ANIN, DR@AVA ZA PARI file4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 2 rabotat spored instinkt, a lu|eto imaat svest i se dogovaraat. E toa, kako se dogovaraat za da ja delat mo}ta, toa e politika

2 T E M A

Negovoto veli~estvo

Goce Me~eto (veterinaren tehni~ar)

DR@AVA ZA PARI

GRA\ANIN ZA GRA\ANIN,

3[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 2

Videte, gospodine.

Ti moè{ da kaùva{ {to saka{, ama vo demokratijata ti e kakovo veterinata: sekoe ìvotin~e saka da si ìvee i saka da mu bidenajubavo.

Isto, ama kako prekopirano!Eve na primer, so dràvata. Sekoe ̀ ivotin~e si ima TERITORIJA,

kako {to i dràvata si ima teritorija. Ajde neka mu vleze drugo ku~evo dvorot na moeno.

Ili, na primer, so p~elite, videte gi cel roj p~eli vo ednako{nica. Tamu si ima i vakvi i takvi p~eli i trutovi i matici imedarki. Si ìveat zaedno i nema p~eli od prv red i p~eli od vtorred. Isto ti e i vo dràvata. Ima{ razli~en narod, veri i ne e bitno{to se i kako se � site se ednakvi i si velat:�[tom ìveeme vo istako{nica, site nie imame isti prava�. Moèbi trutovite pove}e si sesakaat me|u sebe, moèbi medarkite ja ozboruvaat maticata, moèbinekoja p~ela & podnosuva malku med na nekoja osa vo blizina, no ne ebitno � se ̀ ivee. Gleda{? I tie znaat {to e politika i se odnesuvaatkako nekoj nadnarod... kako da re~am, kako pove}e narodi, koi rekle�ajde }e bideme POLITI^KI NAROD�. Zatoa jas podobro ja sfa}amrabotata od Vas gospodine, oti veterinata ti e ~ista demokratija.

Ama da deli{ bitno od nebitno. Za seto toa da go ima, mora da imaorganizacija. Na primer, so lastovi~kite. Lele {to ubav primer mitekna, lele kolku sum pameten. Kako go vele{e ti ona? A, da!ORGANIZIRANA MO]... Me ispla{i � da ne ti be{e toa namerata?Ami mora da ima organizirana mo}. Lastovi~kite isto taka imaatpolitika. Site se ednakvi, no si biraat najsposobna da gi odvede kade{to treba, inaku namesto vo Afrika }e se najdat na Severniot pol.Zamisli, namesto ìrafi gledaat pingvini.

Ajde kaì dali ne sum vo pravo?

Negovoto veli~estvo:

Goce - Me~eto (veterinaren tehni~ar)

Da, gospodine Me~e. Ima sli~nosti, gledano vaka odnadvor. Ovojna~in na razmisluvawe za dràvata i sporedba so ̀ ivotinskiteorganizacii e odamna poznat. Samo ima razlika: ̀ ivotin~iwata

?

4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 2

rabotat spored instinkt, a lu|eto imaat svest i se dogovaraat. Etoa, kako se dogovaraat za da ja delat mo}ta, toa e politika.

Eve, ti dobro kaà deka sekoja dràva ima teritorija, narod iorganizirana mo}.

Sekoja dràva vo svetot e razli~na, {to se odnesuva do lu|eto{to tamu ̀ iveat. Va`no e da se znae deka eden NAROD se ~uvstvuvakako poseben zatoa {to ima razli~en jazik, vera, kultura,

obi~ai i tradicija i ~uvstvo za posebnost. Durimoè da ima i razli~na istorija. Nekoi narodi

veruvaat deka nekoga{ mnogu odamna poteknale odist predok.

[to decaizrodile...

? Pokulturno re~eno, toa seto zaedno edna grupalu|e ja pravi narod ili �ETNOS�. No toj etnos� toa za edna dràva i ne e mnogu vaèn, zatoa

{to taa se potpira vrz poedinecot � gra|aninot,pa duri potoa vrz etnosi. Za dràvata narodot ebiten kako �DEMOS�.

Vidi, vaka ne igram. I jas tebemoàm da ti upotrebam nekoi

veterinarni termiti.

Izvini Me~e, sega }e pojas-nam, no te molam nemoj sotermiti, tuku so termini.

Mislam... ako ne ti pre~i.

