ANALIZA TRŽENJA STORITEV IN BLAGA - B&B · Osnovni kulturni okvir blaga je postala ikonologija. Potrošni Potrošni B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Logistično inženirstvo

Modul: Poslovna logistika

ANALIZA TRŽENJA STORITEV IN BLAGA:

PRIMER TRŽENJA AVTOKOZMETIKE IN

AVTOPRALNICE

Mentorica: mag. Helena Povše Kandidat: Janez Globočnik

Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.

Kranj, februar 2012

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici mag. Heleni Povše za pomoč in nasvete pri izdelavi

diplomskega dela.

IZJAVA

»Študent Janez Globočnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Helene Povše.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne: 7. 3. 2012 Podpis: ___________________

POVZETEK

Predmet diplomske naloge je analiza uporabe avtokozmetike in pogostosti pranja

vozil. Analiza je bila opravljena s pomočjo ankete, v katero je bilo zajetih sto

anketirancev obeh spolov v starostnem obdobju od 10 do 75 let. Vprašanja v anketi

so bila zastavljena tako, da so bili pridobljeni konkretni odgovori: kdo so uporabniki

avtokozmetike, kakšno vrsto avtokozmetike poznajo, kako pogosto in kje perejo

svoja vozila ter katere blagovne znamke poznajo.

V analizi je bilo ugotovljeno, da so ljudje redni uporabniki avtokozmetike ter zgledno

perejo in vzdržujejo svoja vozila, opaziti pa je odstopanja glede na spol in starost.

Za marketinško službo so najvažnejša ravno ta odstopanja, saj kažejo priložnosti za

ustrezne marketinške ukrepe in s tem izboljšanje poslovnih rezultatov. V zaključnem

delu naloge so podani predlogi za nadaljnji razvoj in krepitev prodaje avtokozmetike

ter storitev avtopralnice.

KLJUČNE BESEDE

- avtokozmetika

- pranje

- avtopralnica

ZUSAMMENFASSUNG

Die Diplomarbeit behandelt die Analyse der Autopflegeverwendung und die

Häufigkeit der Autowäsche bei den Personen, die ein eigenes Fahrzeug besitzen.

Die Analyse wurde mit Hilfe einer Umfrage erworben. In die Umfrage sind hundert

Befragte beider Geschlechter im Alter von 10-59 Jahren inbegriffen worden. Die

Fragen in der Umfrage wurden so formuliert, dass ich konkrete Antworten

bekommen konnte, wie z. B. wer ist der Benutzer der Autopflege, was für Autopflege

kennt man, wie oft und wo man sein Wagen wäscht und welche Markennamen man

kennt usw.

Mit der Analyse habe ich festgestellt, dass die Leute regelmäßige Benutzer der

Autopflege sind, dass sie vorbildlich ihre Fahrzeuge waschen und aufrecht halten,

es gibt aber auch Abweichungen hinsichtlich des Geschlechts und Alters. Diese

Abweichungen sind für den Marketingdienst am wichtigsten, denn eben hier werden

Gelegenheiten für entsprechende Maßnahmen gesucht und damit auch die

Stärkung der geschäftlichen Ergebnisse. In der Diplomarbeit habe ich damit

Vorschläge für die weitere Entwicklung gegeben und gleichzeitig auch Vorschläge

für die Stärkung des Verkaufs von Autopflege und automatischen

Autowaschanlagen.

SCHLÜSSELWÖRTER

Autopflege, die

Autowäsche, die

Autowaschanlage, die

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1 1.3 METODOLOGIJA ....................................................................................... 1

2 OPREDELITEV TRŽENJA ................................................................................ 2 2.1 TRŽENJE STORITEV IN BLAGA ............................................................... 3

2.1.1 Prvo obdobje razvoja trženja (1890–1925) .......................................... 4 2.1.2 Drugo obdobje razvoja trženja (1925–1945)........................................ 4 2.1.3 Tretje obdobje razvoja trženja (1945–1965) ........................................ 4 2.1.4 Četrto obdobje razvaja trženja (od leta 1965 dalje) ............................. 4

2.2 TRŽENJSKI SPLET ................................................................................... 5 2.2.1 Produkt (P1) ........................................................................................ 5 2.2.2 Politika cen in prodajni pogoji (P2) ...................................................... 5 2.2.3 Kraj in prostor izvajanja (P3) ............................................................... 5 2.2.4 Promocija oziroma tržno komuniciranje (P4) ....................................... 6 2.2.5 Ljudje (P5)........................................................................................... 6 2.2.6 Izvajanje (P6) ...................................................................................... 6 2.2.7 Fizični dokaz (P7)................................................................................ 6

3 PREDSTAVITEV AVTOKOZMETIKE IN DEJAVNOST AVTOPRALNIC .......... 7 3.1 AVTOKOZMETIKA ..................................................................................... 7 3.2 AVTOPRALNICE ....................................................................................... 8

4 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ..................................................................... 10 4.1 ZNAČILNOSTI VZORCA SODELUJOČIH V RAZISKAVI ......................... 10 4.2 POZNAVANJE BLAGOVNIH ZNAMK AVTOKOZMETIKE ....................... 12 4.3 PREGLED NAVAD, POVEZANIH Z NAKUPOM IN UPORABO AVTOKOZMETIKE ............................................................................................. 13 4.4 OPIS UPORABNIKOV AVTOKOZMETIKE .............................................. 13 4.5 UPORABA POSAMEZNIH VRST AVTOKOZMETIKE .............................. 16 4.6 POGOSTOST PRANJA OSEBNEGA AVTOMOBILA ............................... 18 4.7 NAJPOGOSTEJŠE LOKACIJE PRANJA OSEBNEGA AVTOMOBILA .... 20 4.8 DODATNA NEGA PO PRANJU ............................................................... 23 4.9 OPIS KUPCEV AVTOKOZMETIKE .......................................................... 26 4.10 POGOSTOST NAKUPA AVTOKOZMETIKE ............................................ 29 4.11 NAJPOGOSTEJŠE LOKACIJE NAKUPA AVTOKOZMETIKE .................. 31 4.12 POZNAVANJE BLAGOVNIH ZNAMK AVTOKOZMETIKE ....................... 34

5 PREDLOGI ZA NADALJNJI RAZVOJ IN KREPITEV PRODAJE IZDELKOV IN STORITEV ............................................................................................................. 37

5.1 UPORABA AVTOKOZMETIKE ................................................................ 37 5.2 UPORABA SEZONSKE AVTOKOZMETIKE ............................................ 38 5.3 PRANJE OSEBNEGA VOZILA ................................................................ 38

6 ZAKLJUČEK .................................................................................................. 39 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 40

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Janez Globočnik: Analiza trženja storitev in blaga: primer trženja avtokozmetike in avtopralnice stran 1 od 41

1 UVOD

Podjetje Stimacom d.o.o. se med drugim ukvarja tudi s prodajo avtokozmetike ter s

storitvijo avtomatske avtopralnice. Za analizo trženja avtokozmetike ter avtopralnice

je bil uporabljen vzorec 100 oseb, anketiranih oktobra 2011.

Raziskava odgovarja na vprašanja o uporabnikih, kupcih in namenih uporabe

avtokozmetike, pogostosti in lokacijah nakupov, pogostosti ter lokaciji pranja

avtomobila. Anketa zajema tudi vprašanja o dodatni negi vozil in poznavanju

blagovnih znamk avtokozmetike.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Vsa podjetja na trgu želijo doseči dober poslovni rezultat, zato uporabljajo različne

tržne prijeme. Podjetja, ki so odvisna od kupcev – končnih potrošnikov, morajo

izvajati primerne trženjske aktivnosti. V tej nalogi bomo poskušali s pomočjo analize

trženja ugotoviti, kateri pristopi bi bili najučinkovitejši in bi vodili v poslovni uspeh.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Podjetje Stimacom d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1995. Ustanovili so ga Matevž

Starman, Aleš Starman in Igor Starman. Primarna dejavnost podjetja je trgovina,

gostinska dejavnost ter avtopralnica. Storitve se izvajajo na enem mestu, zato je

zelo pomembno, da vse te dejavnosti med seboj sodelujejo. Od dobrega

sodelovanja je namreč odvisna uspešnost vsake od njih. Stranka, ki želi oprati svoje

vozilo, to lahko stori v avtomatski avtopralnici, v trgovini nakupi avtokozmetiko in

medtem ko čaka, lahko spije kavo v lokalu.

1.3 METODOLOGIJA

Vsako podjetje si prizadeva za boljše poslovanje, rast in krepitev tržnega deleža.

Tudi avtopralnica in avtokozmetika, ki sta predmet analize naloge, pri tem nista

izjema, zato so trženjske strategije za uspešno delovanje zelo pomembne. Osnova

trženjske strategije je kakovostno izdelana analiza trga.

