Analiza vrednotenja zalog JG v NEK[1] · diplomsko nalogo poskušali ugotoviti, katera metoda bi bila za NEK najustreznejša. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA VREDNOTENJA ZALOG JEDRSKEGA GORIVA V NUKLEARNI

ELEKTRARNI KRŠKO

ANALYSIS OF THE NUCLEAR FUEL INVENTORY VALUATION IN THE NUCLEAR

POWER PLANT KRŠKO Študentka: Nina Abram Naslov: Cankarjeva 41, 8281 Senovo Številka indeksa: 81549939 Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Računovodstvo Mentorica: dr. Andreja LUTAR SKERBINJEK, docentka

Senovo, maj, 2008

2

PREDGOVOR Za podjetja je pomembno, za katero metodo vrednotenja se bo odločilo. Le-ta je posledica različnega izkazovanja stroškov in vrednosti materiala, kar pa vpliva na bilanco stanja in na izkaz poslovnega izida. Posebnost računovodenja v Nuklearni elektrarni Krško je obračunavanje zalog jedrskega goriva, ki ga je določila država s sprejetjem Meddržavne pogodbe in Družbene pogodbe. Po Slovenskih računovodskih standardih se lahko uporabljajo različne metode vrednotenja zalog, katere pa NEK ne upošteva. S pomočjo tima v NEK smo se odločili, da bomo skozi diplomsko nalogo poskušali ugotoviti, katera metoda bi bila za NEK najustreznejša. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu smo teoretično preučili zaloge materiala, metode vrednotenja zalog materiala, ki jih določajo Slovenski računovodski standardi ter prikazali vpliv metod na poslovni izid. V drugem delu smo proučevali različne metode vrednotenja zalog jedrskega goriva, ki jih določajo SRS ter jih primerjali z že obstoječo metodo. Za izračune smo pridobili podatke v NEK za obdobje 3 let (2005, 2006, 2007). Rezultate, ki smo jih dobili z izračuni, smo medsebojno primerjali za vsako posamezno leto.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 5

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ....................................................... 5

1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ...................................................................... 6

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................. 7

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................... 7 2 OPREDELITEV ZALOG ................................................................................................ 9

2.1 VRSTE ZALOG ........................................................................................................ 10

2.2 ZALOGE MATERIALA ............................................................................................. 11

2.2.1 Opredelitev zalog materiala ......................................................................... 13

2.2.2 Pripoznavanje zalog ..................................................................................... 15

2.2.3 Merjenje zalog materiala ............................................................................. 15

2.3 VREDNOTENJE ZALOG MATERIALA ...................................................................... 16

2.3.1 Metoda zaporednega vrednotenja – FIFO ................................................... 17

2.3.2 Metoda drsečih povprečnih cen ................................................................... 18

2.3.3 Metoda tehtanih povprečnih cen .................................................................. 18

2.4 VPLIV VREDNOTENJA ZALOG NA POSLOVNI IZID ................................................. 19

2.5 UGOTOVITVE 2. POGLAVJA .................................................................................. 20 3 VPLIV MEDDRŽAVNE POGODBE NA POSEBNOSTI OBRAČUNAVANJA

VREDNOTENJA ZALOG JEDRSKEGA GORIVA NA REZULTAT POSLOVANJA V NEK .................................................................................................. 21

3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ........................... 21

3.2 VZROK ZA SPREJETJE MEDDRŽAVNE POGODBE ................................................... 24

3.3 POSEBNOSTI OBRAČUNAVANJA ZALOG JEDRSKEGA GORIVA V NEK .................. 25

3.3.1 Zaloge materiala – jedrskega goriva in vpliv na rezultat poslovanja ......... 26

3.4 PRAKTIČNI PRIMER OBRAČUNA ZALOG JEDRSKEGA GORIVA V NEK PO VPLIVU

MEDDRŽAVNE POGODBE IN SRS ........................................................................... 27

3.4.1 Podatki za izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva .............................. 29

3.4.2 Prikaz izračuna vrednotenja zalog jedrskega goriva po SRS ..................... 30

3.4.3 Prikaz izračuna vrednotenja zalog jedrskega goriva po vplivu meddržavne pogodbe.........................................................................................................33

3.5 ANALIZA PRIMERJAVE VREDNOTENJA ZALOG – JEDRSKEGA GORIVA NEK PO

VPLIVU MEDDRŽAVNE POGODBE IN PO SRS ......................................................... 34

3.6 UGOTOVITVE 3. POGLAVJA .................................................................................. 36 4 SKLEP ............................................................................................................................. 37 5 POVZETEK .................................................................................................................... 39 6 SUMMARY ..................................................................................................................... 40 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................... 41

4

SEZNAM TABEL Tabela 1: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – FIFO METODA ......................... 30 Tabela 2: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – METODA DRSEČIH POVPREČNIH CEN ........................................................................................................... 31 Tabela 3: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – METODA TEHTANIH POVPREČNIH CEN ........................................................................................................... 32 Tabela 4: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – METODA DEJANSKIH CEN ... 33 Tabela 5: Primerjava metode FIFO z metodo drsečih popvrečnih cen .............................. 34 Tabela 6: Primerjava metode FIFO z metodo tehtanih povprečnih cen ............................. 34 Tabela 7: Primerjava metode dejanskih cen z metodo FIFO .............................................. 35 Tabela 8: Primerjava metode dejanskih cen z metodo drsečih povprečnih cen .................. 35 Tabela 9: Primerjava metode dejanskih cen z metodo tehtanih povprečnih cen ................. 35 SEZNAM SLIK Slika 1: Spremljanje zalog materiala ................................................................................... 14 Slika 2: Osnovna shema NEK, z osnovnimi tehnološkimi komponentami ......................... 23 Slika 3: Jedrske elektrarne v svetu ...................................................................................... 24 Slika 4: Struktura lastne cene NEK ..................................................................................... 27

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Uporaba metod vrednotenja zalog je potrebna, ker se nakupne cene materialov in surovin v času spreminjajo. To vodi do sprememb nabavnih cen in sprememb v višini stroškov. Podjetja za tekoče poslovanje kupujejo materiale za svojo proizvodnjo in ti nakupi niso sprovedeni po enakih nabavnih cenah, kar še posebej velja v inflacijskih razmerah. Skladno z nabavnimi cenami materiala v zalogi se tudi stroški proizvodnje stalno spreminjajo. Različne metode vrednotenja zalog nam povedo, po kakšnih nabavnih cenah podjetja vrednotijo porabljene količine materiala (ali bo podjetje najprej zmanjšalo zalogo za najprej nabavljeni material ali bo ceno za porabljen material izračunalo po povprečnih cenah, …). Različne metode zmanjšanja zalog materiala podjetju omogočajo, da izkazujejo višjo vrednost zaloge ali višje stroške materiala. Podjetja so pri izbiri metode vrednotenja samostojna. Nuklearna elektrarna Krško1, d.o.o. je edina jedrska elektrarna v Sloveniji. Tako v slovenskem kakor tudi v hrvaškem elektroenergetskem sistemu ima pomembno vlogo kot proizvajalec električne energije. V leto 2003 je bila vzpostavljena Meddržavna pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Posebnost računovodenja v NEK, še zlasti posebnosti obračunavanja zalog jedrskega goriva v NEK, je posredno določila država s sprejetjem Meddržavne pogodbe in Družbene pogodbe. Določilo pravi, da namen poslovanja NEK ni pridobivanje dobička, temveč proizvodnja in dobava električne energije izključno v korist družbenikov, to sta Eles Gen-a in HEP-a. Vsebina določila ne pomeni, da je le-ta v Meddržavni pogodbi zavezujoča in da se ne sme spremeniti oziroma dodati. V kolikor se ugotovi, da so rezultati raziskane metode vrednotenja zalog jedrskega goriva takšni, da bi bila drugačna metoda vrednotenja zalog ustreznejša za družbenika, se le-ti upoštevajo. V diplomski nalogi bomo proučevali posebnosti obračunavanja/vrednotenja zalog jedrskega goriva v NEK. NEK uporablja kot energent jedrsko gorivo, ki ga nabavlja na osnovi dolgoročne pogodbe na ameriškem, nemškem in ruskem tržišču. Posebnost pri obračunu zalog jedrskega goriva je, da količinsko enoto jedrskega goriva izvirno vrednotimo s kalkulacijo nabave posamezne tako imenovane regije2. Vrednost in porabo zalog jedrskega goriva obračunavamo po posameznih gorivnih elementih. V reaktorju izgoreva več regij, vse regije pa sestavlja 121 gorivnih elementov.

1 V nadaljevanju NEK. 2 Vsaka nova nabava jedrskega goriva se imenuje regija, katero označimo z zaporedno številko.

6

Takšen način vrednotenja zalog jedrskega goriva in porabe goriva sta verificirala družbenika, kot najbolj ustrezna z vidika ohranjanja vrednosti zalog jedrskega goriva v NEK. Po Slovenskih računovodskih standardih3 se lahko uporabljajo različne metode vrednotenja zalog, katerih pa NEK ni upoštevala do sedaj. Kje so vzroki?

1. NEK je prešla na 18-mesečni ciklus menjave zalog jedrskega goriva. 2. Pri menjavi goriva je inšpekcija zelo stroga in izloči gorivni element, če sumi, da

lahko pride v 18- mesečnem ciklusu do okvare. 3. Ker je uran, kot osnovna surovina za jedrsko gorivo, zelo iskan na tujem tržišču.

Dogajajo se razne špekulacije, zato je potrebno biti še posebno pozoren pri nabavi le tega.

4. Cena urana na tujem tržišču je tako porasla, da povečuje vrednost zalog jedrskega goriva tudi 2 do 3 krat.

5. Zaloga jedrskega goriva enega gorivnega ciklusa izgoreva približno 2 do 3 leta. Kako zdaj opredeliti metodo vrednotenja zalog jedrskega goriva, ki bo najbolj primerna za ohranjanje integritete obratnih sredstev v NEK?

Kot problem raziskovanja navajamo vprašanje, kako bi obračunavali zaloge jedrskega goriva, če ne bi upoštevali določil Meddržavne pogodbe in bi upoštevali pravila SRS. S pomočjo tima v NEK smo se dogovorili za rešitev problema, tako da bomo proučili vse možne metode vrednotenja zalog jedrskega goriva po SRS in se odločili, katera metoda bi bila najbolj ustrezna. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je proučiti celoten izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva, po sprejetju Meddržavne pogodbe ter proučiti izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva po SRS v NEK. Analize vrednotenja zalog jedrskega goriva, v diplomski nalogi, bodo služile v NEK kot pripomoček za spremembo obstoječe metode. Izračune bomo medsebojno primerjali ter s pomočjo analize ugotovili, kako različno vrednotenje zalog vpliva na poslovni izid poslovanja. Da bi uresničili namen, bomo v raziskavi proučili, katere metode vrednotenja zalog uporabljajo podjetja po SRS ter prikazali posebnosti vrednotenja zalog jedrskega goriva v NEK. Cilji, katerim bomo sledili skozi celotno diplomsko delo, so:

- proučiti najpogostejše metode vrednotenja zalog, - primerjati uporabe določenih metod vrednotenja zalog in ugotoviti ključne razlike,

prednosti ter slabosti,

3 V nadaljevanju SRS.

7

- proučiti in primerjati obračun vrednotenja zalog jedrskega goriva v NEK po sprejetju Meddržavne pogodbe in po SRS,

- raziskati vpliv različnih metod vrednotenja zalog na poslovni izid. V diplomski nalogi želimo dokazati dve trditvi. Prva trditev je, da bi uporaba različnih metod vrednotenja, različno vplivala na izkazano uspešnost NEK-a. Druga trditev, ki jo bomo skušali dokazati pa je, da uporabljena metoda vrednotenja zalog jedrskega goriva v NEK, ni najbolj ustrezna. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke Raziskava bo temeljila na predpostavki, da so informacije in podatki, ki jih bo zagotovilo podjetje, relevantni in kakovostni. Predpostavljamo, da se pravna in strokovna pravila, ki urejajo področje vrednotenja zalog v času raziskave ne bodo spremenila. Omejitve Pisanje diplomske naloge bo pri praktičnem delu omejeno na NEK, saj kot edina jedrska elektrarna v Sloveniji uporablja kot material jedrsko gorivo. Analizo omejuje dostop do podatkov oziroma informacij v obravnavani družbi. Obravnavanje in izbiranje literature je omejeno pretežno na slovensko in angleško jezikovno področje. V raziskavi se bomo omejili na proučevanje treh metod vrednotenja po SRS: metodo zaporednih cen, metodo drsečih povprečnih cen in metodo tehtanih povprečnih cen. Vse metode bomo primerjali s sedaj uporabljeno metodo. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bomo uporabili poslovno in statično raziskavo. Raziskava predstavlja poslovno raziskavo, ker obravnava področje omejeno na funkcijo podjetja – računovodstva v NEK. V okviru te funkcije obravnavamo vrednotenje zalog materiala. Raziskava temelji na deskriptivnem in analitičnem pristopu k raziskovanju. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabljali metodo deskripcije za obdelavo teoretičnih izhodišč, in komparativno metodo pri primerjavi vpliva vrednotenja zalog jedrskega goriva izračunanega po SRS ter po sprejetju Meddržavne pogodbe. Diplomsko delo bo temeljilo na primarnih podatkih, pridobljenih neposredno v preučevanem podjetju in na sekundarnih podatkih, pridobljenih iz različnih virov.