Ne, jas }e ti pojasnam da vidi{ dekaveterinata e mnogu silna nauka.

Koga eden ili pove}e etnosi }e si napravat vlast, toga{ ne e bitnoona �bra}a po krv�, �isto poteklo�, �isto meso�, prvi bratu~edi... Toga{sireweto se prodava so pari i bratstvo mnogu ne se gleda. Toga{etnosot stanuva demos, a toa ti e ne{to kako �materijal za pravewedràva�, ne{to kako narod {to se zanimava so politika i se dogovarakako }e ja deli mo}ta. Vo tie prvi ~ove~ki zaednici najbitno bilona vladetelot da mu bide{ bratu~ed, brat, rodnina... i toga{ sidobiva{ {to ti sleduva po rodninska linija. No, site videle dekataka ne odi dolgo, za{to so rodnini ne se brani teritorija, a i bratemnogu bile al~ni.

!

!


Pa, ti rekovdeka e kako sop~elite - eve,

taka da re~am,site p~eli

podednakvo seìteli na

ko{nicata,kako {to site

gra|ani voMakedonija se

nejziniDR@AVJANI...

Samo {top~elite nemaat

paso{i.

Bravo Me~e, kaà tolku re~enici i nituedna{ ne spomena ̀ ivotno. Ova e napre-dok.

Odli~no si sfatil. Dràva ne se pravi od �etnos�, tuku od�demos�. Taka da se kaè, etnosot mora malku da �uzree� za dase formira dràva.

Zna~i, koga }e imame teritorija i lu|e, mora da se vospostaviVLAST, i POLITI^KI INSTITUCII i potoa se izbiraatlu|e {to }e gi vodat. Taka site gra|ani & pripa|aat nadràvata, a vladeat tie {to }e gi odberat gra|anite, odnosnoi tie se obi~ni gra|ani, koi dobile legitimitet da vladeatvo imeto na site drugi gra|ani.

Gospodine Me~e, ne e toa ba{ tolku prosto kakoso p~elite ili lastovi~kite. Ajde neka napravattie dràva koga se tolku pametni. Zamislete

dràva na lastovi~ki???

Ima mnogu lu|e {to gi me{aat poimite �narod�,�nacija�, �nacionalnost�, �nacionalen identitet�.Mnogu lesno e da se napravi ka{a od seto ova, no mnogupote{ko e da se izleze od ka{ata.

Bitno e kako lu|eto se ~uvstvuvaat, no ima edna drugapova`na rabota, a toa e kade (dràva) i kako (demo-kratija) ìveat. Site lu|e vo edna dràva go tvoratPOLITI^KIOT NAROD i samo toj moè da odlu~uva,da gi odrùva redot i mirot, odbranata na granicite,noseweto zakoni, nivnoto sproveduvawe. Toa senarekuva �zaedni~ki obvrski i zada~i�, zatoa {tonikade nema samo prava bez obvrski. Edna zaednicalu|e stanuva nacija ili politi~ki narod koga epovrzana so ZAEDNI^KO VLADEEWE. Najednostavnore~eno, site dràvjani vo edna dràva, koi podednakvogi uìvaat pravata i dol`nostite {to im gi nudidràvata, se pripadnici na edna ista NACIJA. Taka,na primer, vo Makedonija site nejzini dràvjani sepripadnici na makedonskata nacija, bez ogled nanivnata etni~ka pripadnost. Od druga strana, del odgra|anite se pripadnici na drugi narodi, no ne i nadrugi nacii.


Ajde pomisli. Koj e toj {to moè da gi podelinarodite i tie da bidat zadovolni? Ako bidatnezadovolni, }e vojuvaat za granicite. Ednite

}e re~at �Nie imame istorisko pravo�, drugite }ere~at isto; ednite }e re~at �Nie sme pove}e�, drugite}e re~at deka toa ne e tolu va`no. Ako taka raz-misluvame, podobro u{te vedna{ da se preselime naSeverniot pol, zatoa {to site dràvi od cel svet }ezavojuvaat edna protiv druga. Poradi taa pri~inapostoi me|unarodna konvencija za nemenuvawe nagranicite. Samiot fakt {to vo demokratijata sitegra|ani se ednakvi im dava podednakvi {ansi na sitei kako gra|ani i kako narodi i kako zdruènija.

Nacijata, ili politi~kiot narod, moè vo mnogugolema mera da bide sostavena od eden pomnogubroennarod ili etni~ka zaednica (na primer, Japonija),ili, pak, od pogolem broj narodi ili etni~kizaednici. Toga{ dràvata }e bide:

4 �multietni~ka� dràva, kade {to razli~ninarodi oformile edna dràva za da bidat po-silni i poubavo da ìveat, namesto da vojuvaat ida se mrazat. No, da se znae: takvi dràvi moàtda se formiraat i na sila. Na primer, eden kralsaka da ima {to pove}e teritorija i lu|e, pa siosvojuva kolku {to moè. I koga }e go nema toj kral,site tie osvoenite moàt pak da si se vratat nastaro, no moàt i da ostanat da ìveat zaedno.Nekoi takvi dràvi moàt da bidat formirani iporadi interesite na �golemite sili�.

4 �kosmopolitska� ili emigrantska dràva, kade{to pripadnici na razli~ni narodi se doselilena ista teritorija (iseleni~ki dràvi - Avstra-lija ili SAD). Toa ne im pre~i site tie da se~uvstvuvaat kako edna nacija, no moè da se slu~ii da se ispokaraat me|u sebe, za toa koj ~ovek nakoj narod pripa|a.

A zar ne epopametno

site tienarodi da seispodelat na

pomalidràvi~ki ida si ìveat

sami?

?


Pa, ne moètaka, sekoj

{to }edopatuva voMakedonija

vedna{ dabide nejzin

dràvjanin.[to ako im

tekne na dvamilioni

Kinezi da sedoselat kaj

nas?

Pa, i ne e taka, gospodine Me~karovski.

Prvo, dràvjanstvoto e praven status na eden ~ovek. Zada se bide del od politi~kiot narod na edna dràva,

poedinecot treba da ima dràvjanstvo na taa dràva. Akodobie dràvjanstvo, poedinecot stanuva i gra|anin na taadràva. I ne moè samo taka nekoj da se doseli i da re~e:�Jas dobiv praven status: DR@AVJANIN NA RM�, tuku imapravila, si postoi zakon. E zaradi toa se narekuva PRAVENSTATUS. Dràvjanstvoto se dobiva na nekolku razli~nina~ini:

a. spored mestoto na ra|awe � treba da si roden vo ovaadràva;

b. spored mestoto na prestojuvawe (ìveewe) � na primer,ako si ìveel dolgo vreme vo edna dràva, toga{dràvjanstvoto ti sleduva so zakon, a vo zakonot pi{uvakolku godini treba da si ìveel vo taa dràva;

v. spored etni~koto poteklo. Ete tuka jasno gleda{ dekadràvata se griì i za narodite. Lu|eto so opredelenoetni~ko poteklo imaat pravo da se vratat kako dràvjanivo zemjata od koja poteknuvaat. Toa se narekuva mati~nadràva na ~ovekot;

g. po pat na naturalizacija, a toa zna~i koga onie {to ne serodeni gra|ani na edna dràva, od razli~ni pri~inistanuvaat gra|ani na taa ista dràva. Toa si go pi{uvavo zakonite na sekoja dràva.

Site ovie razli~ni na~ini se predvideni vo Zakonot zadràvjanstvo na Republika Makedonija.

?

Javniot ìvot na edna demokratija vo svojotcentar go ima gra|aninot. Gra|anstvoto vo sekojademokratska dràva ima sopstveni prava i

obvrski. Me|utoa, najva`no e sekoga{ da se ima predviddeka gra|anite ja imaat vrhovnata vlast. Ovaa vrhovnavlast ne podrazbira samo mo} za donesuvawe odluki (naprimer: koj }e bide na vlast), tuku gra|anite da imaat mo}i da sozdavaat i da menuvaat ustavi. 444

Koja e ulogata nagra|aninot vo demokratijata?


?

Dobro, ova nemora da gozboruvame,

zatoa {to jasgo imam

u~enoporano, koga

u~evmemarksizam vosocijalizmot.

Marksizam??? Socijalizam???Pa, mislam deka ba{ zatoa i treba da govorime za ova, zatoa{to pravata i dol`nostite na gra|anite vo demokratijata

zna~itelno se razlikuvaat od onie vo drugite politi~kisistemi.

Prvo da zapo~neme od ona {to go kaà ti, gospodine Me~koedna. Ajde da se smiram.