Podatki za analizo so pridobljeni s pomočjo anketiranja, opravljenega s strani

zunanjega izvajalca, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami. K anketiranju so bile

povabljene stranke podjetja ter ljudje v okolju, kjer podjetje deluje. Vprašalnik je

oblikovan tako, da je možno ugotoviti, kaj konkretno je potrebno, da smo na tem

področju uspešni, kaj je potrebno, da so stranke zadovoljne in se rade vračajo ter

kupujejo avtokozmetiko in koristijo storitev pranja vozil. Namen naloge je natančno

preučiti tržno raziskavo. Vprašalnik je bil oblikovan tako, da neposredno odgovarja



na vprašanje, kaj je treba narediti, da bi bilo podjetje Stimacom pri opravljanju svoje

dejavnosti še uspešnejše, torej postaviti novo strategijo trženja.

Na osnovi analize študije primera želimo ugotoviti, katere trženjske strategije bi bile

smiselne za dosego boljših poslovnih rezultatov. V nalogi bo uporabljena tudi

metoda deskripcije, in sicer bodo opisani posamezni pojmi. Metoda kompilacije bo

uporabljena pri preučevanju že znanih ugotovitev s tega področja. Pri tem bodo

uporabljeni izpiski in navedki drugih avtorjev. Statistično metodo bomo uporabili

predvsem za zbiranje in obdelavo podatkov, pridobljenih z anketo.

2 OPREDELITEV TRŽENJA

Beseda trženje je prevod angleške besede marketing, ki izvira iz besede market

(trg) in obsega dejavnosti, na kakršen koli način povezane s trgom. Trženje obsega

vse dejavnosti, ki so potrebne, da proizvodi in storitve dosežejo končnega

odjemalca: začne se z ugotavljanjem, kaj potrošnik dejansko zahteva, želi ali

pričakuje; sledijo vse dejavnosti za zadovoljitev teh zahtev, želja in pričakovanj.

Glavna naloga marketinga v podjetju Stimacom je, da skrbi za tekoče prilagajanje

novim razmeram na tržišču ter išče nove poti za zadovoljitev določenih potreb in

želja že obstoječih in možnih porabnikov blaga in storitev.

Trženje je družbeni in vodstveni proces, ki omogoča posameznikom in skupinam, da

dobijo to, kar potrebujejo in želijo, tako da ustvarijo, ponudijo in z drugimi izmenjajo

izdelke, ki imajo vrednost (Kotler, 1998, 6). Vodilni strokovnjak s področja trženja,

Kotler (2004, 1), pravi, da je danes moderno govoriti o novi ekonomiji, kjer podjetja

poslujejo v globalni ekonomiji, stvari se premikajo z izjemno hitrostjo, za naše trge

pa je značilna hiperkonkurenca, prebojne tehnologije izzivajo vsako podjetje,

podjetja se morajo prilagajati večji odjemalčevi moči.

Ob nastanku nove ekonomije se morajo v podjetju preoblikovati tudi poslovne

aktivnosti, in sicer tako, da se bolj poudari segment odjemalcev in izdelki oziroma

storitve. Pri izvajanju storitev se osredotočimo na celotno prodajno obdobje, pri

čemer upoštevamo zahteve ter interese vseh udeležencev v poslovnem procesu.

Če želimo zagotoviti pogoje, ki bodo zagotavljali ohranitev obstoječih odjemalcev, in

sicer na podlagi zadovoljstva, in doseganje njihovih pričakovanj, moramo celotno

trženje prilagoditi vsakemu posamezniku.

Opredelitve trženja so številne. Prva se je pojavila 1920 in je kot najpomembnejšo

značilnost izpostavila vzpostavitev stika (Kajzer, 2008, 41). Baker (1996, 38) je

definicije razvrstil v tri širše kategorije.



Definicije, ki pojmujejo trženje kot proces povezovanja podjetja s trgom skozi

tržne kanale. Primarna funkcija trženja je organiziranje in usmerjanje

agregatnih poslovnih aktivnosti v spreminjanje kupne moči in efektivno

povpraševanje.

Definicije, ki vidijo trženje kot koncept oziroma filozofijo poslovanja; trg je

družbeni proces menjave, ki vključuje voljne odjemalce in proizvajalce.

Definicije, ki poudarjajo trženje kot usmeritev, prisotno tako pri odjemalcih

kot pri proizvajalcih. Ta skupina definicij ni splošno priznana, saj večina

avtorjev meni, da je v podjetjih, ki so sprejela trženje kot filozofijo poslovanja,

implicirana tudi trženjska usmeritev.

Drugi avtorji pa imajo drugačne poglede na trženje.

Beseda trženje je pogosto uporabljena kot prevod angleške besede

marketing, ki izvira iz besede market (trg) in obsega vse dejavnosti,

povezane s trgom. Zato si pod pojmom trženje najbolj splošno predstavljamo

vse poslovne dejavnosti, povezane s potjo izdelkov ali storitev od

proizvajalcev/izvajalcev do odjemalcev (Potočnik, 2005, 20).

Trženje je družbeni in vodstveni proces, ki omogoča posameznikom, da

dobijo to, kar potrebujejo in želijo, tako da ustvarijo, ponudijo in z drugimi

izmenjujejo izdelke in storitve, ki imajo vrednost (Kotler, 1994, 6).

Trženje je proces, s pomočjo katerega se podjetje kreativno, produktivno in

donosno poveže s trgi (Kotler, 1994, 33).

Trženje se ukvarja s prepoznavanjem in zadovoljevanjem človekovih in

družbenih potreb. Ena najkrajših definicij trženja je »dobičkonosno

zadovoljevanje potreb« (Kotler, 2004, 3).

Trženje torej pomeni, da smo ob pravem času, kraju, ob pravi ceni s pravimi ljudmi,

s pravilno komunikacijo in promocijo na pravem mestu.

2.1 TRŽENJE STORITEV IN BLAGA

Kotler (2004, 1) navaja, da je v današnjem času moderno gledati na porast

pomembnosti storitvenega sektorja. Posledično je družba vedno bolj odvisna od

tega sektorja, strokovnjaki in javnost na splošno vedno več pozornosti posvečajo

trženju tudi na tem področju. Ne gre pa le za porast storitvene dejavnosti, pač pa je

vse izrazitejša tudi storitvena usmeritev tistih podjetij, ki proizvajajo končne izdelke.

To je privedlo do povečanega zanimanja tržnih teoretikov za storitve.

Skozi zgodovino se je sam način trženja spreminjal. Tržno komuniciranje je zelo

zapleten postopek. Bistvo je, da se podjetje približa končnemu potrošniku in v njem

vzbudi željo po svojem izdelku oziroma storitvi.

Razvoj tržnega komuniciranja je v zgodovini potekal v štirih obdobjih, in sicer:



1. obdobje razvoja trženja – 1890–1925,

2. obdobje razvoja trženja – 1925–1945,

3. obdobje razvoja trženja – 1945–1965 in

4. obdobje razvoja trženja – od leta 1965 do danes.

2.1.1 Prvo obdobje razvoja trženja (1890–1925)

V tem obdobju so bili množični mediji časopisi in revije. Marketinška služba je bila

racionalna in je bila usmerjena v čim gospodarnejšo izrabo sredstev za dosego

zastavljenega cilja. V tržnih sporočilih so bile poudarjene kakovost, cena in

uporabnost izdelka.

2.1.2 Drugo obdobje razvoja trženja (1925–1945)

V tem obdobju je bil množični medij radio, ki je bil glavni kanal za oglaševanje.

Temelj tržnih oglasov so bili kakovost izdelkov in njihove simbolne vrednosti.

Vsebina tržnih sporočil je poudarjala status, družino, zdravje in socialno avtoriteto.

Pozornost so preusmerili od samega produkta k osebi, ki ga uporablja (srečna

družina v novem avtu). Osnovni kulturni okvir blaga je postala ikonologija. Potrošni

predmeti so predstavljali abstraktne ali simbolne kvalitete in vrednote (Ule in Kline,

1996, 213).

2.1.3 Tretje obdobje razvoja trženja (1945–1965)

V tem obdobju je dominantni medij televizija, marketinška strategija pa je bila

usmerjena v vzbujanje novih vedenjskih vzorcev pri potrošnikih. Posledično je

postala temeljna strategija oglaševanja personalizacija. Temeljni element tržne

komunikacije sta postala produkt sam in osebnostni tip potrošnika. Tipična tržna

komunikacija tega obdobja je zrcalno tržno sporočilo, kjer obraz v prvem planu

(skoraj vedno ženski) na ekranu prevlada in sugestivno gleda gledalca (Ule in Kline,

1996, 214). Pogost motiv tržnega komuniciranja so bile romantične scene, ki so

sugerirale domačnost, toplino in nežnost (Ule in Kline, 1996, 214).

