicira-mo.

Zdravnik vam da tri tablete z naročilom, naj jih jemljete na pol ure. Koliko časa boste jemali tablete?Če vzamem prvo, takoj potem eno uro.

Kaj si se naučil danes? Da določene stvari sploh o sebi ne razmišljamo, ker se ukvar-jamo preveč z drugimi proble-mi.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Bil bi Matthieu Ricard, kateri bi naj bil najsrečnejši človek na svetu in kateri zelo dobro pozna smisel življenja.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Sam jadrati po Jadranskem morju.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Vsaj še eden skok s padalom.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Oglati oklepaj na levem kolenu, ki sem ga pridobil v mladih letih s skokom v preplitki del Ledave.

Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kavi.

Gin, vodka ali tekila?Vsi trije so zahrbtni, zato raje domači špricer.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Ne verjamem v konec sveta, ker je zame »svet« neskončen in je več kot materija, katero trenu-tno vidimo skozi najmodernejše teleskope. Tudi če se ta končna, se ta v istem trenutku spet rodi.Vsekakor pa bi »koncu sveta« preživel z ljudmi ki jih imam naj-raje; jim še zadnjič povedal, da jih imam rad.


Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu?Ducat bi naj bila merska enota, zato mi ni najbolj jasno vpraša-nje. Verjetno je pravilen odgovor 12.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?Da.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Glede na to, da sem spletni črv, bi to bil google.com, v preteklo-sti pa altavista.com.

Najljubši dan v tednu?Gospodov dan.

Najljubša beseda?Hvala.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Emanuel na dopustovanju, v Grčiji pred 9 leti. Zadnje čase ne najdem več časa za branje knjig, veliko pa prebiram elektronske medije.


Politično tudi?Politika me več ne zanima.

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Načeloma zato, da proizvajalec v danem roku zagotavlja kvali-teto produkta. V resnici zato, da jih več prodajo :-).

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Zato ker enostavne stvari radi zakompliciramo.

Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate?V roki imam 2 jabolki, v bistvu pa jih imam 3, če velja, da miza ponuja.

Kaj si se naučil danes?Ne sodi dneva po jutru (bil je ponedeljek).


FooD revoLuTIoN ALI KAKO JE KUHARIJA ZAČELA ISKATI SVOJ OSNOVNI SMISEL

Občutek letenja je izvrsten, touch down pa niti ne tako. Če je bil pred tako imenovano krizo čas, ko so cve-tele elitne restavracije in so se naj-dražji šampanjci mešali z različnimi substancami in polivali v potokih, se je naenkrat zgodil preobrat, ki je na ravni gastronomije pustil zanimiv pečat. Top restavracije so v določen-em segmentu ostale prazne in če se je pred tem za posameznike in pod-jetja spodobilo razkazovanje, je to postalo skoraj nezaželeno samo ne-kaj mesecev kasneje. Sledil je kratki čas čudenja, potem pa je naenkrat priplavala na plan cela generacija mladih, tistih, ki znajo. Serija mladih

kuharjev, ki so bili šolani v najboljših restavracijah, je izgubila službe ali pa so se sami naveličali cirkusa in teatra velikih restavracij in so šli po svoje. Tudi z eno ponvo in enim štedilnikom, če je treba.

Greg Marchand je aprila 2009 odprl svojo restavracijo Frenchie. V tistem času ni bilo bankirja, ki bi podprl projekt mladega, neznane-ga kuharja, v skoraj degradirani ulici Rue de Nil sredi Pariza. Poleg vseh restavracij, ki so obstajale, se mla-di kuhar odloči, da gre po svoje. In je šel. Majhna ekipa isto mislečih je

zanimivo

Pred leti se je zgodila kriza. Tako imenovani finančni balon je počil in vse je šlo v maloro. Prenapihnjeni časi so bili bolj naklonjeni tistim, ki si upajo v primerjavi s tistimi, ki znajo. Na vseh področjih. Potem pa je naenkrat zmanjkalo tal pod nogami in marsikdo se je znašel v prostem padu.

Greg Marchand

restavracija Frenchie • vir: www.telegraph.co.uk

• vir: www.four-magazine.com


zanimivo

Bistro kuhinjaEnostavna bistro kuhinja je še danes tisto, kar je cenjeno tako med profesionalni kuharji, kot tudi med gosti. Enostavne jedi, kjer pridejo do izraza bazični okusi sestavin z malo inovativnosti pri kombiniranju le teh, je zmagovalna kombinacija, ki deluje na dolgi rok. Bistroji so namenjeni pred-vsem tistemu segmentu, ki bi rad čez dan nekaj enostavnega in seveda za zmerno ceno. Bistroji ostajajo in postajajo trend, ker ne gre za fast food in ne za restavracijo. V njih se opravijo tako zaj-trki, dnevna kosila, poslovna srečanja ali srečanja po službi s prijatelji ob pijači in prigrizku. Bistroji so tisti tip restavracije, ki lahko zelo dobro funkci-onira od ranega jutra do pozno večera.

sestavila restavracijo Frenchie, ki je postala kult in sinonim vsega, kar se je zgodilo kasne-je. Meniji očiščeni nepotrebnega dekorja, mlada sommelierka, ki bi drugače morala še kakšno de-setletje čakati, da bi lahko sestavila lastno vinsko listo in posledično cene, primerne tudi za segment mlajših ljudi, ki obiskujejo restavracije nekajkrat tedensko. Uspeh restavracije je v ulico pritegnil še mladega mesarja in dobavitelj zelenjave je odprl svojo trgovino prav tam. Danes je v ulici še March-

Kuharija domaZmanjšanje števila gostov v restavracijah, je pre-neslo druženja v zasebne prostore. Kuhanje doma je v nekem trenutku postalo obveza in komu dru-gemu bi posameznik privoščil najboljše, če ne sebi in prijateljem. Kuhanje doma je zavrtelo celo pro-dukcijo kuharske založniške industrije, televizijske kuharije in proizvodnje kuharskih pripomočkov, saj posameznik, ki kuha doma vedno tudi išče novosti, s katerimi lahko izboljša lastno znanje in okusi nekaj novega. Polniti so se začele tudi za-sebne vinske zbirke in knjižnice s kuharsko ter z vinsko literaturo.

• vir: www.ritzcarlton.com

andov vinski bar in Frenchie to-go, neke vrste fast food, za katerega klobase delajo tudi po Gregovih recepturah. Ni Frenchie edina takšna zgodba, ki se je zvalila iz tako imenovane krize. Tudi v mnogih drugih krajih je ostalo na cesti veliko mladih kuharjev, ki so se lahko zanesli edino na lastno znanje. V bistvu je posledica tega, da se je celotna kuharija začela obračati k svojemu osnovnemu poslanstvu, ki je temeljil na neke vrste skupnostih. Nekdo je začel proizvajati zelenjavo in jo dobavljati najbližji restavraciji. Le ta je uporabljal tisto, kar je bilo vsak dan sveže in kar je dobil. Celotna veriga je bila poenostavljena in je delovala na kvaliteti. Posledično se je pojavilo nekaj trendov, ki so postavili nove temelje gostinstva.


Burger manijaBurgerji so bili dolgo časa sinonim za globalne verige restavracij, na drugi strani pa je pleskavica bila tisto, kar naj bi pomenilo nekaj do-mačega, narejenega na drugačen način. Če je pri nas veljalo, da so burgerji vsi enaki in greš na burger takrat, ko si zaželiš točno tistega specifičnega okusa, ki je po vsem svetu enak, pri pleskavici nikoli nisi vedel, kaj boš dobil. Burger mania se je prav tako pojavila kot nov trend na gastro sceni. Če pogledamo globlje, je prav burger tisti, ki z relativno malo vložka omogoča široko polje ustvarjalnosti tako v bazični pripravi, kot tudi pri sestavljanju dodatkov in prilog. Burger je mesni izdelek, ki rabi najmanj znanja in najmanj opreme. Vsak kuhar, ki ima malo tehnološke žilice, ga lahko pripravi po lastni recepturi, obenem pa ima možnost ustvarjanja majhnih, unikatnih serij. Burger je gastronomski esperanto, ki ga razume ves svet in prav zaradi tega je zelo prisoten tudi na dogodkih, kjer so gostje iz različnih držav.

Food trucksKombiji ali majhna transportna vozila prirejena za pripravo in pro-dajo hrane, so v zadnjem času postala pravi hit. Investicija sicer ni majhna, vendar je v primerjavi z investicijo v restavracijo zanemarlji-va. Največja prednost tovrstnih vozil je v fleksibilnosti, da je gostinec lahko prisoten na različnih dogodkih in prireditvah, obenem pa deluje samo takrat, ko so gostje prisotni. Ni tistega praznega čakanja, če bo kakšen gost prišel ali ne, ki se velikokrat pojavlja v gostinstvu.

Vegan in vegetarian Veganstvo in vegetarijanstvo sta vsekakor tudi trend zadnjih let. Pri tem gre za bolj ali manj močne tendence in udeležence, vendar v bi-stvu za trend, ki podpira kakovostno proizvodnjo in lokalno samoos-krbo. Je res, da se med predstavniki tega gibanja najdejo ekstremisti, ki se jih mogoče sliši bolj kot drugje, vendar je prav esenca tega prav pogled skozi okno na domači vrt in sledenje ciklusa narave.

Tisto, kamor se je kuharija vsekakor obrnila po krizi, da se pripravljajo jagode takrat, ko so zrele na vrtu in čemaž takrat, ko je v gozdu.

K zdravi pameti bi lahko rekli.

Matej Fišer

• vir: www.mobile-cuisine.com

zanimivo


Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bila Evropa v primerjavi z vsem os-talim svetom v tolikšni prednosti, ki je nikoli pozneje ni – in kakor kaže tudi ne bo – dosegla. Bila je vodilna na področju razvoja in industrije, znanosti in umetnosti, urejenosti in spoštovanja zakonitosti. Slovela pa je tudi po izvrstnih bordelih, ki so jih premogla takratna velemesta oziroma prestolnice, med katerimi so posebej izstopale Berlin, Pariz in Budimpešta, saj so njihovi veljali za naj-boljše. Bili so dobro organizirani, okusno opremljeni, profesionalno vodeni, z jasno razdelje-nimi vlogami, obveznostmi in pravicami tako osebja kakor tudi obiskovalcev, kar pomeni, da so bila pravila obnašanja znana in spoštovana.

bORdEl EVROPA

poudarki iz kroga znanja

Dušan banfi

Au Salon de la rue des Moulins (1894)by Henri de Toulouse-Lautrec

nove in v njej veljavna pravila obnašanja, saj so tam dobili to, kar so iskali, pred-vsem pa so bili kultivirani in spoštljivi do gostiteljic in pravil obnašanja v tujem domu. Da, dober bordel je za uslužbenke, umetnice ali kurbe (kakor pač hočete) bil tudi dober dom, obiskovalci pa samo go-stje, ki so pravila obnašanja v tem domu bili dolžni spoštovati in to brezpogojno in ne glede na svoje poreklo in veroizpoved.

Sedaj v Evropi takšnih bordelov ni več, je pa cela Evropa postala en sam bordel, bolje rečeno karikatura te, nek-daj tako imenitne in ugledne ustanove. V Berlinu ima svojo šefico, ji nekateri ljubkovalno pravijo mati Angela, v Parizu nekega Franca, ki bi rad bil redar, pa ga nihče ne jemlje resno, v Budimpešti pa Viktorja, ki se trudi biti vratar in zara-di zgodovinskega spomina Madžarov, ki vedo, kdo je obiskovalec in kdo osvajalec, postavlja vrata na svojem vhodu, med-tem ko naš Mirko niti ne ve, kaj je bordel in čemu služijo vrata; ja, Mirko, dom brez vrat ni dom. Kaj smo pa mi ostali, ki nas je blizu 500 milijonov in ne sodimo v »bor-delsko elito«, pa ugotovite sami.

Je pa v tem bordelu Evropa tudi poseben prostor, ki se mu pravi Slo-venija in ta »odlično« funkcionira tudi brez obiskovalcev. Tukaj vsak j…be vsa-kega, na polno in brez milosti. Tudi kasira se na veliko, izkupiček pa izpuhti v znano – neznane žepe na znano – neznanih kra-jih. Nekoč so takšnemu prostoru nekate-ri rekli pajzl, drugi vukojebina, danes pa temu pravimo domovina (»ki je ena, nam

vsem dodeljena«, kot je zapisal pesnik Oton Župančič).

Da, takšna je današnja Evropa – slabša kot včeraj in boljša kot jutri, mi pa imamo samo to možnost, da zaenkrat še lahko molimo k svojemu bogu. Kaj več storiti ne moremo, lahko pa ob tem vsaj na glas razmišljamo. Le kako dolgo še?

Ker bi rad pregnal te črno-glede misli iz glave, sem se o tem želel pogovoriti s svojim prijateljem An-tonom s. p. Je namreč svetovljan, kultur-no in vsesplošno razgledan, predvsem pa uživač, ki se je pravkar vrnil z dopusta na Azurni obali v Franciji. Pa me sploh ni želel poslušati, samo zamomljal je: »Tja me več ne bo, ker bab v burkinijih na nu-distični plaži ne želim gledati!« Očitno je tudi on prestopil v tabor tistih, ki jim mul-tikulturnost ni všeč. Ne vem, zakaj; veste mogoče vi?

Vsak bordel je imel svojo šefico (rahlo zlobno se ji je reklo bordelska mati), vra-tarja, redarja in pa seveda umetnice, ki se jim je po domače med preprostimi ljudmi reklo kurbe; za obiskovalce so bile to dame svojega poklica in so jih običajno tako (to-rej spoštljivo) tudi obravnavali. In posel je tekel na način, da so bili vsi zadovoljni, po ustaljenih pravilih, ki se jih ni smelo kršiti. Obiskovalec je potrkal, vratar je odprl vrata in ga povabil, naj vstopi, nakar je sledila iz-bira umetnice, pred umetniškim aktom pa seveda obvezno plačilo. Vsebina uslug je bila raznolika, pestra in domišljijsko boga-ta, cene pa natančno določene in brez dis-konta. Kot rečeno, so bila pravila obnašanja jasno določena, ob njihovi morebitni kršitvi pa je sledil takojšnji ukrep – vratar je odprl vrata, redar (po domače rečeno vunbacitelj) pa je kršitelja ročno fuknil pred vrata na cesto. Pa se je to dogajalo bolj poredko, ker so obiskovalci spoštovali pravni red usta-

Nekoč je bila mačka,

ki je imela bolhe;

sedaj imajo bolhe

mačko.

novice


RAzVOJ: MOJ, TVOJ, NAšKo se je Alica izgubila v gozdu v Čudežni deželi, je med svojim tavan-jem naletela na Mačko Režalko. Alica jo je vprašala: „Mi lahko poveš po kateri poti moram, da pridem od tu?“Mačka Režalka ji odgovori: „To je zelo odvisno od tega, kam želiš priti.“Alica: „Vseeno mi je kam.“Mačka Režalka ji na to smehljaje reče: „Če ti je vseeno, kam greš, te bo vsaka pot pripeljala tja.“

Pomembno sporočilo Mačke Režalke lahko prenesemo tudi na poslovno okolje, posameznikov prispevek k poslovni uspešnosti in nenazadnje posameznikovo strokovno in osebnostno rast, po-sledično pa tudi zadovoljstvo. Brez jasnega cilja je tudi naša pot osebnega razvoja in razvoja sodelavcev nejasna in v skrajnem primeru lahko celo nekoristna. Posledično pa ni motivacije za spremembo in napredek. Vodstvo organizacij ima v današnjem času zato pomembno odgovornost ne le do sebe, lastnikov, dr-žave, davkoplačevalcev, temveč tudi in predvsem do zaposlenih. Temeljna naloga menedžmenta je omogočiti zaposlenim, da pos-tanejo oziroma ostanejo uspešni.

ALI TečeMo vSI v ISTo SMer?Naša ambicija je rAST in naša moč leži v SoDeLovANJu. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo s kočijo, če bi jo vsak vprežni konj vlekel v svojo smer. Napredovala bi bistveno počasneje, kot če bi konji tekli v isto smer. Konji bi bili bistveno bolj utrujeni in neučinkoviti, saj bi se poleg teže kočije borili še proti vlečni sili drugih konjev. Slej kot prej pa bi eden za drugim omagali ali pa bi jih ustavila poškodovana in polomljena kočija. Predpogoj za uspešno sodelovanje je torej, da vsi poznamo skupen cilj. V drugi vrsti pa, da ima vsak izmed nas svoj osebni cilj, ki pomaga pri doseganju skupnega.

rAZvoJNI NAčrT = SMeroKAZRazvojni razgovor, je redno srečanje med sodelavcem in njegovo vodjo ter predstavlja eno izmed najučinkovitejših orodij za vode-nje in karierno ter osebnostno rast, kadar je izveden na pravilen način. Kakršnikoli negativni občutki izničujejo njegov učinek, saj onemogočajo iskren in konstruktiven pogovor. Temu se lahko izognemo, če razumemo kakšen je namen in potek takšnega po-govora med vodjem in njegovim sodelavcem. Poleg tega pa je pomembno, da se pred samim pogovorom s predlogi in načrtom pripravita oba: vodja in njegov sodelavec, za katerega se tekom razvojnega pogovora oblikuje razvojni načrt.

novice

17

Zato bomo to jesen v sodelovanju s ProFILeS INTerNATIoNAL izvedli prve delavnice vodenja letnih razgovorov za naše vodje. Kmalu za tem pa bomo letne razgovore tudi izvedli. Kot vseh do-sedanjih razvojnih aktivnosti, se bomo tudi tega lotili postopno in preudarno. Najprej se bomo tega lotili vodstvo družbe in direk-torji področji. Postopno bomo v utečen sistem vključevali osta-le vodstvene sodelavce. Želimo, da vsak zase v takšnem dialogu prepozna priložnost zase in za celotno podjetje; da bo rezultat pogovora ambiciozen osebni razvojni načrt, ki se ga bo vsak po-sameznik lotil zagnano in z nasmehom na obrazu.

PrI rAZvoJNeM rAZGovoru torej ne gre za ocenjevanje osebnosti sodelavca, ampak za osvetljevanje tistih vedenj in znanj, ki zagotavljajo njegovo delovno uspešnost. Razvojni razgovor nudi priložnosti, da ocenimo pretekle delovne in vedenjske dosežke ter dogovorimo o ciljih za prihodnost. Z doseganjem slednjih bomo vsak zase in skupaj rastli strokovno in osebnostno. Soustvarjali bomo zdravo delovno okolje, povečali našo učinkovitost in dosegali še višje poslovne uspehe.

Kaj vse smo že naredili v sodelovanju s Profiles International na področju rAZvoJA voDIJ:

• Preko vprašalnikov in razgovorov prepoznali talente in razvojne priložnosti vodij.• Izvedli individualne pogovore na podlagi prepoznanih potencialov na ravni najvišjega in srednjega vodstva, intenzivno vključujemo že

linijske vodje. • Prve delavnice vodstvenih veščin za linijske vodje na temo komunikacije. • Prenos znanja za uporabo orodij za prepoznavanje potencialov. Alenka Samec in Lea Kočar sta se udeležili usposabljanja in pridobili

Certifikat svetovalca ProfileXT.• Team building za najvišje vodstvo na Pokljuki.

Lara Delić, Profiles International Slovenia



novice

PROMOcIJA OhRANJANJA INKREPITVE zdRAVJA NA DELOVNEM MESTU Jutranje razgibavanje v DE ABI Lipovci07. 07. 2016 so na lokaciji Lipovci, v družbi Pomgrad d. d. DE ABI imeli vodje ter zaposleni, ki so primerni in zainteresirani za vodenje razgibavanja, prvo praktično izobraževanje in razgibavanje, ki ga je izvedla višja fizeoterapevtka ga. Andrea Backović Juričan.V mesecu avgustu 2016 so usposobljeni zaposleni prevzeli vsakodnevno 10-minutno razgibavanje pred pričetkom dela v DE ABI.Strokovni sodelavci za varstvo pri delu skupine Pomgrad so ob-časno prisotni na jutranjih razgibavanjih in aktivno spremljajo in skrbijo za Promocijo zdravja pri delu v sistemu družb Pomgrad.

Za lažje izvajanje razgibavanja, so zaposleni v elektronski obli-ki prejeli zloženki, ki prikazujeta Vaje za razgibavanje in Vaje za raztezanje, zloženke pa lahko prejmemo vsi zainteresirani tudi pri Strokovnih sodelavcih za varstvo pri delu ali jih pogledajo na sharepointu.

DE ABI je prva v družbi Pomgrad d. d., ki je z 1.8.2016 pričela z vsakodnevnim jutranjim razgibavanjem. Delodajalec Pomgrad si želi telesno dejavnost na delovnih mestih postopoma uvesti v vse družbe sistema Pomgrad, saj ta ugodno vpliva na boljše zdravje in počutje zaposlenih, zmanjšuje stres na delovnem mestu ter pove-čuje motivacijo in produktivnost zaposlenih na delovnih mestih. Zaposleni v DE ABI so sprejeli jutranje razgibavanje pozitivno in se redno udeležujejo jutranjega razgibavanja, saj se tudi sami za-vedajo, da je zmerna telesna dejavnost dobrodošla.

Asfalterja Fartelj Jure in Vido-nja Jože, zaposlena v DE Asfal-terstvo, sta na podlagi pogodb o izobraževanju sklenjenih s svojim delodajalcem, vključila v izobra-ževanje ob delu na Srednji grad-beni šoli in Gimnaziji Maribor.

Delavca sta bila pri šolanju zelo uspešna, saj sta poleg službenih dolžnosti zmogla narediti celoten program za zidarja v letu 2014, hkrati pa še hoditi na predavanja

gradbenih delovodij in opravljati izpite.

Delavca sta si uspešno pridobi-la strokovno izobrazbo in naziv gradbeni delovodja. Podelitev spričeval na Srednji gradbeni šoli in Gimnaziji Maribor ju čaka 07. 09. 2016.

Delavcema iskreno čestitamo in jima želimo še obilo delovnih uspehov na delovnim mestih.

Jože VidonjaJure Fartelj

zAKlJUčEK šOlANJA ZA GRADBENE DELOVODJE


informatika

POd dRObNOglEdOM: 5 skritih iPADovih uporabnih lastnosti

PoGLeD DeJANSKeGA MeSTA SPLe-TNe (STrANI)Ko “surfamo” po spletu z iPadom/iPhone-om nas pri večini, predvsem modernih spletnih mest/strani, aplikacija Safari sa-modejno preusmeri na ogled vsebine, ki je optimiziran za mobilno brskanje po spletu. Te strani so optimizirane, to dejansko v ve-čini primerov pomeni okrnjene, kar se tiče vsebin, praviloma fotografij in grafik, kar sicer zna biti koristno pri brskanju po sple-tu preko telefona, v nasprotju z brskanjem po internetu preko iPada, kjer pa bi glede na resolucijo lahko brez problema gledali normalne/celotne spletne strani kot na računalniku.

Če želimo mobilno verzijo spletne strani videti v njeni popolni obliki, pritisnemo in držimo prst na znaku »refresh« – desno od naslovne vrstice in po nekaj trenutkih nam bo naprava ponudila možnost ogleda kompletne spletne strani (request desktop site) kot v brskalniku na računalniku.

AvToMATSKA rAZPoreDITev IKoNPo tem, ko iPad/iPhone uporabljamo že nekaj časa, se zna zgoditi, da se lepo pre-gledni začetni zaslon spremeni v pravo zmedo nametanih in nepregledno postav-ljenih ikon za aplikacije in druge bližnjice. Z uporabo map se sicer da zadevo nekoliko popraviti, če pa uporabljamo veliko različ-

nih aplikacij, pa je mogoče najenostavneje, da jih razporedimo po abecedi.

To opcijo najdemo precej skrito v nastavi-tvah oziroma »Settings«, pod »General« in »Reset«.

Če pritisnemo opcijo »Reset Home Screen Layout« se bodo ikone osnovnih aplikacij naprave postavile na svoja prvotna mesta, tiste naknadno naložene pa bodo razpore-jene po abecedi.

uPorAbA večoPrAvILNoSTIVečina uporabnikov pri menjavi uporabe aplikacij najprej intuitivno pritisne »home« gumb, ki je edini gumb na iPadovom/iPhoneovem ekranu in šele potem izbere naslednjo aplikacijo za uporabo. Obsta-ja lažja pot. Če »home« gumb pritisnemo dvakrat nam naprava samodejno ponudi pregled vseh aplikacij, ki so trenutno že odprte in potem samo s premikanjem levo oziroma desno izbiramo med njimi. Želite še bolj elegantno rešitev? Na iPadu funkci-onira menjava aplikacij tudi s premikanjem štirih prstov (hkrati) levo oziroma desno po zaslonu.

uPorAbA IoS FANToMSKIh/SKrI-TIh TIPKČe radi tipkate besedilo na iPadu s pal-ci, potem je za vas možnost, ki omogoča razdelitev tipkovnice na dva dela – levo in

desno, da ju tako lažje dosežemo s palci. Kljub vsemu pa se zna zgoditi, da bi radi pritisnili recimo tipko T z desnim palcem, le-ta pa je pozicionirana na levem delu raz-deljene tipkovnice. Obstajajo fantomske/skrite tipke, ki omogočajo, da recimo tipko T napišemo tudi tako, da pritisnemo pra-zen prostor na levi strani črke Y oziroma Z (odvisno od nastavitve tipkovnice).

Enako velja za vse tipke, ki so na levi ali desni strani razmika med deloma tipkov-nice (F in G, C in V).

NASTAvITev IZKLoPA NAPrAvA oZIroMA »SLeeP TIMer«Radi zaspite ob poslušanju glasbe? Ali gle-danju posnetkov na YouTube?

Ni potrebe, da naprava ostane prižgana celo noč oziroma da jo sami izklapljate. Lahko nastavite samodejni izklop oziroma »sleep timer« kot na TV.

Odprite aplikacijo Ura (Clock), pritisnite »Timer« gumb spodaj desno, izberite ko-liko časa želite, da se vsebine predvajajo, potem izberite, kaj se zgodi, ko se čas izte-če »When Timer Ends«.

Na razpolago dobite veliko različnih tonov, čisto spodaj, na koncu, pa je tudi možnost »Stop playing« oziroma prekini predvaja-nje, ki jo izberemo in avtomatično bo po določenem času naprava sama prekinila predvajanje izbrane aplikacije.

Applova tablica iPad (in tudi telefon iPhone) ima kar nekaj skri-tih možnosti koristne uporabe, ki jih večina uporabnikov ne pozna. Pa poglejmo …


novice

7. ROJSTNI dAN MAXIMUSA GORNJA RADGONAMaximus Gornja Radgona je v soboto, 16. julija praznoval že 7. obletnico.

To je poseben praznik za center in tudi za obiskovalce, ki so zvesti in se vsako leto pridružijo praznovanju.

Proslavili smo ga z veliko torto ob zvokih ansambla Mladi Pomurci, okušali Ave gril dobrote, vrteli kolo sreče in ugodno nakupovali.

Najmlajši so se zabavali z levčkom Maxom ob animacijah, ma-mice in ostale obiskovalke pa so vizažistke brezplačno naličile v Travel Free Shopu.


novice

dEN gORIčKIh MEšTROV NA MAROFU, v nedeljo, 04. septembraSkupaj z Goričkim društvom za lepše vütro in obiskovalci smo preživeli lepo nedeljsko popoldne na Marofu.

Predstavili so se mojstri starih obrti Goričkega, ki že dolga leta uspešno oh-ranjajo tradicijo, obenem pa na stojnicah vedno znova presenetijo z novimi izdelki. Lahko smo si ogledali kako delajo, koliko truda je potrebno za en iz-delek, sami poskusili izdelovati in seveda tudi kaj kupili. Popoldan so nam polepšale ljudske pevke, folklorne skupine in muzikanti. Obenem je potekala podelitev priznanj za Naj ograček Goričkoga 2016, tekmovanje za naj frečaša in frečarko ter šaljive igre. Klopotec je igral, dišalo je po domačih dobrotah, dobre kapljice pa na Marofu tako ali tako nikoli ne zmanjka.

KONEc SEzONE naši nasveti

Saša štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d.o.o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.


Avgust in september sta najlepši čas na vrtu, saj pobiramo sadove svo-jega dela. Počasi pa začnemo vrt pripravljati tudi na zimo. Namesto »šti-hanja« poskusimo z zelenim gnojenjem in zastirko.

KoMPoST ima višjo vrednost za njivo kot gnoj, pa tudi kot kupljena organska gnojila. Predvsem zato, ker vsebu-je mikroorganizme, ki so že v tleh. Najpreprostejši za pripravo je hladni kompostni kup, za katerega spodaj naredimo drenažo iz vej, koruze, sončnic, da odteka odvečna voda. Potem pa nalaga-mo odpadke, tako zeleni kot rjavi del. Koristno je dodajati organ-ske odpadke iz kuhinje ter živinski gnoj, če ga imamo.

Na kompostni kup sodijo: kuhinjski organski odpadki, or-ganski ostanki z vrta (obvezno zdravi), pleveli, ki še niso semenili, pokošena suha trava, odpadlo listje (razen orehovo in hrastovo), gnoj, star kompost, in lesni pepel (zaradi kalija).

Na kompostni kup ne sodijo: olupki citrusov, bolne ra-stline, večje veje, trnate rastline, debel karton in barvno tiskane revije.

Kompostni kup ne smemo postaviti na soncu, skrbeti moramo za njegovo vlažnost. Čez zimo ga lahko zaščitimo z izolirno plastjo (pokrijemo s slamo, senom), tako bomo ohranjali višjo tempera-turo, kar bo pospešilo proces kompostiranja.

Vmes moramo kompostni kup premetati, kajti spodnje plasti hit-reje preperevajo kot zgornje.

Hladni kompostni kup je pripravljen za uporabo komaj za nekje 1 leto.

V toplem kompostnem kupu preperevanje poteka hitreje, zah-teva pa več odpadnega materiala naenkrat. Kup se tudi močno segreje in uniči tudi semena plevelov. Pomeni pa, da vse odpadke nagrmadimo naenkrat. Spodaj prav tako damo drenažno plast. Potem pa na 20 cm debel sloj odpadkov potresemo biološki do-datek za pospeševanja kompostiranja (mikroorganizmi). Nato nov sloj odpadkov, ki ga lahko tudi potresemo z apnom. In potem tako naprej, dokler ni kompostnik do vrha poln.

V naslednjih dnevih mora biti kompost vroč, če ni, postopek ni bil izveden pravilno. Ko se kup začne ohlajati, ga moramo preložiti.

Najbolje je imeti 2 kupa. Enega, kamor odlagamo vse odpadke, torej hladni kompostni kup. Drugega pa pripravimo iz tega prve-ga, ko je odpadkov dovolj. Odvisno pa tudi, kakšne so naše potre-be po kompostu. Večina majhnih vrtov čisto solidno živi iz enega hladnega kompostnika. Izdatno dodajamo kompost plodovkah in kapusnicah, ostale rastline ga potrebujejo manj. Nepreperel kompost pa lahko uporabimo tudi kot zastirko.

veselo jesen vam želim!

v SePTeMbru sejemo motovilec, zimsko solato, pa tudi špi-načo in blitvo ter sadimo čebulček majski srebrnjak. Na prazne gredice, kjer ne bomo imeli zelenjave, smo posejali rastline za zeleno gnojenje. Izberemo npr. seme bele gorjušice, detelje, oljne redkve, ajde ali facelije. Letos smo sicer že prepozni, saj bi po priporočilih morali vse te rastline posejati do sredine avgusta.

CeL oKTober je še čas za sajenje čebulčka in jesenskega česna. Prav tako lahko sadimo tudi rabarbaro. Zelenjavo, ki jo bomo pustili na gredicah, moramo zaščititi pred mrazom, za kar uporabimo slamo ali zimsko kopreno. Ohrovt pa pustimo kar zmrzniti, saj bo tako imel boljši okus.

vici

hoTeLSKA reCePCIJAOb štirih ponoči zazvoni telefon v hotelski recepciji: »Tukaj Janez iz sobe 111. Kdaj odprete bar?« Receptor odgovori: »Ob osmih zjutraj.« Ob šestih spet pozvoni na recepciji hotela: »Spet Janez. Kdaj boste odprli vaš hotelski bar?« »Saj sem vam povedal, da boste lahko šli noter ob osmih in nič prej.« »Pa kdo hoče iti noter? Jaz bi rad prišel ven.«

DIreKTor IN KLoŠAr

Direktor nekega podjetja se spre-haja po mestu, ko ga nagovori

klošar. Prosi ga za nekaj drobiža. Direktor ima poseben dan, zares izvleče iz žepa denarnico in vpra-ša klošarja: «A boš denar porabil za viski?« Klošar reče: «Ne! Piti sem nehal že pred nekaj leti.« Direktor vpraša: «A ga boš porabil za hazardiranje?« «Za hazardira-nje? Tega nisem počel že celo več-nost.« Direktor vpraša: «A ga boš porabil mogoče za igranje golfa?« «Ne! Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje igral golf.« «Potem ti pa ne dam denarja. Namesto tega te vabim k sebi domov na večerjo, ki jo bo skuhala moja

žena.« Brezdomec je šokiran: «A ne bo vaša žena besna? Sklepam, da ne spuščam najprijetnejših vonjav okoli sebe in da sem precej grozen na pogled.« Direktor ga že vleče za seboj in reče: «Ne skrbi! Rad bi ji pokazal, kakšen je videti človek, ki se je odpovedal pijači, hazardiranju in igranju golfa.«

DoJeNčeKV šoli se je Barbara pohvalila: »Mamica je rodila dojenčka!« Zgrožena učiteljica, že precej za časom, jo je okarala: »Barbara! Ne reče se tako! Morala bi reči,

da je očka kupil dojenčka!« »To

pa ne. Veste, moj očka nič ne kupi,

kar lahko sam naredi.«

JANeZ IN PoLICIST»Veš, da sem se v soboto zvečer

hudo stepel s policistom,« reče

Janez prijatelju. »Kaj res?« »Ja,

grozno je bilo! On je mene tepel

z gumijevko, jaz pa njega s pra-

znimi steklenicami.« »In kako se

je končalo?« »On je zmagal, ker

nisem mogel tako hitro prazniti

steklenic.«

SuDoKu

V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

8 3 2 4 16 1

4 1 9 6 25 8 1 6

6 3 46 8 2 37 5 1 9 81 5

8 1 9 6 7

3 1 7 88 3 9 5

6 9 26 8 1 3

1 68 1 2 9

9 3 12 8 7 51 4 9 5

2 4 9 68 3 9

4 16 9 5

8 6 45 2 3

2 71 2 8

8 3 1 7

23

zabava


10 letMartina Fajfar,

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Tadej Golob,Panvita MIR d. d.

Jože Gungl,Panvita MIR d. d.

Andreja Poredoš,Panvita Agromerkur d. o. o.

Milan Železen,Panvita Agromerkur d. o. o.

20 letMarija Arklinič,Panvita MIR d. d.

bojan Dogša,Panvita MIR d. d.

30 let

10 letJanez Ferencek,

Pomgrad d. d.

Mojca Frešer,Pomgrad d. d.

Janez horvat,Pomgrad – CP d. d.

Gregor Kocuvan,Pomgrad d. d.

vlatko Maček,SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

Jasmin omahić,SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

Matej Petković,Pomgrad – GM d. o. o.

ezib Tutnjić,SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

20 let

jubilej

Jubilanti


Drago balaško,Panvita d. d.

Antonija Kerman,Panvita d. d.

Srečko Kocbek,Panvita MIR d. d.

breda Kuronja,Panvita Agromerkur d. o. o.

Janez Maroša, Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Štefan Pisnjak, Panvita Veterina d. o. o.

40 letvladimir Kovačič,

Panvita MAROF d. o. o.

Silvester Plaznik,Panvita MIR d. d.

brigita banfi,Pomgrad - CP d. d.

Jožef Gjergjek,Pomgrad d. d.

Miran Gjergjek,Pomgrad d. d.

bojan husar,Pomgrad d. d.

Drago Kosednar,Pomgrad d. d.

Milan Maček,Pomgrad d. d.

Miran Maučec,Pomgrad d. d.

Anton Škaper,Pomgrad d. d.

Ludvik vukan,Pomgrad d. d.

30 letbela bohnec,

Pomgrad d. d.

čedo Đajić,SGP Pomgrad - GNG d. o. o.

Franc Koren,Pomgrad - VGP d. d.

Alojz Štiblar,Pomgrad d. d.

Documents

AVE novosti Bordel Evropa RAZVOJ: Moj, Tvoj, NAŠ 5 skritih … · 2019. 1. 15. · 29 04 15 16 19 INTERNA REVIJA september–november 2016 AVE novosti Bordel Evropa RAZVOJ: Moj,