Sekoja dràva si ima svoj na~in na vladeewe i ideologija.Vo �socijalizmot� toa be{e marksizmot. No, vo demokratskitedràvi toa e demokratijata, a izgleda pote{ka za razbirawezatoa {to ovde ne e dràvata taa {to treba da �go kontrolira�gra|aninot, tuku gra|aninot treba da ja kontrolira dràvata.Kako se pravi toa?

Preku pravata {to gi imaat gra|anite vo demokratijata:

4 pravo da u~estvuvaat vo politi~kiot proces (imamnogu vakvi prava: da glasaat na slobodni, fer i regularniizbori; da imaat pravo da dobijat rabotno mesto vodràvnata administracija; pravo na ednakvo ~lenstvo vopoliti~kite institucii; pravo na peticija; na referen-dum; pravo da praktikuvaat sloboda na politi~ki govor,na politi~ko zdruùvawe i sobirawe; kako i pravo naobrazovanie {to gi podgotvuva gra|anite da u~estvuvaatvo demokratskiot proces). 444

444

Gra|anstvoto vo demokratijata zna~i mnogu pove}e otkolkusamo praven status, toa e sostojba na um, na razum, koja sozdavavrski me|u lu|eto i ja pottiknuva individualnata posve-

tenost kon osnovnite principi na demokratijata. Gra|anstvoto, istotaka, moè da se sfati i kako javna slu`ba, koja e mnogu pova`naotkolku koja i da bilo druga vo edna demokratija. Taa javna slu`bapodrazbira i dejstvuvawe vo imeto na zaednicata. Kako cel na taaslu`ba e i kritikata na op{testvenite situacii i nastani. Da sebide kriti~en ne zna~i da se bide protiv demokratijata. Kri-ti~nosta i sprotivnoto mislewe najmnogu doa|aat do izraz vodemokratskite op{testva i pomagaat sekoj poedinec da moè li~noda si gi iskaè sopstvenite stavovi.

Koi se pravata i dol`nostitena gra|anite vo demokratijata?


444

4 prava na privatnost i sopstvenost;

4 pravo na izbor na religija;

4 pravo da se izrazat sebesi i svoite idei (preku vesnici,sliki, karikaturi, poezija, manekenstvo...)

4 pravo na privatno zdruùvawe (nevladini, sindikalni idrugi organizacii, pravo da ~lenuvame kade {to sakame...)

4 pravo na ednakvost pred sudot i pravo na fer sudskiproces

4 drugi prava

Kade ima prava ima i dol`nosti.Ajde Me~e da gi podelime.

[to }e zeme{ ti?Pa bidej}i ima mnogu prava, jas }e gi zemam niv za da ne tibide tebe te{ko.

Te{ko???Da, te{ko deka nekoj gra|anin }e si gi zeme pravata bez ob-vrskite, tie odat zaedno kako ka{kaval so pica.

NAJVA@NA od site dol`nosti e onaa koja{to naloùva mo}ta na gra|anstvotoda se koristi na na~inite {to se vo soglasnost so osnovnite demokratskiprincipi. Poinaku re~eno, gra|aninot e stopan na dràvata i demokratskotoureduvawe i toj mora taka da se odnesuva so niv kako so svoj imot: mudro darakovodi so niv, da gi unapredi i da gi ostavi vo nasledstvo na idnitegeneracii.


A kakov etoj imot?

Glavniot imot se pravata na gra|anite. Gra|aninot morasvoite prava da gi {titi od vlasta i od site drugi, ako vidideka tie sakaat da gi ograni~at.

Gra|anskite prava se najubaviot dar za idnite generacii.

Obvrska na gra|anite e da gi {titat demokratskite prava na sekojgra|anin. Toa e osnovnata obvrska od koja proizleguvaat site drugi.

No, za{titata na pravata ne smee da se pretvori vo plukawepo pravata na drugite, nitu da ja ru{i dràvata. Za toa sipostojat na~ini kako �se udira vlasta po nos�, za da ne go pikakade {to ne & e mesto. Tie na~ini se narekuvaat INSTI-TUCIONALNI DEMOKRATSKI MEHANIZMI (pi{uvawepisma, otvorena i javna kritika, zdruènija na gra|ani... i... koga}e dojde vreme i glasawe na izbori). Toj - nekoj {to gi kr{ipravata na gra|anite }e treba da se podzamisli.

Samo nemoj baraj}i prava, da kr{i{ prava na drugi.

Vtora mnogu va`na obvrska na gra|anite e da u~estvuvaatvo javniot ìvot i da vlijaat vrz vlasta.

Demokratiite ovozmoùvaat mnogu mo`nosti preku koigra|anite moàt da u~estvuvaat vo javniot ̀ ivot i da se obidatda vlijaat vrz aktivnostite na vlasta. Gra|anitemora da vlijaat na site nivoa:

4 lokalno,

4 regionalno i

4 nacionalno nivo

?

E, kako sepravi toa? Preku:

a. formalna (oficijalna, so utvrdeni pravila i na~ini)politi~ka akcija, kako {to e glasaweto na izbori, peticiido vladata, kako i vrabotuvawe vo dràvnata admi-nistracija. Gra|aninot treba da gi otvori o~ite priglasaweto i da oceni koja politi~ka programa ili partijamu se ~ini najprifatliva. Tuka e potrebna golema mudrost;

?


b. neformalna politi~ka akcija, kako {to se li~ni sredbi nagra|anite so politi~ari i dràvni slu`benici, pi{uvawepisma do vesnici, telefonski kampawi, mar{ovi iprotesti;

v. zdruèni aktivnosti vo koi spa|a u~estvoto vo interesniorganizacii, grupi za pritisok, politi~ki partii, so-cijalni dvièwa, sindikati i religiski organizacii.

Pokraj vlijanieto vrz vlasta, gra|anite vo demokratijata,isto taka, moàt da dejstvuvaat direktno vo re{avawetona problemite vo svojata zaednica, i seto toa e vo ramkite

na gra|anskoto op{testvo i gra|anskoto organizirawe(~lenuvawe vo postojnite zdruènija ili preku sozdavawe novizdruènija). Vo nevladinite organizacii gra|anite moàtslobodno da rabotat i da gi procenuvaat sostojbite vo dràvata,da diskutiraat za toa kako vladee vlasta, da ja poddrùvaatvladata, da ja kritikuvaat... da se obidat da si ja napravatdràvata poubava za ìvot.

Ovie gra|anski zdruènija se narekuvaat i nevladinizdruènija, pred s$ zatoa {to dràvata (vo ogromen del) ne gifinansira i ne moè da im naredi da napravat ili da mislatne{to. Vladata moè da ima ogromna korist od rabotata na ovieorganizacii, pa duri i da im bide partner za re{avawe na nekojproblem.

Bitno e da se sfati deka razlikite me|u gra|anite se mnogupomali otkolku sli~nostite, a isti takvi se i nivniteinteresi. No, gra|anite mora da bidat svesni za toa i da giotkrivaat vrskite {to postojat, zaradi nivno i zaradi op{todobro.

Vrski me|u gra|anitevo edna demokratija?Videte, gospodine filozof. Mnogu ni isprikaàvte,a ne spomenavte bitni raboti kako {to se vrskiteme|u lu|eto. Pa, isto kako i vo edna korpa so kutri-wa. Samo da gi vidite kako si igraat, si pomagaat, sekaraat... Edna milina da gi gleda{... I lu|eto imaatpotrebi od vrski, a ne samo dràva, vlada, partii.Pa, imaat li lu|eto i nekoi drugi vrski?

?


444

E, sega na krajot ja opravi rabotata gospodine Me~-karovski. Taka razmisluva eden gra|anin.

Ne, jas poteknuvam od selo i ova ne se odnesuva na mene.

Rekovme, �gra|ani� se site dràvjani na ovaa dràva, paneka se i od selo.

Vo demokratijata ne se va`ni samo vrskite me|upoedincite i vlasta. Mnogu va`ni se i ostanatite vrski

me|u poedinecot i zaednicata. A zaednici kolku {to sakate(kom{ii, maalo, kvart od gradot, verska zaednica, etni~kazaednica, me{ana zaednica, zaednica na {kolska mladina,nivni roditeli...). Kolku {to pove}e gra|anite se svesni zaovie vrski, tolku e pogolemo nivnoto ~uvstvo na pripadnosti nivnata sposobnost da vladeat. Taka, eden gra|anin moèda vidi deka ne pripa|a samo na svojot narod i na svojatadràva, tuku i na drugi zaednici i grupi.

No da vidime - kakvi s$ vrski ima?

1. Vrskata na gra|aninot so sebesi, t.e. samodoverba, samo-ostvaruvawe i samodisciplina, toa e veruvaweto vosvoite odluki va`ni za sopstveniot ìvot, no isto takai verba deka moè da se vlijae vrz gra|anskiot ìvot.

Ako ne veruva{ vo demokratijata, taa pomalku }e ti se slu~uva.

2. Vrskata na gra|aninot so drugite gra|ani, t.e. so gra|an-stvoto, i tolerancija, po~ituvawe na pravata na drugite,ispolnuvawe na dol`nostite, doverba i sorabotka, razu-mna nedoverba i zagriènost, samokritika, konkurenci-ja. Toa zna~i deka mora da po~ituvame koga nekoj ima vak-vi ili takvi vrski. Toa e negov izbor i za toa nie nemame{to da se lutime.

3. Vrskata na gra|aninot so sosedstvoto zna~i da se~uvstvuva i da se ima svest deka e del od zaednicata, dekae zainteresiran za problemite vo zaednicata, u~estvu-vawe vo javnite raboti, u~estvo vo re{avaweto naproblemite.


4. Vrskata na gra|aninot so vladinite institucii i politi~ki-ot ̀ ivot se sostoi vo raznite formi za u~estvo vo politikata,nabquduvawe i vlijanie vrz vlasta, ocenuvawe na predloziteza dràvni reformi, zazemawe stav na opozicija protivvlasta.

5. Vrskata na gra|aninot so op{testvoto/dràvata nekoi japoistovetuvaat so patriotizam ili ~uvstvo za privrzanostkon zemjata. Vo red, toa e prifatlivo i tuka moàt da sedodadat: lojalnost kon glavnite ustavni vrednosti iprincipi, zagriènost za javnite raboti... No, gra|anskotorazmisluvawe nudi ne{to novo {to se narekuva GRA\ANSKIPATRIOTIZAM, a toa zna~i: seto ona {to go kaàvme predmalku + sopstven pridones kon seto toa preku sovesnoizvr{uvawe na sopstvenata rabota i insistirawe i lu|etookolu sebe pravilno da si ja izvr{uvaat rabotata + napornarabota + li~en primer. Toa zna~i mnogu ne{ta: to~nost,delovnost, dobro realno planirawe, ubav odnos so lu|eto,poznavawe na zakonite okolu sopstvenata rabota, neme{awevo privatnite raboti na drugite... Nekoj rekol:

Gra|aninot ne treba da go pravi ona {to ne saka da mu go pravat,gra|aninot ne postapuva onaka kako {to ne saka so nego da sepostapuva, gra|aninot dava takva usluga kakva {to saka i toj samiotda dobie.

ôvek mora da se ~uvstvuva kako gra|anin na svetot, zatoa {totoa i e. Griàta za ~ovekovite prava, mo`nosta za razbirawe me|usite lu|e, ~lenstvoto vo me|unarodni organizacii, griàta zaplanetata, site tie raboti mora da n$ interesiraat i na{etoodnesuvawe da n$ povrzuva so niv. Ne moè{ da re~e{ deka ne tie grià za ozonskata obvivka. Misli{ deka ti nema da zaboli{od rak?


?

A dalidemokratskata

dràva ne equbomorna kogagra|aninot nema

vrska samo sonea, ami ima i

drugi vrski?

Me~e, mom~e... Qubovta e qubov, ademokratijata - demokratija.Demokratskata dràva posakuva da ima po-stoewe na razli~ni vidovi pripadnost i vrski.Mudrata vlast znae deka lu|eto se razli~ni i

imaat razli~ni interesi, sfa}awa i potrebi.Poradi toa i postojat pove}e politi~ki partii irazli~ni politi~ki razmisluvawa. Razli~nitevrski i pripadnost spre~uvaat op{testvoto da bideednoli~no i pasivno.

Razli~nite pripadnosti ~esto sozdavaat i kon-flikti. Poradi toa birame lu|e {to tie konfliktitreba da gi re{at na miren na~in, preku insti-tuciite na dràvata i na gra|anskoto op{testvo. Akorazli~nite pripadnosti ne se dozvoleni, op-{testvoto }e prestane da bide slobodno i }e nemanitu �D� od demokratija.

No kakvi se tierazli~ni

pripadnosti, dane pripa|aat

lu|eto vonesvest? Eve,

kowite pripa|aatvo rodot

�kopitari� ito~ka!

Me~e, edno nagradno pra{awe: dali kowitepripa|aat i vo grupata �doma{ni ìvotni�, i vogrupata ��rbetnici�.. .? Duri i kowite imaat

razli~na pripadnost.

Eve ti, na primer. Pripa|a{ na narodot Makedonci,pripa|a{ na ma{kiot rod (da?), pripa|a{ na grupatanaviva~i na Vardar, no isto taka i na naviva~i naReal, pripa|a{ na pravoslavnata verska grupa, naveterinarnata profesija, na grupata oèneti so deca,na grupata gra|ani {to ìveat na selo, na grupataqubiteli na ìvotni, na grupata potro{uva~i, nagrupata nepu{a~i, qubiteli na doma{ni prirodnisokovi... Ima da se naveduva do utre.

?

Eve malku pripadnosti, no taka malku podnaredeni,a potoa }e ti kaàm i zo{to e tolku va`no dapripa|a{ na razli~ni grupi.

Zna~i, nakowite im e

polesno!

?


a. ~lenstvo vo raznovidni grupi - mu obezbeduva na sekojpoedinec {iroko iskustvo, zabava, profesionalennapredok, iskoristuvawe na prirodnite darbi, kakoi mo`nost da napravi izbor me|u razli~ni pri-padnosti (~lenuvawe vo hor, dramska grupa, karateklub, naviva~ka grupa, kuglarski klub...). Nekoi lu|esvoite sposobnosti gi otkrivaat vo takvi zdruènija.Toa e mnogu bitno za talentiranite lu|e da �izlezatna povr{ina�.

b. ~lenstvo vo razni organizacii kako {to se: reli-giski, profesionalni ili dobrotvorni... Toa imovozmoùva sloboda na poedincite da go izberatna~inot na ìvot {to tie sakaat da go vodat (vodemokratijata odeweto vo religiski hramovi esloboden izbor na sekoj poedinec, no isto takadozvoleno e ~lenuvawe i vo nacionalisti~ki grupi,grupi �zaneseni�... Duri i toa e slobodno pravo nasekoj gra|anin). Nekoi vakvi pripadnosti ti sedadeni so samoto ra|awe bez da moè{ da izbira{,no ako ti pre~at, moè{ podocna da gi smeni{ ili dase otkaè{ od niv. Na primer, ima lu|e {to se rodenikako pravoslavni, ili muslimani, no ne veruvaat voBoga. Toa e nivno pravo.

Zo{to e toa va`no?

Ako poedinecot ima pove}e pripadnosti, pomali se{ansite da bide obzemen od nekoja nasilna, militantnaili radikalna ideja {to bi moèla da go odnese v zatvor,da predizvika negova smrt ili smrt na nekogo drug...

?

Samo pobrguoti sum ~len

nakuglarskiotklub i imamzakaàno so

eden kom{ija,Albanec, istokuglar, da go�oderam� so

5:0.


Da, bre! Toa ti eona koga }e

re~at �zauzdankako kow�, samo

edno znae isamo toa go

tera.

Me~e, stru~wak si za kowski termini. Mnogu eednostavno i isto ti e kako so seksot: kolku {toti e pozabranet, pove}e te privlekuva. Ako ima{

razli~ni informacii od pove}e izvori, ako si bilvo razli~ni situacii, }e ima{ po{iroko poznavawei sfa}awe za odredeni oblasti i toa }e ti pomogneda gi sfati{ DRUGITE. Ako gi sfati{, moè{ so nivda sorabotuva{, da pravi{ biznis, da ima{ pove}eprijateli. Ako ne saka{ da gi sfati{, nikoj ne te tera.Ako ne saka{ da pripa|a{ - pak nikoj ne te tera. Zatoae demokratijata silna: ne te prinuduva, tuku te pu{tasam da se prinudi{.

Ako ima sloboda da se vidi lo{oto, podobro }e gopo~ituvame dobroto.

No, tuka ima u{te edna pametna:

Pametniot u~i na tu|ite gre{ki, a budaliot na svoite.

Pa, sega ti vidi...

?

NACIONALIZAM IDEMOKRATIJA

[KOLA ZA DEMOKRATIJA

1


?

Ponekoga{ postojat nekoi ZABLUDI na odredeni (ili na site)etni~ki grupi, koi svoite pripadnosti gi veli~aat, a onie odDRUGITE gi omalovaùvaat. Isto taka, mislewata na SVOITEgi uvaùvaat, a mislewata na TU\ITE gi smetaat za neto~ni. Vrvna seto ova e koga poedinci ili grupi doa|aat do zaklu~ok zaogromnata razlika na NA[ITE i NIVNITE, deka taa e tolkugolema {to pove}e ne moè da se ̀ ivee zaedno. Taka, edna etni~kagrupa moè da se povle~e vo izolacija, da zapo~nat sudiri... Ovase narekuva nacionalizam i e prisutno vo sekoja ETNI^KAzaednica, pomalku ili pove}e, duri i vo �starite demokratii�.

De, de, ova i baba mi go znae.Da Me~e, a moèbi i baba ti prva ti rekla deka NIE sme najdobri,a deka drugite se �trici od narod�.

Da be, otkade znae{?Zatoa {to toa moral nekoj da ti go kaè i moè da bide samonekoj blizok od tvoeto semejstvo. Toa ~uvstvo ne e prirodno, tukusi go ~ul od tvoite bliski, kom{iite, od drugarite u{te kakodete i glupavo e cel ̀ ivot da go �vrti{�, a da ne znae{ od kade tie. Omrazata kon drugiot se u~i i ne e PRIRODNO dojdena dotebe. Kaj lu|eto nema �gen� za mrazewe na DRUGITE.

Osnovno �oru`je� na demokratijata e gra|anskoto obrazovaniena lu|eto. Interesno e da se spomene deka siroma{tijata epreduslov za da se slu~i kriza (me|uetni~ki konflikt). Poraditoa, demokratskite dràvi istaknuvaat deka podobriot ìvot eeden od na~inite da se smali konkurencijata me|u etni~kitegrupi, a da se zgolemi li~nata konkurencija (bez ogled naetni~koto poteklo).

Pripa|aweto na pove}e organizacii, grupi i edukacijata nanaselenieto se dobar na~in za razre{uvawe na ovie konflikti.

Najva`no od s$ e: politikata znae ovie netrpelivosti da giizdigne na najvisoko nivo i da predizvika kriza. Koga }e gonapravi toa, se pojavuva kako lekar. Toa e isto kako doktorot dago zarazi pacientot, pa potoa da go le~i. 444

?


?

Demokratijata, preku slobodata na izrazuvawe na poedincite ietnosite, saka navreme da gi zabeleì tie mo`ni sudiri iblagovremeno da gi �lekuva�. Poradi toa e va`no sekoga{ daizbirame sposobni, staloèni i ~esni politi~ari za tie krizatada ja razre{uvaat preku instituciite na dràvata, a ne �dadoturaat maslo na ognot�.

Tie za toa i sluàt - neli?

Ah � da. ]e zaboravev: golemiot broj nezavisni organizacii janamaluvaat mo`nosta nekoja od niv da ima posebna ilidominantna mo} za vlijanie vo op{testvoto. Organizaciite sikonkuriraat me|u sebe i mo}ta si ja delat po malku. Taka sespre~uvaat diktaturi.

A, dali e toa dobro? [to ako treba da se zavr{inekoja golema rabota, a nitu edna organizacijanema tolku mo} sama da ja zavr{i?

Toga{ tie se dogovaraat za sorabotka. Toa go narekuvaatzaedni~ki nastap i toa e sosema normalna i dozvolena rabota.Osnovno e da saka{ da sorabotuva{, a ostanatoto se dogovara.Ne se dogovaraat samo politi~arite tuku i gra|anite.

Zna~i, da imaa ovcite demokratija, }e moèa da siformiraat zdruènie protiv strièwe volna imolzewe mleko i sindikat na ovcite?Aaa ne! Ne edemokratijata za ovci.

Ajde Me~e begaj, }e zadocni{ i kom{ijata }e re~e deka si seupla{il, odnosno }e si dodeli slu`beni 5:0 vo gosti.

?

?

444

2 T E M A

Negovoto veli~estvo

Goce Me~eto (veterinaren tehni~ar)

DR@AVA ZA PARI

GRA\ANIN ZA GRA\ANIN,

Documents

ANIN, DR@AVA ZA PARI file4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 2 rabotat spored instinkt, a lu|eto imaat svest i se dogovaraat. E toa, kako se dogovaraat za da ja delat mo}ta, toa e politika