2.1.4 Četrto obdobje razvaja trženja (od leta 1965 dalje)

V tem obdobju smo še danes. Marketinška strategija se osredotoča na skupine

potrošnikov, zlasti na njihov življenjski stil. Zato je poudarjanje življenjskega stila

postala glavna tema oglaševalske strategije. Tudi sedaj je glavni element trženja

produkt, vendar v povezavi s točno določeno dejavnostjo, ki tipično pripada

določenemu življenjskemu stilu. Glavni poudarki tržnega komuniciranja so prosti

čas, zdravje, prijateljstvo, socialne skupine.



2.2 TRŽENJSKI SPLET V teoriji in praksi se je uveljavila formula 4P, ki jo na kratko imenujemo trženjski

splet. To je kombinacija marketinških spremenljivk, ki jih mora podjetje kontrolirati za

dosego ustrezne prodaje na ciljnem tržišču. V novejšem obdobju pa se je

marketinški splet razširil z dodatnimi tremi prvinami, tako da govorimo o formuli 7P.

Posamezne prvine imajo v angleščini začetno črko P, in sicer: product (izdelek),

price (cena), place (prostor, kraj, razpečava), promotion (promocija, pospeševanje

prodaje), people (ljudje), processing (procesiranje, izvajanje), physical evidence

(fizični dokazi) (Devetak, 1999, 4).

Vsako podjetje za dosego svojih ciljev sledi začrtani trženjski strategiji. Pri tem si

pomaga s trženjskim spletom ali t. i. marketing miksom. Trženjski splet pomeni

posebno kombinacijo instrumentov trženja, ki jo oblikuje, da bi vplivalo na

povpraševanje in spodbudilo želene odzive na ciljnih trgih (Habjanič in Ušaj, 1998,

32).

2.2.1 Produkt (P1)

Produkt oziroma izdelek je glavni element trženjske filozofije in prakse. Spremembe

izdelka so pomembne za strateške trženjske odločitve, ker so neposredno povezane

z željami in potrebami kupca. Potrošnik je tisti, ki ocenjuje značilnosti izdelka in

storitve (Vodopivec, 2010, 106).

2.2.2 Politika cen in prodajni pogoji (P2)

Cena je denarni izraz izdelka ali storitve. Na oblikovanje cene vpliva zlasti

konkurenca oziroma ponudba in povpraševanje. Najprej moramo poznati lastno

ceno proizvoda. Pri oblikovanju tržne cene je treba upoštevati zlasti proizvodne

stroške in konkurenco (Vodopivec, 2010, 106).

2.2.3 Kraj in prostor izvajanja (P3)

Distribucija pomeni organiziran prevoz blaga po ustreznih prodajnih poteh (ali

distribucijskih kanalih) na prodajna mesta oziroma do kupcev. Razpečevanje je

lahko neposredno, to je od proizvajalca k potrošniku, lahko pa je med njima vmesni

člen (grosist, veleprodaja, maloprodaja).

V podjetju Stimacom govorimo o posredni prodaji, saj je vse blago posredovano.

Več dobaviteljev dostavlja tako živila kot neživila. Glavna distributerja za trgovsko

blago sta Mercator d.d. ter Tobačna grosist, z mazivi se oskrbujejo iz centralnega

skladišča v Škofji Loki. Posebna postavka je dostava goriv. Podjetje ima zakupljene

kapacitete rezervoarjev v Serminu (pri Kopru), polnjene s tankerji iz domače



rafinerije. Ostala dostava poteka po cesti z avtocisternami, ki oskrbujejo vsa

prodajna mesta. Vsa goriva nastanejo v lastni produkciji, saj imajo tako svoje vrtine

kot svoje rafinerije.

2.2.4 Promocija oziroma tržno komuniciranje (P4)

Tržno komuniciranje je zapleten proces, ki obsega organizacijo, sredstva, metode in

sporočila, s katerimi storitveno podjetje prenaša informacije o temeljnih značilnostih

storitev, da bi se porabniki lažje in hitreje odločili za nakup (Potočnik, 2004, 245).

2.2.5 Ljudje (P5)

Ljudje imajo pri izvajanju storitev izredno pomembno vlogo, saj nastopajo kot kupci

ali potrošniki na eni oziroma kot izvajalci ali prodajalci na drugi strani. Pri tem

moramo upoštevati, da morajo biti ljudje kot izvajalci – prodajalci strokovno

usposobljeni, poznati morajo značilnosti storitev, biti morajo ustvarjalni, obvladati

morajo veščine komuniciranja. Storitve morajo biti opravljene hitro in kakovostno, za

kar je potrebno nenehno ustrezno izobraževanje, izpopolnjevanje, posebno pa

skrben stik z manj kulturnimi strankami. Pri izvajanju storitev je zelo pomemben

videz in urejenost izvajalcev (Vodopivec, 2010, 106).

2.2.6 Izvajanje (P6)

Izvajanje – procesiranje predstavlja bistvo storitve. Poskrbeti moramo za varno,

kakovostno in hitro opravljanje določenih storitev. Izvajalci morajo obvladati stroko,

tehnologijo in postopke ter upoštevati zakonska določila. Od strokovnosti je odvisen

končni rezultat opravljene storitve (Vodopivec, 2010, 107).

2.2.7 Fizični dokaz (P7)

Fizični dokaz pa je tisto, kar kupec, potrošnik, vidi, sliši in občuti. Fizični dokazi

morajo imeti ustrezen videz, barvo, kakovost, konstrukcijo (v bolnišnici: urejenost

bivalnih prostorov, notranja in zunanja urejenost, parki, zelenica, ograja, sanitarni

prostori, hodniki, kuhinje, jedilnice; pri servisnih dejavnostih morajo kupci

avtomobilov prejeti ustrezne servisne knjižice, prav tako pri gospodinjskih aparatih

garancijske liste in navodila za uporabo) (Vodopivec, 2010, 107).



3 PREDSTAVITEV AVTOKOZMETIKE IN DEJAVNOST AVTOPRALNIC

3.1 AVTOKOZMETIKA

Vzporedno z avtomobilizmom se je razvijala tudi avtokozmetika, intenzivneje v drugi

polovici prejšnjega stoletja, ko so se vozila začela bolj množično pojavljati na

cestah. Tako se tudi na našem trgu poznana blagovna znamka SONAX in njeni

izdelki lahko pohvalijo s 50-letnimi izkušnjami na področju raziskav in razvoja.

Podjetje z izmenjavo izkušenj in projekti v povezavi z raziskovalnimi ustanovami ter

drugimi proizvajalci avtokozmetike stalno izboljšuje svoje produkte. Testirajo jih pri

neodvisnih ustanovah, izsledke pa nato preko medijev posredujejo potrošnikom.

Avtokozmetika mora poskrbeti za celotno vozilo, in sicer tako za zunanjost kot

notranjost, kjer posebej pri trdovratni umazaniji pride do izraza njena kakovost.

Slika 1: Primer uporabe avtokozmetike

(Vir: http://www.sonax.si/Nega-vozila/Nasveti-za-nego/Platisc)

Avokozmetika ima tako velik pomen pri vzdrževanju vozila, saj mora odstraniti

umazanijo, pri tem pa mora avtomobilske dele zaščititi in ne poškodovati. Uporaba

avtokozmetike je pomembna za zaščito vozila, ohranjanje njegove vrednosti,

zadovoljstvo lastnika. Poleg tega mora biti neoporečna za okolje.

http://www.sonax.si/Nega-vozila/Nasveti-za-nego/Platisc



3.2 AVTOPRALNICE

Avtomatske avtopralnice se v grobem delijo v dve vrsti: portalne in pralnice na

steze. Vsaka vrsta ima določene prednosti in slabosti. Slaba stran steze je ta, da

potrebuje veliko prostora, saj je z njeno dolžino pogojena kakovost storitve. Dobra

stran je njena velika zmogljivost. Portalne pralnice potrebujejo manj prostora, kar je

njihova prednost, kapacitete niso take kot pri stezi in ker operejo manj vozil, je lažje

poskrbeti za kakovost in jo kontrolirati, saj se morebitne napake prej odkrijejo in

odpravijo.

Razlika je tudi v tem, da je treba v portalno pralnico (lahko je eno- ali dvoportalna)

vozilo pripeljati v prostor, nato se portal vozi po tračnicah po pralnem prostoru,

vozilo je med postopkom parkirano.

Slika 2: Primer enoportalne pralnice

(Vir: http://www.kozama.si/index.php?page=42)

Pri stezi pa je postopek sledeč: vozilo pripeljemo v pralnico; kolesa so na premični

površini, pritrjeni na verige, ki vlečejo vozilo skozi prostor. Tu so fiksno pritrjeni šobe,

krtače in sušilci.



Slika 3: Avtopralna steza

(Vir:

http://www.autocommerce.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=49&id_informacija=13

28)

Ne glede na vrsto avtopralnice mora biti cilj izvajalca dejavnosti učinkovito

vzdrževanje vozila in zaščita okolja. Avtopralna naprava mora omogočiti usklajeno

sodelovanje med kemijo in tehnologijo, tako da zaščiti okolje in ljudi. Vedno je treba

preizkušati izdelek, slediti razvoju in vpeljevati inovacije. S kombinacijo znanja in

tehnologije lahko zagotavljamo idealen rezultat. Za kvalitetno storitev mora biti

naprava dobro vzdrževana, uporabljati je treba kvalitetna čistila ter imeti usposobljen

kader.

V avtopralnici podjetja Stimacom skrbijo, da so stranke zadovoljne. Njihovo načelo

je, da mora biti vsako vozilo brezhibno oprano. To omogočijo s kvalitetnim

predpranjem, s čimer odstranijo trdovratno umazanijo. Če ocenjujemo, da je končna

storitev 100-odstotno kakovostno opravljena, mora biti vozilo po končanem

predpranju 80-odstotno očiščeno. Izkušnje so pokazale, kako pomembno je

predpranje, saj so ugotovili, da se kakovost ustvari med predpranjem, samo pranje

na avtopralni napravi pa je pika na i. V avtopralnici uporabljajo inovativne, izredno

mehke pralne trakove softcare, ki ne puščajo sledov na laku, kot se to dogaja na

zastarelih plastičnih ščetinah, nekateri jih namreč uporabljajo še danes.



Slika 4: Pralni trakovi Softcare

(Vir: http://www.washtec-uk.com/SoftCare-Evo.4949.0.htmleveda)

Ko naprava konča svoj postopek, pralec pobriše pragove vozila, tako da je vozilo

zunaj dejansko čisto.

4 RAZISKOVALNI DEL NALOGE

V raziskovalnem delu naloge je analizirana anketa, ki je bila izvedena oktobra 2011.

Anketo je sestavilo in izdelalo marketinško podjetje, ki ne želi biti imenovano.

Raziskava odgovarja na vprašanja o uporabnikih in kupcih avtokozmetike, o

namenih uporabe, pogostosti in kraju nakupa avtokozmetike, pogostosti in kraju

pranja osebnega avtomobila, dodatnem čiščenju – negi vozila in poznavanju

blagovnih znamk avtokozmetike.

V nadaljevanju so natančno proučena vsa navedena področja raziskovanja, na

koncu pa so združene ugotovitve, ki lahko podjetju Stimacom nudijo pomembne in

kakovostne informacije o vedenju kupcev.

4.1 ZNAČILNOSTI VZORCA SODELUJOČIH V RAZISKAVI Raziskava je bila izvedena med osebami, ki so lastniki vozila ali zanj skrbijo. Vzorec

je obsegal 100 ljudi. Struktura sodelujočih po starosti kaže na enakomerno

zastopanost skupin od 20 do 75 let. 13 oseb, ki je izpolnilo anketo, je bilo starih

manj kot 20 let.



SPREMENLJIVKA Struktura populacije

SPOL

Moški 49

Ženske 51

SKUPAJ 100

STAROST

10–19 let 13

20–29 let 17

30–39 let 18

40–49 let 18

50–59 let 18

60–75 let 18

SKUPAJ 100

Tabela 1: Anketiranci po spolu in starosti

(Vir: anketa)

Struktura sodelujočih po starosti kaže uravnoteženost med obema spoloma z

nekoliko večjim deležem žensk, kot je razvidno iz spodnje slike.



Slika 5: Anketiranci po spolu

(Vir: anketa)

4.2 POZNAVANJE BLAGOVNIH ZNAMK AVTOKOZMETIKE

Poznavanje blagovnih znamk je bilo analizirano na treh nivojih, in sicer:

Katera blagovna znamka je prva, ki se je spomnite?

Katera imena blagovnih znamke poznate?

Katere blagovne znamke poznate?

Anketiranci so odgovarjali na vprašanje, katero blagovno znamko poznajo. Pri tem

niso dobili nobenega materiala ali pomoči, dejansko se je pokazalo, na kaj je nekdo

najprej pomislil. Ta rezultat je pokazatelj močno zakoreninjene informacije.

Anketiranec lahko pove samo imena tistih blagovnih znamk avtokozmetike, ki jih

dobro pozna. Visok odstotek določene blagovne znamke je zato pokazatelj dobre

informiranosti oz. poznavanja imen blagovnih znamk.

Poznavanje blagovnih znamk je v primerjavi s prvo mislijo manj zahteven kriterij.

Anketiranec uporablja določene blagovne znamke in označi tiste, ki jih pozna.

Odstotek poznanih blagovnih znamk je zato višji od odstotka blagovnih znamk, ki se

jih mora anketiranec sam spomniti. Učinkovitost tržnega komuniciranja je razvidna iz

odgovorov.

49

51

48

48,5

49

49,5

50

50,5

51

51,5

Moški Ženske

Anketiranci v odstotkih

Anketiranci



4.3 PREGLED NAVAD, POVEZANIH Z NAKUPOM IN UPORABO AVTOKOZMETIKE

Raziskava je pokazala naslednje vedenjske vzorce oziroma navade, povezane z

nakupom in uporabo avtokozmetike:

lokacijo pranja osebnega avtomobila,

pogostost pranja osebnega avtomobila,

uporabo avtokozmetike po pranju osebnega avtomobila,

uporabo posameznih vrst avtokozmetike in

lokacijo nakupa avtokozmetike.

4.4 OPIS UPORABNIKOV AVTOKOZMETIKE Vprašanje o uporabi avtokozmetike je ponujalo več možnih več odgovorov. Najprej

je raziskava sodelujoče v anketi razdelila med tiste, ki so uporabniki avtokozmetike,

in druge, ki niso. Pri tem se je izkazalo, da 7 % anketirancev ne uporablja

avtokozmetike, ostali jo uporabljajo, kot je razvidno iz spodnje tabele.

odstotek

izbora N

Uporabniki 93 93

Neuporabniki 7 7

100,0 100

Tabela 2: Delež uporabnikov avtokozmetike v odstotkih

(Vir: anketa)



Slika 6: Uporabniki avtokozmetike

(Vir: anketa)

Raziskava je tudi pokazala, da je med uporabniki večji odstotek moških, in sicer 97

%, in manjši delež žensk. Iz tega izhaja da je med neuporabniki avtokozmetike večji

odstotek žensk, in sicer kar 11 % v primerjavi s 3 % moških.

Uporabniki Neuporabniki

(odstotek

izbora)

(odstotek

izbora)

Moški 97 3

Ženske 89 11

Tabela 3: Uporabniki avtokozmetike po spolu in starosti

(Vir: anketa)

93

7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

uporabniki neuporabniki

Uporabniki avtokozmetike v odsotkih

Uporabniki



Slika 7: Uporaba avtokozmetike po spolu

(Vir: anketa)

Primerjava uporabe avtokozmetike po starosti kaže, da je mlajša populacija bolj

občutljiva na avtokozmetiko kot starejša. Najmanj uporabljajo avtokozmetiko osebe

med 20. in 29. letom starosti, kot je razvidno iz naslednje tabele in slike.

Uporaba avtokozmetike po starosti

10–19 let 93 7

20–29 let 96 4

30–39 let 93 7

40–49 let 92 8

50–59 let 91 9

60–75 let 91 9

Tabela 4: Uporaba avtokozmetike po starosti

(Vir: anketa)

Moški Ženske

Uporabnik 97% 89%

Neuporabniki 3% 11%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120% O

dst

otk

i

Uporabniki avtokozmetike



Slika 8: Uporaba avtokozmetike po starosti

(Vir: anketa)

4.5 UPORABA POSAMEZNIH VRST AVTOKOZMETIKE

Na vprašanje, katero vrsto avtokozmetike najpogosteje uporabljajo, je bilo možnih

več odgovorov. Kot je razvidno iz tabele 5 in slike 9, se največ uporablja

avtošampon – tako je odgovorilo 62 % vprašanih, sledijo osvežilci zraka, ki jih

uporablja 56 % anketirancev, 54 % vključenih v raziskavo uporablja čistilo za

vetrobransko steklo, sredstva za čiščenje notranjosti (armature, tekstila …) 42 %,

sredstva za odmrzovanje 26 %, sredstva proti rosenju stekla 14 %, sredstva za

plastiko 12 %, sredstva za gume 10 %, polirna sredstva za lak 8 %, sredstva za

odstranjevanje insektov 8 %, sredstva za kromirane dele 7 %, 7 % vprašanih je

odgovorilo, da ne uporabljajo avtokozmetike.

0

20

40

60

80

100

120

10–19 let 20–29 let 30–39 let 40–49 let 50–59 let 60–75 let

Uporabniki

Neuporabniki



odstotek

izbora N*

Avtošampon 63 63

Dezodorant – osvežilec zraka 56 56

Čistilo za vetrobransko steklo 54 54

Sredstvo za čiščenje notranjosti (armature,

tekstila …) 42 42

Sredstvo za odmrzovanje 26 26

Sredstvo proti rosenju stekel 14 14

Sredstvo za plastiko 12 12

Sredstvo za gume 10 10

Polirno sredstvo za lak 8 8

Sredstvo za odstranjevanje insektov 8 8

Sredstvo za kromirane dele 7 7

Ne uporabljam avtokozmetike, nič od

naštetega 7 7

Drugo 0 0

Tabela 5: Pogostost uporabe avtokozmetike

(Vir: anketa)

Slika 9: Najpogostejša vrsta uporabe

(Vir: anketa)

56 54

42

26

14 12 10 8 8 7 7

63

Vrsta uporabe avtokozmetike

0



4.6 POGOSTOST PRANJA OSEBNEGA AVTOMOBILA

Na vprašanje, kako pogosto perejo svoj osebni avto, so bili podani različni odgovori.

Največ sodelujočih v anketi pere avto enkrat mesečno in le nekaj odstotkov vsak

teden. Podrobni rezultati so razvidni iz naslednje tabele in slike, ki kažeta, da 40 %

imetnikov pere vozilo enkrat mesečno, 26 % jih pere vozilo enkrat v dveh mesecih,

18 % jih pere vozilo enkrat v dveh tednih, 8 % enkrat v šestih mesecih, 6 % enkrat

tedensko, 1 % manj kot enkrat v šestih mesecih in 1 % večkrat na teden.

odstotek

izbora N

Večkrat tedensko 1 1

Enkrat tedensko 6 6

Enkrat v dveh tednih 18 18

Enkrat mesečno 40 40

Enkrat v dveh mesecih 26 26

Enkrat v šestih mesecih 8 8

Manj kot enkrat v šestih mesecih 1 1

Tabela 6: Pogostost pranja osebnih vozil

(Vir: anketa)

Slika 10: Pogostost pranja v odstotkih

(Vir: anketa)

Pogostost pranja osebnih avtomobilov po spolu in starosti kaže, da večji delež

moških v primerjavi z ženskami pere avtomobili enkrat tedensko, medtem ko večji

odstotek žensk to stori enkrat mesečno.

1

6

18

40

26

8

1

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Večkrat tedensko

Enkrat tedensko

Enkrat v dveh tednih

Enkrat mesečno

Enkrat v dveh mesecih

Enkrat v šestih mesecih

Manj kot enkrat v šestih mesecih

Pogostost pranja v %



Večkrat

tedensko

Enkrat

tedensko

Enkrat v

dveh

tednih

Enkrat

mesečno

Enkrat v

dveh

mesecih

Enkrat v

šestih

mesecih

Manj kot

enkrat v

šestih

mesecih %

SPOL

Moški 0 9 19 37 26 5 4 100

Ženski 1 2 16 41 26 9 5 100

STAROST

10–19 let 2 5 14 40 28 14 0 100

20–29 let 0 7 17 34 32 8 2 100

30–39 let 0 3 25 47 18 6 1 100

40–49 let 1 3 15 46 26 1 8 100

50–59 let 0 5 16 35 30 12 2 100

60–75 let 0 5 16 35 30 12 2 100

Tabela 7: Pogostost pranja po spolu in starosti – v odstotkih

(Vir: anketa)

Slika 11: Pogostost pranja po spolu

(Vir: anketa)

0 1

9

2

19 16

37 41

26 26

5 9

4 5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Moški Ženski

Večkrat tedensko Enkrat tedensko

Enkrat v dveh tednih Enkrat mesečno

Enkrat v dveh mesecih Enkrat v šestih mesecih




Slika 12: Pogostost pranja po starosti

(Vir: anketa)

4.7 NAJPOGOSTEJŠE LOKACIJE PRANJA OSEBNEGA AVTOMOBILA

Na vprašanje o lokaciji pranja je tretjina anketiranih oseb navedla, da perejo svoje

vozilo v avtomatskih avtopralnicah, kot je razvidno iz spodnje tabele.

odstotek

izbora N

Doma 38 38

Na bencinski črpalki (avtomatska avtopralnica) 34 34

Na drugih avtomatskih avtopralnicah 16 16

V samopostrežnih pralnicah (perem sam-a) 6 6

Jaz osebno nikoli ne perem svojega osebnega avtomobila 4 4

Pri sorodnikih, prijateljih 2 2

Drugo 0

100,0 100

Tabela 8: Kje najpogosteje perete svoje vozilo

(Vir: anketa)

Naslednja slika kaže, da 38 % imetnikov pere vozilo najpogosteje doma, 34 % jih to

opravi na bencinski črpalki, 16 % v drugih avtomatskih pralnicah, 6 % v

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


Večkrat tedensko

Enkrat tedensko

Enkrat v dveh tednih

Enkrat mesečno

Enkrat v dveh mesecih

Enkrat v šestih mesecih




samopostrežnih pralnicah, 4 % vprašanih je odgovorilo, da nikoli ne perejo svojega

avtomobila in 2 % jih pere vozilo najpogosteje pri sorodnikih, prijateljih.

Slika 13: Kje peremo svoje vozilo – v odstotkih

(Vir: anketa)

Doma Na

bencinski

črpalki

(avtomat

ska

avtopraln

ica)

V drugih

avtomatskih

avtopralnicah

V

samopost

režnih

pralnicah

(perem

sam-a)

Pri

sorodnikih,

prijateljih

Drugo Jaz

osebno

nikoli ne

perem

svojega

osebnega

avtomobil

a

SPOL

Moški 41 31 14 7 4 2 1 100

Ženski 36 37 16 3 1 0 7 100

STAROST

10–19 let 42 30 14 5 7 0 2 100

20–29 let 41 39 12 5 2 0 1 100

30–39 let 36 34 15 8 3 0 4 100

40–49 let 46 30 13 2 0 1 8 100

50–59 let 34 36 15 7 2 2 4 100

60–75 let 35 35 21 5 2 0 2 100

Tabela 9: Najpogostejša lokacija pranja vozila po spolu in starosti

(Vir: anketa)

38 34

16

6 4 2 0

Kje peremo svoje vozilo

Kje peremo svoje vozilo v odstotkih



Ugotovitve o lokaciji pranja glede na spol in starost so navedene v nadaljevanju. Kot

je razvidno iz slike 13, moški najpogosteje perejo svoje vozilo doma, tako je

odgovorilo 41 % vprašanih, sledi pranje na bencinski črpalki, tak odgovor je podalo

31 % anketiranih, 14 % sodelujočih v anketi pa svoje vozilo pere v drugih

avtomatskih avtopralnicah. 7 % vprašanih pere svoj avtomobil v samopostrežnih

pralnicah, pri sorodnikih 4 %, drugo 2 %, svojega vozila ne pere 1 % anketirancev.

Ženske najpogosteje perejo vozilo na bencinski črpalki. Tako je odgovorilo 37 %

anketirank, doma pere avtomobil 36 % vprašanih žensk, na drugih avtomatskih

pralnicah 16 %, v samopostrežni avtopralnici 3 %, pri sorodnikih 1 %, svojega vozila

ne pere 7 % žensk.

Ugotovitev, da ženske pogosteje perejo avtomobile v avtomatskih avtopralnicah kot

moški, nas napeljuje k misli, da je smiselno okolje v avtomatskih avtopralnicah bolj

prilagoditi značilnostim ženskega kot moškega spola.

Slika 14: Pogostost pranja po spolu

(Vir: anketa)

41

36

31

37

14 16

7

3 4 1 2 0 1

7

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Moški Ženske

Doma

Na bencinski črpalki (avtomatska avtopralnica)

V drugih avtomatskih avtopralnicah

V samopostrežnih pralnicah (perem sam-a)

Pri sorodnikih, prijateljih

Drugo

Jaz osebno nikoli ne perem svojega osebnega avtomobila



Iz naslednje slike je razvidno, da doma najpogosteje perejo vozila osebe v starosti

od 40 do 49 let; ta starostna skupina najmanj uporablja avtomatske avtopralnice.