8

Pristop k raziskovanju je deskriptiven v tistih delih diplomske naloge, kjer bodo opisana posamezna teoretična in zakonska dejstva. V okviru tega pristopa se bomo poglobili v spoznavanje zakonodaje in predpisov. Pri analizi primerjave vrednotenja zalog – jedrskega goriva bomo uporabili analitični pristop s pomočjo deduktivne metode iz splošnih stališč in trditev ter izdelali konkretne sklepe o pojavih, ki so predmet raziskovanja v tretjem poglavju. Pri teoretičnem delu diplomske naloge si bomo pomagali s strokovno literaturo domačih in tujih avtorjev, z viri ter različnimi prispevki in članki. Za praktični oziroma analitični del nam bodo kot osnova služili podatki iz letnih poročil, internih gradiv ter drugih virov, ki jih bomo pridobili v podjetju Nuklearna elektrarna Krško. Zbrane podatke bomo računalniško obdelali in uredili.

9

2 OPREDELITEV ZALOG Zaloge obravnavata tako Slovenski računovodski standard 4 kot Mednarodni računovodski standard 2. Zaloge so po SRS 4 opredeljene kot:

• zaloge materiala in surovin, • zaloge nedokončane proizvodnje in polproizvodov, • zaloge trgovskega blaga, • zaloge drobnega inventarja in embalaže.

MRS pravijo, da zaloge obsegajo kupljeno blago, shranjeno za nadaljnjo prodajo, na primer trgovsko blago, ki ga kupi trgovec na malo in ga hrani za prodajo ali nepremičnine, ki so namenjene preprodaji. MRS prav tako pravijo, da zaloge obsegajo tudi dokončane proizvode ali nedokončano proizvodnjo v podjetju in vključujejo materiale, ki čakajo na porabo v proizvajalnem procesu.

Zaloge so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja (Leva Bukovnik 2007, 56). Z zalogami razumemo stvari iz obratnih sredstev v skladišču. Z obratnimi sredstvi v pripravi razumemo material in drobni inventar, ki je dan v obdelavo, dodelavo ali v manipulacijo, ter polproizvode in dele, ki so namenjeni za nadaljnjo proizvodnjo. Z obratnimi sredstvi v uporabi razumemo drobni inventar v uporabi in nedokončano proizvodnjo. Z obratnimi sredstvi na poti razumemo material, drobni inventar in kupljeno trgovsko blago, ki so prevzeti pri dobavitelju, a fizično še niso prispeli v organizacijo, pa tudi material, dokončane proizvode in trgovsko blago, ki so že zapustili skladišče in jih kupec še ni prevzel (Turk, Melavc, Korošec 2004, 56). Zaloge se pomemben del obratnih sredstev proizvodnih in trgovskih podjetij. V zalogah so vezana denarna sredstva, ki vplivajo na prodajo, denarni tok in zadovoljstvo kupcev (Peterlin, Glavina 2007, 71). Podjetja morajo skrbeti za ravnotežje med prevelikimi ali premajhnimi zalogami, ker se ponavadi problema velikih zalog in njihovih stroškov sploh ne zavedajo. Podjetja ne bi potrebovalo zalog, če bi dobilo prvine poslovnega procesa takrat, ko jih potrebujejo. To se ne dogaja, kar podjetja prisili k tvorjenju zalog. Učinkovitost obvladovanja zalog merimo z dnevi vezave zalog. Pri določanju optimalnega obsega zalog moramo upoštevati (Peterlin, Glavina 2007, 74):

• potreben obseg zalog za nemoteno poslovanje, • stroške zalog, • raven varnostne zaloge in • obseg in pogostost naročil.

10

Zaloge se zaradi okrepitve praviloma ne prevrednotijo, medtem ko se zaradi oslabitve4, če knjigovodska vrednost zalog presega njihovo tržno vrednost, prevrednotijo (Leva Bukovnik 2007, 57). 2.1 Vrste zalog ZALOGE MATERIALA zajemajo količine v skladišču in tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel in so namenjene nadaljnjim postopkom predelave, obdelave ali dodelave (Leva Bukovnik 2007, 56). Material se nahaja v podjetju kot sredstvo v opredmeteni obliki, ki bo porabljen pri ustvarjanju proizvodov in storitev za prodajo. V poslovnem procesu se pojavlja kot izhodiščni predmet dela. Predmeti dela so lahko tud polizdelki. Material se od njih loči po tem, da se od nakupa še ni spremenil zaradi učinkov procesa poslovanja. To pomeni, da je material lahko samo tisti vhodni element v produkcijskem procesu, ki je bil kupljen od dobavitelja in ni bil proizveden ali obdelan v podjetju. Iz računovodskega vidika je material lahko samo tisti predmet dela, ki ni povzročil nobenih stroškov, razen stroškov nabave (Glažar et al. 2008, 20). ZALOGE TRGOVSKEGA BLAGA zajemajo blago, ki ga je podjetje kupilo in namenilo nadaljnji prodaji. Zajema trgovsko blago v skladišču, blago ki je na poti do kupca, dokler ga le-ta ne prevzame, ter že prevzeto blago na poti od dobavitelja (Leva Bukovnik 2007, 56). ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA V OŽJEM POMENU so zaloge tistih delovnih sredstev, orodij in naprav, ki se ne uvrščajo med opredmetena osnovna sredstva, ker je njihova življenjska doba ob normalni uporabi krajša od enega leta ali pa nabavna cena posameznega kosa ne presega 500 eur. Z drobnim inventarjem v širšem smislu razumemo orodje, naprave, kalupe, modele, skladiščno, laboratorijsko in drugo opremo, ki ne vstopa v osnovna sredstva, sredstva in naprave za higiensko-tehnično varstvo pri delu in varnostno službo (Turk 2004, 54-56). Zaloge lahko delimo tudi glede na funkcije, ki jih opravljajo (Krajewski, Ritzman 1996, 522-524):

a) Serijske zaloge: oblikujejo se zaradi naročanja večjih količin kot so potrebne, kar je posledica nižanja stroškov naročanja. Na takšen način se ti stroški razporedijo na večje število enot.

b) Varnostne zaloge: takšne zaloge varujejo pred negotovostjo v ponudbi in povpraševanju ter preprečujejo nastanek stroškov izčrpanja zalog.

c) Sezonske zaloge: oblikujejo se zaradi sezonskih nihanj v povpraševanju. V primerih, ko je sezonsko povpraševanje največje, podjetje nima dovolj proizvodnih zmogljivosti, da bi proizvedlo dovolj izdelkov. Da se izogne nezmožnosti zadovoljitve celotnega povpraševanja, se oblikujejo sezonske zaloge v obdobju, ko je povpraševanje nižje od zmogljivosti.

4 Učinek slabitve se kaže v zmanjšanju zalog ter povečanju prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

11

d) Tranzitne zaloge: nastanejo, ker se morajo polizdelki prevažati od enega delovnega mesta do drugega ter od enega proizvodnega obrata do drugega in končani izdelki iz obrata do končnih kupcev. Takšne zaloge so povezane z že oblikovanimi naročili, ki pa še niso bila izvedena.

Vzroki za povečanje zalog so lahko v povečanju proizvodnje, rasti cen materiala, nezanimanju za nekurantni material, motnjah pri nabavi. Na zmanjšanje zalog vplivajo:

� hitrejše obračanje, � boljši nabavni pogoji,

� odtujitve nekurantnih zalog5 ter � večja skladnost med nabavnimi in proizvodnimi procesi.

2.2 Zaloge materiala Poslovni sistem potrebuje vsako leto določene vrste materiala v določenem obsegu in določeni kakovosti, skladno s svojimi poslovnimi namerami. Najlažje si porabo določene vrste materiala v določeni količini in določeni kakovosti predstavljamo skozi načrt proizvajanja določenega poslovnega sistema (Melavc 2007, 280). Zaloge materiala so količine poslovnih sredstev, ki so namenjene predvsem proizvajanju za doseganje poslovnih učinkov in opravljanju storitev (Zupančič 2004, 130). Spremembe materiala zadevajo njegovo preskrbo, morebitno dodelovanje ali obdelovanje, porabo, vračanje iz porabe, če je bila prvotna ocena porabe prevelika, izločanje iz sprotnih zalog, če ugotovimo, da je z vidika določene organizacije postal nepotreben, in prodajo ali izničenje nepotrebnega materiala (Turk 2004, 255). Ločimo različna stanja materiala (Turk 2004, 255):

- material na poti, - v zalogi, - v dodelavi ali obdelavi.

Računovodstvo materiala razviduje in presoja stanja in gibanja materiala ter v zvezi s tem zajema vse poslovne dogodke, ki povzročajo spremembe na stopnjah nabave, skladiščenja, porabe in odtujitve materiala. Značilnost materiala je v tem, da ga pred uporabo lahko hranimo v obliki zalog materiala. Razvidovanje in presojanje stroškov v zvezi z materialom zajema vse poslovne dogodke, ki povzročajo spremembe v stroških materiala.

5 Nekurantne zaloge so tiste, ki jih ne potrebujemo več in jih v kratkem tudi ne bomo. Razlog za nastanek

nekurantnih zalog so napačne poslovne odločitve v preteklosti.

12

To pomeni, da se večinoma porabi takoj, ko se nabavi. Pri knjigovodskem spremljanju materiala so pomembni trije dogodki:

• nabava,

• skladiščenje oz. prevzem materiala v skladišče,

• poraba.

NABAVA MATERIALA Nabava je ena od temeljnih funkcij vsakega podjetja. Nabavna funkcija naroča in spremlja material vse do njegove porabe v proizvodnji. Prav tako je tesno povezana z naslednjimi vprašanji:

• od koga kupiti, • kaj kupiti, • koliko kupiti, • koliko plačati in pod kakšnimi pogoji, • s kakšnimi stroški nabaviti.

PREVZEM MATERIALA V SKLADIŠČE Skladiščnik prevzame material na osnovi dobavnice od dobavitelja ali prevoznika, ki ga le-ta dostavita v skladišče. Ob prevzemu skladiščnik pregleda prevzeti material, sestavi prevzemnico, s katero se skladišče obremeni in je hkrati osnova za določitev vrednosti enote materiala v zalogi. PORABA MATERIALA Material se izda iz skladišča v proizvodnjo, bodisi v končno porabo, na podlagi izdajnice materiala. Vsaka taka poraba materiala zmanjšuje zaloge materiala v skladišču in povečuje stroške poslovanja. Količino porabljenega materiala ugotavljamo na podlagi dejanske porabe tega materiala (Zupančič 2004, 136). Nekaj materiala v času skladiščenja lahko postane neuporabnega za nadaljnjo uporabo in ga je potrebno odstraniti iz zalog materiala. Nekatera podjetja del materiala prodajo preden ga kakorkoli obdelajo. Izdaja materiala v proizvodnjo povzroči 2 poslovna dogodka in sicer:

• zmanjšanje zaloge materiala, • povečanje stroškov materiala.

STROŠKI MATERIALA Stroški materiala so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, na katerega se nanašajo posredni proizvajalni stroški ter posredni stroški nabavljanja, prodajanja in splošnih služb (Zupančič 2004, 243).

13

Višino stroškov materiala dobimo tako, da količino porabljenega materiala množimo s cenami. Na merjenje stroškov materiala vpliva dejstvo, ali se material pred uporabo zadržuje v zalogi, ali ne (Leva Bukovnik 2007, 89). Ker se zaradi različnih vzrokov (inflacija, nabavni pogoji, …) nabavne cene materiala spreminjajo, je potrebno v vsaki organizaciji sprejeti ustrezno računovodsko usmeritev, ki določa po kakšnem vrstnem redu bo zmanjševala zaloge materiala pri njihovem porabljanju. Višina stroškov je tako odvisna od izbrane metode vrednotenja (Leva Bukovnik 2007, 89). Stroški materiala, ki so pred uporabo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od uporabljene metode vrednotenja (Zupančič 2004, 243). Kdaj se priznajo stroški porabe materiala (ali je to ob izdaji iz skladišča ali ob dejanski porabi v proizvodnji)? V praksi se uporabljajo različne rešitve. Ena od njih je, da se poraba materiala evidentira kot strošek šele po izdelavi polizdelka ali izdelka. Evidentira se na podlagi povratnega evidentiranja na podlagi zaključevanja delovnih nalogov, ki niso knjigovodske listine. To pomeni, da ima podjetje evidentirano zalogo materiala, ko je le ta že v proizvodnem procesu. Glažar (2008, 40-41) meni da je najprimernejša rešitev ta, da se strošek materiala pripozna takrat, ko se ga izda v proizvodnjo. MATERIALNO KNJIGOVODSTVO Materialno knjigovodstvo vodi analitično evidenco za vsako vrsto uskladiščenega materiala posebej. V nasprotju s skladiščnim razvidom, ki spremlja stanje in gibanje zalog materiala samo količinsko, izkazuje knjigovodstvo materiala poleg količinskega stanja in sprememb tudi vrednost prejetega in oddanega materiala ter vrednost zalog materiala (Kolarič, Gerečnik 2003, 131). 2.2.1 Opredelitev zalog materiala Z računovodskega vidika je material lahko samo tisti predmet dela, ki ni povzročil nobenih drugih stroškov, razen stroškov nabave. V današnji dobi elektronskih informacijskih sistemov, si lahko najboljša proizvodna podjetja privoščijo rešitve, ki jim omogočajo tekoče spremljanje zalog materiala. Dobra programska oprema zahteva, da se podatki vnašajo v sistem po vseh možnih knjigovodskih listinah. Le tako lahko sistem zagotavlja sprotne in natančne podatke (Hočevar et al. 2006, A/2-4). Pri vrednostnem spremljanju zalog materiala se moramo zavedati dveh vzporednih procesov. Prvi predstavlja gibanje in stanje materiala po podjetju, drugi pa nastanek in poravnavo obveznosti do dobaviteljev (Hočevar et al. 2006, A/2-2).

14

V sliki 1 prikazujemo spremljanje zalog materiala. Pravokotniki predstavljajo procese, ki spremljajo dejansko gibanje materiala, pravokotniki s spodnjo valovito črto pa dokumente, ki spremljajo te procese. Pravokotniki z neprekinjeno valovito črto in obarvani s sivo barvo, predstavljajo knjigovodske listine. Slika 1: Spremljanje zalog materiala

Vir: Hočevar et al. 2006, A/2-3 Glede na mesto zalog razlikujemo (Zupančič 2004, 130):

• zaloge materiala v skladišču, ki praviloma s porabo prehajajo med stroške materiala,

• zaloge materiala v dodelavi in predelavi, ki so zapustile skladišče, da bi bile dodelane in predelane (dodelava ali predelava v podjetju ali zunaj njega),

• zaloge materiala na poti predstavljajo material, ki je bil že prevzet, v skladišče pa še ni prispel.

Material v zalogi je lahko tisti material, ki je naravnan poslovnim potrebam organizacije, katere sestavni del sredstev je ali pa material, ki je za organizacijo iz takšnih ali drugačnih razlogov postal nepotreben (Turk 2004, 256). Ločimo dve različni poslovni stanji materiala v zalogi (Turk 2004, 256):

1. Redne zaloge materiala (največ gre za razdelitev na surovine in material, gorivo in mazivo, polproizvode in dele za pisarniški material).

2. Nepotrebne zaloge materiala. Danes pa je mogoče tudi, da organizacija nima zalog materiala, ker posluje z materialom tako, da si ga priskrbuje sproti skladno z vsakodnevno porabo. Gre za priskrbo in porabo materiala ob pravem času6 (Turk 2004, 256).

6 angl. Just in time.

15

2.2.2 Pripoznavanje zalog Stvar v zalogi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Za začetno pripoznavanje je tudi pomembno, da se ob upoštevanju prevzema na podlagi ustreznih listin, stvar v zalogi začne tudi obvladovati (Turk et. al. 2004, 156). 2.2.3 Merjenje zalog materiala Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo (povzeto po SRS):

• nakupna cena (cena pri dobavitelju, zmanjšana za popust), • uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve (med nevračljive nakupne dajatve

se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne), • neposredni stroški nabave.

Med neposredne stroške nabave štejemo (Zupančič, 2004, 131):

• prevozne stroške, • stroške nakladanja, prekladanja in razkladanja, • stroške prevoznega zavarovanja, • stroške spremljanja, • stroške za storitve posredniških agencij in podobne stroške, če bremenijo kupca, • stroške dodelave in obdelave materiala, čeprav nastanejo po prevzemu

materiala. Če ne bi upoštevali neposrednih stroškov, potem bi bile iznakažene računovodske informacije o stanjih materiala in stroških porabljenega materiala. MRS pravijo, da nabavna vrednost zalog obsega kupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje kasneje dobilo povrnjene od davčnih organov), prevozne stroške, stroške pretovarjanja7 in druge stroške8, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu materialu. Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek (SRS 4).

7 Stroški pretovarjanja zalog vključujejo stroške, ki so neposredno povezani s proizvedenimi enotami (npr.

stroške neposrednega dela). Vključujejo tudi dosledno razporejanje stalnih in spremenljivih stroškov pri proizvajanju, ki se pojavljajo pri spreminjanju materialov v dokončane proizvode.

8 Drugi stroški so všteti v vrednost zalog le toliko, kolikor so povezani s spravljanjem zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje.

16

2.3 Vrednotenje zalog materiala Podjetje se mora v svojih računovodskih aktih (npr. pravilniku o računovodstvu) vnaprej opredeliti za določeno računovodsko metodo, glede vrednotenja zalog materiala, trgovskega blaga ter surovin in embalaže. Pravilna odločitev za metodo vrednotenja zalog je pomembna, saj naj bi izkazovala bolj ali manj realne stroške porabe materiala in surovin. Vrednotenje zalog je v podjetjih zelo pomembno, saj vpliva tako na bilanco stanja, kot tudi na izkaz poslovnega izida. Nabavne cene za nakup zalog materiala se lahko spreminjajo bodisi zaradi inflacije bodisi zaradi menjave dobaviteljev ali pa zaradi kakšnega drugega razloga. V takih primerih se proizvajalni stroški nenehno spreminjajo. Zaradi tega je za podjetje pomembno po kakšni ceni se vrednotijo zaloge oziroma katero ceno uporabiti pri oddaji enot iz zaloge. Izbrana cena bo po eni strani vplivala na vrednost zalog, na drugi strani pa na vrednost oddaje enot iz zaloge (Hočevar, Igličar, Zaman 2000, 51). Potrebno je vedeti, da pri računovodskih metodah spremljanja zalog ne gre nujno za gibanje fizičnih zalog (na primer, konkretnega blaga, kot je na primer avtomobilček, ki je bil nabavljen v ponedeljek in stoji drugi iz leve na vrhnji polici), ampak samo za njihovo vrednostno gibanje (Hočevar et al. 2006, 3/5.4-2). V primerih kjer zaloge nimajo rokov trajanja, je vseeno kateri del fizične zaloge izdamo. Za računovodstvo je pomembno samo zaporedje vrednostnega spremljanja zalog in njihova količina v skladišču. Zaloge, ki imajo omejen rok trajanja, je najbolje izdajati iz zalog po metodi FIFO. Sedanji SRS 4 priporočajo uporabo metode zaporednih cen – FIFO, saj bodo tako končne zaloge ovrednotene po zadnjih nabavnih cenah, kar je ob dokaj stabilnih cenah realno, in jih ob koncu obračunskega obdobja ni potrebno prevrednotiti. Pri vodenju poslovnih knjig po načelih enostavnega knjigovodstva, še vedno lahko ugotavljamo stroške porabljenega materiala po tako imenovani metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom. Popisna metoda ni obvezna, kar pomeni, da lahko zasebniki uporabijo tudi metode, predpisane za vodenje poslovnih knjig po načelih dvostavnega knjigovodstva (Zupančič 2004, 136). Pri vodenju poslovnih knjig po načelu dvostavnega knjigovodstva ni več mogoče poenostavljeno ugotavljati stroškov porabljenega materiala enkrat na leto. Količina porabljenega materiala se ugotavlja na podlagi dejanske porabe (Zupančič 2004, 136). Porabo materiala moramo ovrednotiti tako, da nam zaračunani stroški za material zagotavljajo ponovni nakup (Potočnik 1999, 25).

17

Metoda porabe zalog je pomembna zaradi poštenega izkazovanja obsega zalog. Podjetje tekoče kupuje materiale za proizvodnjo, vsi nakupi pa niso opravljeni po enakih cenah. To je še posebno pomembno za borzne surovine z veliko spremenljivostjo cen in v inflacijskih razmerah. V teh primerih se proizvajalni stroški nenehno spreminjajo (Peterlin, Glavina 2007, 74). Podjetja za vrednotenje zalog uporabljajo eno metodo vrednotenja, ki jo imajo zapisano v svojem aktu. V kolikor se gospodarska enota odloči za spremembo metode vrednotenja zalog, mora obrazložiti vse učinke spremembe. V povezavi z zalogami se pojavlja ključno vprašanje njihovega vrednotenja. Računovodstvo ima na izbiro več različnih metod za vrednotenje zalog. Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količin razlikujejo od cen količin iste vrste v zalogi, se lahko pri zmanjšanju teh količin uporabljajo različne metode. Možno je izbrati različne metode vrednotenja zalog, prav tako lahko pri proizvajalnih podjetjih določene stroške prenaša podjetje neposredno v odhodke, druge pa zadržuje v zalogah. Najbolj uporabljene metode so:

1. metoda zaporednih (prvih) cen oziroma metodo FIFO (prvi v zalogo – prvi iz zaloge),

2. metoda drsečih povprečnih cen, 3. metoda tehtanih povprečnih cen.

MRS pravijo, da se morajo stroški zalog, razen stroškov zalog, ki običajno niso zamenljive med seboj, ter proizvedenih proizvodov in opravljenih storitev, namenjenih določenim projektom, obravnavati na podlagi metode zaporednih cen (FIFO) ali metode tehtanih povprečnih cen. Podjetje mora pri vseh zalogah, ki imajo podobno naravo in uporabo pri njem, uporabljati isto metodo obračunavanja nabavne vrednosti oziroma stroškov. Pri zalogah z različno naravo ali uporabo utegnejo biti različne metode obračunavanja nabavne vrednosti oziroma stroškov upravičene. 2.3.1 Metoda zaporednega vrednotenja – FIFO Osnovno načelo metode FIFO9, ki jo imenujemo tudi metoda zaporednih cen, je, da podjetje upošteva določeno zaporedje gibanja zalog materiala tako, da se tiste zaloge materiala, ki so prej kupljene, tudi prej porabijo. Iz tega sledi, da se poraba zalog materiala obračunava po prvih dejanskih nabavnih cenah, končna zaloga materiala pa po zadnjih (Hočevar et al. 2006, 3/5-1). Pri tej metodi se nabava zalog izkazuje z vsakokratnimi nabavnimi cenami, poraba pa prav tako, da se zmanjšujejo zaloge po enakem vrstnem redu, kot so se povečevale. V takih primerih je poraba v razmerah inflacije obračunana premalo, zato je treba na koncu obračunskega obdobja stroške porabljenega materiala ustrezno dopolniti, zaloge pa so na koncu obračunskega obdobja izkazane po zadnjih nabavnih cenah (Turk 1999, 86).

9 Angl. Firs in - firs out, slov. prvi v zalogo – prvi iz zaloge

18

Metoda FIFO torej predpostavlja, da je cena vsake izdaje materiala cena najstarejše zaloge. To pomeni, da bo cena izdaje materiala iz zaloge določena po predpostavki, da je to vrednost prvega prejetega materiala v zalogo. MRS opisujejo metodo FIFO, kot metodo, ki predpostavlja, da se tiste stvari v zalogi, ki so bile kupljene prve, tudi prve prodajo. Stvari, ki ostanejo v zalogi na koncu obdobja so tiste, ki so bile kupljene ali proizvedene najkasneje. Ta metoda pripoznava odhodke na podlagi knjigovodskih listi za tiste enote, ki so bile prej nabavljene, ne glede na dejanski tok proizvodov. Tako na koncu obdobja ostanejo tiste enote, ki so bile kasneje nabavljene. 2.3.2 Metoda drsečih povprečnih cen Pri metodi drsečih povprečnih cen podjetju ni potrebno ločevati posameznih prejemov v zaloge. Drseča povprečna nabavna cena zaloge materiala se stalno spreminja, drsi, zato tudi takšno ime. Iz tega sledi, da se oddaja materiala iz zalog obračunava po zadnji drseči povprečni nabavni ceni, prav tako tudi končna zaloga materiala (Hočevar et al. 2006, 3/5-3). Za razliko od tehtanih povprečnih cen se pri drsečih povprečnih cenah upoštevajo tudi izdaje iz zalog. Formula za izračun nove nabavne cene:

Vrednost materiala na zalogi pred poraboNC

Količina materiala na zalogi pred porabo=

Ob vsakem prejemu v skladišče ali izdaji iz skladišča je potrebno izračunavati novo drsečo povprečno nabavno ceno. Izračuna se tako, da se celotna vrednost deli s celotno količino zaloge materiala. 2.3.3 Metoda tehtanih povprečnih cen Pri metodi tehtanih povprečnih cen podjetju ni potrebno ločevati posameznih prejemov v zaloge. Osnovno načelo metode tehtanih povprečnih cen je, da mora podjetje ob vsakem prejemu materiala v skladišče izračunati novo tehtano povprečno nabavno ceno. Formula za izračun nove nabavne cene:

Začetna vrednost zaloge materiala + vrednost vseh novih nabavNC =

Število kosov materiala v začetni zalogi + število vseh novo nabavljenih kosov

Oddaja materiala iz zalog se obračunava po zadnji tehtani povprečni nabavni ceni, prav tako tudi končna zaloga materiala.

19

Metoda tehtanih povprečnih cen se razlikuje pri izračunu nove nabavne cene od metode drsečih povprečnih cen po tem, da metoda tehtanih povprečnih cen ne upošteva vrednosti izdanega materiala, medtem ko ga metoda drsečih povprečnih cen upošteva. Ker se to ne upošteva, se vrednost na zalogi ponavadi razlikuje od vrednosti po trenutni tehtani povprečni ceni. Te razlike moramo ob koncu obdobja uskladiti, tako da se zmanjšajo ali povečajo stroški materiala v obdobju za to razliko. Zaradi tega so tehtane povprečne cene neprimerne za močna nihanja vrednosti materialov. MRS pravijo, da se pri metodi tehtanih povprečnih, cen vrednost vsake stvari določi na podlagi tehtane povprečne cene podobnih stvari na začetku obdobja in cen podobnih stvari, ki so bile kupljene ali proizvedene v obdobju. Povprečje se lahko izračuna za obdobje ali za vsako dodatno prejeto pošiljko, odvisno od okoliščin v podjetju. 2.4 Vpliv vrednotenja zalog na poslovni izid Stroški zalog so ključni dejavnik, ki omejuje težnje po prevelikih zalogah. Sredstva, vezana v zalogah, so pravzaprav neproduktiven del podjetja in sama po sebi podjetju ne prinašajo dobička (Peterlin, Glavina 2007, 72). Pri vrednotenju zalog nedokončanih in dokončanih proizvodov imamo na razpolago več metod za prenos stroškov neposredno v odhodke, lahko pa jih pripišemo posameznemu proizvodu na zalogi in stroške prenesemo v odhodke šele ob prodaji. Vse dokler proizvodi niso prodani, so stroški vsebovani v postavki zaloge v bilanci stanja. Čim več stroškov prenesemo neposredno med odhodke, nižja je vrednost zalog (Peterlin, Glavina 2007, 73). Posledica uporabe različnih metod vrednotenja porabe materiala je različno izkazovanje velikosti stroškov in vrednosti zalog materiala. To pa vpliva na poslovni izid (Zupančič 2004, 137). V razmerah inflacije bi bilo smiselno vrednotiti zaloge po metodi LIFO10, ki pa po veljavnih slovenskih računovodskih standardih ni dopustna. V tem primeru bi velik del stroškov neposredno prenašali v odhodke obdobja, zaradi česar bi bila dobiček in s tem plačani davek manjša, ostalo pa bi nam več denarja kot pri uporabi metode FIFO. Vendar pa tako vrednotenje zalog pomeni, da izkažemo manjši čisti dobiček (Peterlin, Glavina 2007, 74). VPLIV METOD PO NA POSLOVNI IZID11 V razmerah, ko se nabavne cene materialov spreminjajo, imajo metode, ki jih uporabljamo pri vrednotenju zalog po SRS različen vpliv na poslovni izid. FIFO: v primeru, ko cene rastejo, se med stroške materiala prenesejo nižje vrednosti, v zalogah pa ostanejo višje vrednosti. Ko cene padajo je ravno obratno, torej stroški materiala so višji, medtem ko je zaloga materiala nižja.

10

Angl. Last in – first out, slov. zadnji v zalogo - prvi iz zaloge 11 Povzeto po Štekar, 2006, 34-36.

20

Pri vrednotenju porabljenega materiala po metodi FIFO v primeru rasti cen materiala, izkazujemo nižje stroške od dejanskih, s tem pa posledično povečujemo poslovni in davčni izid. Z davčnega vidika pomeni višji poslovni izid, da mora podjetje plačevati višji davek od dobička. Ravno obratno metoda FIFO v takšnem primeru povzroča višjo končno vrednost zalog, saj v zalogi ostanejo knjigovodske enote, ki so bile kasneje nabavljene. Situacija je ravno obratna, ko cene padajo v obdobju. Zaloge, ki so bile najprej nabavljene imajo višjo nabavno ceno, kar posledično zvišuje stroške porabljenega materiala, s tem pa znižuje poslovni in davčni izid. Slabosti FIFO metode je tudi v tem, da lahko v primeru rasti cen prenapihne dobičkonostnost podjetja, ker prihodki odražajo trenutne tržne razmere, medtem ko odhodki upoštevajo starejše, nižje cene. Metodi povprečnih cen (tehtanih in drsečih) predstavljata srednjo pot glede vpliva na odhodke v poslovnih izkazih ter na vrednost zalog v bilanci stanja. Metodi ne odražata niti časovno zastarelih podatkov niti najnovejših tržnih razmer. Če pride do spremembe nabavnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen ne odraža popolnoma realne vrednosti materiala. To pomeni, da se vrednosti novih nabav v zalogi povprečijo s tistimi, ki so bile že na zalogi (tržne razmere so bile lahko v tistem času različne). Iz tega sledi, da pri dej metodi niti končna vrednost zalog niti strošek porabljenega materiala na odražata trenutnih razmer na trgu. 2.5 Ugotovitve 2. Poglavja V tem poglavju smo ugotovili, da je pomembna pravilna odločitev pri izbiri metode vrednotenja zalog materiala, saj naj bi uporabljena metoda izkazovala bolj ali manj realne stroške porabe materiala. Prav tako smo ugotovili, da v razmerah, ko se nabavne cene materialov spreminjajo, izbrane metode po SRS (FIFO metoda, drseča povprečna cena, tehtana povprečna cena) različno vplivajo na poslovni izid. V primeru, ko cene rastejo, se pri FIFO metodi med stroške materiala prenesejo nižje vrednosti, v zalogah pa ostanejo višje vrednosti. S tem posledično povečujemo poslovni in davčni izid. Ostali dve metodi predstavljata nekakšno srednjo pot glede vpliva na odhodke v poslovnih izkazih in na vrednost zalog v bilanci stanja.

21

3 VPLIV MEDDRŽAVNE POGODBE NA POSEBNOSTI OBRAČUNAVANJA VREDNOTENJA ZALOG JEDRSKEGA GORIVA NA REZULTAT POSLOVANJA V NEK

Z 11.3.2003 je bila uveljavljena Meddržavna pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (v nadaljevanju Meddržavna pogodba) ter Družbene pogodbe NEK, d.o.o. na določilih tudi Družbena pogodba kot najvišji pravni akt družbe. Ta določa, da za medsebojne odnose med družbenikoma in družbo ter za statusno pravni položaj družbe v pravnem prometu veljajo ustrezne določbe Meddržavne pogodbe. Za del, v katerem medsebojni odnosi in sodila z Meddržavno pogodbo niso rešeni drugače, veljata Zakon o gospodarskih družbah in SRS. Na določenih področjih SRS dopuščajo možnosti izbire ali celo svobodno ureditev. Ta področja pa so regulirana v Pravilniku o računovodstvu NEK. Ker je torej Družbena pogodba najvišji akt NEK ima vpliv na obračunavanje zalog, s tem pa tudi na rezultat poslovanja v NEK. NEK posluje po načelu pokrivanja vseh stroškov in načeloma ne ustvarja ne dobička ne izgube, zato je element stroškov jedrskega goriva eden izmed elementov načrta stroškov in izračuna cene. 3.1 Predstavitev podjetja Nuklearna elektrarna Krško Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. je edina jedrska elektrarna v Sloveniji. Tako v slovenskem kakor tudi v hrvaškem elektroenergetskem sistemu ima pomembno vlogo kot proizvajalec električne energije v pasu. Po opravljeni modernizaciji in zamenjavi nizkotlačnih turbin znaša razpoložljiva moč na pragu elektrarne ob optimalnih pogojih približno 696 MW. Po prehodu na 18-mesečni gorivni cikel in po zamenjavi nizkotlačnih turbin lahko v letu brez remonta proizvede preko 5.800 tisoč MWh, v letu z remontom pa okoli 5.300 tisoč MWh. V svojem dosedanjem komercialnem obratovanju je oddala v sistem že preko 113.000 tisoč MWh. Doseganje ambiciozno zastavljenih ciljev uvršča našo elektrarno v zgornjo četrtino najboljših obratujočih jedrskih elektrarn v svetu, hkrati pa v sam vrh elektrarn v svetu, ki lahko obratujejo 510 dni brez prekinitve. Izvršna sveta SR Slovenije in SR Hrvaške sta dne 27.10.1970 sklenila sporazum o skupni izgradnji nuklearne elektrarne. S tem sporazumom so se dogovorili o načelih in vodilih skupne izgradnje in skupnega izkoriščanja objekta v času obratovanja, prav tako pa tudi o financiranju izgradnje v razmerju 50:50. Vrednost projekta je bila previsoka, da bi lahko iz lastnih razpoložljivih sredstev pokrili finančno konstrukcijo investicije. Dejansko vložena sredstva v izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško so skupaj znašala 1.201.952.504 USD, od tega zneska so bili pri treh ameriških bankah (CITICORP, PERCO in EXISM) najeti tuji krediti v višini 515.197.760 USD, domača vlaganja spremenjena v USD po tečajih, ki so veljali na dan plačila dobaviteljem pa so realno znašala 686.754.744 USD.

22

Protokol o primopredaji elektrarne in dovoljenju za začetek obratovanja s polno močjo je bil podpisan z Westinghouseom 25.06.1983. Do 01.03.1984 je elektrarna delovala kot »Nuklearna elektrarna Krško v ustanavljanju«. S tem datumom pa je bila registrirana kot enovita delovna organizacija. Z uredbo o preoblikovanju NEK, p.o., v javno podjetje NEK, d.o.o., ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije z veljavnostjo dne 01.08.1998, je podjetje dobilo status javnega podjetja do sklenitve ustrezne meddržavne pogodbe med Republiko Slovenjo in Republiko Hrvaško, z 11.3.2003 pa je rešeno lastništvo NEK. Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom proizvajati in oskrbovati porabnike električne energije z javno dobrino, ki jo je država dolžna zagotavljati prebivalstvu. Spada med največja podjetja v Sloveniji. Dejavnost NEK je proizvodnja elektrike v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah. NEK ima na dan 31.12.2007 zaposlenih 573 delavcev iz Slovenije in Hrvaške. Okoli 350 delavcev je vključenih v proizvodni in vzdrževalni proces direktno, ostali pa so v spremljajočih službah, kot so inženiring, kontrola kvalitete, nabava, finance in administrativne službe. Trgi (Rožman 2007, str. 8):

• Nabavni trg – Jedrsko gorivo, ki predstavlja 90% vseh materialov, se nabavlja na svetovnem tržišču, kot tudi rezervni deli in vse nuklearne komponente; ravno tako se od 40 do 50% storitev najema v tujini.

• Finančni trg – Na domačem tržišču se najemajo kratkoročni premostitveni krediti za tekoče poslovanje, na tujem finančnem trgu pa se je najel kredit za izvedbo modernizacije NEK, to je nabava in zamenjava uparjalnikov, dvig moči in izgradnja popolnega simulatorja.

• Prodajni trg – vsa proizvedena električna energija se proda v RS in RH v razmerju 50:50. Po revidirani bilanci stanja na dan 31.12.2007 znaša osnovni kapital 353.545.000 EUR, ki predstavlja osnovni vložek družbenika, to je 176.767.500 EUR.

Poslanstvo in vizija NEK (Rožman 2007, str. 10):

• Vztrajati pri izvajanju mednarodne konvencije o jedrski varnosti. • Zagotavljati čim višjo sprejemljivost jedrske energetike. • Zagotavljati pozitiven odnos z javnostjo v lokalnem in širšem prostoru. • Aktivno sodelovati v mednarodnih integracijah in tako prispevati h globalni

varnosti vseh jedrskih elektrarn na svetu. DELOVANJE NEK Vsaka jedrska elektrarna je načeloma toplotni stroj s krožnim procesom, ki ima vir in ponor toplote. V krožnem procesu se del toplote, ki se pretaka iz vira toplote v ponor toplote spreminja v tehnično koristno delo oziroma v konkretnem primeru v električno energijo.

23

NEK deluje načeloma enako kot klasična termoelektrarna na fosilna goriva, vendar izvor toplote ni gorenje premoga ali plina, ampak se toplota sprošča ob cepitvi uranovih jeder v reaktorju. V sliki 2 prikazujemo shemo delovanja NEK, ki je poenostavljena in prikazuje samo glavne komponente. Slika 2: Osnovna shema NEK, z osnovnimi tehnološkimi komponentami

Vir: http://www.nek.si/sl/o_jedrski_tehnologiji/delovanje_nek/

Ker v vseh treh sklopih sistemov, ki so med seboj ločeni, kroži voda, jih lahko zaradi lažjega razumevanja poimenujemo tudi krogi. Prva dva kroga sta sklenjena, tretji pa je, ker za ohlajanje pare uporabljamo savsko vodo, povezan z okoljem.

� Primarni krog: toplota, ki se sprošča v sredici reaktorja, segreva vodo, ki kroži v primarnem krogu. Toplota vode se preko sten cevi v uparjalnik prenese na vodo sekundarnega kroga.

� Sekundarni krog: para, ki nastaja na sekundarni strani uparjalnikov, poganja turbino, ta pa generator, ki oddaja električno energijo v omrežje.

� Terciarni krog: terciarni krog je namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče izrabiti za proizvodnjo električne energije. Črpalke potiskajo savsko vodo v kondenzator ter vračajo v reko Savo.

Reaktorska posoda, v kateri so gorivni elementi, je med obratovanjem zaprta. Za načrtovano menjavo goriva je potrebno elektrarno zaustaviti. Obdobje med dvema menjavama goriva imenujemo gorivni ciklus, ki v NEK traja 18 mesecev. Po zaključku vsakega gorivnega ciklusa so izrabljeni gorivni elementi nadomestijo s svežimi. JEDRSKO GORIVO Jedrsko gorivo je v obliki tabletk uranovega dioksida. V reaktorju je 121 gorivnih elementov. Pri cepitvi urana z nevtroni se sprošča energija.

24

Gorivne elemente za NEK sestavlja podjetje Westinghouse iz ZDA, uranova ruda pa se kupuje in kemično predeluje v ZDA in v Nemčiji. Leta 2007 je po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energije v 31 državah obratovalo 437 jedrskih elektrarn. Slika 3 prikazuje jedrske elektrarne v svetu. Slika 3: Jedrske elektrarne v svetu

Vir: http://www.nek.si/sl/elektricna_energija/pomen_jedrske_energije/jedrske_elektrarne_v_svetu/ 3.2 Vzrok za sprejetje meddržavne pogodbe Leta 1998 je Vlada Republike Slovenije preoblikovala javno podjetje NEK v d.o.o. Z uredbo o preoblikovanju je bilo rešeno lastništvo NEK, kar je glavni vzrok za sprejetje meddržavne pogodbe. Da ni bilo rešeno lastništvo NEK je bila krivda tako na slovenski strani vlade kot tudi na hrvaški. HEP, ki je leta 2003 postal 50% družbenik NEK-a, je od leta 1997 do 31.7.1998 postal velik dolžnik za kupljeno električno energijo, prav tako ni odvajal prispevka v sklad za razgradnjo NEK. Tako se je slovenska vlada odločila za drastični ukrep in je prenehala oddajati električno energijo na Hrvaško. Čeprav bo Slovenijo ta ukrep drago stal, saj je Hrvaška zahtevala od Slovenije odškodnino okrog 5 milijonov dolarjev mesečno. Žal, ta problematika vse do danes še ni rešena. Ker se nista mogli dogovoriti o odškodnini za čas prekinitve dobave električne energije, sta se tako slovenska kot hrvaška vlada dogovorili, da problem rešuje Arbitraža12.

12 Arbitraža je način mirnega reševanja sporov s pomočjo tretjega, katerega odločitev je za obe državi

zavezujoča. Arbiteri so pogosto majhne države, za katere je znano, da nimajo posebnih interesov, kar je razvidno tudi v sporu za odškodnino s strani Hrvaške in neporavnan dolg za električno energijo s strani Slovenije, ki traja že 10 let.

25

Leto 2003 označuje vzpostavitev meddržavne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Meddržavna pogodba, ki je stopila v veljavo 11. marca 2003, določa lastniško sestavo družbe, upravljavska razmerja, koriščenje proizvodnje, obračunavanje stroškov, politiko zaposlovanja in izvajanja storitev ter principe financiranja razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. 3.3 Posebnosti obračunavanja zalog jedrskega goriva v NEK Začetno pripoznavanje vrednosti zalog jedrskega goriva smo in še opravljamo na podlagi kalkulacije cene goriva za posamezno regijo. Zaloge vrednotimo po zadnji nabavni dolarski ceni, ki smo jo preračunavali po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vrednotenja, pri čemer smo pozitivne oziroma negativne tečajne razlike knjižili kot zmanjšanje oziroma povečanje stroškov porabe jedrskega goriva. Porabo zalog jedrskega goriva smo vrednotili po modificirani metodi LIFO13 z upoštevanjem mesečnih srednjih tečajev Banke Slovenije. Porabo smo vrednotili po zadnji nabavni ceni. Zakaj smo delali tako? Naše stališče je bilo, da je modificirana LIFO metoda omogočila transparenten način spremljanja zalog in porabe goriva. Prav tako je ta metoda bila z vidika NEK najustreznejša, ker je:

• Zagotavljala izkazovanje realne vrednosti zalog in objektivne stroške porabe jedrskega goriva.

• Tako vrednotenje zalog in poraba jedrskega goriva je bila verificirana z lastniki kot najbolj ustrezna z vidika čuvanja integritete obratnih sredstev14 NEK.

Realna vrednost zalog je bila izkazana tudi v razmerah inflacije. Zakaj? Zato, ker je bila zaloga jedrskega goriva vedno prevrednotena na zadnjo nabavno ceno. To pomeni, da smo dolarsko ceno preračunali v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije, pozitivni ali negativni učinki pa so povečevali ali zmanjševali stroške jedrskega goriva in hkrati tudi zalogo jedrskega goriva. Vrednost zalog ni bila podcenjena, saj smo jo s takim načinom prilagajali stanju inflacijskih razmer. NEK uporablja kot energent jedrsko gorivo, ki ga nabavlja na osnovi dolgoročne pogodbe na ameriškem, nemškem in ruskem tržišču. Vse faze nabave tega goriva, kot so: nabava naravnega urana, konverzija, obogatitev kot izdelavo gorivnih elementov so prikazane v kalkulaciji cene goriva. Glede na boljšo ekonomiko izrabe jedrskega goriva smo v letu 2004 prešli na 18 – mesečni obratovalni ciklus. Prehod na 18 – mesečni gorivni ciklus pomeni v ocenjeni življenjski dobi elektrarne dodatno celoletno količino proizvedene električne energije. Ob prehodu na 18 – mesečni gorivni ciklus so bile napravljene analize obstoječe uporabljene metode vrednotenja zalog in porabe jedrskega goriva.

13 Vrednotenje zalog po modificirani metodi LIFO pomeni, da je vsaka prejšnja regija dobila ceno nove

regije. 14 Čuvanje integritete obratnih sredstev pomeni, da NEK v 18 – ih mesecih dobi toliko prejemkov, da pokrije

izdatke za nabavo nove regije.

26

Te analize so pokazale, da moramo obstoječo metodo spremeniti in s tem zagotoviti najbolj transparenten način spremljanja zalog in porabe goriva. V letu 2006 smo sprejeli spremembo računovodske usmeritve pri obračunavanju zalog jedrskega goriva. Iz obračunavanja vrednosti zalog in porabe jedrskega goriva po modificirani LIFO metodi smo prišli na metodo »dejanskih cen«, kar pomeni, da zalogo in porabo jedrskega goriva vrednotimo po metodi dejanskih vrednosti posamezne nabave. Izračun porabe jedrskega goriva po metodi dejanskih cen pomeni, da upoštevamo pri porabi dejansko porabljene kg vsake regije, ki so v reaktorju. V posameznem gorivnem ciklusu, ki ga predstavlja obdobje med dvema menjavama goriva in traja 18 mesecev izgorevajo praviloma 3 oziroma izjemoma 4 regije. Dejanska cena posamezne enote regije je nabavna vrednost regije izražena na kg urana. Modificirana LIFO metoda ni metoda vrednotenja po dejanskih cenah: v pravem smislu pomeni, da smo ob vsaki novi nabavi jedrskega goriva vse prejšnje zaloge jedrskega goriva preračunali na zadnjo nabavno ceno. Na primer: če smo imeli regijo 23 po ceni 1.500 € na kg/µ, regijo 24 po ceni 1.800 € na kg/µ in smo nabavili regijo 25 po ceni 1.900 € na kg/µ, pomeni, da smo regijo 23 in 24 preračunavali po ceni zadnje regije (to je regije 25) po ceni 1.900 € na kg/µ. Ravno zaradi spremembe oziroma prehoda na nove SRS, ki ni več dovoljeval LIFO metode smo prešli na prave dejanske cene, vendar posameznih zalog znotraj vsake regije posebej. Če upoštevamo zgornje podatke, to pomeni, da vrednotimo regijo 23 po ceni 1.500 € na kg/µ do porabe zalog, regijo 24 po ceni 1.800 € na kg/µ in regijo 25 po ceni 1.900 € na kg/µ. Ravno zaradi posebnosti obračunavanja zalog jedrskega goriva je taka metoda dopustna in tudi priznana kot pravilna s strani revizorjev. Za ostali material uporabljamo metodo zaporednih (FIFO) cen. Pri zalogi jedrskega goriva pa uporabljamo zgoraj opisano metodo tudi zato, ker je iztrošenost posameznih gorivnih elementov prilagojen programu, ki ga je za NEK izdelala družba Westinghouse iz ZDA. Tega programa se poslužujejo tudi jedrske elektrarne v Ameriki in tudi drugod po svetu. 3.3.1 Zaloge materiala – jedrskega goriva in vpliv na rezultat poslovanja Eden izmed principov NEK je obratovanje brez puščajočega goriva. Na ta način preprečujemo radiološki vpliv na prebivalce in okolje, prav tako pa se tudi znižujejo obratovalni stroški in obremenitve zaposlenih. Celovitost nuklearnega goriva se spremlja kontinuirano. Ocenjuje se na osnovi evaluacije izmerjenih specifičnih aktivnosti izotopov joda, žlahtnih plinov in določenih izotopov trdnih delcev v primarnem hladilniku. Vrednost faktorja zanesljivosti goriva (FRI) v letu 2007 ni presegla zadane meje mednarodnega INFO standarda SE-4 µCi/g, celo več, vrednosti so tipično vsaj 10-krat nižje. Osnovni pokazatelji stanja goriva kažejo, da je integriteta goriva zelo dobra in sodi v vrh primerljivih jedrskih objektov.

27

Zaradi pomembnosti in zaradi različnega načina vrednotenja ločeno izkazujemo zaloge jedrskega goriva, rezervnih delov in ostalega materiala. Jedrsko gorivo predstavlja 61% vseh zalog materiala, stroški jedrskega goriva pa so eden izmed elementov strukture lastne cene NEK, ki predstavljajo kar 16% lastne cene, kar je razvidno iz SLIKE 4. Slika 4: Struktura lastne cene NEK

Vir: http://www.nek.si/sl/o_nek/kazalci_poslovanja/ 3.4 Praktični primer obračuna zalog jedrskega goriva v NEK po vplivu

meddržavne pogodbe in SRS Ko je začela NEK obratovati, so bile vstavljene v jedrski reaktor prve zaloge jedrskega goriva. To je bil tako imenovani prvi gorivni cikel, drugo ime pa je ta zaloga dobila Regija1. Vstavljenih je bilo 121 gorivnih elementov, vsak gorivni element je imel svojo oznako, to je črko in številko, tako imenovano šifro gorivnega elementa. Za samo porabo jedrskega goriva ima služba inženiring za jedrsko gorivo v računalniškem programu napravljeno računalniško aplikacijo, v kateri je točno prikazano katera šifra gorivnega elementa je porabljena, koliko je v kg porabljeno posameznega gorivnega elementa in koliko je še neiztrošenega gorivnega elementa v procentih. Ker v začetku obratovanja NEK, jedrsko gorivo ni bilo tako tehnično obdelano oziroma tako obogateno z izotopom urana, je bilo potrebno nabaviti več kg gorivnih elementov, zato se je zgodilo, da je bilo v enem gorivnem ciklusu vstavljenih več regij gorivnih elementov. Tako imamo v letu 2008 23. ciklus, medtem ko nabavljamo regijo gorivnih elementov s številko 26.

28

Od vstavitve gorivnih elementov je služba inženiringa za jedrsko gorivo izračunala za kakšno obdobje bo zaloga goriva zadoščala za proizvodnjo električne energije in vse do leta 2004 je zaloga zadoščala za 1 leto, zato je bila menjava jedrskega goriva na 12 mesecev. To pomeni, da je bila nuklearna elektrarna ustavljena, to so tako imenovani remonti, saj so bila napravljena še vzdrževalna dela na reaktorju, katera so se lahko opravila le v primeru, če je bila nuklearna elektrarna v fazi ohladitve torej zaustavitve. Kaj pomeni menjava goriva? Gorivo, katero je bilo na novo nabavljeno, je bilo shranjeno v bazenu za gorivo. Vedno pa ostane nekaj zalog goriva od starih zalog, ki še niso iztrošene. Tudi te zaloge goriva se vzamejo iz gorivnih palic ter se shranijo v bazenu za gorivo. Po temeljitem inšpekcijskem pregledu ponovno službe, ki so zadolžene za vstavitev zalog goriva, vstavijo nekaj stare in nove zaloge jedrskega goriva. Ker pa je treba tako zalogo kot porabo tudi ovrednotiti, dobimo podatke za vrednostni račun tako porabe kot zaloge od službe inženiringa za gorivo, katera podatke o stanju in neizkoriščenosti zalog jedrskega goriva po posameznih gorivnih elementih pošilja mesečno. Ti podatki so:

• številka regije, • številka gorivnega ciklusa, • šifra gorivnega elementa, • procent neiztrošenosti, • neiztrošeno gorivo v kg, • procent udeležbe neiztrošenosti.

Nato te podatke v službi financ vnesemo v računalniško aplikacijo za izračun vrednosti porabe in stanja zalog po posameznih šifrah gorivnega elementa. Iz računalniške aplikacije dobimo izpise, kjer je razvidna poraba jedrskega goriva v kg in v EUR-ih ter stanje zalog v kg in v EUR-ih. Začetno pripoznavanje vrednosti zalog jedrskega goriva opravimo na podlagi kalkulacije cene goriva za posamezno regijo. Pogodbeno določeno eskalacijo15 vrednosti ali sprememb cen zaradi dodatnih del prejšnjih regij praviloma upoštevamo pri naslednji regiji. Nabavno ceno regije tvorijo naslednje postavke:

• nakup surovega urana, • izdelava gorivnih elementov, • eskalacija cene16, • inženirske storitve, • zavarovanje, • carina.

V nadaljevanju bomo prikazali praktičen primer obračunavanja zalog jedrskega goriva v NEK po SRS, in po vplivu meddržavne pogodbe.

15 Eskalacija – načrtno, postopno zvišanje cene določenim storitvam ali blagu. 16 Eskalacija cene - v pogodbi je dogovorjeno, da se naknadno zaračuna glede na tržne razmere (padec ali rast

cen določenim storitvam).

29

Prikaz temelji na realiziranih podatkih, pridobljenih v NEK za leta 2005, 2006 in 2007. 3.4.1 Podatki za izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva Stanje zalog jedrskega goriva na dan 1.1.2005: Regija 21: 373,61 kg po ceni 1.157,10 € Regija 22: 6.409,32 kg po ceni 1.287,22 € Regija 23: 20.360,88 kg po ceni 1.185,29 € SKUPAJ: 27.143,81 kg v vrednosti 32.816.056,48 € Poraba jedrskega goriva v letu 2005: Regija 21: 373,61 kg Regija 22: 6.062,29 kg Regija 23: 9.693,57 kg SKUPAJ: 16.129,47 kg Poraba jedrskega goriva od 1.1.2006 do remonta: Regija 22: 155,28 kg Regija 23: 2.613,49 kg SKUPAJ: 2.768,77 kg Nova nabava 2006: Regija 24: 22.721,32 kg po ceni 1.209,71 € Poraba jedrskega goriva od remonta do 31.12.2006: Regija 22: 151,73 kg Regija 23: 4.805,78 kg Regija 24: 6.668,88 kg SKUPAJ: 11.626,39 kg Poraba jedrskega goriva od 1.1.2007 do remonta: Regija 22: 40,02 kg Regija 23: 2.943,29 kg Regija 24: 8.618,23 kg SKUPAJ: 11.601,54 kg Nova nabava 2007: Regija 25: 21.564,56 kg po ceni 2.017,73 € Poraba jedrskega goriva od remonta do 31.12.2007: Regija 23: 119,86 kg Regija 24: 1.145,39 kg Regija 25: 1.486,56 kg SKUPAJ: 2.751,81 kg

30

3.4.2 Prikaz izračuna vrednotenja zalog jedrskega goriva po SRS Tabela 1: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – FIFO METODA

Količina v kg NC za kgU Vrednost v EURTemeljnica Prejem Oddaja Zaloga v EUR Prejem Oddaja Zaloga

Zač. st. 2005373,61

6.409,3220.360,88

1.157,101.287,221.185,29

432.304,138.250.204,89

24.133.547,46

SKUPAJ 27.143,81 32.816.056,48

Poraba v letu 2005373,61

6.409,329.346,54 11.014,34

1.157,101.287,221.185,29

432.304,138.250.204,89

11.078.360,40 13.055.187,06

SKUPAJ 0,00 16.129,47 0,00 19.760.869,42

K. st. 2005 11.014,34 13.055.187,06

Zač. st. 2006 11.014,34 13.055.187,06

Poraba od 1.1.2006 do 8.4.2006 (remont)

2.768,77 8.245,57 1.185,29 3.281.795,39 9.773.391,67

Prejem JG na zalogo dne 9.5.2006

22.721,32 30.966,89 1.209,71 27.486.208,02 37.259.599,68

Poraba od 9.5.2006 do konca leta 2006

8.245,573.380,82 19.340,50

1.185,291.209,71

9.773.391,674.089.811,76 23.396.396,26

SKUPAJ 22.721,32 14.395,16 27.486.208,02 17.144.988,82

K. st. 2006 19.340,50 23.396.396,26

Zač. st. 2007 19.340,50 23.396.396,26

Poraba od 1.1.2007 do 6.11.2007

11.601,54 7.738,96 1.209,71 14.034.498,95 9.361.897,31


21.564,56 29.303,52 2.017,73 43.511.459,65 52.873.356,96


2.751,81 26.551,71 1.209,71 3.328.892,08 49.544.464,88

SKUPAJ 21.564,56 14.353,35 43.511.459,65 17.363.391,03

K. st. 2007 26.551,71 49.544.464,88

31

Tabela 2: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – METODA DRSEČIH POVPREČNIH CEN

88,360.2032,409.661,373

)29,185.188,360.20()22,287.132,409.6()10,157.161,373(2005

++

++=

xxxNC = 1.208,97 €

32,721.2257,245.8

)71,209.132,721.22()97,208.157,245.8(2006

+

+=

xxNC = 1.209,51 €

56,564.2196,738.7

)73,017.256,564.21()51,209.196,738.7(2007

+

+=

xxNC = 1.804,28 €


Zač. st. 2005373,61

6.409,3220.360,88

1.157,101.287,221.185,29

432.304,138.250.204,89

24.133.547,46

SKUPAJ 27.143,81 32.816.056,48

Poraba v letu 2005 16.129,47 11.014,34 1.208,97 19.500.045,35 13.316.011,13

SKUPAJ 0,00 16.129,47 0,00 19.500.045,35

K. st. 2005 11.014,34 13.316.011,13

Zač. st. 2006 11.014,34 13.316.011,13


2.768,77 8.245,57 1.208,97 3.347.359,87 9.968.651,26


22.721,32 30.966,89 1.209,71 27.486.208,02 37.454.859,28


11.626,39 19.340,50 1.209,51 14.062.234,97 23.392.624,31

SKUPAJ 22.721,32 14.395,16 27.486.208,02 17.409.594,84

K. st. 2006 19.340,50 23.392.624,31

Zač. st. 2007 19.340,50 23.392.624,31

Poraba od 1.1.2007 do 6.11.2007

11.601,54 7.738,96 1.209,51 14.032.178,65 9.360.445,67


21.564,56 29.303,52 2.017,73 43.511.459,65 52.871.905,32


2.751,81 26.551,71 1.804,28 4.965.035,75 47.906.869,57

SKUPAJ 21.564,56 14.353,35 43.511.459,65 18.997.214,39

K. St. 2007 26.551,71 47.906.869,57

32

Tabela 3: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – METODA TEHTANIH POVPREČNIH CEN

88,360.2032,409.661,373

)29,185.188,360.20()22,287.132,409.6()10,157.161,373(2005

++

++=

xxxNC =1.208,97 €

=

+

+=

32,721.2281,143.27

)71,209.132,721.22()97,208.181,143.27(2006

xxNC 1.209,31 €

56,564.2132,721.2281,143.27

)73,017.256,564.21()71,209.132,721.22()97,208.181,143.27(2007

++

++=

xxxNC =1.453,37 €


Zač. st. 2005373,61

6.409,3220.360,88

1.157,101.287,221.185,29

432.304,138.250.204,89

24.133.547,46

SKUPAJ 27.143,81 32.816.056,48

Poraba v letu 2005 16.129,47 11.014,34 1.208,97 19.500.045,35 13.316.011,13

SKUPAJ 0,00 16.129,47 0,00 19.500.045,35

K. st. 2005 11.014,34 13.316.011,13

Zač. st. 2006 11.014,34 13.316.011,13


2.768,77 8.245,57 1.208,97 3.347.359,87 9.968.651,27


22.721,32 30.966,89 1.209,71 27.486.208,02 37.454.859,28


11.626,39 19.340,50 1.209,31 14.059.909,69 23.394.949,59

SKUPAJ 22.721,32 14.395,16 27.486.208,02 17.407.269,56

K. st. 2006 19.340,50 23.394.949,26

Zač. st. 2007 19.340,50 23.394.949,59

Poraba od 1.1.2007 do 6.11.2007

11.601,54 7.738,96 1.209,31 14.029.858,34 9.365.091,26


21.564,56 29.303,52 2.017,73 43.511.459,65 52.876.550,90


2.751,81 26.551,71 1.453,37 3.999.398,10 48.877.152,80

SKUPAJ 21.564,56 14.353,35 43.511.459,65 18.029.256,44

K. st. 2007 26.511,71 48.877.152,80

33

3.4.3 Prikaz izračuna vrednotenja zalog jedrskega goriva po vplivu meddržavne pogodbe Tabela 4: Izračun vrednotenja zalog jedrskega goriva – METODA DEJANSKIH CEN

Količina porabljenih kg posamezne regije je odvisna od njihove kvalitete izgorevanja. Ta izračun je narejen na podlagi računalniškega programa od Westinghouse, kateri spremlja vsak gorivni element posebej. Ob remontu vstavijo novo regijo, pa tudi še nekaj gorivnih elementov stare regije.

Količina v kg NC za kgU Vrednost v EURTemeljnica Regija Prejem Oddaja Zaloga v EUR Prejem Oddaja Zaloga po regijah

Zač. st. 2005Regija 21Regija 22Regija 23

373,616.409,32

20.360,88

1.157,101.287,221.185,29

432.304,138.250.204,89

24.133.547,46

SKUPAJ 27.143,81 32.816.056,48

Poraba v letu 2005Regija 21Regija 22Regija 23

373,616.062,299.693,57

0347,03

10.667,31

1.157,101.287,221.185,29

432.304,137.803.500,93

11.489.691,59

0446.703,96

12.643.855,87

SKUPAJ 0,00 16.129,47 0,00 19.725.496,65

K. st. 2005Regija 22Regija 23

347,0310.667,31

446.703,9612.643.855,87

Zač. St. 2006Regija 22Regija 23

347,0310.667,31

446.703,9612.643.855,87


Regija 22Regija 23

155,282.613,49

191,75

8.053,82

1.287,221.185,29

199.879,523.097.743,56

246.824,449.546.112,31

Prejem JG na zalogo dne 9.5.2006 Regija 24 22.721,32 22.721,32 1.209,71 27.486.208,02 27.486.208,02

Poraba od 9.5.2006

do konca leta 2006

Regija 22Regija 23Regija 24

151,734.805,786.668,88

40,23.248,04

16.052,44

1.287,221.185,291.209,71

195.309,895.696.242,988.067.410,82

51.514,553.849.869,33

19.418.797,20

SKUPAJ 22.721,32 11.626,39 27.486.208,02 17.256.586,77

K. st. 2006Regija 22Regija 23Regija 24

40,23.248,04

16.052,44

51.514,553.849.869,33

19.418.797,20

Zač. st. 2007Regija 22Regija 23Regija 24

40,23.248,04

16.052,44

51.514,553.849.869,33

19.418.797,20

Poraba od 1.1.2007 do 6.11.2007


40,022.943,298.618,23

0304,75

7.434,21

1.287,221.185,291.209,71

51.514,553.488.652,20

10.425.559,01

0361.217,13

8.993.238,19


Regija 25 21.564,56 21.564,56 2.017,73 43.511.459,65 43.511.489,65



119,861.145,391.486,56

184,896.288,82

20.078,00

1.185,291.209,712.017,73

142.068,861.385.589,742.999.476,71

219.148,277.607.648,45

40.512.012,94

SKUPAJ 21.564,56 14.353,35 43.511.459,65 18.492.861,07

K. st. 2007Regija 23Regija 24Regija 25

184,896.288,82

20.078,00

219.148,277.607.648,45

40.512.012,94

34

Računalniško se lahko regulira, kolikšna je izgorljivost posameznih elementov, na primer, če ugotovijo, da je nek element premalo izgorljiv, povečajo njegovo porabo ali obratno. 3.5 Analiza primerjave vrednotenja zalog – jedrskega goriva NEK po vplivu

meddržavne pogodbe in po SRS Izračun vrednotenja porabe zalog jedrskega goriva po različnih metodah je narejen po sledečih predpostavkah:

• za vsa proučevana leta smo vzeli podatke porabe jedrskega goriva iz podlag za izračun količinske porabe, ki jo izračuna služba inženiringa za gorivo,

• upoštevali smo časovno obdobje do remonta in po remontu, • primerjali smo metodo FIFO z metodami drsečih in tehtanih povprečnih cen, • primerjali smo metodo dejanskih cen z metodami, ki jih določajo Slovenski

računovodski standardi (metoda FIFO, metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen).

V tabelah 5, 6, 7, 8 in 9 prikazujemo stroške porabe jedrskega goriva po posameznih metodah v letih 2005, 2006 in 2007, ter jih medsebojno primerjamo. Tabela 5: Primerjava metode FIFO z metodo drsečih povprečnih cen

Tabela 6: Primerjava metode FIFO z metodo tehtanih povprečnih cen

Pri analiziranju vrednotenja porabe in posledično zalog jedrskega goriva smo vzeli za obstoječo metodo FIFO po SRS in jo primerjali z metodo drsečih povprečnih cen in metodo tehtanih povprečnih cen. Ugotovili smo, da pri primerjavi metod drsečih povprečnih cen in tehtanih povprečnih cen napram metodi FIFO, v letu 2005 ni sprememb in bi ti dve metodi pomenili manjšo vrednost porabe jedrskega goriva in posledično večjo vrednost zalog jedrskega goriva. V letu 2006 pa bi prišlo pri vrednosti porabe jedrskega goriva po metodi drsečih in tehtanih povprečnih cen do male razlike, kar bi pomenilo, da bi bila za vrednotenje porabe jedrskega goriva ustreznejša metoda drsečih povprečnih cen. Pri tej metodi bi bil strošek porabe jedrskega goriva večji, posledično temu pa manjša zaloga.

Zap.št. Postavka LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

1 2 3 4 5

1 Metoda FIFO 19.760.869 17.144.989 17.363.391

2 Metoda drsečih povprečnih cen 19.500.045 17.409.595 18.997.214

3 Razlika (1-2) 260.824 -264.606 -1.633.823


1 2 3 4 5

1 Metoda FIFO 19.760.869 17.144.989 17.363.391

2 Metoda tehtanih povprečnih cen 19.500.045 17.407.270 18.029.256

3 Razlika (1-2) 260.824 -262.281 -665.865

35

V letu 2007 pa je viden velik razkorak medtem dvema metodama. Pri vrednotenju porabe jedrskega goriva po metodi drsečih povprečnih cen bi bil strošek porabe jedrskega goriva večji napram vzete obstoječe metode FIFO. Omeniti moramo, da smo v letu 2007 nabavili novo regijo, pri kateri je prišlo do spremembe cene, zaradi česar je prišlo do tako velikih odstopanj med leti. Pri metodi tehtanih povprečnih cen so prav tako večji stroški porabe jedrskega goriva v primerjavi z metodo FIFO. Ugotovili smo, da bi bila za vrednotenje porabe jedrskega goriva po SRS najustreznejša metoda drsečih povprečnih cen, saj bi bili stroški porabe jedrskega goriva večji v primerjavi z metodo FIFO, manjša pa bi bila vrednost zaloge jedrskega goriva. Ker bi bili večji stroški jedrskega goriva, bi s prodajo električne energije prišli prej do prejemkov kot bi nastali izdatki za plačilo jedrskega goriva. To pa je tudi naš cilj, katerega hočemo doseči z doseganjem izbrane metode vrednotenja porabe jedrskega goriva. Tabela 7: Primerjava metode dejanskih cen z metodo FIFO

Tabela 8: Primerjava metode dejanskih cen z metodo drsečih povprečnih cen

Tabela 9: Primerjava metode dejanskih cen z metodo tehtanih povprečnih cen

Vrednotenje porabe jedrskega goriva bi bilo po metodi FIFO v primerjavi z metodo dejanskih cen ustreznejše v letu 2005, kot pa v letu 2006 in 2007. Po metodi FIFO bi imeli v letu 2005 večje stroške porabe jedrskega goriva, medtem ko bi imeli manjšo vrednost zalog jedrskega goriva. V letih 2006 in 2007 pa bi bilo ravno obratno. V letih 2006 in 2007 bi imeli manjše stroške porabe jedrskega goriva in večjo vrednost zalog jedrskega goriva.


1 2 3 4 5

1 Metoda dejanskih cen 19.725.497 17.256.587 18.492.861

2 Metoda FIFO 19.760.869 17.144.989 17.363.391

3 Razlika (1-2) -35.373 111.598 1.129.470


1 2 3 4 5


2 Metoda drsečih povprečnih cen 19.500.045 17.409.595 18.997.214

3 Razlika (1-2) 225.451 -153.008 -504.353


1 2 3 4 5


2 Metoda tehtanih povprečnih cen 19.500.045 17.407.270 18.029.256

3 Razlika (1-2) 225.451 -150.683 463.605

36

Pri vrednotenju porabe jedrskega goriva po metodi drsečih povprečnih cen in po metodi tehtanih povprečnih cen v primerjavi z metodo dejanskih cen, bi imeli v letu 2006 večje stroške porabe jedrskega goriva, medtem ko bi bili ti stroški v letu 2005 manjši. Ravno obratno seveda velja za vrednost zalog jedrskega goriva. Razlika se kaže v letu 2007, kjer bi bili stroški pri metodi drsečih povprečnih cen v primerjavi z metodo dejanskih cen večji, medtem ko bi bili stroški pri metodi tehtanih povprečnih cen v primerjavi z metodo dejanskih cen nižji. Če primerjamo metodo drsečih povprečnih cen z metodo tehtanih povprečnih cen opazimo, da so stroški porabe jedrskega goriva v letu 2007 pri metodi tehtanih povprečnih cen nižji kot stroški porabe jedrskega goriva pri metodi drsečih povprečnih cen. V letih 2005 so stroški enaki, ker ni bilo nove nabave zalog jedrskega goriva. Kot je razvidno iz tabel 5, 6, 7, 8 in 9, je zelo težko oceniti, katera metoda obračunavanja stroškov bi bila dolgoročno najustreznejša z vidika SRS, meddržavne pogodbe, kakor tudi z davčnega vidika. 3.6 Ugotovitve 3. Poglavja Ugotovili smo, da na določenih področjih v NEK Slovenski računovodski standardi dopuščajo možnosti izbire ali celo svobodno ureditev. To smo videli, ker v NEK uporabljajo za izračunavanje porabe jedrskega goriva metodo dejanskih cen, kar ni v Skladu s SRS-ji.

37

4 SKLEP Zaloge so pomemben del obratnih sredstev, saj so v zalogah vezana denarna sredstva, te pa vplivajo na prodajo, denarni tok in zadovoljstvo kupcev. Za podjetja je zato zelo pomembno za kakšno metodo vrednotenja se bo odločilo. Uporaba različnih metod vrednotenja zalog materiala različno izkazuje stroške in vrednosti materiala, kar vpliva na bilanco stanja kot tudi na izkaz poslovnega izida. Torej moramo porabo materiala vrednotiti tako, da nam bodo zaračunani stroški porabljenega materiala zagotavljali dovolj prejemkov za vnovični nakup materiala. Sredstva, ki so vezana v zalogah so neproduktivna. Spoznali smo, da lahko podjetja izbirajo med različnimi metodami vrednotenja zalog. Metode uporabljamo v razmerah, ko se nabavne cene materialov spreminjajo. Po SRS lahko podjetja izbirajo med metodami, kot so metoda FIFO, metoda tehtanih povprečnih cen in metoda drsečih povprečnih cen, katere smo tudi mi uporabili pri izračunih. Vsaka izmed metod ima tudi svoje slabosti. Ena izmed slabosti pri metodi FIFO je, da v razmerah ko cene močno rastejo, ta prenapihne dobičkonostnost podjetij. To pa zato, ker pri metodi FIFO pri porabi vedno vzamemo prve (v tem primeru nižje) cene. Podjetja se lahko odločijo za tisto metodo, s katero bodo bolj uresničila svoje cilje. To so ali višji dobiček ali manjše plačilo davka. V diplomski nalogi smo torej proučevali vrednotenje zalog jedrskega goriva v NEK, ki kot edina jedrska elektrarna v Sloveniji uporablja kot energent jedrsko gorivo. Obračunavanje zalog jedrskega goriva je posebnost računovodenja v NEK, ki ga je določila država s sprejetjem Meddržavne pogodbe in Družbene pogodbe. V proučevanem podjetju smo najprej vrednotili zaloge jedrskega goriva po modificirani metodi LIFO. To pomeni, da so vse prejšnje regije dobile ceno zadnje nabavljene regije. Leta 2006 smo prešli iz modificirane metode LIFO na metodo »dejanskih cen«, ki jo uporabljamo še danes. To pomeni, da zalogo in porabo jedrskega goriva vrednotimo po metodi dejanskih nabavnih vrednosti posamezne porabe. Jedrsko gorivo predstavlja velik odstotek vseh zalog, stroški jedrskega goriva pa so eden izmed elementov strukture lastne cene (16%). Proučili smo vse možne metode vrednotenja zalog jedrskega goriva po SRS (metoda FIFO, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda drsečih povprečnih cen) in s pomočjo izračunov prišli do zaključka, katera metoda bi bila najbolj ustrezna.

38

Če primerjamo metode, ki jih določajo SRS med seboj, so nam rezultati raziskave metode vrednotenja zalog jedrskega goriva pokazali, da bi v letu 2005 bila najbolj ustrezna metoda FIFO, med metodami drsečih povprečnih cen in tehtanih povprečnih cen pa ni razlike, ker v tem letu ni bilo nobene nove nabave jedrskega goriva. V letu 2006 bi bila najbolj ustrezna metoda drsečih povprečnih cen, saj so v tem letu stroški porabe jedrskega goriva prikazani kot najvišji. V zadnjem proučevanem letu bi bila za NEK zopet najbolj ustrezna metoda drsečih povprečnih cen. Na koncu smo metode, ki jih določajo SRS primerjali z metodo »dejanski cen«, ki je trenutno obstoječa metoda v NEK. Rezultati so pokazali, da bi v letu 2005 bila najustreznejša metoda FIFO, saj so tu stroški jedrskega goriva najvišji. V naslednjem proučevanem letu so rezultati pokazali, da bi bili za NEK ustreznejši metodi drsečih in tehtanih povprečnih cen. Stroški porabe jedrskega goriva so višji od stroškov, izračunanih po dejanskih cenah. Če primerjamo metode po SRS z metodo dejanskih cen, le metoda FIFO izkazuje manjše stroške jedrskega goriva. V letu 2007 rezultati prikazujejo, da bi bila najusteznejša metoda drsečih povprečnih cen, saj so tu stroški jedrskega goriva najvišji v primerjavi z ostalimi metodami. Obstoječa metoda bi bila v tem letu ustreznejša od FIFO metode kot tudi od metode tehtanih povprečnih cen. Na podlagi izračunov in primerjav, ki smo jih prikazali je težko oceniti, katera metoda vrednotenja zalog jedrskega goriva bi bila dolgoročno najustreznejša z vidika SRS, meddržavne pogodbe, kot tudi z davčnega vidika. Glede na to, da nabavne cene jedrskega goriva na tržišču rastejo, bi bila v prihodnosti najslabša izbira metoda FIFO. To pa zato, ker pri metodi FIFO vzamemo pri porabi vedno prve cene – v tem primeru nižje. Torej bi bili stroški porabe jedrskega goriva nižji, kot pri drugih dveh metodah.

39

5 POVZETEK Zaloge so pomemben del obratnih sredstev proizvodnih in trgovskih podjetij, saj so v njih vezana denarna sredstva, ki vplivajo na prodajo, denarni tok in zadovoljstvo kupcev. Vzroki za povečanje zalog so lahko v povečanju proizvodnje, rasti cen materiala, nezanimanju za nekurantni material, motnjah pri nabavi. Podjetje se mora v svojih računovodskih aktih vnaprej opredeliti za določeno računovodsko metodo glede vrednotenja zalog materiala, trgovskega blaga in embalaže, saj naj bi uporabljana metoda izkazovala bolj ali manj realne stroške porabe materiala. Vrednotenje zalog porabe materiala je v podjetjih zelo pomembno, saj vpliva tako na bilanco stanja kot tudi na izkaz poslovnega izida. Po SRS so najbolj uporabne tri metode in sicer metoda FIFO, metoda drsečih povprečnih cen in metoda tehtanih povprečnih cen. Podjetja se lahko odločijo za tisto metodo, s katero bodo bolj uresničila svoje cilje, kot so višji dobiček ali manjše plačilo davka. Obračunavanje zalog jedrskega goriva je posebnost računovodenja v NEK, ki ga je določila država s sprejetjem Meddržavne pogodbe in Družbene pogodbe. Na podlagi izračunov in analiz, ki smo jih prikazali v drugem delu diplomske naloge, je težko oceniti, katera metoda bi bila dolgoročno najustreznejša za NEK z vidika SRS, Meddržavne pogodbe in z davčnega vidika. KLJUČNE BESEDE: Vrednotenje zalog materiala, metoda FIFO, metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda dejanskih cen, material, Nuklearna elektrarna Krško, Meddržavna pogodba, jedrsko gorivo.

40

6 SUMMARY Stocks are an important part of operational means of manufacturing and commercial companies, as funds are bound to them, which successively affects the sale, cash flow and customer satisfaction. The reasons for expanding stocks can be found in an increase in production or material prices, lack of interest in unsalable material, or disruption in purchase. A company needs to decide in its accounting records for certain accounting method considering evaluation of material on stock, merchandize and packaging, since the method in use is meant to demonstrate more or less realistic expenses in the expenditure of material. Evaluation of material expenditure stock is of an extreme importance for companies, as it affects both balance and statement of financial results. According to SRS there are three most useful methods, the first one being the FIFO Method, a method of floating average prices and the second one the method of weighted average prices. Companies can decide for the one which enables them to fulfil their goals more effectively, as e.g. higher profit or lower tax pay. Calculating of the prices of nuclear fuel stocks is a specialty of accounting in NPP, which was determined by the state with admission of International Agreement and Social Agreement. Based on calculations and analyses, presented in the second part of BA thesis, it is difficult to evaluate which method would be the most suitable for NPP in the long-run from the aspects of SRS, International Agreement and the taxation. KEY VOCABULARY: Evaluation of material stock, FIFO Method, method of floating average prices, method of weighted average prices, method of actual prices, Nuclear Power Plant Krško, International Agreement, nuclear fuel.

41

7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV Literatura 1. Čadež, Simon in Hočevar Marko. 2008. Stroškovno računovodstvo. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 2. Dobeic, Majda in Dobeic Edvin. 1990. Knjigovodstvo. Ljubljana: Državna založba

Slovenije. 3. Glažar, Tomaž in Okorn Tomaž. 2008. Šola računovodenja zalog in proizvodnje.

Brezovica pri Ljubljani: Unija d.d. računovodska hiša. 4. Hočevar, Marko, Glažar Tomaž, Gostiša Milica, Okorn Tomaž, Ravnik Marija in

kolektiv avtorjev. 2006. Praktični vodič po računovodstvu. Ljubljana: Verlag dashofer založba.

5. Hočevar, Marko, Igličar Sandi in Zaman Maja. 2000. Osnove računovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

6. Holmes, G eoffrey A., Sugden Alan in Gee Paul. 2005. Interpretacija poslovnih poročil in računovodskih izkazov. Ljubljana: GV Založba.

7. Kokotec-Novak, Majda, Korošec Bojana in Melavc Dane. 2002. Osnove računovodstva z bilanciranjem. Kranj: Moderna organizacija.

8. Kolarič, Branka in Gerečnik Anton. 2003. Računovodstvo1. Ljubljana: DZS. 9. Koletnik, Franc. 2007. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 10. Krajewski, Lee J. in Ritzman Larry P. 1996. Operations Management: Strategy and

Analysis, Fourth Edition. Reading, Massachusetts : Addison-Wesley. 11. Leva Bukovnik, Marjana. 2007. Finančno računovodstvo. Murska Sobota: Ekonomska

šola, Višja strokovna šola. 12. Mayr, Branko. 2000. Kako brati računovodske izkaze. Ljubljana: Noviforum. 13. Mednarodni računovodski standardi. 2001. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov

in revizorjev Slovenije. 14. Meigs, Robert F., Meigs Mary A., Bettner Mark in Whittington Ray. 1996. Accounting:

The Basis for Business Decisions. Ten Edition. New York: McGraw Hill. 15. Melavc, Dane in Novak Aleš. 2007. Controlling. Kranj: Moderna organizacija. 16. Meredith, Jack R. in Shafer Scott M. 2002. Operations Managament for MBAs. Second

Etidion. New York: John Wiley & Sons. 17. Oeldorf, Gerhard in Olfert Klaus. 1995. Materialwirtschaft. Ludwigshafen (Rhein):

Kiehl. 18. Peterlin, Jožko dr. in Glavina Petra. 2007. Finance za poslovneže. Ljubljana: Časnik

Finance. 19. Potočnik, Vekoslav. 1999. Kalkulacije in DDV za podjetnike, obrtnike, trgovce.

Ljubljana: Gospodarski vestnik. 20. Schwarzmann, Andreja in Premk Urška. 2005. Pravilnik o računovodstvu: vzorci

sklepov in primeri iz prakse. Ljubljana: Primath. 21. Slovenski računovodski standardi. 2006. Uradni list RS, št. 118/05. 22. Štekar Jernej. 2006. Vpliv vrednotenja zalog po MSRP na poslovni in davčni izid v

trgovinskem podjetju. Ljubljana: diplomsko delo. 23. Turk, Ivan, Kavčič Slavka, Kokotec – Novak Majda, Koželj Stanko in Odar Marjan.

2004. Finančno računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

42

24. Turk, Ivan, Kavčič Slavka in Koželj Stanko. 2004. Stroškovno računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

25. Turk, Ivan, Melavc Dane in Korošec Bojana. 2004. Uvod v računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

26. Zadravec, Rajko. 1997. Zaključni račun z analizo. Ljubljana: Primath. 27. Zupančič, Vera. 2004. Knjigovodstvo po SRS 39 in obdavčitev zasebnikov. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 28. Weters, C. in Donald J. 2003. Inventory control and management. Chicheste: J. Wiley,

cop.

Viri

29. Interno gradivo NEK. Krško: NEK d.o.o., 2007 30. Pravilnik o računovodstvu. 2006. Krško: NEK. 31. Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi

statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03)

32. Letno poročilo NEK 2003 33. Letno poročilo NEK 2004 34. Letno poročilo NEK 2005 35. Uredba o preoblikovanju NEK 36. Nuklearna elektrarna Krško. (2009). Jedrske elektrarne v svetu [online]. Dostopno na:

http://www.nek.si/sl/elektricna_energija/pomen_jedrske_energije/jedrske_elektrarne_v_svetu/

37. Nuklearna elektrarna Krško. (2009). Kazalci poslovanja [online]. Dostopno na: http://www.nek.si/sl/o_nek/kazalci_poslovanja/

Documents

Analiza vrednotenja zalog JG v NEK[1] · diplomsko nalogo poskušali ugotoviti, katera metoda bi bila za NEK najustreznejša. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem