ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

in

DRUGI DOSTOPI DO PODATKOV

Vipavc Brvar Irena, ADP, Univerza v Ljubljani FPVV,

november 2005, Ljubljana

Arhiv družboslovnih podatkov (ADP):

je osrednji slovenski družboslovni arhiv podatkov,pokriva vsa pomembnejša družboslovna področja,

Naloge:shranjuje podatke iz preteklih raziskav za ponovno uporabo (zagotavlja, da so podatki ohranjeni pred tehnološko zastarelostjo in fizičnim uničenjem),preveri, potrdi in pripravi podatke in pripadajočo dokumentacijo raziskave,uporabnikom omogoča enostaven dostop do podatkov v številnih formatih innudi storitve s področja metodologije in statističnih obdelav.

Zbrano gradivo v ADP pokriva naslednja področja: družbena struktura, neenakost in družbeni razvoj

družbeni indikatorji in kakovost življenja ekološki problemi družbeni položaj in odnos do neenakosti raziskave lokalnih skupnosti

družbeni problemi, družbene skupine, navade družina in odnosi med spoloma

kriminal in kazenskopravni sistem medetnični odnosi / migracije mladina, študentje poraba časa / potrošnja potovalne navade in stališča o prometni

infrastrukturi raziskave medijev in komunikacijskih navad

religija stališča in subjektivni indikatorji zagotavljanje družbene blaginjezdravstvene navade in zdravstvo

oblastne strukture, politično predstavništvo in elite

elite in voditelji odločanje v zakonodajnih telesih

politične navade in stališča raziskave volitev stališča do političnih institucij stališča in mnenja o problemih regionalnega

povezovanja vojska, nasilje in mir

zaposlovanje, delo in organizacije

KAJ SO PODATKI”podatki” - računalniško berljive podatkovne datoteke

Arhivi pridobivajo, hranijo in razdeljujejo gradiva raziskav.

Že zbrani podatki so tako na razpolago drugim posameznikom in raziskovalnim skupinam

Lahko ponovijo že izvedeno analizo, jo razširijo, ji kaj dodajo, ali pa analizirajo podatke iz čisto drugega vidika.

VPRAŠALNIK

SEZNAM SPREMENLJIVK

PODATKI

Sekundarna analizaUporabimo že zbrane podatke za testiranje hipotez in jih ne zbiramo sami.

Se nanaša na raziskovalno prakso, ki vključuje izkoriščanje podatkov, ki jih je zbral nekdo drugi ali podatkov, ki so bili primarno zbrani za nek drug namen (npr. administrativni zapisi).

Ključni elementi s katerimi se srečujemo so:- dostop do podatkov in njihova uporabnost- ohranjevanje zaupnosti in zasebnosti, ki jih je

respondentom jamčil primarni raziskovalec- lastninske pravice in lastništvo nad podatki

Dandanes je uporaba sekundarnih podatkov tako vsakdanja, da se sploh ne zavedamo, da gre za sekundarne podatke (npr. v ekonomiji, izobraževanju, odločanju vladnih institucij).

Tega se zavemo šele ko govorimo o podatkih javnomnenjskih raziskav, torej o anketah.

Primarni podatki so med drugim tudi med-sekcijske raziskave, uradni zapisi, panelne raziskave, opazovanja.

Razloge za uporabo sekundarne analize lahko razdelimo v tri skupine (Hayman v Štebe, 1999):

- Konceptualno-vsebinski razlogi (primerjava med različnimi časovnimi obdobji; že testirani vprašalniki; različni nameni uporabe)

- Metodološki razlogi (kombinacija več virov podatkov; slabost – nepoznavanje podrobnosti zbranih podatkov- kakovost)

- Ekonomski razlogi (prihranek denarja in časa)

MetapodatkiMetapodatke lahko definiramo kot “vse informacije potrebne za obveščanje in procesiranje statističnih struktur”. (Grossmann v Vipavc in Klep, 2003).

Pri kakovostnem oblikovanju metapodatkovnih standardov imajo velik pomen uporabniki informacij.

razvoj standardov (DDI)

Mednarodna izmenjava opisov raziskav (zapis v XML)

Možnost analize podatkov

Kaj hraniti: podatke, spremljajočo dokumentacijo, informacije o vzorčenju,... podatke, ki se lahko zgubijo.

Spremljajoča dokumentacija naj vsebuje informacije kot izvor podatkov; kaj je bil osnovni namen zbiranja; kdo so bili avtorji in naročniki oz. sponzorji; kako so bili podatki zbrani; kakšni so pravni pogoji uporabe podatkov; opis spremenljivk; kako so bili podatki združeni – kodirna shema; v kakšnem formatu je hranjena računalniško berljiva podatkovna datoteka; na katerem mediju je hranjena.......

Standard na katerem temelji priprava vsebin za ADP je XML DDI DTD (The Data Documentation Initiative Codebook Document Type Definition).Po tem standardu je kodirna knjiga sestavljena iz:

Opis dokumenta (Document Description)Opis raziskave (Study Description)- Naslov, avtor, izdelava in distribucija- Vsebina raziskave- Metodologija- Dostop do podatkovOpis podatkov (Data Files Description)Opis spremenljivk (Variable Description)Ostali dokumenti (Other Documentation)

Zakaj ohraniti in distribuirati podatke?- Skrbniška odgovornost- Stroški zbiranja podatkov- Zakonska določila- Sekundarna uporaba in analiza- Poslovna obveza

Ohranjanje podatkov je med drugim odvisno od okvira zbiranja podatkov. Hranjenje podatkov medicinskih poskusov je zakonsko določeno. Medtem ko je ohranjanje in distribucija raziskav s področja družboslovja v večini primerov vezana na financiranje.

Standard na katerem temelji priprava vsebin za ADP je XML DDI DTD (The Data Documentation Initiative Codebook Document Type Definition).Po tem standardu je kodirna knjiga sestavljena iz:

Opis dokumenta (Document Description)Opis raziskave (Study Description)- Naslov, avtor, izdelava in distribucija- Vsebina raziskave- Metodologija- Dostop do podatkovOpis podatkov (Data Files Description)Opis spremenljivk (Variable Description)Ostali dokumenti (Other Documentation)

Poglejmo kako izgleda opis raziskave v primeru raziskave

Slovensko javno mnenje 2002/2: “Evropska družboslovna raziskava”.

Izrez iz vprašalnika

NESSTAR je

virtualna podatkovna knjižnica, ki omogoča iskanje, lociranje, pregledovanje in snemanje mnogo raznovrstnih statističnih in drugih podatkov in metapodatkov.

Za analizo podatkov potrebujemo uporabniško ime in geslo za NESSTAR.

Kako ju dobimo izvemo na predstavitveni strani ADP pod rubriko “Uporaba”.

IZPOLNEM NAROČILNICO

V nalogo dodamo še podatke iz mednarodne datoteke.

Ne pozabimo na ugodnosti, ki izhajajo iz mednarodnega sodelovanja arhivov!!

Iskanje spremenljivke

Rezultat iskanja besede ZRTEV

Ali ste bili v zadnjih 5 letih žrtev fizičnega napada?

11,46% 11,83%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2002 2004

ne

da

Drugi viri:• Statistični urad RS (http://www.stat.si/)• UNCJIN – United Nations Crime and Justice

Information Network (http://www.uncjin.org)• CESSDA – Council of European Social Science

Data Arhives (http://www.nsd.uib.no/cessda)• Ministrstvo za Pravosodje

Vir: Ministrstvo za pravosodje: Analiza sodnih zaostankov, 2002

Vir: Ministrstvo za pravosodje: Sodna statistika 2004

Viri:- Mitar, Miran (2002): Nekatera vprašanja o uporabi sekundarnih podatkov v raziskovanju kriminalitete. V: Izzivi slovenske kriminologije, str. 121-141.- Mochmann, E., de Guchteneire, P (1998): The Uses of Secondary Analysis in the Social Science. [http://www.ifdo.org/]- Štebe, Janez (1999): Izkoriščanje zapuščine slovenske empirične sociologije za današnje namene v okviru sekundarne analize. V: Družboslovne razprave, Letnik XV, št. 30-31, str. 232-244.- International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences: Secondary analysis: Methodology.- Vipavc, Irena, Klep, Jožica (2003): Uskladitev metapodatkovnih standardov za potrebe uporabnikov: Primer METIS in DDI. V: Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja uporabnikov, str. 536-544.

 

Za dodatna pojasnila uporabite

http://www.adp.fdv.uni-lj.si/E-pošta: arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si