Prav tako je zanimiv podatek, da avtomatske avtopralnice največ obiskujejo osebe v

starosti od 20 do 29 let, kar bi lahko pomenilo, da je treba avtopralnice opremiti v

skladu z značilnostmi mlajših in ne starejših oseb.

Slika 15: Lokacija pranja po starosti – v odstotkih

(Vir: anketa)

4.8 DODATNA NEGA PO PRANJU

Na vprašanje o dodatni negi po končanem pranju, in sicer, ali po končanem pranju

še dodatno očistijo vozilo in pri tem uporabljajo avtokozmetiko, je 41 % imetnikov

osebnega vozila navedlo, da po pranju vozilo občasno še dodatno očisti – neguje,

34 % imetnikov osebno vozilo po pranju zelo redko še dodatno očisti – neguje, 15 %

imetnikov osebnega vozila ga po pranju nikoli še dodatno ne očisti – neguje in 10 %

vprašanih po pranju vedno še dodatno očisti – neguje svoje vozilo. Podatki so

razvidni iz naslednje tabele in slike.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


Doma

Na bencinski črpalki (avtomatska avtopralnica)

V drugih avtomatskih avtopralnicah

V samopostrežnih pralnicah (perem sam-a)

Pri sorodnikih, prijateljih

Drugo

Jaz osebno nikoli ne perem svojega osebnega avtomobila



odstotek

izbora N

Da, vedno 10 10

Da, občasno 41 41

Da, zelo redko 34 34

Ne, nikoli 15 15

100 100

Tabela 10: Dodatna nega po pranju vozila

(Vir: anketa)

Slika 16: Pogostost uporabe avtokozmetike po pranju vozila

(Vir: anketa)

Primerjava pogostosti uporabe avtokozmetike po pranju vozila glede na spol in

starost kaže, da so moški pogostejši uporabniki kot ženske. 14 % moških po pranju

vedno uporablja avtokozmetiko, 44 % jo uporablja občasno, 31 % zelo redko, 11 %

moških avtokozmetike ne uporablja nikoli. Pri ženskah je 5 % takih, ki avtokozmetiko

uporabljajo vedno, 38 % jo uporablja občasno, enak odstotek zelo redko in 19 %

anketirank avtokozmetike ne uporablja nikoli.

10

41

34

15

Da, vedno Da, občasno Da, zelo redko Ne, nikoli

Pogostost uporabe avtokozmetike po pranju



Da,

vedno

Da,

občasno

Da, zelo

redko

Ne,

nikoli

SPOL

Moški 14 44 31 11 100,0

Ženski 5 38 38 19 100,0

STAROST

10–19 let 9 42 37 12 100,0

20–29 let 4 55 30 11 100,0

30–39 let 13 40 34 13 100,0

40–49 let 11 44 32 13 100,0

50–59 let 10 37 41 12 100,0

60–75 let 11 26 35 28 100,0

Tabela 11: Dodatna nega vozila po spolu in starosti

(Vir: anketa)

Slika 17: Dodatna nega in uporaba avtokozmetike po spolu

(Vir: anketa)

14

5

44

38

31

38

11

19

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Moški Ženski

Da, vedno Da, občasno Da, zelo redko Ne, nikoli



Slika 18: Dodatna nega in uporaba avtokozmetike po pranju vozila – po

starosti

(Vir: anketa)

4.9 OPIS KUPCEV AVTOKOZMETIKE

Na vprašanje, ali se sodelujoči v anketi štejejo med kupce avtokozmetike ali ne, je

74 % odgovorilo pritrdilo, kot je prikazano v nadaljevanju.

odstotek

izbora N

Da 74 74

Ne 26 26

100,0 100

Tabela 12: Kupci avtokozmetike

(Vir: anketa)

0

10

20

30

40

50

60


Da, vedno

Da, občasno

Da, zelo redko

Ne, nikoli



Slika 19: Delež kupcev avtokozmetike

(Vir: anketa)

Med vsemi anketiranci je 74 % takih, ki avtokozmetiko tudi kupujejo.


(odstotek izbora) (odstotek

izbora)

Moški 87 13

Ženske 61 39

10–19 let 61 39

20–29 let 79 21

30–39 let 78 22

40–49 let 77 23

50–59 let 71 29

60–75 let 69 31

Tabela 13: Uporabniki avtokozmetike po spolu in starosti

(Vir: anketa)

Iz te tabele je razvidno, da je največ kupcev avtokozmetike starih 20–59 let.

74

26

0

10

20

30

40

50

60

70

80

kupci nekupci

Kupci avtokozmetike v odstotkih



Slika 20: Uporabniki avtokozmetike po spolu

(Vir: anketa)

Slika 21: Uporabniki avtokozmetike po starosti

(Vir: anketa)

87

61

13

39

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Moški Ženske


61

79 78 77 71 69

39

21 22 23 29 31

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90





4.10 POGOSTOST NAKUPA AVTOKOZMETIKE

Iz spodnje tabele in grafa je razvidno, da stranke avtokozmetiko najpogosteje

kupujejo enkrat v 6 mesecih, in sicer je tako odgovorilo 39 % vprašanih. Enkrat v 2–

3 mesecih jo kupi 27 % anketirancev, enkrat na leto 21 %, enkrat na mesec ter manj

kot enkrat na leto 6 %, 1 % vprašanih avtokozmetiko kupi večkrat na mesec.

odstotek

izbora N

Večkrat na mesec 1 1

Enkrat mesečno 6 6

Enkrat v 2–3 mesecih 27 27

Enkrat v 6 mesecih 39 39

Enkrat letno 21 21

Manj kot enkrat letno 6 6

100,0 100

Tabela 14: Pogostost nakupov avtokozmetike

(Vir: anketa)

Slika 22: Pogostost nakupa v odstotkih

(Vir: anketa)

Razčlenitev podatkov o pogostosti nakupov po starosti in spolu je prikazana v

nadaljevanju. Kaže, da je najbolj pogost nakup tako pri moških kot ženskah enkrat v

6 mesecih, in sicer je pri moških to 39-odstotni delež, pri ženskah pa 38-odstotni,

1

6

27

39

21

6

Večkrat mesečno

Enkrat mesečno

Enkrat v 2–3 mesecih

Enkrat v 6 mesecih

Enkrat letno Manj kot enkrat letno

Pogostost nakupa v %

odstotek izbora



nato sledi nakup enkrat v 2–3 mesecih; tako je odgovorilo 26 % moških in 28 %

žensk, enkrat na leto avtokozmetiko kupi 21 % moških in 21 % žensk, enkrat na

mesec nakupuje avtokozmetiko 7 % moških in 6 % žensk, večkrat na mesec pa tako

moški kot ženske nakupujejo v 1 %.

Večkrat

mesečno

Enkrat

mesečno

Enkrat v

2–3

mesecih

Enkrat v

6

mesecih

Enkrat

letno

Manj kot

enkrat

letno

SPOL

Moški 1 7 26 39 21 6 100

Ženski 1 6 28 38 21 6 100

STAROST

10–19 let 0 15 36 41 4 4 100

20–29 let 0 4 22 45 23 6 100

30–39 let 1 12 31 31 19 6 100

40–49 let 0 7 29 44 16 4 100

50–59 let 2 5 20 38 26 9 100

60–75 let 0 0 31 34 28 7 100

Tabela 15: Pogostost nakupa po spolu in starosti

(Vir: anketa)

Slika 23: Pogostost nakupa po spolu in starosti

(Vir: anketa)

1 1

7 6

26 28

39 38

21 21

6 6

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Moški Ženski

Večkrat mesečno Enkrat mesečno Enkrat v 2–3 mesecih

Enkrat v 6 mesecih Enkrat letno Manj kot enkrat letno



Slika 24: Pogostost nakupa po spolu

(Vir: anketa)

4.11 NAJPOGOSTEJŠE LOKACIJE NAKUPA AVTOKOZMETIKE

Kot lokacijo, kjer najpogosteje kupujejo avtokozmetiko, so anketiranci najpogosteje

navedli bencinske servise.

odstotek

izbora N

Bencinske črpalke (Petrol, OMV, Agip …) 65 65

Hipermarketi in trgovine (Mercator, Spar, Tuš …) 15 15

Trgovine z avtodeli (Trgoavto, Euroton, Motomat, Adel …) 9 9

Trgovine za dom, prosti čas (Merkur, Bauhaus, Baumax, Obi …) 5 5

Diskontni trgovci (Hofer, Lidl, Eurospin) 3 3

Avtoservis 1 1

Spletna trgovina (preko spleta) 1 1

Drugo 1 1

100,0 100

Tabela 16: Najpogostejše lokacije nakupa avtokozmetike

(Vir: anketa)

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


Večkrat na mesec

Enkrat mesečno

Enkrat v 2–3 mesecih

Enkrat v 6 mesecih

Enkrat letno

Manj kot enkrat letno



Slika 25: Pogostost nakupov po lokacijah v odstotkih

(Vir: anketa)

Raziskava je pokazala, da avtokozmetiko najpogosteje nakupujemo na bencinskih

črpalkah, tako je odgovorilo 65 % vprašanih, sledijo hipermarketi – 15 %, trgovine z

avtodeli 9 %, trgovine za dom 5 %, diskontni trgovci 3 %, avtoservis 1 %, spletna

trgovina 1 % in drugo 1 %.

Podatki o najpogostejših lokacijah nakupa, strukturirani po letih in spolu, kažejo, da

ženske pogosteje kupujejo v diskontih kot moški in da moški pogosteje kupujejo v

trgovinah z avtodeli, kot to počnejo ženske. Prav tako je iz spodnjih tabel in slik

razvidno, da v hipermarketih in trgovinah nakupujejo osebe v starosti od 50 do 59 let

in da vse generacije obeh spolov največ kupujejo na bencinskih servisih.

65

15 9

5 3 1 1 1

Najpogostejše lokacije nakupa v odstotkih



Bencinske

črpalke

(Petrol,

OMV, Agip

…)

Hipermar

keti in

trgovine

(Mercator,

Spar, Tuš

…)

Diskon

tni

trgovci

(Hofer,

Lidl,

Euros

pin)

Trgovine

z avtodeli

(Trgoavto,

Euroton,

Motomat,

Adel …)

Trgovine

za dom,

prosti

čas

(Merkur,

Bauhaus,

Baumax,

Obi …)

Avtoser

vis

Spletna

trgovina

(preko

spleta)

Drugo

%

SPOL

Moški 63 15 2 11 6 1 1 1 100

Ženski 69 16 4 6 3 1 1 0 100

STAROST

10–19 let 74 11 0 15 0 0 0 0 100

20–29 let 70 14 4 8 4 0 0 0 100

30–39 let 61 17 1 12 6 3 0 0 100

40–49 let 60 13 4 13 6 1 3 0 100

50–59 let 55 20 5 8 6 2 2 2 100

60–75 let 77 16 0 2 3 2 0 0 100

Tabela 17: Najpogostejše lokacije nakupa avtokozmetike po spolu in starosti

(Vir: anketa)

Slika 26: Lokacije nakupov avtokozmetike po spolu

(Vir: anketa)

63 69

15 16

2 4 11

6 6 3 1 1 1 1 1 0 0

20

40

60

80

Moški Ženski

Bencinske črpalke (Petrol, OMV, Agip …)

Hipermarketi in trgovine (Mercator, Spar, Tuš …)

Diskontni trgovci (Hofer, Lidl, Eurospin)

Trgovine z avtodeli (Trgoavto, Euroton, Motomat, Adel …)

Trgovine za dom, prosti čas (Merkur, Bauhaus, Baumax, Obi …)

Avtoservis

Spletna trgovina (preko spleta)

Drugo



Slika 27: Lokacija nakupov po starosti

(Vir: anketa)

4.12 POZNAVANJE BLAGOVNIH ZNAMK AVTOKOZMETIKE

Na vprašanje o poznavanju blagovnih znamk avtokozmetike s spiska so bili podani

sledeči odgovori: tako pri moških kot ženskah je najbolj poznana blagovna znamka

Petrol, sledijo Omv, Sonax, Arexons, nato pa Paulina, kot je razvidno iz tabel v

nadaljevanju.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

10–19 let

20–29 let

30–39 let

40–49 let

50–59 let

60–75 let

Bencinske črpalke (Petrol, OMV, Agip …)

Hipermarketi in trgovine (Mercator, Spar, Tuš …)

Diskontni trgovci (Hofer, Lidl, Eurospin)

Trgovine z avtodeli (Trgoavto, Euroton, Motomat, Adel …)

Trgovine za dom, prosti čas (Merkur, Bauhaus, Baumax, Obi …) Avtoservis

Spetna trgovina (preko spleta)



AREXONS OMV PAULINA PETROL SONAX

SPOL

Moški 43 68 22 77 54

Ženski 21 62 17 70 39

STAROST

10–19 let 32 64 16 77 45

20–29 let 31 72 24 76 42

30–39 let 33 69 22 73 54

40–49 let 45 65 23 71 48

50–59 let 28 58 17 70 47

60–75 let 20 61 12 75 39

Povprečje 31,5 64,8 19 73,7 45,8

Tabela 18: Poznavanje blagovnih znamk po spolu in starosti

(Vir: anketa)

Slika 28: Poznavanje blagovnih znamk po spolu

(Vir: anketa)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Moški Ženski

AREXONS

OMV

PAULINA

PETROL

SONAX



Slika 29: Poznavanje blagovnih znamk po starosti

(Vir: anketa)

Slika 30: Poznavanje blagovnih znamk

(Vir: anketa)

Najbolje poznana blagovna znamka avtokozmetike je Petrol (73,7 %), sledijo OMV

(64,8 %), Sonax (45,8 %) in Arexons (31,3 %).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


AREXONS

OMV

PAULINA

PETROL

SONAX

31,5

64,8

19

73,7

45,8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Povprečje

AREXONS OMV PAULINA PETROL SONAX



5 PREDLOGI ZA NADALJNJI RAZVOJ IN KREPITEV PRODAJE IZDELKOV IN STORITEV

V Sloveniji je bilo na dan 31. 12. 2010 registriranih 1,061.646 osebnih avtomobilov

ali 518 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar pomeni, da obstaja točno toliko

potencialnih strank, ki lahko koristijo storitve avtopralnice ter uporabljajo izdelke

avtokozmetike.

V analizi, opravljeni na vzorcu 100 oseb, se je izkazalo, da je uporabnikov oziroma

kupcev 93 % in če to prenesemo na število registriranih vozil, dobimo 987.330

potencialnih uporabnikov na področju celotne Slovenije.

V analizi je bilo tudi ugotovljeno, da moški pogosteje uporabljajo te storitve kot

ženske, zato bi bilo smiselno več pozornosti usmeriti v ženski del strank, jih opozoriti

na pomembnost in koristnost uporabe avtokozmetike ter avtopralnic.

Presenetljivo pa je dejstvo, da uporaba avtokozmetike z leti pri strankah bistveno ne

upada, ampak ostaja dokaj konstantna skozi celotno življenjsko dobo. Zato pri

aktivnostih, kot so razne promocije, ni treba izpostaviti nobene starostne omejitve.

Nekaj odstopanja je sicer v prvem in drugem starostnem obdobju, kar je logično,

sicer pa ni bistvenih razlik.

5.1 UPORABA AVTOKOZMETIKE

Ugotovljeno je, da največ strank uporablja šampone, kar posledično pomeni, da se

veliko vozil opere doma. Na tem področju obstaja določena prednost sodobnih

avtopralnic. Imajo namreč natančne dozatorje za kontrolo količine čistil. Iz prakse

vemo, da prevelika količina čistila učinkuje negativno. Stranke običajno s čistili

pretiravajo, saj menijo, da več pomeni bolje, kar pa ni res.

Posledica tega je poraba velike količine čistila, kar je hkrati tudi večja obremenitev

za okolje. Sodobne avtopralnice vodo tudi reciklirajo, tako da je negativen vpliv na

okolje res minimalen. Na osnovi teh ugotovitev podajamo

prvi predlog za krepitev prodaje – avtošampon.

Ob prodaji šampona bi bilo treba stranko poučiti o negativnih posledicah ob

nepravilni uporabi čistila ter poudariti prednosti uporabe sodobne avtopralnice

(manjša uporaba čistila, manjša poraba vode) ter ji tudi povedati, da bo na tak način

vozilo ohranilo prvotni videz.



5.2 UPORABA SEZONSKE AVTOKOZMETIKE

Vsak voznik tako v poletnih kot zimskih razmerah potrebuje dobro pripravljeno

vozilo. Predvsem v zimskem času opazimo, da nas vozilo opozori, če ni primerno

pripravljeno na nizke temperature. Da bi se izognili nevšečnostim, moramo za to

poskrbeti že prej. Opaziti je, da nekatere stranke za svoje vozilo ne poskrbijo

pravočasno, ampak te aktivnosti izvajajo, ko so v to prisiljene. Praksa je taka, da se

ljudje pripeljejo z zamrznjenimi vetrobranskimi stekli, brez zimskega čistila

vetrobranskega stekla in takrat poskušajo rešiti svoje težave, vendar je nemalokrat

vozilo že poškodovano.

Na osnovi teh ugotovitev podajamo

drugi predlog za krepitev prodaje – sezonska avtokozmetika.

Pred prihajajočo zimsko sezono je treba stranke opozoriti, naj posrbijo za svoje

vozilo, da bo potem lahko vozilo skrbelo zanje. Opozoriti jih je treba, kakšne so

lahko posledice (počene posode vetrobranskega čistila, poškodovano vetrobransko

steklo), ter jim povedati, da njihov mehanik ne poskrbi vedno za vse, ampak morajo

določene stvari preveriti tudi sami.

5.3 PRANJE OSEBNEGA VOZILA

Analiza je pokazala, da kar 40 % anketirancev svoje vozilo pere enkrat na mesec in

največji potencial za povečanje obiska v avtopralnici so ravno te stranke. Ti

posamezniki cenijo svoje vozilo, želijo, da dobro izgleda in ne izgublja svoje

vrednosti ter menijo, da pranje enkrat na mesec zadostuje. To dejansko ne drži,

predvsem v zimskem času, ko je vozilo izpostavljenim slabim vremenskim

razmeram ter soljenim cestam. Ravno sol na vozilu naredi največ škode, saj

pospešuje korozijo.

Na osnovi teh ugotovitev podajamo

tretji predlog za krepitev prodaje – praktična darila ali druge ugodnosti,

vezane na število obiskov.

Avtopralnica ima v zimskem času veliko prednost pred pranjem doma, saj se na tak

način izognemo mrazu in zmrzali, ki je posledica pranja. Stranke je preko različnih

medijev treba opozoriti, da so njihova vozila na preizkušnji celo leto. Poleti jih

ogroža močno sonce, pozimi slabe razmere.

Stranke se morajo zavedati, da je lak na vozilu porozen in vanj se useda umazanija,

ki jo je potrebno odstraniti. Najboljša zaščita za lak je vosek, ki ga avtopralnica



natančno dozira na celotno površino vozila in ga torej dobro zaščiti. Vosek pa se ob

dežju ter slabih vremenskih pogojih izpira, zato je v slabih vremenskih pogojih tak

postopek treba ponoviti vsaj enkrat tedensko.

V zimskem času se obisk avtopralnice poveča in v tem času moramo stranke

pritegniti in jih nekako stimulirati, da nas bodo obiskovale tudi poleti. To lahko

dosežemo tako, da vsaki stranki izročimo nekakšen zbirni kupon, kjer bi po

določenem številu pranj dobila kakšno ugodnost v obliki brezplačnega pranja ali

praktičnega darila.

6 ZAKLJUČEK

Naloga je razdeljena v tri sklope. Prvi sklop zajema teoretične opredelitve trženja.

Posebna pozornost je namenjena dejavnikom, značilnim za trženje storitev. Posebej

je opredeljenih 7 elementov trženja, v trženjski literaturi najpogosteje navedenih kot

instrumenti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju trženjskih strategij.

Naslednji sklop naloge opozori na značilnosti dejavnosti avtopralnic in še posebej

avtokozmetike. Z namenom, da bi pridobili kar najbolj verodostojne podatke o

vedenju kupcev, smo v tretjem sklopu naloge podrobno proučili obsežno raziskavo,

ki jo je v letu 2011 izvedla tržna agencija. Analiza rezultatov raziskave je prispevala

pomembne informacije o vedenju porabnikov.

V nalogi so torej celovito zajeta tako teoretična znanja in značilnosti panoge kot tudi

lastnosti porabnikov, ki so bili predstavljeni s trženjsko raziskavo. Na tej osnovi so v

zadnjem delu naloge oblikovani predlogi za nadaljnji razvoj in krepitev prodaje v

podjetju Stimacom d.o.o.

Podani so trije operativni predlogi, ki lahko pripomorejo k uspešnemu in

učinkovitemu poslovanju podjetja Stimacom. Povezani so z večjo ozaveščenostjo

strank glede avtošamponov, sezonske avtokozmetike in privlačnih nagrad za redne

obiske v avtopralnici.



LITERATURA IN VIRI

Knjige

1. Kotler, P. (1998). Marketing manegment – trženjsko upravljanje; analiza,

načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga.

2. Mcgaulley, M. (2000). Prodajne poti: priročnik o temeljnih prodajnih

veščinah. Lesce: Založba Oziris.

3. Kotler, P., Trias de Bes, F. (2004). Lateralno trženje: nove poti do izvirnih

zamisli. Ljubljana: GV založba.

4. Kajzer, V. (2008). Trženje in kakovost storitev. Ljubljana: Zavod IRC.

5. Vodopivec, V. (2009/10). Ekonomika podjetja. Kranj: B&B izobraževanje in

usposabljanje d.o.o.

Spletne strani

Informacija o registriranih motornih vozilih. www.stat.si, dostopno 3. 3. 2012

KAZALO SLIK

Slika 1: Primer uporabe avtokozmetike .................................................................... 7 Slika 2: Primer enoportalne pralnice ......................................................................... 8 Slika 3: Avtopralna steza .......................................................................................... 9 Slika 4: Pralni trakovi Softcare ................................................................................ 10 Slika 5: Anketiranci po spolu .................................................................................. 12 Slika 6: Uporabniki avtokozmetike .......................................................................... 14 Slika 7: Uporaba avtokozmetike po spolu ............................................................... 15 Slika 8: Uporaba avtokozmetike po starosti ............................................................ 16 Slika 9: Najpogostejša vrsta uporabe ..................................................................... 17 Slika 10: Pogostost pranja v odstotkih .................................................................... 18 Slika 11: Pogostost pranja po spolu ....................................................................... 19 Slika 12: Pogostost pranja po starosti..................................................................... 20 Slika 13: Kje peremo svoje vozilo – v odstotkih ...................................................... 21 Slika 14: Pogostost pranja po spolu ....................................................................... 22 Slika 15: Lokacija pranja po starosti – v odstotkih .................................................. 23 Slika 16: Pogostost uporabe avtokozmetike po pranju vozila ................................. 24 Slika 17: Dodatna nega in uporaba avtokozmetike po spolu ................................... 25 Slika 18: Dodatna nega in uporaba avtokozmetike po pranju vozila – po starosti ... 26 Slika 19: Delež kupcev avtokozmetike.................................................................... 27 Slika 20: Uporabniki avtokozmetike po spolu.......................................................... 28 Slika 21: Uporabniki avtokozmetike po starosti ....................................................... 28 Slika 22: Pogostost nakupa v odstotkih .................................................................. 29 Slika 23: Pogostost nakupa po spolu in starosti ...................................................... 30 Slika 24: Pogostost nakupa po spolu ...................................................................... 31 Slika 25: Pogostost nakupov po lokacijah v odstotkih ............................................. 32

http://www.stat.si/



Slika 26: Lokacije nakupov avtokozmetike po spolu ............................................... 33 Slika 27: Lokacija nakupov po starosti .................................................................... 34 Slika 28: Poznavanje blagovnih znamk po spolu .................................................... 35 Slika 29: Poznavanje blagovnih znamk po starosti ................................................. 36 Slika 30: Poznavanje blagovnih znamk .................................................................. 36

KAZALO TABEL

Tabela 1: Anketiranci po spolu in starosti ............................................................... 11 Tabela 2: Delež uporabnikov avtokozmetike v odstotkih ........................................ 13 Tabela 3: Uporabniki avtokozmetike po spolu in starosti ........................................ 14 Tabela 4: Uporaba avtokozmetike po starosti ......................................................... 15 Tabela 5: Pogostost uporabe avtokozmetike .......................................................... 17 Tabela 6: Pogostost pranja osebnih vozil ............................................................... 18 Tabela 7: Pogostost pranja po spolu in starosti – v odstotkih ................................. 19 Tabela 8: Kje najpogosteje perete svoje vozilo ....................................................... 20 Tabela 9: Najpogostejša lokacija pranja vozila po spolu in starosti ......................... 21 Tabela 10: Dodatna nega po pranju vozila ............................................................. 24 Tabela 11: Dodatna nega vozila po spolu in starosti............................................... 25 Tabela 12: Kupci avtokozmetike ............................................................................. 26 Tabela 13: Uporabniki avtokozmetike po spolu in starosti ...................................... 27 Tabela 14: Pogostost nakupov avtokozmetike ........................................................ 29 Tabela 15: Pogostost nakupa po spolu in starosti .................................................. 30 Tabela 16: Najpogostejše lokacije nakupa avtokozmetike ...................................... 31 Tabela 17: Najpogostejše lokacije nakupa avtokozmetike po spolu in starosti........ 33 Tabela 18: Poznavanje blagovnih znamk po spolu in starosti ................................. 35

Documents

ANALIZA TRŽENJA STORITEV IN BLAGA - B&B · Osnovni kulturni okvir blaga je postala ikonologija. Potrošni Potrošni B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega