Embed Size (px)
Citation preview
AutoCAD 1
AutoCADOsnovna navodila za uporabo
Andrej Vitek,@iga Turk
Kazalo:
I. Splo{no o programu ......................................................................................................................................2A. Vsebina ......................................................................................................................................................2B. O programu ...............................................................................................................................................2C. Osnovni koncepti ......................................................................................................................................3D. Orodjarna...................................................................................................................................................3E. Meniji..........................................................................................................................................................4F. Nekaj nasvetov...........................................................................................................................................4G. Meniji programa ........................................................................................................................................5
II. Risanje in popravljnanje v ravnini ..................................................................................................................6A. Vsebina ......................................................................................................................................................6B. Risanje tlorisa ............................................................................................................................................6C. Nastavitve in pomagala .............................................................................................................................6D. Koordinate .................................................................................................................................................7E. Sloji ............................................................................................................................................................7F. Enostavno modeliranje (risanje) in osnovni risarski pripomo~ki ..............................................................7G. Popravljanje risbe......................................................................................................................................8
III. Bloki, lastnosti, kotiranje, tiskanje ................................................................................................................9A. Vsebina ......................................................................................................................................................9B. Lastnosti gradnikov ...................................................................................................................................9C. Bloki ...........................................................................................................................................................9D. Kotiranje.....................................................................................................................................................9E. Uporabni{ki koordinatni sistemi (UCS) ...................................................................................................10F. Organizacija risb na papirju ....................................................................................................................10G. Tiskanje in vnos slike v druge programe ...............................................................................................10
IV. Risanje v prostoru ......................................................................................................................................12A. Vsebina ....................................................................................................................................................12B. Enostavno dvigovanje iz 2D ....................................................................................................................12C. Dolo~anje pogledov in projekcij .............................................................................................................12D. Skrivanje nevidnih delov .........................................................................................................................12E. Modeliranje teles......................................................................................................................................13
osnutek z dne 31.05.95
AutoCAD 2
I. Splo{no o programu
A. Vsebina
- spoznavanje osnovnih konceptov programa AutoCAD
B. O programu
AutoCAD je program za ra~unalni{ko podprto modeliranje (na~rtovanje). Z njim lahko med drugim:
- ri{emo “tehni~ne” risbe: ilustracije, diagrame, prosojnice, ..., na~rte;- modeliramo dvo- ali trirazse`ne objekte; na~rt je pri tem prikaz modela.
V primerjavi z ro~nim na~inom risanja ima delo z AutoCADom naslednje prednosti:
- namesto v glavi imamo tu model objekta v ra~unalni{ki obliki; tak model lahko uporabimo tudi vdruga~ne namene kot je le risanje na~rtov;
- zapis modela je digitalen, zato je vedno to~en in zaseda bistveno manj prostora;- s pripomo~ki AutoCADa z lahkoto obvladujemo kompleksnost modela: saj je preklop med pogledom
na detajl ter celoto hipen;- model lahko prenesemo v (nekatere) programe za analizo konstrukcij in si z njim pomagamo pri
pripravi podatkov za analizo; pri tem je manj mo`nosti za napako;- popravljanje (risbe, modela) je enostavno, zato si la`e privo{~imo prikaz in analizo variant;- poenostavljena je izdelava na~rtov tipskih objektov;- AutoCAD je mogo~e {iriti in povezovati tudi z drugimi programi (podatkovne zbirke, programi za
razna specializirana opravila).
Seveda pa je za obvladovanje vsega na{tetega potrebno precej ve~ znanja in s tem tudi ~asa za u~enje kotpri ro~nem risanju. Program pa je vseeno tako zasnovan, da lahko `e v nekaj urah u~enja spoznamobistvene koncepte in za~nemo z njim produktivno risati.
Slika 1. AutoCADovo okno.
AutoCAD 3
C. Osnovni koncepti
Spoznali se bomo z verzijo AutoCADa, ki te~e pod MS-Windows. Obstajajo tudi verzije za MS-DOS teroperacijske sisteme delovnih postaj (Unix, VMS). Vse verzije so si med seboj dovolj podobne, da nipotrebno opisovati vsake posebej.
Program obi~ajno po`enemo z dvojnim klikom ikone na levi. DOSovsko verzijo po`enemo zukazom ACADRxx , kjer je Rxx {tevilka verzije (trenutno 12). Program je za{~iten proti
kopiranju s posebnim klju~em.
AutoCADovo okno (na sliki 1) sestavljajo:
• risalno podro~je na sredi,
• vise~i menuji na vrhu,
• statusna vrstica pod njimi,
• ukazno podro~je spodaj
• orodjarna z zbirko ikon najpogosteje rabljenega risalnega orodja.
V risalnem podro~ju ri{emo oz. modeliramo. Kri` s kvadratkom v njem ka`e trenutni polo`aj in gapremikamo z mi{ko. Pri modeliranju si pomagamo z ukazi, zbranimi v menujih ali v orodjarni. Ukaze oz.posamezne dele ukazov lahko tudi tipkamo (ali vse to kombiniramo). Zapisnik dela je prikazan v ukaznempodro~ju (ali, na `eljo, v lo~enem oknu).
V statusni vrstici so prikazani (z leve proti desni): barva, sloj (gumb za definicijo in okno za izbiro), gumbioz. ikone za izbiro pravokotnega risanja in oprijemanja, za vklop orodjarne ter za odprtje nove datoteke zmodelom, koordinati trenutnega polo`aja (prikaz krmilimo s tipko F6) ter gumbi za shranitev risbe, tiskanjena papir, spremembo pove~ave in podobno. V orodjarni so zbrani gumbi, s katerimi spro`imonajpogostej{e ukaze. Sestav in pomen gumbov v statusni vrstici ali orodjarni lahko spreminjamo tako, dana gumbu kliknemo z mi{kinim desnim gumbom, nato pa na gumb postavimo bodisi znak (Character )ali ikono (Image ) ter povemo AutoCADov ukaz, ki ga gumb izvede.
Leva tipka mi{i je tipka za izbiro iz menuja in dolo~itev polo`aja. Vsaka izbira polo`aja na zaslonu pustisled (kri`ec), ki nam je lahko kasneje v pomo~.
Desna tipka mi{i pomeni isto kot Enter . Njen pomen je odvisen od trenutnega stanja: v ukazu, kizahteva niz polo`ajev z njo zaklju~imo posamezne dele ukazov (npr. izbiro) ali ukaz sam (npr. risanje~rtovja); ko {e nismo za~eli nobenega ukaza, lahko z njo ponovimo zadnji ukaz. Ukaz opustimo s tipkoCtrl-C oz. gumbom ^C v orodjarni.
D. Orodjarna
copylinklinearcellipsepointddimcopyscalechangebreakstretchfilletendpointintersectioncenternearesttangentpedit
undoredrawplinecirclepolygondtextmoveeraserotatemirrorextendtrimchamferalignmidpointquadrantperpendicular^C^C
AutoCAD 4
Slika2: Obi~ajna orodjarna.
E. Meniji
V menuju File so zbrani ukazi za delo z modelnimi datotekami: odpiranje (New , Open ), shranjevanje(Save , Save As ), risanje na papir (Print/Plot ), uvoz/izvoz modelov v obliki drugih programov(Import/Export ), konfiguriranje (Preferences , Configure ) in zaklju~ek dela (Exit AutoCAD ).
V menuju Edit so zbrani pomo`ni ukazi za delo z modelom: preklic ukazov ali preklica (Undo , Redo ),prenos slike v drug program preko bele`ke (Copy Image , Copy Vectors ,...) ali slike oz. ukaza oddrugod (Paste , Paste Command ).
Z menujem View krmilimo prikaz modela: prikaz osve`imo (Redraw ), spremenimo pove~avo (Zoom ),urejamo prikaz modela na papirju (Tilemode , Toggle Viewport , Model Space , Paper Space ,Mview ) ali izberemo projekcijo za prikaz 3D modela (Set View ).
Ukaz Assist vsebuje risarske pripomo~ke: prekinitev ukaza (Cancel , pomeni isto kot Ctrl-C ),uporabo oprijemkov gradnikov (Object Snap ), zaprtje ~rtovja ali zaporedja ~rt (Close ).
Ukazi za modeliranje so zbrani v menuju Draw. Gradniki modela so ~rte (Line ), kro`ni loki (Arc ), krogi(Circle ), pravokotniki (Rectangle ), pravilni ve~kotniki (Polygon ), ~rtovja (Pline ) sestavljena izdaljic in kro`nih lokov, itd. Z Insert vstavimo blok, s Hatch {rafiramo, s Text ri{emo besedilo indolo~amo njegov izgled, z Dimensions pa kotiramo.
Ukazi menuja Construct iz izbranih obstoje~ih gradnikov sestavijo nov del modela: Array jih razmno`ipo polkrogih ali ogli{~ih paralelograma, Copy doda njihovo kopijo, Mirror jih zrcali; Chamfer prire`e,Fillet pa zaokro`i vogal; Block sestavi blok iz izbranih gradnikov.
Izbrane gradnike v modelu popravljamo z ukazi menuja Modify : z Entity pregledujemo inspreminjamo njihove parametre, z Erase jih bri{emo, z Move , Rotate , Scale in Stretch jihpremikamo, sukamo, pove~ujemo in jim prestavljamo ogli{~a; Explode blok ali ~rtovje razstavi vgradnike, ki ga sestavljajo; s Polyline Edit popravljamo ~rtovje, z Edit Dimensions pa kotnice.
Z ukazi menuja Settings nastavljamo parametre tvorbe gradnikov: z Drawing Aids vklju~imozaokro`anje koordinat in mre`o ter nastavljamo njune parametre; vklju~imo lahko tudi pravokotnorisanje; z Layer Control upravljamo delo s sloji; z Entity Modes nastavljamo parametre risanjagradnikov; z Dimension Style oblikujemo izgled kotnic; z Drawing Limits pa dolo~imo mejekoordinat v modelu. Z UCS vpeljemo delovni koordinatni sistem pri risanju v 3D.
Prikaz 3D modela urejamo z menujem Render : s Hide iz prikaza trirazse`nega modela odstranimo skriterobove; s Shade odstranimo skrite ploskve; z Render model realisti~no prika`emo; pri tem se upo{tevajotudi svetlobna telesa, ki jih postavljamo z Lights in materiali, ki jih opi{emo s Finishes .
Z ukazi menuja Model modeliramo v prostoru (AME): z Extrude raztegnemo like v prostor, zRevolve lik zavrtimo v vrtenino, s Solidify 2½D gradnik pretvorimo v 3D, s Primitives v modelvstavimo enega od 3D gradnikov. Z Union , Subtract in Intersect operiramo s 3D gradniki:dolo~imo unijo, razliko oz. presek. Z Modify 3D gradnike spreminjamo (lo~ujemo, prire`emo, zaoblimo,odre`emo). S Setup izberemo na~in trirazse`ne predstavitve (s ploskvami oz. robovi), z Inquiry paizvemo povr{ino, maso in geometrijske karakteristike ali prekrivanje 3D gradnikov.
F. Nekaj nasvetov.
Osnovni vmesnik programa AutoCAD je preko ukaznih vrstic. Izbira v menijih samo dodaja ukaze tja.Ukazno vrstico ka`e pazljivo brati.
Za razliko od nekaterih drugih programov, praviloma najprej izberemo ukaz in {ele po tem poka`emo, kajbomo s tem ukazom naredili. Primer: najprej ERASE, po tem kaj bomo zbrisali.
Va`ne tipke so:
F1 pomo~
F6 preklop izpisovanja koordinat
AutoCAD 5
F7 preklop risanja mre`e (GRID)
F8 preklop pravokotnega na~ina dela
F9 preklop magnetnih to~k
G. Meniji programa
Va`nej{i ukazi so sivi.FileFile EditEdit ViewView AssistAssist DrawDraw ConstrucConstruc
ttModifyModify SettingsSettings RenderRender ModelModel HelpHelp
New... Undo Redraw Cancel Line Array Entity Drawingaids...
Render Extrude ContentsOpen... Redo Redraw
allObjectfilters
Arc Array 3D Erase Layercontrol..
Shade Revolve SearchSave... Copy
imageZoom Object
snapCircle Copy Break Object
snap...Hide Solidify How to
use HelpSaveas...
Copyvectors
Pan Close Point Mirror Extend Entitymodes...
Views... Primitives
AboutAutoCAD
Save DIB Copyembed
Tilemode Inquiry Polyline Mirror 3D Trim Pointstyle...
Lights... UnionRecover...
Copy link Toggleviewport
Calculator
Donut Chamfer Align Dimensionstyle...
Scenes... Subtract
Print/Plot...
Paste Modelspace
Ellipse Fillet Move Unitscontrol..
Finishes...
Intersect
ASE Pastecommand
Paperspace
Polygon Divide Rotate UCS Preferences...
ModifyImport/Export
Textwindow
Mview Rectangle Measure Rotate 3D Selectionsettings.
Statistics...
SetupXref DDE Set view Insert... Offset Scale Grips... Files InquiryPreferences...
Select Layout 3Dsurfaces
Block Stretch Drawinglimits
Unloadrender
DisplayConfigure Hatch Change Menu
bitmapsRenderMan...
UtilityCompile...
Text... ExplodeUtilities...
Dimensions
PolylineeditApplicati
ons...Editdimension
ExitAutoCADFindfile...
AutoCAD 6
II. Risanje in popravljnanje v ravnini
A. Vsebina
- spoznavanje osnovnih konceptov modeliranja v ravnini s programom AutoCAD ob risanju tlorisa nasliki 1.
Slika 1: Enostaven tloris.
B. Risanje tlorisa
- dolo~imo risalno podro~je;- dolo~imo risalne pripomo~ke;- organiziramo plasti;- nari{emo stene s ~rtovji ali ~rtami; popravimo napake z oprimki;- nari{emo okna in balkonsko steno;- nari{emo vhodna vrata s ~rtovjem iz ~rt in loka (risanje loka z za~etno smerjo);- preri{emo vrata drugam, npr. z oprimki;- balkonska vrata nari{emo kot pomanj{ano kopijo vhodnih;- {rafiramo stene;- opremimo z besedilom in kotnicami.
C. Nastavitve in pomagala
Nastavitve Z ukazom Settings|Drawing limits dolo~imo koordinatni obseg modela; obi~ajno nekajve~ kot so dimenzije modeliranega objekta. Podamo ga v modelnih enotah, ki jih pri modeliranju izklju~nouporabljamo. Po dolo~itvi obsega ostane pove~ava prikaza na zaslonu nespremenjena; prikazano jepodro~je med to~kama 0,0 in (odvisno od zaslona) 12,9.
Ker je z mi{ko obi~ajno te`ko zadeti to~no `eljeno koordinato ali dimenzijo, lahko z ukazomSettings|Drawing Aids vklju~imo risarsko mre`o (Grid ) in zaokro`evanje koordinat (Snap ). Vustreznem okencu navedemo, na koliko enot naj bodo koordinate zaokro`ene oz. kako razmaknjene najbodo to~ke pomo`ne mre`e. Mre`a se nari{e le na zaslonu kot mre`a pikic; ~e je pregosta, je AutoCADne ri{e. ^e bo slika sestavljena prete`no iz vodoravnic in navpi~nic, lahko risanje omejimo na pravokotne
AutoCAD 7
smeri z vklopom Ortho . Zaokro`anje koordinat in risanje pravokotnic lahko preklopimo tudi z gumbomav statusni vrstici (S in O).
D. Koordinate
Prikaz koordinat v okencu krmilimo s tipko F6: obi~ajno sta tam prikazani koordinati trenutnegapolo`aja, enkraten pritisk F6 preklopi v prikaz zadnjega izbranega polo`aja, ponoven pritisk pa v prikazrelativnega polarnega prikaza. Pri slednjem med risanjem npr. ~rt vidimo dol`ino trenutnega odseka innjen naklon.
Koordinate obi~ajno podajamo z mi{ko, lahko pa jih tudi natipkamo (pravokotne (x,y), polarne (r<ϕ);absolutne, relativne (@x,y; @r<ϕ). Pri podajanju koordinat lahko s filtri (.x, .y, .z, .xy, .xz, .yz) koordinatosestavimo iz koordinat ve~ pokazanih to~k. Prav tako lahko enostavno podamo karakteristi~ne to~kegradnikov (kraji{~, sredine, prese~i{~ ipd): z ukazom Assist|Object snap povemo, katerekarakteristi~ne to~ke naj se podana oprime.
Z ukazom Assist|Undo prekli~emo nazadnje opravljene ukaze v obratnem vrstnem redu, z ukazomRedo pa zadnjega od njih spet izvr{imo.
Za risanje detajlov ali generalni pregled lahko z ukazom View|Zoom spremenimo pove~avo. Med drugimlahko izberemo prikaz vsega (All ) predhodno pove~avo (Previous ), ali pa poka`emo diagonalni ogli{~inovega obsega slike.
E. Sloji
Sloji (risalne ravnine) nam omogo~ajo enostavno kombiniranje ve~ prikazov enega modela. Obi~ajnomodeliramo v sloju 0; dodatno opremo modela (npr. dimenzije, dopolnilne na~rte - instalacije, notranjaoprema, materiali ipd; na po~asnej{ih ra~unalnikih v poseben sloj vstavimo tudi {rafure) pa ri{emo vdodatne sloje - na “prosojnice” nad osnovnim modelom.
Delu s sloji je namenjeno dialogno okno, ki ga odpremo s klikom na gumbu Layer oz. z ukazomSettings|Layer Control . Nov sloj najprej poimenujemo v ustreznem okencu in ga odpremo zgumbom New . Obstoje~ sloj izberemo s klikom na njegovem imenu v spisku slojev. Z gumbom Currentizbrani sloj izberemo za trenutni sloj. Risanje vedno te~e v trenutnem sloju. Izbranim slojem lahko zgumboma Set Color in Set Ltype dolo~imo barvo in tip ~rte. Z gumboma On in Off vklju~imo oz.izklju~imo prikaz posameznega sloja; izklju~enih slojev AutoCAD ne ri{e ne na zaslon ne na papir. ^eizklju~imo trenutni sloj, lahko vanj {e vedno ri{emo, a narisanega ne vidimo. Z gumboma Thaw inFreeze “odtajamo” oz. “zamrznemo” prikaz izbranih slojev; zamrznjenih slojev AutoCAD ne ri{e ne nasliko ne na papir, niti jih ne upo{teva pri prera~unavanju slike. Trenutnega sloja ne moremo zamrzniti.Zamrzovanje uporabimo, kadar delamo prete`no v enem naboru slojev z mnogo spremembami pove~avoz. regeneracijami slike; izklju~evanje pa, kopri delu z mnogo sloji brez sprememb pove~ave oz.regeneracije slike prehajamo iz enega sloja v drugega. Z gumboma Unlock in Lock izbrane slojenapravimo aktivne oz. neaktivne; gradnike neaktivnega sloja AutoCAD sicer nari{e, ne pusti pa nam jihspremeniti. Trenutni sloj lahko deaktiviramo, v njem pa {e vedno lahko tvorimo nove gradnike.
F. Enostavno modeliranje (risanje) inosnovni risarski pripomo~ki
Z ukazi menuja Draw ri{emo daljice, kro`nice, kro`ne loke, ~rtovja (zaporedja daljic in kro`nih lokov) inpodobne gradnike. Vsi ti ukazi so zbrani tudi v orodjarni. Risanje zaporedja daljic(Draw|Line|Segments ) kon~amo s tipko Enter (oz. desno tipko mi{i), za zaprtje (daljico od zadnjedo za~etne to~ke) pa uporabimo ukaz Assist|Close . Lok lahko speljemo skozi tri to~ke, lahko pa gapodamo tudi na ve~ drugih na~inov; ~e podatki dolo~ajo dva loka, AutoCAD nari{e tistega, ki peljeprotiurno; smisel lahko spremenimo z dolo~itvijo tangente v za~etni to~ki (podukaz Direction ). Pririsanju ~rtovja lahko z Arc oz. Line preklopimo v risanje zaporedja lokov oz. daljic; z Width ozHalfwidth pa navedemo debelino ~rte. Uporaben ukaz za risanje npr. sten je Draw|Line|Doublelines .
AutoCAD 8
Zadnji ukaz ponovimo s pritiskom desne tipke mi{i, presledka ali tipke Enter . Izvr{evanje izbranegaukaza prekinemo s tipko Ctrl-C .
G. Popravljanje risbe
Gradnike bri{emo z ukazom Modify|Erase in izbiro `eljenih gradnikov.
Na~in izbire gradnikov je enak pri vseh ukazih: gradnik poka`emo s tem da z malim kvadratkom kliknemona eni od ~rt, ki ga sestavljajo. ^e ob kliku nismo izbrali nobenega gradnika, lahko podamo {e drugoogli{~e pravokotnika (polnega z vle~enjem v desno, ~rtkanega z vle~njem v levo); s polnim pravokotnikomizberemo tiste gradnike, ki jih pravokotnik povsem objame; s ~rtkanim pa tiste, ki jih pravokotnik vsajdeloma prekriva. ^e izberemo preve~ gradnikov, jih iz mno`ice izbranih lahko odstranimo: natipkatimoramo podukaz Remove , nato pa z izbiranjem vse odve~ne gradnike odstraniti iz mno`ice; dodajanje vmno`ico izbranih gradnikov spet vklopimo s podukazom Add . S podukazom Last izberemo zadnjinarisani gradnik, s Previous pa ponovno izberemo zadnje predhodno izbrane gradnike.
Z ukazi menuja Modify lahko gradnike premikamo (Move ), sukamo (Rotate ), pove~ujemo (Scale ), jihraztegujemo (premaknemo posamezne dele in raztegnemo povezave do njih) (Stretch ), razcepimo nasestavne dele (Explode ) itd. Pri teh operacijah najprej izberemo gradnike (lahko jih izberemo celo predizbiro ukaza), nato podamo referen~no to~ko (npr. sredi{~e zasuka), nato pa {e preostale potrebnepodatke (npr. kot zasuka). Vse podatke lahko podamo bodisi z mi{ko ali pa jih natipkamo. Z ukazimenuja Construct gradnike kopiramo (Copy ), razmno`imo po daljici, polju ali loku (Array ), zrcalimo(Mirror ), jim prire`emo ali zaoblimo vogale (Chamfer , Fillet ), ali sestavimo v blok (Block ).
Z ukazom Trim gradnike obrezujemo na druge gradnike, za Extend pa podalj{ujemo do drugihgradnikov. Pri obeh ukazih najprej poka`emo pomo`ne gradnike, po tem pa gradnike, ki jih `elimospremeniti.
Gradnike lahko raztegujemo, premikamo, sukamo in zrcalimo tudi z uporabo oprimkov (gripov). Oprimke,to je karakteristi~ne to~ke gradnika, vklju~imo z izbiro gradnika ko nismo pred tem izbrali nobenegaukaza; Prika`ejo se kot modri kvadratki; vsaka vrsta gradnika ima svoj nabor oprimkov. Ko z izbiroaktiviramo enega od gradnikov (postane rde~), vklju~imo popravljanje: z desno tipko mi{i lahko potemizbiramo med raztegovanjem (**STRETCH** ), premikanjem (**MOVE** ), sukanjem (**ROTATE** ),pove~evanjem (**SCALE** ) in zrcaljenjem (**MIRROR** ). Vse operacije lahko opravimo na originaluali kopiji (podukaz Copy ). Referen~na to~ka operacije je aktivni oprimek, razen ~e s podukazom Basepoint zahtevamo druga~e.
Zaklju~eno podro~je lahko z ukazom Draw|Hatch po{rafiramo. Najprej moramo s Hatch Optionsoblikovati {rafuro: izbrati vzorec (Pattern ) {rafure, povedati pove~avo in zasuk (Scale in Angle );primerno vrednost pove~ave moramo obi~ajno dolo~iti z eksperimentiranjem. Nato poka`emo bodisigradnike, ki sestavljajo mejo podro~ja (Select objects ) ali pa to~ko nekje v notranjosti podro~ja(Pick points ).
Sliko lahko opremimo z besedilom (Draw|Text ). Najprej podamo stil besedila (...|Set Style ): pisavo,vi{ino (~e jo pustimo enako 0, jo podamo kasneje ob risanju), razmerje med {irino in vi{ino, nagib ~rk,poravnavo in podobno. Podani stil ostane v veljavi do spremembe. Obstoje~ (prej podan) stil besedilaizberemo z gumbom Text Style v dialognem oknu Settings|Entity Modes . Izbrani stil AutoCADuporabi pri vsakem risanju besedil (tudi npr. pri kotiranju). Po dolo~itvi stila lahko besedilo ri{emo zukazom ...|Dynamic ; podamo {e polo`aj in zasuk (neobvezno tudi stil, poravnavo in vi{ino), nato panekaj vrstic besedila; vnos besedila zaklju~imo s prazno vrstico (dvojnim Enter ).
AutoCAD 9
III. Bloki, lastnosti, kotiranje, tiskanje
A. Vsebina
- spreminjanje lastnosti gradnikov;- zahtevnej{i koncepti modeliranja: bloki, kotiranje;- risanje na papir.
B. Lastnosti gradnikov
Lastnosti gradnikov so barva, tip ~rte, risalni sloj ter dvig in vi{ina (za risanje v 2½ dimenzijah).Nastavljamo jih s Settings|Entity Modes , spreminjamo pa z Modify|Entity (posameznemugradniku) ali z Modify|Change|Properties (skupini gradnikov). Debelino ~rte lahko povemo le spodukazoma Width in Halfwidth pri risanju ~rtovja. Navadne ~rte (dobljene pri risanju ~rt, lokov,krogov, pravokotnikov, ve~kotnikov ipd.) so debeline 0, tj. najtanj{e, kar lahko risalna naprava nari{e.
Barvo gradnika lahko dolo~a tudi sloj (“barva” BYLAYER ) ali blok (BYBLOCK ), podobno tudi tip ~rte. ^ebarve posebej ne spreminjamo, barvo dolo~a sloj (ri{emo z barvo BYLAYER ); z izbiro razli~nih barv poslojih lahko tako lo~imo, kaj sodi v posamezen sloj.
Obi~ajno AutoCAD pozna le polno ~rto, dodatne tipe (pik~asto, ~rtkano, ~rtka-pikasto, ~rtka-pika-pikastoipd.) moramo posebej nalo`iti. V menujih ni ustreznega ukaza za nalaganje tipov ~rt; razne tipe nalo`imoz natipkanim ukazom LINETYPE LOAD * ACAD .
C. Bloki
Kadar se posamezne skupine gradnikov v sliki velikokrat ponove (npr. simboli za vodovodne pipe, ventile,stikala, stole, ipd.) jih lahko razmno`imo s kopiranjem, delo pa je la`je, ~e z njimi definiramo bloke.
Blok definiramo tako, da najprej nari{emo gradnike, ki ga sestavljajo. Potem gradnike vstavimo v blok zukazom Construct|Block ; navedemo {e ime in referen~no to~ko bloka. Blok tedaj postane (neviden)del modela. Z Draw|Insert... blok vstavljamo v risbo. Blok lahko kadarkoli redefiniramo: nari{emoga na novo (vstavimo razgrajenega in ga popravimo) in definiramo z istim imenom kot prej. Ker lahkopove~avo in zasuk podamo ob vstavljanju bloka, blok obi~ajno tvorimo v enotski velikosti (npr. vrata {irine1), pravo velikost pa povemo kot pove~avo ob vstavljanju; temu primerno izberemo tudi referen~no to~ko.
Blok vstavimo v model z ukazom Draw|Insert . Ime bloka izberemo iz spiska, ki ga dobimo z gumbomBlock ; z gumbom File drugo datoteko z modelom celo vstavimo kot blok. Podamo {e polo`ajreferen~ne to~ke, pove~avi v smereh x in y ter zasuk. ^e tako zahtevamo, te podatke povemo v dialognemoknu ukaza Draw|Insert , sicer pa z mi{ko. Z Explode zahtevamo, da AutoCAD blok ob vstavljanjurazgradi v gradnike.
Blok lahko opremimo tudi z dodatnimi podatki. Temu slu`i menu Draw|Text|Attributes . Z...|Define v blok vri{emo posebno besedilo; pravo vrednost tega besedila lahko zahteva {ele AutoCADob vstavljanju tega bloka. Kosovnico (izpis teh podatkov po vseh blokih) dobimo z ...|Extract .
D. Kotiranje.
Dimenzije obi~ajno ri{emo v poseben sloj. Za risanje besedil AutoCAD uporabi trenutni stil besedila.
Pred kotiranjem lahko z Settings|Dimension Style dolo~imo stil kotiranja: barvo, velikost, polo`ajin poravnavo besedila, obliko in velikost pu{~ic ipd. Na na~in kotiranja vplivamo tudi sSettings|Units control (enote, {tevilo decimalih mest) in Draw|Text|Set style...
Kotiramo z Draw|Dimensions . Z Leader vpi{emo besedilo ob zaporedje ~rt, z Angular vpi{emovelikost kota, z Ordinate vpi{emo koordinato x ali y to~ke, z Radial kotiramo polmer ali premer, zLinear pa kotiramo razdaljo. Kotiramo lahko razdaljo v vodoravni smeri med pokazanima to~kama(Horizontal ), razdaljo v navpi~ni smeri (Vertical ), razdaljo vzdol` pokazane daljice (Aligned ),lahko pa kotiranje nadaljujemo od skupne za~etne (Baseline ) oz. kon~ne (Continue ) to~ke. Polegpodatkov, ki dolo~ajo kotirano koli~ino, povemo {e lego kotnice in besedilo na njej (AutoCAD nam
AutoCAD 10
pripravi vrednost kotirane koli~ine). Kotiramo koli~ine med to~kami in ne gradniki; ~e `elimo, da sekotiranje zares nana{a na to~ke gradnikov, uporabimo oprijem karakteristi~nih to~k gradnikov(Assist|Object Snap ).
E. Uporabni{ki koordinatni sistemi (UCS)
^e nas zanimajo relativne razdalje (npr. razpostavljanje oken n centimetrov oz zidu) je prakti~no, da sidefiniramo lokalni koordinatini sistem. V meniju Settings|UCS ga lahko dolo~imo tako, da podamo novoizhodi{~e (Origin ) ali zasuk obstoje~ega sistema okrog njegove osi (Axis ). Da smo v lokalnemkooridnatnem sistemu govori tudi XY ikona spodaj levo oz v izhodi{~u sistema (Settings|UCS|Icon ).Nazaj na svetovni koordinatni sistem, na prej{njega ali na sistem, ki smo mu dali ime se vrnemo skoziSettings|UCS|Presets .
F. Organizacija risb na papirju
Modeliranje te~e v modelnem prostoru. Z AutoCADom pa lahko urejamo tudi papirni prostor, tj. izrismodela na papirju. V njem lahko poleg obi~ajnih slikovnih gradnikov tvorimo {e ti. prizori{~a,pravokotnike, ki vsebujejo (razli~ne) prikaze modela. Pri urejanju papirnega prostora lahko uporabimove~ino obi~ajnih ukazov za modeliranje; upo{tevati moramo le, da je celotno prizori{~e pri tem en gradnikpapirnega prostora. Enote papirnega prostora so seveda enote na papirju (kot jih navedemo priFile|Print/Plot ).
Z View|Tilemode vklju~imo oz. izklju~imo urejanje v na~inu, v katerem so vsa okna na zaslonu drug obdrugem (angl. tiled). Ob vklopu se koordinatna ikona spremeni v trikotnik. Pri prvem vklopu se pove~ava,zaokro`anje koordinat in podobne nastavitve vzamejo iz modela, jih pa lahko spreminjamo neodvisno odnjega.
Z View|Mview v papirni prostor postavimo eno (...|Create Viewport , ...|Fit Viewport ) ali ve~(...|2 Viewports , ...|3 Viewports , ...|4 Viewports ) prizori{~. Poka`emo pravokotnik s prizori{~emali s Fit prizori{~a razpnemo ~ez ves zaslon. S ...|Hideplot zahtevamo, da v pokazanem prizori{~uAutoCAD model vedno nari{e z odstranjenimi skritimi ~rtami. Z ...|Viewport OFF pokazano prizori{~eugasnemo (slike v njem AutoCAD ne prera~unava), z ...|Viewport ON pa spet pri`gemo.
Z View|Model Space vklju~imo urejanje modelnega prostora: v enem od prizori{~ lahko popravljamomodel ali njegov prikaz (pove~avo, prikaz slojev, ipd.), z View|Paper Space pa spet vklju~imo urejanjepapirnega prostora. Prikaz na zaslonu ostane nespremenjen. Pri vklu~enem urejanju modelnega prostoralahko menjamo prizori{~a bodisi s klikom znotraj ustreznega pravokotnika ali pa z ukazom View|ToggleViewport .
Odnos med merilom v modelnem in merilom v papirnem prostoru dolo~amo z ukazomView|Layout|MV Setup|Scale Viewports . Povemo, da N enot v papirnem prosturu ustreza Menotam v modelnem prostoru.
Z View|Mview|Vplayer lahko v pokazanih prizori{~ih zamrznemo ali odtajamo posamezne sloje.Podobno vlogo imata gumba Thw in Frz pri Cur VP oz. New VP v dialognem oknu za upravljanje slojev(gumb Layer v statusni vrstici ali Settings|Layer Control ).
G. Tiskanje in vnos slike v druge programe
Z ukazom File|Print/Plot risbo natisnemo na papir. Tiskanje podrobneje opi{emo z dialogom. Zgumbom Device and Default Selection izberemo risalno napravo; z izbirami v Additionalparameters povemo, kateri del modela `elimo narisati, ali `elimo pri tem skriti ~rte in ali `elimo izrisna datoteko; z izbiro v Paper Size and Orientation navedemo enote, ki jih uporabljamo napapirju in njegovo velikost; s Scale, Rotation and Origin dolo~imo zasuk in polo`aj slike napapirju ter merilo (zvezo med enotami v modelu in na papirju); s Plot Preview pa pregledamo, kakobo izgledala na{a slika na papirju.
Le malo drugih programov zna delati s slikami v AutoCADovem internem formatu (DWG); zato lahko sFile|Import/Export preberemo ali zapi{emo sliko v tuje obliki. Za prenos modela uporabimodatoteko formata DXF (...|DXFOut , npr. za prenos v AutoCAD na druga~nem ra~unalniku); ali panevtralno obliko IGES (za prenos v drug modelirnik). Za prenos slike v drug program uporabimo zapis
AutoCAD 11
slike v Postscriptu (...|Postscript out ); pri verziji za Windows je sliko najudobneje prena{ati spomo~jo bele`ke (clipboarda) z ukazom Edit|Copy Vectors ali pa preko Windows metadatoteke (z...|WMF out ). V~asih si lahko pomagamo tudi z izrisom v obliki HPGL (Print/Plot v obliki za risalnikHewlett-Packard).
AutoCAD 12
IV. Risanje v prostoru
A. Vsebina
- enostavno 2D risanje;- dolo~anje projekcije;- skrivanje nevidnih delov.
B. Enostavno dvigovanje iz 2D
Z dolo~itvijo dviga in vi{ine (parametrov Elevation in Thickness v dialogu Settings|EntityModes ) z risanjem ~rt v resnici ri{emo na risalno ravnino pravokotne ploskve; parametra povesta zakoliko je ploskev dvignjena nad risalno ravnino in kako visoka je. Z daljico tako nari{emo pravokotnik, skrogom pa valj (zaprt zgoraj in spodaj). ^rtovje nari{e ograjo, ki pa ne zgoraj ne spodaj ni zaprta.
Vi{ino gradnikov lahko spremenimo z Modify|Entity , dvig pa s premikom (Modify|Move 0,0,z).
V meniju Draw|3D surfaces je nekaj 3D elementov.
C. Dolo~anje pogledov in projekcij
Pri delu v prostoru je koristno, da imamo na zaslonu hkrati ve~ oken skozi katera opazujemo na{ model.^e je vklopljen Veiw|Tilemode, si organizacijo zaslonskih oken izbereno z View|Layout|TiledViewports.
V vsakem od teh oken z ukazom View|Set View ali Settings|UCS dolo~imo projekcijo pri prikazuprostorskega modela Poleg tlorisa AutoCAD omogo~a uporabo tako aksonometrije kot perspektive.
S podukazi ukaza View|Set View|Dview dinami~no podajamo perspektivo - podatke “kamere” skakr{no “snemamo” model. Pred podatki same kamere izberemo posamezne gradnike modela, kinastopajo v dinami~nem prikazu projekcije na zaslonu. S podukazom CAmera sukamo smer kamere gledena cilj (opazovani objekt). Smer podamo s parom kotov, ki ju podamo bodisi z mi{ko ali tipkanjem; medpodajanjem odklona in naklona preklapljamo s Toggle . Na podoben na~in s podukazom TArgetsukamo smer cilja glede na kamero. S podukazom Distance kamero bli`amo ali oddaljujemo od cilja, zZoom pa menjamo gori{~nico objektiva in s tem zorni kot; obi~ajni objektiv ima gori{~nico 50mm, manj{ako je gori{~nica, {ir{i je zorni kot. S PAn premaknemo sliko modela, s TWist pa jo zasukamo okrog osigledanja. S CLip lahko iz slike odstranimo objekte, ki so kameri preblizu ali predale~, s Hide pa vtrenutno izbranem prikazu skrijemo ~rte. Off izklju~i perspektivo (spet jo vklju~i Distance ). Podajanjezaklju~imo z eXit . V perspektivnem prikazu nekateri ukazi niso dovoljeni.
View|Set View |Plan View dolo~a tlorise v svetovnem (World ) ali enem od delovnih (UCS,named ) koordinatnih sistemov.
Z View|Set View |Viewpoint podamo smer gledanja pri aksonometriji. S ...|Set Vpoint podamokoordinate gledi{~a ali pa s podukazom Rotation odklon (kot od osi x v ravnini x,y) in naklon (naravnino x,y) smeri gledanja. S ...|Presets podamo odklon in naklon s pomo~jo dialognega okna, z...|Axes pa s pomo~jo to~ke na krogli, raztegnjeni v krog ravnini (notranji krog ozna~uje ekvator, zunanjipa ju`ni pol krogle).
Ukaz View|Zoom|Previous izbere prehodno projekcijo; z ukazom View|Set view|Named View palahko trenutno projekcijo shranimo ali pa spet uporabimo.
D. Skrivanje nevidnih delov
Z ukazom Render|Hide skrijemo nevidne robove, z ukazom Render|Shade pa nevidne ploskvemodela. Pri skrivanju ploskev barva gradnika dolo~a tudi barvo ploskve.
Z ukazom Render|Render pripravimo realisti~en prikaz modela z upo{tevanjem dejanske osvetlitve inlastnosti povr{in.
AutoCAD 13
Z ukazom Render|Lights model opremimo s svetili. Z gumbom New tega dialoga podamo novosvetilo: tip (lahko je to~kasto ali oddaljeno, `arki slednjega so vzporedni); obvezno podamo ime (okenceLight Name ), lahko pa tudi mo~ (okence ali drsnik Intensity ; primerno osvetlitev pomaga dolo~itiposkus), polo`aj (pri to~kastih svetilih) oz. smer `arkov (pri oddaljenih svetilih); (oboje z gumbomModify pri Position ) in barvno sestavo (gumb Modify Light Color ). Na podoben na~in zgumbom Modify dialoga Render|Lights popravljamo podatke svetila (tipa svetila ne moremospremeniti); z gumbom Delete pa svetilo uni~imo. Z drsnikom ali okencem Ambient Light podamomo~ ambientne osvetlitve (med 0 in 1); z izbiro pri Point Light Fall-off pa dolo~imo, po kak{nemzakonu osvetljenost pada z oddaljenostjo od to~kastega svetila.
Z ukazom Render|Finishes dolo~amo odbojne lastnosti povr{in modela. Z gumbom New dolo~imonovo vrsto povr{ine, z gumbom Delete jo uni~imo, z Import pa uporabimo eno od naprej definiranihvrst povr{ine. Z gumbom Entities pri Attach povemo, kateri gradniki imajo tovrstno povr{ino. Pripopravljanju z Modify izberemo ime obstoje~e povr{ine, s Pick pa poka`emo gradnik modela kateregapovr{ino `elimo popraviti. Pri tvorbi povr{ine povemo njeno ime, barvo (lahko je enaka barvi gradnika alipa jo izberemo posebej); pod Settings z drsniki oz. {tevili med 0 in 1 (vse) povemo {e, kolik{en delambientne osvetlitve odbija povr{ina (Ambient ), kako svetlobo razpr{i (Diffuse ) oz. zrcalno odbija(Specular ) ter kako hrapava je pri tovrstnem odboju (Roughness ). Z gumbom Preview Finish lahkopreverimo, kako bi izgledala krogla s podano povr{ino in osvetljena z ambientno svetlobo.
E. Modeliranje teles
Ukazi za modeliranje teles so v meniju xxx.
Slika 1: Aksonometrija, odklon 60°, naklon 30°, prikaz z mre`o robov brez skrivanja.
AutoCAD 14
Slika 2: Perspektiva, odklon -60°, naklon 30°, razdalja 1000, zoom 24, prikaz z Render|Hide .
Slika 3: Prikaz z Render|Render
