UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

ANALIZA RAZPOREJANJA STROŠKOV IN VREDNOTENJE PROIZVODNJE GRADBENIH IZDELKOV S PODPORO

INFORMACIJSKEGA SISTEMA V GRADBENEM PODJETJU X

Analysing of Costs Allocation and Evaluation of Production of Building Products with Support of Information System in a

Building Company X Kandidatka: Nataša Černelič Študijski program: Poslovna ekonomija VS96 Študijska usmeritev: Računovodstvo Mentorica: doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek Jezikovno pregledala: Ksenija Pečnik, prof. slov. jezika Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, september 2016

ZAHVALA Zahvaljujem sem mentorici doc. dr. Andreji Lutar Skerbinjek, da je sprejela mentorstvo, mi z nasveti pomagala in me usmerjala do zaključka diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi možu in otroku, lektorici in vodstvu podjetja, ki mi je pomagalo s potrebnimi podatki.

POVZETEK V diplomskem delu na praktičnem primeru gradbenega podjetja raziskujemo analizo računovodenja proizvodnje gradbenih izdelkov z informacijskim sistemom. Namen diplomskega dela je presoditi razporejanje stroškov po naravnih vrstah, stroškovnih mestih in nosilcih ter po vrednotenju proizvodnje gradbenih izdelkov pred in po uvedbi podpore informacijskega sistema MS Navision. Rezultati študije primera kažejo, da je v podjetju uvedba informacijskega sistema vplivala na učinkovitost vodenja računov, in sicer v smislu zmanjševanja časa in stroškov. Zmanjšanje stroškov je posebej izrazito na področju stroškov dela, saj se ti stroški znižujejo zaradi avtomatizacije procesov in bolj učinkovite podpore nalog, ki jih zaposleni opravljajo. Poleg zmanjševanja stroškov uvedba informacijskega sistema prinaša tudi boljši vpogled v poslovanje, kar podjetju omogoča hitrejše in učinkovitejše sprejemanje poslovnih odločitev. Ključne besede: analiza računovodenja, razporejanje stroškov, vrednotenje proizvodnje, informacijski sistem, MS Navision

ABSTRACT

In the thesis we investigate the analysis of accounting of production of construction products with the information system in a practical case of a construction company. The purpose of the study is to assess the cost allocation by cost nature, cost units and cost holders as well as to assess the evaluation of the manufacturing of construction products before and after the introduction of the support by the information system MS Dynamics NAV. The results of the case study show that the introduction of an information system in the company affects the efficiency of accounts management, namely in terms of reducing the time and costs. The cost reduction is especially highlighted in labor costs since these costs get lower due to the automation of processes and more effective support for the tasks performance by employees. In addition to reducing the costs, the introduction of the information system also provides better insights into the business, which enables the company to make decisions faster and more efficient. Keywords: analysis of accounting, cost allocation, evaluation, production, information system MS Dynamics NAV

i

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................................ 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela ................................................................................... 2 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ................................................................................ 3 1.4 Predvidene metode dela .............................................................................................................. 3

2 TEORETIČNE ZNAČILNOSTI STROŠKOV ............................................................... 5 2.1 Pojmovanje stroškov .................................................................................................................... 5 2.2 Predpisi in standardi obračuna stroškov ter vrednotenja zalog v proizvodnji gradbenih

izdelkov ........................................................................................................................................ 5 2.3 Vrste stroškov .............................................................................................................................. 6 2.4 Pomen spremljanja stroškov ........................................................................................................ 8 2.5 Načini spremljanja in nadzora nad stroški proizvodnje ................................................................. 8

2.5.1 Razporejanje stroškov po naravnih vrstah............................................................................ 9 2.5.2 Razporejanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih ............................... 12 2.5.3 Vrednotenje zalog proizvodnje ........................................................................................... 12

2.6 Ugotovitve drugega poglavja ...................................................................................................... 13

3 TEORETIČNE ZNAČILNOSTI KALKULACIJ STROŠKOV.......................................... 14 3.1 Predračunske kalkulacije stroškov .............................................................................................. 14 3.2 Obračunske kalkulacije stroškov ................................................................................................ 15

3.2.1 Kalkulacije stroškov z dodatki ............................................................................................. 15 3.2.2 Delitvene kalkulacije ........................................................................................................... 16 3.2.3 Metoda kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa .......................... 17 3.2.4 Metoda ciljnih stroškov ...................................................................................................... 18 3.2.5 Kalkuliranje stroškov v gradbeništvu .................................................................................. 18

3.3 Ugotovitve tretjega poglavja ...................................................................................................... 19

4 RAZPOREJANJE STROŠKOV IN VREDNOTENJE ZALOG V PODJETJU X ................. 21 4.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................................. 21 4.2 Uporaba kalkulacij pred in po uvedbi informacijskega sistema MS Navision .............................. 22

4.2.1 Primerjava razporejanja stroškov v poslovnoizidni enoti gradnje ...................................... 24 4.2.2 Kalkuliranje stroškov v programu MS Navision .................................................................. 26 4.2.3 Primerjava razporejanja stroškov v poslovnoizidni enoti proizvodnje betona in

zidakov ................................................................................................................................ 30 4.3 Analiza vpliva uvedbe informacijskega sistema MS Navision na učinkovitost razporejanja

stroškov in predlogi izboljšav ..................................................................................................... 35 4.4 Rekapitulacija učinkov uvedbe programa MS Navision .............................................................. 41

5 SKLEP ............................................................................................................. 43

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 45

KAZALO SLIK

SLIKA 1: POSTOPEK EVIDENTIRANJA STROŠKOV PO SM ............................................................................ 12 SLIKA 2: STRUKTURA PROIZVODNJE GRADBENIH IZDELKOV IN MATERIALA PODJETJA X ......................... 22 SLIKA 3: PROGRAM MS NAVISION ............................................................................................................. 23

ii

SLIKA 4: PRIKAZ STROŠKOV PROJEKTOV V PROGRAMU MS NAVISION ..................................................... 25 SLIKA 5: PRIKAZ STROŠKOV ZA POSAMEZNO POSLOVNOIZIDNO ENOTO POSEBEJ ................................... 26 SLIKA 6: GRAFIKON TRENDA STROŠKOV .................................................................................................... 28 SLIKA 7: TREND PRIHODKOV IN STROŠKOV V PROGRAMU MS NAVISION ................................................ 29 SLIKA 8: PRIKAZ REZULTATA NA STROŠKOVNEM MESTU PROIZVODNJE V PROGRAMU MS

NAVISION ..................................................................................................................................... 32 SLIKA 9: PRIKAZ RAZMERIJ MED RAZLIČNIMI VRSTAMI IN MESTI STROŠKOV V PROGRAMU MS

NAVISION ..................................................................................................................................... 33 SLIKA 10: MOŽNOSTI ANALIZ V PROGRAMU MS NAVISION .................................................................... 334 SLIKA 11: KONTNE PREGLEDNICE V PROGRAMU MS NAVISION ................................................................ 35

KAZALO TABEL

TABELA 1: RAZPOREJANJE STROŠKOV V STAREM PROGRAMU ................................................................. 24 TABELA 2: PREDRAČUN STROŠKOV PO MESECIH V PROGRAMU MS NAVISION ....................................... 26 TABELA 3: PREDRAČUN STROŠKOV PO LETIH V PROGRAMU MS NAVISION ............................................. 27 TABELA 4: PREGLED PRESEČNEGA STANJA STROŠKOV V MS NAVISION ................................................... 27 TABELA 5: PRIHODKI IN STROŠKI V PROGRAMU MS NAVISION ................................................................ 28 TABELA 6: EVIDENTIRANJE DOSEGANJA PLANA V MS NAVISION .............................................................. 29 TABELA 7:EVIDENTIRANJE PREDRAČUNSKIH PREDPOSTAVK PO POSAMEZNIH STROŠKIH..............29 TABELA 8: ANALIZA STROŠKOV POSLOVNO-IZIDNE ENOTE V MS NAVISION ............................................ 30 TABELA 9: REKAPITULACIJA UČINKOV INFORMACIJSKE PODPORE V PROIZVODNJI GRADBENIH

IZDELKOV .................................................................................................................................. 41

1

1 UVOD

Poslovanje vsakega podjetja, tudi gradbenega, je usmerjeno k doseganju poslovnih učinkov, to je k ustvarjanju proizvodov ali izvajanju storitev. Proizvodnja je povezana s stroški, zato si ni mogoče zamisliti dobrih poslovnih odločitev brez poznavanja in stalnega nadziranja stroškov proizvodnje. Sestavljanje predračunskih in obračunskih kalkulacij stroškov ni potrebno le zato, ker jih zahtevajo predpisi, temveč tudi zato, ker so podlaga za poslovne odločitve. Odločanje je povezano z načrtovanjem, s pripravami na izvajanje in z nadzorom nad proizvodnjo, na primer gradbenih izdelkov. Za poslovno odločanje so potrebne kakovostne informacije v zvezi s stroški v proizvodnji, in sicer stroški materiala in surovin, storitev, amortizacije in stroški dela, kakor tudi v zvezi s financiranjem proizvodnega procesa in z ustvarjanjem poslovnih učinkov – s prodajo in poslovnim izidom (Turk, 2003, str. 73).

Globalizacija poslovanja, sprememba filozofije v proizvodnji, iz produktivnosti h gibljivosti, skrajševanje življenjskih ciklov v proizvodnji izdelkov, vse večje tveganje poslovanja in druge stalne ter hitre spremembe v okolju vplivajo na kompleksnost poslovnega odločanja. Poslovodje si želijo te odločitve olajšati s pomočjo boljših, ažurnejših in predvsem ustreznejših poslovnih informacij, zaradi česar podjetja veliko investirajo prav v informacijsko tehnologijo, da bi podprla proces proizvodnje (Zveza ekonomistov Slovenije, 2007, str. 23). Stalna razpoložljivost informacij o stroških in prihodkih po posameznih stroškovnih mestih ter stroškovnih nosilcih proizvodnje gradbenih izdelkov pripomore k izboljšanju njihovega poslovanja. Pri proučevanju navedenega problema smo se usmerili na gradbeno podjetje X. V raziskovalnem delu smo ugotavljali, kako je na računovodenje, razporejanje stroškov in vrednotenje proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X vplivala uvedba informacijskega sistema MS Navision.

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Za pripravo kakovostnih informacij podjetja skrbi računovodska funkcija, ki predstavlja osrednji vir informacij v podjetju. Skrbi za računovodsko predračunavanje, to je sestavljanje računovodskih predračunov oziroma obračunov po vrstah, kot so stroški materiala in surovin, stroški storitev, stroški amortizacije in stroški dela, in uporabnikih ‒ stroškovnih nosilcih, na primer gradbenih izdelkih, po stroškovnih mestih, kot je na primer gradbeni obrat podjetja, skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS) (Turk et al., 2003, str. 13). SRS opredeljujejo sestavljanje računovodskih obračunov in z njimi povezanih obračunskih kalkulacij v zvezi s proizvodnjo izdelkov, ki predstavljajo podlago za informiranje notranjih uporabnikov (Čižman, 2011, str. 7), prav tako pa tudi podlago za sestavo računovodskih izkazov za informiranje – razkritje informacij zunanjim uporabnikom (Turk et al., 2003, str. 135). Ob koncu leta 2015 so bili sprejeti novi SRS 2016, ki so zamenjali stare SRS 2006. V diplomskem delu analiziramo poslovanje in računovodenje v času veljavnosti starih standardov, zaradi česar v teoretičnem delu predstavljamo pravila stroškovnega računovodstva, kot jih opredeljujejo stari standardi.

2

Informacijska podpora služi v podjetju na analizo razporejanja ter spremljanja stroškov proizvodnje, tudi gradbenih izdelkov, in za podporo celotnemu poslovanju v računovodstvu. To omogoča, da so podatki vneseni samo enkrat, kar bistveno pripomore k učinkovitosti poslovanja in sprejemanju poslovnih odločitev. Po Davenportu (2000, str. 5–9) lahko poslovodje samodejno dobijo podatke o vseh vidikih in delih poslovanja, tako stroških proizvodnje izdelkov kakor tudi prihodkih. Preoblikovanje podatkov v nekaj bolj uporabnega pa zahteva znanje in čas. Podjetja se morajo iz investiranja v informacijsko tehnologijo preusmeriti k oblikovanju informacij.

Pri svojem delu sem vsakodnevno vključena v oblikovanje kakovostnih informacij o obračunu stroškov po posameznih stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. V gradbenem podjetju X sem odgovorna za analizo razporejanja stroškov po naravnih vrstah, razporejanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, vrednotenje proizvodnje in zalog proizvodnje izdelkov ter posledično za pravilno spremljanje proizvodnje, skladno s predpisi, saj ta vpliva na poslovni rezultat podjetja X.

Pri tem je pomembno, da so posamezna poslovna področja, tudi razporejanje stroškov in vrednotenje proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X, podprta z informacijskim sistemom. Le tako se v podjetju lahko zagotovi večji nadzor stroškov, preglednost in sledljivost nad celotno proizvodnjo gradbenih izdelkov ter hiter in kontroliran dostop do podatkov za sprejemanje pravih poslovnih odločitev kadarkoli in od kjerkoli. Mladenovič (2006, str. 22) pravi, da je na uvedbo novega informacijskega sistema treba gledati kot na dejavnik uspeha. Prenova poslovanja s podporo informacijskega sistema vpliva na analizo, ki jo lahko presojamo z vidika (Kovačič et al., 2004, str. 63):

poenostavitve poslovnih postopkov in odstranitve nepotrebnih aktivnosti,

skrajševanja postopkov dela (na primer računovodenja proizvodnje gradbenih izdelkov in posledično znižanje stroškov poslovanja),

dvigovanja zanesljivosti in doslednosti pri izvajanju postopkov dela in s tem kakovosti dela (na primer pri računovodenju gradbenih izdelkov).

Stalna razpoložljivost informacij o stroških in prihodkih po posameznih stroškovnih mestih ter stroškovnih nosilcih proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X pripomore k izboljšanju njihovega poslovanja. Zato pa je pomembno, da podjetje X veliko mero pozornosti nameni analizi merjenja, obvladovanja, spremljanja stroškov ter obračuna poslovanja in zagotavlja ustrezno informacijsko podporo proizvodnji gradbenih izdelkov.

Na osnovi tega smo se odločili, da v diplomskem delu presodimo analizo računovodenja proizvodnje gradbenih izdelkov z informacijskim sistemom MS Navision na praktičnem primeru gradbenega podjetja X, ki deluje na področju gradbeništva in proizvodnje gradbenih materialov.

1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela

Namen diplomskega dela je presoditi analizo obračunavanja stroškov v proizvodnji gradbenih izdelkov podjetja, to je razporejanja stroškov po naravnih vrstah,

3

stroškovnih mestih in nosilcih ter po vrednotenju proizvodnje gradbenih izdelkov s podporo informacijskega sistema MS Navision. Presoja predstavlja osnovo za dejansko oceno prednosti, ki jih po obračunu stroškov proizvodnje prinaša informacijski sistem MS Navision z vidika analize razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X. Cilj diplomskega dela je:

proučiti in predstaviti predpise, standarde obračuna stroškov in vrednotenja zalog pri proizvodnji gradbenih izdelkov,

proučiti in predstaviti razporejanje stroškov po vrstah in stroškovnih nosilcih, vrste vrednotenja zalog in metode vrednotenja zmanjševanja zalog,

proučiti vpliv, ki ga ima uvedba informacijskega sistema MS Navision na analizo računovodenja − razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X,

pripraviti predloge nadaljnjih izboljšav z vidika analize računovodenja razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X.

Hipoteza diplomskega dela Uvedba informacijskega sistema MS Navision vpliva na učinkovitost razporejanja stroškov in vrednotenje proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X, in sicer v smislu, da zmanjša s tem povezane stroške in čas.

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela

Predpostavljamo, da se spremljanje stroškov v času raziskave ne bo spremenilo. Glede na to, da bomo v teoretičnem delu proučevali pravne in strokovne podlage za razporejanje stroškov, predpostavljamo, da se tudi te v času raziskave ne bodo spremenile.

V raziskovalnem delu bomo presojali vpliv uvedbe informacijskega sistema MS Navision na analizo razporejanja stroškov in vrednotenje proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X. Predpostavljamo, da obravnavano podjetje kaže zanimanje za proučitev področja obračuna stroškov proizvodnje z vidika analize obvladovanja stroškov in za predloge rešitev morebitnih izboljšav.

Pri proučevanju literature se bomo omejili na slovenska, angleška in nemška strokovna dela, pravne in strokovne vire ter predpise. Glede na vsebino diplomskega dela se bomo v raziskovalnem delu omejili izključno na analizo razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov s podporo informacijskega sistema Navision v podjetju X. Pri proučevanju prednosti in vpliva uvedbe informacijskega sistema MS Navision na analizo računovodenja se bomo omejili na določeno različico, saj lahko nova različica prinese spremembe v poslovanju. Ime podjetja X ni razkrito zaradi varovanja podatkov.

1.4 Predvidene metode

4

Pri pisanju diplomskega dela in za preverjanje veljavnosti hipoteze bomo uporabili metode raziskovalnega dela:

1. V teoretičnem delu bomo uporabili:

metodo deskripcije ‒ za opisovanje posameznih pojmov, povezanih s teoretičnimi značilnostmi stroškov in kalkulacijo stroškov, in sicer na osnovi proučevanja literature domačih in tujih avtorjev,

metodo kompilacije – za povzemanje stališč drugih avtorjev glede vpliva uvedbe informacijskega sistema na analizo računovodenja ter razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov.

2. V raziskovalnem delu bomo uporabili:

metodo opazovanja – na podlagi lastne vključenosti v oblikovanje kakovostnih informacij o obračunu stroškov po posameznih stroškovnih mestih, stroškovnih nosilcih in priprave poslovnih rezultatov v gradbenem podjetju X,

metodo presoje za proučevanje vpliva uvedbe informacijskega sistema MS Navision na analizo računovodenja ‒ razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X (kot so nižji stroški poslovanja, večji nadzor nad stroški proizvodnje gradbenih izdelkov),

grafično metodo za prikaz rezultatov raziskave z uporabo orodja Microsoft Excel − za izdelavo grafov in tabel,

metodo interpretacije rezultatov raziskave.

5

2 TEORETIČNE ZNAČILNOSTI STROŠKOV

2.1 Pojmovanje stroškov

Stroški so v podjetju povezani z izdelavo ali s posodobitvijo izdelkov in storitev, ki neposredno vplivajo na ustvarjanje prihodka. Stroški so lahko posredni ali neposredni. Neposredni stroški so operativni stroški, torej tisti, ki so sledljivi pri ustvarjanju izdelkov, kot so stroški materiala dela. Posredni stroški pa se nanašajo na režijske stroške, torej tiste, ki jih ni mogoče neposredno slediti od začetka do zaključka izdelka ali storitve (Business Dictionary, 2015), kot so na primer pravne pristojbine in dajatve.

Operativni oziroma neposredni stroški se razlikujejo glede na vrsto poslovanja. Obstajajo številne osnovne vrste operativnih stroškov, ki jih mora podjetje upoštevati pri načrtovanju proračuna – finančnih sredstev, potrebnih za poslovanje. Nekateri operativni stroški so stalni, kar pomeni, da so enaki iz meseca v mesec, kot je na primer najem prostora in opreme. Nekateri drugi operativni stroški so spremenljivi, to pomeni, da variirajo iz meseca v mesec, kot so na primer komunalne storitve (Lauren, 2015).

Med operativne stroške uvrščamo tudi stroške, ki nastajajo pri proizvodnji proizvodov, kot so materiali, delovne ure, ki jih podjetje popiše in finančno ovrednoti že pri planiranju proizvodnje. Med operativne stroške spadajo še stroški plač, oglaševanja in marketinga (Lauren, 2015).

Stroške delimo tudi na stalne in spremenljive. Stalni stroški niso odvisni od obsega proizvodnje, ker jih ne povzroča proizvodnja neposredno, ampak pripravljenost na proizvodnjo. Med stalne stroške prištevamo na primer stroške zavarovanja sredstev, stroške časovne amortizacije, obresti dolgoročnih kreditov, najemnine ipd. Stalni stroški se v celotnem znesku sicer ne spreminjajo(pod predpostavko, da gre za neomejeno stalne stroške), vendar se spreminjajo na enoto proizvoda oziroma ob spremembah tržnih cen fiksnih inputov. Spremenljivi stroški pa so odvisni od obsega proizvodnje (Petrič, 2006, str. 124).

Stroji, s katerimi proizvajamo, predstavljajo sredstvo in ne stroška. Amortizacija strojev je strošek poslovanja, ki ga podjetja uvrščajo med stalne režijske stroške. Podjetja med stalne stroške uvrščajo tudi stroške vzdrževanja strojev. Čeprav se stroški vzdrževanja razlikujejo glede na obseg proizvodnje, v normalnem poteku proizvodnje ostanejo podobni (Latham, 2015).

2.2 Predpisi in standardi obračuna stroškov ter vrednotenja zalog v proizvodnji gradbenih izdelkov

Za obračunavanje stroškov po vrstah, mestih in nosilcih se je do leta 2016 uporabljal SRS 16 (2006), ki se je neposredno navezoval na načela Kodeksa računovodskih načel od 83 do 91 in opredeljeval:

razvrščanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih,

pripoznavanje stroškov po stroškovnih nosilcih in stroškovnih mestih,

6

merjenje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih,

vrednotenje stroškov po stroškovnih nosilcih in stroškovnih mestih,

grupiranje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih,

razkrivanje stroškov po stroškovnih mestih.

V novih SRS (2016) se za obračunavanje stroškov uporabljata SRS 12 in 13 (2016), ki opredeljujeta:

razvrščanje stroškov materiala in storitev;

razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil.

V poglavju B SRS 16 (2006) je bilo razvrščanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih podrobneje razčlenjeno, in sicer na izvirne stroške, med katere smo uvrščali:

stroške materiala (na primer betona v proizvodnji zidakov),

stroške storitev (na primer dostave repromateriala, potrebnega za proizvodnjo),

stroške amortizacije (na primer strojev za proizvodnjo zidakov),

stroške dela (na primer zaposlenih na proizvodnji liniji izdelave zidakov),

finančne stroške (na primer stroške obresti zaradi nepravočasnega plačila).

Posamezne vrste izvirnih stroškov smo skladno s standardom B SRS 16 (2006) razvrščali po stroškovnih mestih, in sicer na način, ki je omogočal ločeno spremljanje stroškov proizvodnje, nakupa, stroškov prodaje in stroškov skupnih služb ter stroškov skupnih služb, ki izhajajo iz poslovanja. Pri opredelitvi stroškov mest je bilo treba upoštevati popolno razporeditev stroškov, ki so bili povezani neposredno s poslovnimi učinki, in omogočiti pregled gibanja stroškov glede na njihov nastanek in potek poslovnega procesa (SRS 16, 2006). Standard B SRS 16 (2006) je tudi določal, da so stroški po izvirnih vrstah glede na opredeljena stroškovna mesta v podjetju lahko neposredni ali posredni, kot to narekuje potreba podjetja po razporejanju stroškov po funkcionalnih skupinah. Stroški po izvirnih vrstah so se lahko razporedili po stroškovnih nosilcih (proizvodih), s katerimi se podjetje pojavlja na trgu. Ti stroški so lahko začasni ali končni, podjetje pa je lahko samo glede na naravo poslovanja opredelilo število stroškovnih nosilcev v podjetju. Z vidika lažjega načrtovanja in kasnejše analize stroškov po izvirnih vrstah je lahko podjetje tudi odločilo, da je po stroškovnih mestih razporejene stroške razčlenilo še na njihov stalni in spremenljivi del (SRS 16, 2006). SRS 12 (2016) določa razvrščanje stroškov materiala po izvirnih vrstah, ki jih podrobneje razčleni podjetje samo.

2.3 Vrste stroškov

Med stroške glede na značilnosti posameznega poslovnega procesa uvrščamo (Canada Revenue Agency, 2015):

stroške oglaševanja: ne televiziji, v časopisih, na radijskih postajah,

stroške zagona proizvodnje: ki jih je smotrno ugotoviti pred začetkom

7

poslovanja,

davke, dajatve, licence, pristojbine: davki od prihodkov iz dejavnosti, davek na dodano vrednost,

članstva in naročnine kot na primer v trgovinski ali gospodarski zbornici,

dostave materiala (po kopnem, morju, z letalom),

stroške goriva oziroma potne stroške,

zavarovanje: avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje strojev, zgradb,

zamudne obresti od posojil,

pravne, računovodske in druge strokovne pristojbine: na primer pristojbina za vlogo pri zmanjšanju obrestne mere, pristojbine za garancije od posojil,

vzdrževanja in popravila,

najemnino: strošek, ki je lahko povezan z najemom poslovne stavbe, strojev in opreme,

stroške delavcev in njihove delovne sile: plače, vključno s prispevki delodajalca na plače in osebne prejemke (Canada Revenue Agency, 2015; Horvat, 2015),

stroške telefona, električne energije, vode in uporabe stavbnega zemljišča.

Stroške pa lahko razdelimo tudi glede na (Horvat, 2015):

obdobje vplivanja na poslovni izid: stroški zalog, stroški, ki z odhodki zmanjšujejo poslovni izid,

odziv na spremembe: stalni in spremenljivi stroški,

poslovne funkcije, v katerih nastanejo: stroški proizvodnje, stroški nabave, stroški prodaje,

obdobje nastanka stroškov: dejansko nastali in planirani stroški,

obvladovanje: obvladljivi in neobvladljivi stroški,

vpliv na odločanje: stroški, ki vplivajo na odločitve, in stroški, ki nimajo velikega vpliva na sprejemanje odločitev,

vrednotenje: dejanski ali ocenjeni – planirani stroški.

V proizvodnji nastaneta dve vrsti stroškov (Business case, 2015):

neposredni stroški: to so stroški, ki jih je mogoče povezati z vsako enoto proizvodnje. Pri izdelavi avtomobila bo podjetje na primer imelo neposredne materialne stroške, ki so potrebni pri izdelavi vsakega avtomobila (kovina, plastika), prav tako pa tudi neposredne stroške dela (to je število ur dela, ki ga pomnožimo s povprečno plačo),

posredni stroški: to so režijski stroški, ki nastanejo pri izdelavi avtomobila: na primer najem prostora, osebni dohodki vodstva, računovodski stroški, ki jih je treba sorazmerno porazdeliti na posamezen proizveden avtomobil.

Z vidika obvladovanja stroškov je tudi v proizvodnih podjetjih, še posebej malih, smotrno upoštevati naslednje korake:

1. korak: določanje skupnih stroškov materiala, ki se neposredno uporabljajo za proizvodnjo. To vključuje vse stroške od surovin, ki so dejansko vključene v izdelavo izdelkov. Če na primer podjetje izdeluje pohištvo, so v tem primeru stroški: vse matice, vijaki, lepila, barva, lak,

2. korak: izračun skupnih stroškov dela, ki so neposredno povezani s

8

proizvodnjo. To so vse plače zaposlenih, ugodnosti, prispevki od prejemkov plač,

3. korak: določitev skupnih stroškov režije: to je najbolj zamuden del izračuna celotnih stroškov proizvodnje. Da se lahko izračunajo skupni stroški režije, je treba poznati stroške dela režijskih delavcev, koristi vseh delavcev, ki niso neposredno vključeni v proizvodnjo, vendar je njihovo delo kljub temu potrebno v proizvodnem procesu. Prav tako je treba določiti vse materiale, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali popravilo proizvodne opreme ali stavbe, in oceniti njihove stroške, saj lahko podjetje le tako lahko stremi k učinkovitemu spremljanju planiranih od dejanskih stroškov (Small Business, 2015).

Ko so enkrat v podjetju za posamezni proizvod ocenjeni neposredni in posredni stroški, je mogoče sprejeti pomembne odločitve, in sicer (Business case, 2015):

ceno, po kateri se bo zaračunaval proizvedeni proizvod,

s katerimi proizvodi je mogoče razširiti proizvodnjo glede na dodano vrednost, ki jo prinašajo in ki jih je treba zmanjšati v proizvodnji,

kako prihraniti stroške proizvodnje.

2.4 Pomen spremljanja stroškov

Spremljanje stroškov je praksa podjetij z vidika učinkovitega upravljanja in zmanjševanja stroškov. Spremljanje stroškov se v podjetjih začne z identifikacijo tega, kateri so njihovi stroški, ali so ti stroški razumni in za podjetje sprejemljivi. Na tej osnovi lahko podjetje začne iskanje načina za zmanjševanje stroškov s pomočjo metod, ki omogočajo zmanjševanje stroškov, in sicer s cenejšim postopkom dela ali z zamenjavo ponudnika storitev (Investopedia, 2015).

Spremljanje stroškov ima v podjetju dva pomena (Čižman, 2011, str. 8):

zbiranje stroškov za nadaljnje klasificiranje v kategorije kot osnove za razporejanje stroškov na dejavnost,

razporejanje stroškov na stroškovne nosilce1.

2.5 Načini spremljanja in nadzora nad stroški proizvodnje

Stroški običajno nastanejo v poslovnih procesih podjetja, in sicer predvsem stroški prvin poslovnega procesa – stroški predmetov dela, delovnih sredstev, delovne sile in tujih storitev. O stroških, ki predstavljajo odhodke podjetja, pa ne moremo govoriti, kadar v podjetju (Čižman, 2011, str. 8):

ne poteka kakšen poslovni proces,

se ne uporabi katera izmed prvin poslovnega procesa,

1 Stroškovni nosilec je skladno s SRS 16 (2006) opredeljen kot poslovni učinek, zaradi katerega se

pojavijo stroški in s katerimi jih je treba tudi povezovati. Stroškovni nosilec lahko predstavlja celotno količino enakih ali podobnih poslovnih učinkov, ki nastanejo znotraj istega obračunskega obdobja. Med začasne stroškovne nosilce uvrščamo tudi storitve proizvajalne, nakupne oziroma prodajne službe ali splošnih služb, ki se razporejajo na končne stroškovne nosilce pri obračunavanju stroškov na podlagi sestavin dejavnosti (Računovodja.com, 2015).

9

katere izmed prvin poslovnega procesa ni mogoče izraziti vrednostno ali niso potrebna finančna sredstva podjetja,

potrošnja prvin ni smiselno povezana s poslovnimi učinki.

Stroški – odhodki podjetja se lahko v namen spremljanja razvrščajo glede na (Čižman, 2011, str. 8):

prvine poslovnega procesa (naravne vrste stroškov: delovnih sredstev, predmetov, dela, storitev),

čas nastanka stroškov: obračunski stroški ‒ dejansko nastali ali predračunski stroški – planirani,

kraj nastanka stroškov: nastali v podjetju ‒ izvirni ali zunaj njega – izpeljani stroški,

poslovne učinke: neposredni operativni stroški, kot so stroški materiala, ali posredni stroški, kot je na primer režijski strošek ‒ amortizacija,

obnašanje podjetja ob spremembah obsega poslovanja: stalni ali spremenljivi,

delovanje podjetja: stroški proizvodnje ali neproizvodni stroški,

vrednotenje poslovnih učinkov: stroški učinkov in stroški obdobja,

vrednotenje stroškov v podjetju: dejansko nastali stroški, ocenjeni in standardni stroški,

poslovne odločitve: stroški, ki so odločilnega pomena, in tisti, ki niso odločilni za poslovanje podjetja, obvladljivi in neobvladljivi stroški.

2.5.1 Razporejanje stroškov po naravnih vrstah

Razporejanje stroškov po naravnih vrstah je pomembno zlasti z vidika zunanjega poročanja in uspešnega obvladovanja stroškov v podjetju (Horvat, 2015).

Stroške v poslovnem procesu, povezane z delovnimi sredstvi, s predmeti dela, storitvami, z delavci lahko po naravnih vrstah razdelimo na:

1. Stroške amortizacije oziroma delovnih sredstev: glavna značilnost delovnih sredstev je, da se skozi poslovne procese obrabljajo njihove koristne lastnosti. Prav tako delovna sredstva zaradi tehnološkega napredka postanejo postopno neuporabna, zato lahko rečemo, da ima vsako delovno sredstvo določeno življenjsko dobo in se postopno amortizira (Horvat, 2015). V skladu s SRS (2006) podjetje samostojno določi metodo amortizacije osnovnih sredstev (Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, 2007).

Davčno priznane amortizacijske stopnje so v Sloveniji predpisane skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (2006), ki v 33. členu določa naslednje vrste davčno priznane amortizacijske stopnje:

3 % letno na gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami,

6 % letno na dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnih,

20 % letno na opremo, vozila, mehanizacijo,

33,3 % letno na dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost,

50 % letno na računalniško, strojno in programsko opremo,

10

10 % letno na druga vlaganja.

2. Stroške materiala oziroma predmetov dela in storitev

Pod stroške materiala uvrščamo vse stroške osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in surovin. Pod surovine spadajo stroški materiala, ki nastanejo v dejavnosti kmetijstva, rudarstva in gozdarstva, medtem ko med posebne stroške uvrščamo stroške porabljene energije (Horvat, 2015).

Pod davčno priznane materialne stroške štejemo stroške surovin, materiala, elektrike pisarniškega materiala, katerih cilj je ustvariti izdelek ali storitev podjetja za ustvarjanje prihodkov (Data, 2013).

SRS 14 (2006) je stroške materiala in storitev razvrščal po naslednjih lastnostih:

stroški materiala so s cenami opredeljeni stroški materiala, ki se nanašajo na proizvajalne stroške, vključno s posrednimi stroški nabave, prodaje in skupnih služb. Med stroške storitev se ne uvrščajo stroški materiala, amortizacije in dela,

stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah, in sicer glede na potrebe podjetja, ki jih določi samo. Kot na primer v podjetju X, kjer se med stroške materiala uvrščajo stroški osnovnega in pomožnega materiala, gorivo, elektrika in surovine, potrebne za izdelavo proizvoda. Stroški storitev pa so stroški zagona proizvodnje, najemnine, zavarovanja, vzdrževanja, oglaševanja, davki, stroški plač računovodstva in vodstva,

kadar se med porabljenim materialom in storitvami pokažejo količine skupinsko ustvarjenih proizvodov, za katere podjetje sestavlja skupinske računovodske izkaze, se slednji obravnavajo ločeno,

za skupinsko ustvarjene proizvode ali storitve ne nastanejo izvirni stroški materiala ali storitev,

stroški materiala ali storitev, ki se vračunajo vnaprej, se obravnavajo kot stroški, kot določa ta standard, čeprav se poraba pojavi šele kasneje (pasivne časovne razmejitve),

stroški materiala in storitev, ki so odloženi, se ne štejejo med stroške, kot to določa ta standard,

med stroške dajatev, ki niso neposredno povezane s plačo, in stroške obresti se po tem standardu uvrščajo stroški storitev v širšem pomenu,

stroške materiala in storitev je glede na izbrano metodo vrednotenja mogoče razporediti v vrednost nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, še preden se pojavijo med odhodki in imajo vpliv na poslovni izid podjetja,

kot prevrednoteni odhodek se šteje strošek materiala, ki zaradi slabitev zmanjšuje vrednost zalog materiala.

SRS 14 (2006) je poleg razvrščanja stroškov materiala in storitev določal tudi standarde glede pripoznavanja stroškov materiala in storitev ter standarde

11

glede začetnega računovodskega merjenja stroškov materiala in storitev. Opisani so bili tudi standardi glede prevrednotenja stroškov materiala in storitev, standardi glede razvrščanja stroškov materiala in storitev po skupinah ter definirani standardi glede razkrivanja stroškov materiala in storitev, ki so jih podjetja dolžna razkrivati.

Od 2016 naprej razvrščanje stroškov materiala in storitev, pripoznavanje stroškov materiala in storitev, začetno računovodsko merjenje stroškov materiala in storitev in razkrivanje stroškov materiala in storitev obravnava SRS 12 (2016). Vsebinsko se standard ni spremenil, zato tudi strokovne rešitve ostajajo enake.

3. Stroške dela

SRS 15 (2006) je določal standarde, ki so se upoštevali pri knjigovodskem obračunu in razkrivanju podatkov o stroških plač in z njimi povezanih drugih stroških iz dela – stroški dajatev zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stroške dela in povračila zaposlenim je standard tolmačil:

med zaslužek zaposlenih je uvrščal vse oblike plačil, ki jih podjetje izplača zaposlenim za njihovo delo, prav tako izplačani dobiček,

zaposleni so upravičeni do zaslužka v času dela v podjetju, kot je plača ali nadomestilo plače na primer zaradi bolezni, prav tako do dobička, če je s pogodbo o zaposlitvi tako določeno. Upravičeni so tudi do odpravnine, pokojnine, kot to določajo predpisi iz delovnega razmerja,

stroški dela, ki bremenijo podjetje, so plače, nadomestila plače, dajatve na plače, dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim v zvezi z delom, odpravnine, in sicer glede na veljavne predpise,

delež v dobičku je znesek, ki ga lahko podjetje izplača zaposlenim ali članom organov, ki v podjetju niso zaposleni,

stroški dela se lahko računajo v vrednosti nedokončane proizvodnje, še preden dejansko nastanejo in so vidni v poslovnem izidu,

stroški, ki jih podjetje izplača zaposlenim, se lahko pri knjigovodenju obravnavajo kot stroški plač ali stroški storitev, če delo opravljajo pogodbeno kot zunanji izvajalci.

Standard 15 (2006) je definiral pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlenim, opredeljeval začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlenim, definiral prevrednotenje stroškov, grupiranje stroškov plač in povračil zaposlenih ter razkrivanje stroškov plač in drugih stroškov zaposlenih. Stroške dela in povračil v novih standardih obravnava SRS 13 (2016), ki določa razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil, pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil, začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil ter razkrivanje stroškov dela in stroškov povračil. Vsebinsko se standard ni spremenil, zato tudi strokovne rešitve ostajajo enake.

12

2.5.2 Razporejanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih

Skladno s SRS 16 (2006) so podjetja med sestavine kalkulacije in razporejanja stroškov po stroškovnih nosilcih pri nizki (serijski) proizvodnji uvrščala:

1. neposredne stroške materiala, 2. neposredne stroške dela, 3. druge neposredne stroške (kot na primer stroške prevoza materiala,

laboratorijske meritve ...), 4. posredne proizvajalne stroške v ožjem pomenu (kot na primer režijski stroški,

povezani s stroji obratovanja, npr. amortizacija, stroški vzdrževanja, zavarovanja, najemnine, osebni dohodki vodstva, računovodstva),

5. posredne stroške nakupovanja (kot na primer strošek plače nabavnega referenta, strošek računovodstva),

6. posredne stroške prodajanja (kot na primer strošek plače prodajnega referenta, oglaševanja),

7. posredne finančne stroške, 8. neposredne stroške prodaje.

Evidentiranje stroškov po stroškovnih mestih je potekalo po postopku potrjevanja prejetih računov, pri čemer je bila ključnega pomena jasno opredeljena odgovornost za določanje stroškovnih mest v podjetju. Prav tako je treba zagotoviti povezavo med delovnimi nalogi (določiti stroškovno mesto na podlagi številke delovnega naloga) (Loncner, 2015, str. 18). S Sliko 1 predstavljamo primer postopka evidentiranja opravljenega dela po stroškovnih mestih.

Slika 1: Postopek evidentiranja stroškov po SM

Vir: (Loncner 2015, str. 18)

2.5.3 Vrednotenje zalog proizvodnje

SRS 16 (2006) je dovoljeval tri načine vrednotenja zalog proizvodnje, in sicer (Černač Stupar, 2010):

vrednotenje zalog po višini proizvajalnih stroškov,

13

vrednotenje zalog po zoženi lastni ceni (LC),

vrednotenje zalog po spremenljivih stroških.

Pri vrednotenju zalog izdelkov in nedokončane proizvodnje po višini proizvajalnih stroškov je podjetje stroške uprave, nabave in prodaje takoj preneslo med odhodke in jih ni zadrževalo v vrednosti zalog. Proizvajalni stroški so bili neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in posredni proizvajalni stroški (Černač Stupar, 2010). V primerih enakomerne proizvodnje in neenakomerne prodaje so podjetja ugotavljala normalnejši poslovni izid, če so zaloge izdelkov in nedokončane proizvodnje vrednotila po zoženi lastni cen. Zaloge so v tem primeru vsebovale proizvajalne stroške, posredne stroške nabave, uprave in prodaje, ne pa tudi neposrednih stroškov prodaje in stroškov financiranja (Černač Stupar, 2010). Vrednotenje zalog po spremenljivih stroških je primerno, če je prodaja enakomerna, proizvodnja pa ne. V takih primerih je poslovni izid realnejši, če se zaloge vodijo po spremenljivih stroških (Černač Stupar, 2010).

2.6 Ugotovite drugega poglavja

Stroški v podjetju so povezani z izdelavo ali s posodobitvijo izdelkov in storitev, ki neposredno vplivajo na ustvarjanje prihodka. Za obračunavanje stroškov se uporablja SRS 16, vrste stroškov pa pri tem obravnavamo glede na značilnosti posameznega poslovnega procesa ali pa glede na obdobje vplivanja na poslovni izid, odziv na spremembe, poslovne funkcije nastanka, obdobje nastanka, obvladljivost in vrednotenje. Spremljanje stroškov je pomembno zlasti v namen učinkovitega upravljanja in zmanjševanja stroškov. Začne se z identifikacijo, spremljanje stroškov pa zajema razvrščanje in razporejanje, ki omogočata nadzor. Razporejanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih določa SRS 16 B, SRS pa določajo tudi tri načine vrednotenja zalog proizvodnje, in sicer po višini proizvajalnih stroškov, po zoženi lastni ceni (LC) in po spremenljivih stroških.

14

3 TEORETIČNE ZNAČILNOSTI KALKULACIJ STROŠKOV

Kalkulacije stroškov v proizvodnji predstavljajo pomemben vidik spremljanja poslovanja, saj dajejo podlago podjetju, da (Businesscase studies, 2015):

ve, koliko bo stala proizvodnja določenega proizvoda in katere aktivnosti je treba izvesti v podjetju,

omogoča vpogled, koliko celotnih stroškov podjetja, proizvodnje linije ali procesa lahko pripišemo posameznemu proizvodu,

omogoča pravočasno eliminiranje stroškov, ki so previsoki glede na možnosti zagotavljanja konkurenčnih cen proizvodov na trgu,

omogoča primerjavo med stroški različnih dejavnosti.

Kalkuliranje stroškov, ki imajo za posledico kalkulacije, predstavlja matematičen postopek izračuna nabavne, lastne, prodajne cene kakor tudi razporejanje stroškov na tiste proizvode ali storitve, ki so povzročili nastanek stroškov – to je stroškovne nosilce.

V praksi to pomeni, da podjetje ugotavlja stroške (Čižman, 2011, str. 9):

količinsko, in sicer glede na enoto izdelka ali storitve,

na ravni celotne dejavnosti, kot je določeno v predpisih.

Kot navaja Čižman (2011, str. 9), se kalkulacije v podjetju lahko razlikujejo glede na:

čas kalkulacije stroškov: to pomeni predkalkulacijo, obračunsko kalkulacijo in pokalkulacijo,

obseg kalkuliranja: kalkulacije za en proizvod ali storitev ali več skupaj, na primer za skupino betonskih gradbenih izdelkov ali skupino gradbenih storitev,

tržno vrednost izdelka ali storitve: kalkulacija uvozne cene, izvozne cene izdelka ali storitve.

Za vsako izmed načinov kalkulacije stroškov pa mora podjetje zagotoviti ustrezne podatke, pri čemer ima informacijski sistem velik pomen in predstavlja pripomoček za kar najhitrejšo pripravo kalkulacij.

3.1 Predračunske kalkulacije stroškov

Predračunske kalkulacije uporabljamo zato, da bi z njimi ugotavljali, koliko učinkov prinese proizvodnja posameznega proizvoda in koliko naj znaša prodajna cena na trgu. Na tej osnovi lahko že vnaprej sprejmemo odločitev, ali bomo neki proizvod glede na rentabilnost proizvajali ali ne. Podjetje potrebuje predračunsko kalkulacijo za določitev prodajne cene. Še posebej je predračunska kalkulacija pomembna, kadar se podjetje pripravlja na proizvodnjo novega proizvoda. Predračunska kalkulacija se pripravi za posamezni proizvod na podlagi veljavnih podatkov na dan priprave kalkulacije (Lozej, 2012, str. 76).

Ko so enkrat ocenjeni neposredni in posredni stroški v podjetju za posamezni proizvod, je mogoče sprejeti pomembne odločitve, in sicer (Business case, 2015):

ceno, po kateri se bo zaračunaval proizvedeni proizvod,

15

s katerimi proizvodi je mogoče razširiti proizvodnjo glede na dodano vrednost, ki jo prinašajo,

kako prihraniti stroške proizvodnje.

V proizvodnji nastaneta dve vrsti stroškov (Business case, 2015):

neposredni stroški: to so stroški, ki jih je mogoče povezati z vsako enoto proizvodnje. Pri izdelavi avtomobila bo podjetje na primer imelo neposredne materialne stroške, ki so potrebni pri izdelavi vsakega avtomobila (kovina, plastika), kot tudi neposredne stroške dela (to je število ur dela krat povprečna plača),

posredni stroški: to so režijski stroški, ki nastanejo pri izdelavi avtomobila: na primer najem prostora, osebni dohodki vodstva, računovodski stroški, ki jih je treba sorazmerno porazdeliti na posamezen proizvedeni avtomobil.

3.2 Obračunske kalkulacije stroškov

Z obračunskimi kalkulacijami ugotavljamo, koliko stroškov poslovanje povzroča, pri čemer uporabljamo dejanske podatke. Obračunske kalkulacije nato primerjamo s predračunskimi in s primerjavo ugotavljamo odstopanja ter tako nadziramo poslovne procese. Oblika in način obračunskih kalkulacij sta odvisna od poslovne dejavnosti ter načina in tehnologij proizvajanja, poznamo pa (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

1. tradicionalne metode obračunskega kalkuliranja:

kalkulacije stroškov z dodatki,

delitvene kalkulacije; 2. moderne metode obračunskega kalkuliranja:

metodo kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa,

metodo ciljnih stroškov.

3.2.1 Kalkulacije stroškov z dodatki

Kalkulacije stroškov z dodatki so po starem standardu zajemale (SRS, 2006):

neposredne stroške materiala,

neposredne stroške dela,

druge neposredne stroške,

posredne proizvajalne stroške v ožjem pomenu (stroški ustvarjanja učinkov),

posredne stroške nabave,

posredne stroške prodaje,

posredne stroške splošnih služb,

posredne stroške obresti in

neposredne stroške prodaje.

Delitev na neposredne in posredne stroške je pomembna, ker smo na začetku seznanjeni le z neposrednimi stroški v zvezi s proizvodnim ali delovnim nalogom, medtem ko moramo posredne stroške računati s koeficientom dodatka splošnih stroškov. Koeficient dodatka splošnih stroškov pridobimo kot koeficient celotnih posrednih stroškov in izbrane osnove za dodajanje posrednih stroškov. Pri tem

16

izhajamo iz predpostavke, da je gibanje splošnih stroškov vzročno povezano z neko drugo poslovno spremenljivko (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006).

Glede na to, kakšne in koliko osnov izberemo za razdelitev posrednih stroškov, ločimo (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

kalkulacije stroškov z enostavnim dodatkom splošnih stroškov,

kalkulacije stroškov z razčlenjenim dodatkom splošnih stroškov po vrstah splošnih stroškov,

kalkulacije stroškov z razčlenjenimi dodatki splošnih stroškov po stroškovnih mestih ter

kalkulacije stroškov z razčlenjenimi dodatki splošnih stroškov po stroškovnih mestih in vrstah.

3.2.2 Delitvene kalkulacije

Delitvene kalkulacije ločimo glede na stopnjo istovrstnosti proizvodov, prehajanje proizvodov prek stroškovnih mest proizvodnje in enakost razmerij med posameznimi elementi. Delitvena kalkulacija stroškov je lahko (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

enostavna; če lastno ceno proizvoda računamo tako, da vse nastale stroške v določenem obdobju razdelimo na proizvedene količine v istem obdobju;

razčlenjena po stroškovnih mestih, če se proizvodnja odvija na več stroškovnih mestih v več zaporednih fazah.

V okviru delitvenih kalkulacij poznamo različne metode, kot so (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

1. delitvena kalkulacija stroškov z ekvivalentnimi števili, 2. kalkulacija lastne cene vezanih proizvodov, 3. metoda delitvene kalkulacije po stopnjah.

Če podjetje proizvaja več različnih izdelkov z vidika dimenzij, oblik ali namembnosti, vendar po enakem tehnološkem postopku in z enakimi prvinami poslovnega procesa, uporabljamo delitveno kalkulacijo stroškov z ekvivalentnimi števili. Tudi ta je lahko enostavna ali razčlenjena (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

pri enostavni kalkulaciji stroškov z ekvivalentnimi števili stroške obračunskega obdobja najprej delimo po količinah proizvedenih učinkov. Količine izrazimo v pogojnih enotah, ki jih računamo kot količinsko enoto določenega poslovnega učinka, dejanske količine drugih vrst poslovnih učinkov pa s pomočjo ekvivalentnih števil na pogojne enote. Ekvivalentna števila kažejo stalna razmerja med stroški, ki odpadejo na pogojno enoto, in stroški ostalih vrst proizvodov, ki jih lahko računamo na podlagi strojnih ur, teže, neposrednega materiala. Strošek pogojne enote nato pomnožimo z ustreznim ekvivalentnim številom in dobimo stroške dejanskih količin proizvodov,

pri razčlenjeni kalkulaciji stroškov z ekvivalentnimi števili kalkulacijo členimo po stroškovnih mestih in vrstah stroškov.

Kalkulacijo lastne cene vezanih proizvodov uporabljamo, če ob proizvodnji glavnega proizvoda nastajajo tudi stranski oz. vezani proizvodi. Določitev stroškov proizvodnje stranskih proizvodov je pri tem težavna, zato je težavna tudi določitev cene stranskih

17

proizvodov. Določanje lastne cene vezanih proizvodov je pri tem pomembno, saj dobimo lastno ceno glavnega proizvoda tako, da od skupnih stroškov odštejemo prihodke od stranskih proizvodov in dobljeni znesek delimo s proizvedeno količino glavnega proizvoda. Kalkulacijo lastne cene vezanih proizvodov opravljamo z metodo odvzemanja, z metodo delitve na podlagi sodelovanja ali pa z metodo delitve na podlagi ekvivalentnih števil (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006). Metodo delitvene kalkulacije po stopnjah uporabljamo v podjetjih, v katerih se isti poslovni učinek obdeluje v več enotah ali oddelkih. Enota, ki polproizvod prejme iz prejšnje enote, pri tem svoje stroške dodaja na stroške, ki so bili ustvarjeni v prejšnji enoti. Sestava proizvodne cene mora pri tem odražati stroške proizvodnje na podlagi količinskih stopenj za posamezne stopnje dela oz. stroškovna mesta. Metoda delitvene kalkulacije po stopnjah je nujna za spremljanje stroškov posameznih stopenj ustvarjanja poslovnih učinkov znotraj organizacijske enote. Metoda je primerna tudi za primere, ko podjetje dobi v dodelavo material od naročnika in temu obračuna le stroške dela (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006).

Klasične metode kalkuliranja, kot sta kalkulacija stroškov z dodatki in delitvena kalkulacija, izhajajo iz predpostavke, da sta odločujoča dejavnika proizvodnje neposredno delo in neposredni material ter da predstavljata večji delež polne lastne cene proizvoda, medtem ko je delež posrednih stroškov relativno majhen. Če v poslovanju podjetja res nastopajo takšne okoliščine, je pristop klasičnih metod ustrezen, vendar pa tehnološke spremembe in vse večje zahteve po kakovosti v sodobnih proizvodnih procesih spreminjajo razmerje med neposrednimi in posrednimi stroški v korist posrednih stroškov. V avtomatizirani proizvodnji so tako primernejše modernejše metode kalkulacij, kot sta (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

ABC (angl. activity based costing) oz. metoda kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa in

metoda ciljnih stroškov.

3.2.3 Metoda kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa

Metoda kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa (ABC) za razliko od tradicionalnih metod kalkulacije omogoča (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

ustrezno določanje prodajne cene proizvodov,

boljši nadzor nad stroški,

natančnejšo kalkulacijo stroškov po končnih stroškovnih nosilcih in

spremljanje obnašanja stroškov pri različnih obsegih proizvodnje.

Pri metodi ABC kot osrednji element poslovanja in glavni element stroškov potrošnika obravnavamo aktivnosti, ne pa proizvodov ali storitev, ki jih obravnavamo zgolj kot potrošnike teh aktivnosti. Aktivnosti zato združujemo v skupine in jih opredeljujemo s količinskimi enotami, kot so npr. število sestavnih delov proizvoda, število naročil, število kupcev ipd. Stroški, ki se nanašajo na skupino aktivnosti, pri tem tvorijo stroškovni bazen ali stroškovni center, naprej pa se razporejajo na stroškovne objekte (proizvode, serije, linije, oddelke). Razporejanje opravljamo na osnovi količnika stroškov posameznega bazena za enoto aktivnosti in ga računamo kot kvocient stroška

18

stroškovnega bazena in obsega dejavnosti, izraženega s številom začasnih stroškovnih nosilcev (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006). Glede na raven nastanka aktivnosti in z njimi povezanih stroškov delimo aktivnosti na (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006):

aktivnosti na ravni končnega proizvoda,

aktivnosti na ravni serije,

aktivnosti na ravni proizvodnje in

aktivnosti na ravni podjetja.

3.2.4 Metoda ciljnih stroškov

Metoda ciljnih stroškov je najbolj uporabna v fazi uvajanja novih proizvodov in pri postavljanju cene proizvodov glede ne želeni tržni delež in dobiček podjetja. Pri metodi ciljnih stroškov izhajamo iz predpostavke o posebnem ciklu povpraševanja za vsak proizvod, pri čemer na različnih stopnjah cikla na enoto proizvoda dosegamo različne stroške in prihodke. Pri uvajanju novega proizvoda nato upoštevamo celotno dobo povpraševanja, stroške pa spremljamo tako pri proizvajalcu kot pri uporabnikih proizvoda, saj ti nosijo stroške vzdrževanja, obratovanja in uporabe. Ciljni stroški v tem okviru pomenijo največje dovoljene stroške na posamezni stopnji cikla povpraševanja. Za proizvodnjo se odločimo šele, če lahko potrdimo, da bomo proizvod proizvedli s stroški, ki bodo s strani porabnika določeni ceni prinesli želeni dobiček (Turk, Kavčič, & Kokotec Novak, 2006).

3.2.5 Kalkuliranje stroškov v gradbeništvu

Tudi v gradbeništvu predstavlja kalkuliranje stroškov pomemben vidik spremljanja poslovanja, na osnovi katerega podjetje predvideva stroške določenega gradbenega proizvoda ali storitve ter ugotavlja dejanske stroške glede na poslovni učinek teh stroškov. V gradbeništvu lahko kalkulacije stroškov opravljamo s tradicionalnimi metodami ali z modernimi metodami obračunskega kalkuliranja. Za klasične metode se odločamo, če sta glavna dejavnika in nosilca stroškov proizvodnje neposredno delo in neposredni material in imamo manj posrednih stroškov. Če imamo več posrednih stroškov, se lahko odločamo tudi za nove metode kalkuliranja, kot sta metoda kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa ABC in metoda ciljnih stroškov. Metoda ABC pri tem kot glavni element stroškov obravnava aktivnosti, ne pa proizvodov ali storitev, saj te obravnava zgolj kot potrošniške aktivnosti. Stroške po tej metodi razporejamo na osnovi količnika stroškov posameznih skupin ali enot aktivnosti. Metodo ciljnih stroškov pa vežemo na cikel povpraševanja in ugotavljamo, ali bo gradbena proizvodnja prinesla želeni dobiček ob upoštevanju vseh faz povpraševanja.

Nove metode so tako bolj kompleksne in v dejavnosti gradbeništva, kjer je veliko stroškov neposrednega dela in neposrednega materiala, povpraševanje pa v ciklu bistveno ne niha, niso tako aktualne.

19

3.3 Ugotovitve tretjega poglavja

Kalkulacije stroškov v proizvodnji predstavljajo pomemben vidik spremljanja poslovanja, saj podjetje na osnovi teh predvideva stroške določenega proizvoda, identificira delež stroškov, ki so vezani na ta proizvod, ter omogoča primerjavo in zmanjševanje stroškov. Poznamo različne načine kalkulacije, in sicer se lahko poleg različnega obsega in vrste vrednosti kalkulacijski procesi razlikujejo tudi glede na čas kalkulacije. Glede na čas kalkulacije govorimo o predračunskih in obračunskih kalkulacijah.

S predračunskimi kalkulacijami ugotavljamo učinke proizvodnje, določamo cene ter na podlagi njih sprejemamo odločitve glede vključevanja proizvodov v ponudbo. V predračunskih kalkulacijah pri tem upoštevamo posredne in neposredne stroške, stalne in spremenljive stroške ter stroške predračunavamo po vrstah, mestih in nosilcih, kot to predvidevajo SRS.

Obračunske kalkulacije so kalkulacije, ki jih opravljamo na podlagi dejanskih identificiranih stroškov ter jih primerjamo s predračunskimi kalkulacijami. Na osnovi primerjav predračunskih in obračunskih kalkulacij ugotavljamo, ali poslujemo skladno s poslovnim načrtom ter zaznavamo nevarnosti ali pa priložnosti poslovanja. Obračunske kalkulacije stroškov lahko opravljamo s tradicionalnimi metodami, kot so kalkulacije stroškov z dodatki in delitvene kalkulacije, ali pa z modernimi metodami obračunskega kalkuliranja, kot sta metoda kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa in metoda ciljnih stroškov. Kalkulacije stroškov z dodatki pri tem zajemajo kalkulacije na osnovi različnih vrst neposrednih in posrednih stroškov, kakor jih delijo SRS. V okviru delitvenih kalkulacij lahko stroške obračunavamo po delitveni kalkulaciji stroškov z ekvivalentnimi števili, po kalkulaciji lastne cene vezanih proizvodov ali pa po metodi delitvenih kalkulacij po stopnjah. Te klasične metode obračunavanja stroškov temeljijo na predpostavki, da sta glavna dejavnika in nosilca stroškov proizvodnje neposredno delo in neposredni material, vendar pa sodobni načini proizvodnje povzročajo drugačna razmerja med neposrednimi in posrednimi stroški in večji delež posrednih stroškov. Posledično so se razvile tudi nove metode kalkuliranja, kot sta metoda kalkuliranja stroškov na podlagi aktivnosti poslovnega procesa (ABC) in metoda ciljnih stroškov.

Pri metodi ABC kot osrednji element poslovanja in glavni element stroškov potrošnika obravnavamo aktivnosti, ne pa proizvodov ali storitev, ki jih obravnavamo zgolj kot potrošnike teh aktivnosti. Stroške tako vežemo na aktivnost in skupine aktivnosti, razporejanje stroškov pa opravljamo na osnovi količnika stroškov posameznih skupin ali enot aktivnosti. Metodo ciljnih stroškov vežemo na cikel povpraševanja in ugotavljamo, ali bo proizvodnja prinesla želeni dobiček ob upoštevanju vseh faz povpraševanja.

Pregled metodologij predračunskega in obračunskega kalkuliranja jasno predstavlja kompleksnost aktivnosti, ki so potrebne za izvajanje tako predračunskih kot obračunskih kalkulacij. Podjetje se lahko odloča za različne pristope, ki lahko dajejo različne rezultate, zato je bistvenega pomena, da se odločimo za pravilen pristop, ki je najbolj primeren za posamezno podjetje na podlagi posebnosti njegovega poslovanja.

20

Tudi ko odločitev o izbranem pristopu sprejmemo, pa izvajanje metodologije zahteva obsežen sistem spremljanja, identifikacije in evalvacije. V nadaljevanju predstavljamo razporejanje stroškov in vrednotenje proizvodnje v programu MS Navision v primerjavi z razporejanjem stroškov in vrednotenjem proizvodnje v starejšem programu MS DOS. Na praktičnem primeru podjetja X prikazujemo, katere metode program omogoča, kakšni so postopki dela v programu, kako se realizirajo vnosi v program ipd.

21

4 RAZPOREJANJE STROŠKOV IN VREDNOTENJE ZALOG V PODJETJU X

4.1 Predstavitev podjetja

Podjetje X je sodobno gradbeno podjetje, ki ima sedež v Rogaški Slatini, prav tako pa storitve in proizvodnja potekajo na dislociranih enotah, kjer sta dve betonarni, prodajni center, laboratorij in železokrivnica .

Z vlaganjem v znanje, sodobno tehnologijo, z natančnostjo in s korektnim odnosom do poslovnih partnerjev podjetje X vsako leto konstantno ohranja prihodke na trgu. V času krize v letu 2008 so prihodki upadli, in sicer s 30 na 25 mio. evrov. Od leta 2009 do 2014 znašajo konstantno okrog 25 mio. Evrov.

Podjetje X je v letu 2004 pridobilo certifikat sistema vodenja kakovosti po ISO 9001:2000, prav tako ima certifikat ISO 14.001:2004 na področju varstva okolja in certifikat OHSAS 18001:2007 za varnost in zdravje pri delu (Interno gradivo podjetja X, 2009).

Prihodki, ki jih podjetje X ustvarja na trgu, so predvsem prihodki od (Interno gradivo podjetja X, 2009):

gradbene operative (ki je osnovna dejavnost podjetja),

trgovine (prodaje gradbenega materiala, lesa, papirja, elektromateriala),

proizvodnje betona in betonskih izdelkov (zidakov, vogalnikov).

V diplomskem delu smo se osredotočili na presojo analize računovodenja proizvodnje gradbenih izdelkov z informacijskim sistemom. Želimo proučiti vpliv, ki ga ima uvedba informacijskega sistema MS Navision na analizo računovodenja ‒ razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje (kako to delo poteka ročno in kako bi to delo potekalo z MS Navision ‒ v smislu, da se zmanjšajo čas in stroški vnosa, evidentiranja, ročnega seštevanja, koliko zaposlenih), zato v nadaljevanju v okviru organizacijske strukture podjetja X podrobno predstavljamo področje proizvodnje gradbenih izdelkov in materialov. S Sliko 2 predstavljamo strukturo proizvodnje gradbenih izdelkov in materiala podjetja X.

22

Slika 2: Struktura proizvodnje gradbenih izdelkov in materiala podjetja X

Vir: (Interno gradivo podjetja X, 2009)

V okviru področja proizvodnje gradbenih izdelkov in materialov podjetje X (Interno gradivo podjetja X, 2009):

izdeluje gradbene izdelke: zidake, beton, prefabricirane betonske izdelke, rezane in krivljene armature,

prodaja gradbene materiale: agregate, cement, jeklene in mikro armature, armaturne palice in mreže.

V poslovnem procesu proizvodnje gradbenih materialov potekajo naslednje aktivnosti (Interno gradivo podjetja X, 2009):

planiranje proizvodnje,

priprava proizvodnje,

proizvodnja: izdelava betonov, recikliranje,

evidentiranje in spremljanje proizvodnje,

obračunavanje proizvodnje.

V nadaljevanju predstavljamo, katere kalkulacije podjetje uporablja in katere proizvode ter ali jih MS Navision podpira.

4.2 Uporaba kalkulacij pred in po uvedbi informacijskega sistema MS Navision

Preden je podjetje prešlo na uporabo programa MS Navision, je za kalkuliranje stroškov uporabljalo program MS DOS.

MS Navision je poslovno-informacijski sistem, katerega namen je poenostavljanje poslovnih procesov v celotni organizaciji in omogočanje boljšega nadzora. Sistem podpira:

upravljanje financ,

prodajo in trženje,

Direktor komerciale za proizvodnjo gradbenih izdelkov

Služba za kontrolo kakovosti in razvoj

Direktor tehničnega sektorja

Vodja proizvodnje Obrata 1

Vodja proizvodnje Obrata 2

Vodja železokrivnice

23

upravljanje oskrbovalne verige,

proizvodnjo,

upravljanje projektov,

upravljanje storitev,

upravljanje kadrovske evidence in

poročanje.

S podporo upravljanja financ sistem omogoča učinkovitejše upravljanje knjigovodstva in zalog, enostavnejše upravljanje denarnega toka, nadzor osnovnih sredstev, obdelavo usklajevanja računov in zbranih plačil, delo z različnimi valutami, lokacijami, s pravnimi osebami ali podjetji. Neposredno s funkcijami upravljanja financ lahko v sistem povežemo tudi upravljanje oskrbovalne verige z upravljanjem zalog ter proizvodnjo z obvladovanjem delovnih nalogov, načrtovanja zalog, načrtovanja zahtev po zmogljivosti ipd. V veliki meri tako sistem omogoča avtomatizacijo velikega števila procesov, kot so predračun stroškov in časa, zaračunavanje, spremljanje stroškov in poraba virov, načrtovanje zmogljivosti in predvidevanje razpoložljivosti. Gre za celovito rešitev za podporo poslovanju, ki podjetju pomaga upravljati in koordinirati vse razpoložljive vire, sredstva in aktivnosti. Ključni podatki so pri tem integrirani ter vedno dostopni vsem deležnikom, ki jih potrebujejo za učinkovito opravljanje svojih funkcij. Sistem je tudi prilagodljiv glede na velikost in potrebe podjetja (Business solutions, 2016).

Slika 3: Program MS Navision

Vir: (Business solutions, 2016)

V programu MS Navision podjetje stroške in prihodke spremlja prek stroškovnih mest, ki se v programu obravnavajo kot dimenzije. Vsi stroški, ki bremenijo določeno poslovnoizidno enoto v okviru posameznega konta, so tako vpisani v isto dimenzijo. Če dimenzije v okviru konta ne vpišemo, obstajajo blokade v programu, ki zahtevajo obvezen vpis.

Neposredni stroški so vpisani neposredno na dimenzijo oz. poslovnoizidno enoto, medtem ko se posredni stroški preračunajo na osnovi deleža prihodkov od skupnih

24

prihodov, in to je tudi ključ za splošne stroške podjetja. Vrednotenje zalog se vodi po proizvajalnih stroških.

4.2.1 Primerjava razporejanja stroškov v poslovnoizidni enoti gradnje

Poslovnoizidna enota gradnje spremlja stroške prek stroškovnih mest, in sicer spadajo sem neposredni stroški, ki bremenijo posamezen projekt gradenj. Splošni stroški, ki bremenijo celotno podjetje, so preračunani na osnovi deleža prihodkov od skupnih prihodkov. Podjetje tudi hkrati mesečno spremlja, koliko je nedokončanih storitev, ki niso zaračunane ali pa smo jih vnaprej vračunali na pasivnih časovnih razmejitvah, če so te preveč zaračunane. Zato je zelo pomembno, da ima poslovnoizidna enota gradenj pravilne rezultate.

Podjetje je stroške poslovnoizidne enote gradnje v starem programu razporejalo po stroškovnih mestih v okviru kontnega načrta. Prek razporejanja stroškov je podjetje spremljajo storitve poslovnoizidne enote, med katere je uvrščalo neposredne stroške, ki so bremenili posamezne projekte gradenj. Hkrati je spremljajo tudi glavno stroškovno mesto in stroške uprave oz. splošne stroške, ki so bremenili celotno podjetje in so bili preračunani na osnovi deleža prihodkov od skupnih prihodkov. Mesečno je podjetje ob tem spremljalo, koliko je nedokončanih storitev, ki niso zaračunane ali so vračunane vnaprej na pasivnih časovnih razmejitvah, če so bile te zaračunane preveč. Za podroben izpis stroška ali prihodka je bilo v programu treba izbrati konto in stroškovno mesto, dodatno izpisati konto kartico ter nato prek veze računa najti želeni račun. Tak način dela poslovodstvu ni omogočal dostopa do ažurnih podatkov. Razporejanje stroškov v starem programu prikazujemo v Tabeli 1.

Tabela 1: Razporejanje stroškov v starem programu

Stroški Prihodki Skupaj

Glavno stroškovno mesto 1,512.021,00 3,641.000,00 2,128.979,00

G101512 projekt v Grosupljem 451.254,00 713.000,00 261.746,00

V programu MS Navision podjetje stroške in prihodke spremlja prek stroškovnih mest, ki se v programu obravnavajo kot dimenzije. Program stroške ob tem vodi tudi na osnovi kontnega načrta, vendar jih ni treba vnašati prek kontne kartice, temveč se znesek najde s funkcijo navigacije. Znesek je mogoče najti s filtriranjem v globino, s čimer program prikaže skenirani dokument oz. strošek ali prihodek, ki je potreben pri analizi stroškovnih mest. Dokumenti so skenirani pri vhodni pošti in nato s sponko v programu pripeti k posameznemu knjiženemu računu, v katerega program omogoča vpogled. Iz programa je mogoče različne tabele prenašati tudi v program MS Excel, kjer jih je mogoče ustrezno dopolnjevati, odvisno od potreb poslovodstva (npr. izračunati, kolikšen delež stroškov predstavlja določen projekt glede na vse projekte). Različne tabele je mogoče oblikovati že v programu MS Navision, kot je razvidno iz Slike 4.

25

Slika 4: Prikaz stroškov projektov v programu MS Navision

Tabelo stroškov je mogoče v programu MS Navision prikazati za posamezno poslovnoizidno enoto posebej ter stroške po mesecih primerjati s stroški v predhodnih letih, kot je razvidno iz Slike 5.

26

Slika 5: Prikaz stroškov za posamezno poslovnoizidno enoto posebej

4.2.2 Kalkuliranje stroškov v programu MS Navision

MS Navision omogoča različne kalkulacije stroškov, ki jih izvaja na osnovi vseh podatkov, ki jih v program vnašamo na ravni celotnega podjetja. Izbiramo lahko med različnimi kalkulacijami glede na metode in prikaze vrednotenja in kalkulacije, kot je prikazano v nadaljevanju.

Iz programa lahko pridobimo predračun stroškov za vsak mesec in celotno leto, kot prikazujeta tabeli 2 in 3.

Tabela 2: Predračun stroškov po mesecih v programu MS Navision

Januar Predračun Razlika

STROŠKI

Stroški materiala 51.342,19 42.500 −8.842,19

Stroški energije 20.680,80 15.000 −5.680,80

Drugi stroški materiala 656,80 900 243,20

Transportne storitve 21.938,38 21.000 −938,38

Najemnine 4.183,66 5.000 816,34

Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 3.931,16 4.500 568,84

Stroški drugih storitev (vzdrževanje, sejmi, reklame) 447.397,13 688.040 240.642,87

Stroški plač in nadomestila plač 149.813,14 148.000 −1.813,14

Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja

27

Januar Predračun Razlika

Prispevki od plač

Stroški dela 12.576,13 11.800 −776,13

Drugi stroški 1.279,85 3.390 2.110,15

Stroški amortizacije 35.326 35.525 198,62

Skupaj stroški −779.061,16 −1.005.955 −226.893,84

Tabela 3: Predračun stroškov po letih v programu MS Navision

2014 Predračun Razlika

STROŠKI

Stroški materiala 536.267,28 1.440.000 903.732,72

Stroški energije 71.166,86 163.500 92.333,14

Drugi stroški materiala 4.034,76 10.800 6.765,24

Transportne storitve 119.158,58 252.000 132.841,42

Najemnine 31.191,12 60.000 28.808,88

Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 19.844,82 54.000 34.155,18

Stroški drugih storitev (vzdrževanje, sejmi, reklame) 4.483.518,12 11.856.480 7.372.961,88

Stroški plač in nadomestila plač 616.076,35 1.891.000 1.274.923,65

Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja

Prispevki od plač

Stroški dela 123.941,21 220.100 96.158,79

Drugi stroški 17.209,61 40.680 23.470,39

Stroški amortizacije 35.326,38 426.300 390.973,62

Skupaj stroški −6.180.441,37 −16.778.460 −10.598.018,63

V programu MS Navision je omogočen tudi vsakokratni pregled trenutnega stanja pregleda skupnih stroškov, kot prikazuje Tabela 4.

Tabela 4: Pregled presečnega stanja stroškov v MS Navision

Stroški Skupaj

Stroški drugih storitev (vzdrževanje, sejmi, reklame) 4.483.518,12

Stroški plač in nadomestila plač 616.076,35

Stroški materiala 536.267,28

Stroški dela 123.941,21

Transportne storitve 119.158,58

Stroški energije 71.166,86

Stroški Amortizacija 35.326,38

Najemnine 31.191,12

Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 19.844,82

Drugi stroški 17.209,61

Drugi stroški materiala 4.034,76

Stroški dodatnega pokoj. zavarov. 0,00

Delod. prisp. od plač 0,00

28

Program MS Navision izrisuje trende stroškov in podaja izračune stroškov glede na prejšnji mesec. Za vse analize je ob izvozu v program MS Excel mogoče pridobiti grafične prikaze, kot denimo na Sliki 6.

Slika 6: Grafikon trenda stroškov

Na mesečni ravni nam program MS Navision omogoča pregled stroškov glede na prihodke ter izris trendov, kot prikazujeta Tabela 5 in Slika 7.

Tabela 5: Prihodki in stroški v programu MS Navision

Februar Strošek: % glede na predhodni

mesec

PRIHODKI 1.842.560,94 304,64

Stroški materiala 77.293,16 4,19

Stroški energije 20.805,93 1,13

Drugi stroški materiala 920,85 0,05

Transportne storitve 19.178,54 1,04

Najemnine 12.002,33 0,65

Povračila str. zaposlencem v zvezi z delom 4.382,40 0,24

Stroški drugih storitev 1.082.656,38 58,76

Stroški plač in nadomestila plač 153.199,95 8,31

Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja 0,00 0,00

Prispevki od plač 0,00 0,00

Stroški dela 11.740,14 0,64

Drugi stroški 776,58

Stroški amortizacije 0,00

STROŠKI -1.413.496,04

29

Slika 7: Trend prihodkov in stroškov v programu MS Navision

Za vsak mesec lahko iz programa pridobimo izračun doseganja plana s primerjavo prihodkov, odhodkov in stroškov ter njihovo razliko, kot prikazuje Tabela 6. Isti izračun je mogoče iz programa pridobiti tudi v kumulativni obliki.

Tabela 6: Evidentiranje doseganja plana v MS Navision

Primerjava Januar − predračun Januar − realno % doseganja plana, januar

PRIHODKI 1.254.900,00 604.841,12 48,20

ODHODKI −435.100,00 −145.308,32 33,40

STROŠKI −1.005.955,00 −779.061,16 77,44

RAZLIKA (PI) −186.155,00 −319.528,36

Evidenci doseganja predračunskih predpostavk lahko sledimo še po posameznih stroških, kot vidno iz Tabele 7.

Tabela 7: Evidentiranje predračunskih predpostavk po posameznih stroških

STROŠKI JANUAR FEBRUAR

Stroški materiala Predračun 42.500,00 47.500,00

Realno 51.342,19 77.293,16

Stroški energije Predračun 15.000,00 8.500,00

Realno 20.680,80 20.805,93

Drugi stroški materiala Predračun 900,00 900,00

Realno 656,80 920,85

Transportne storitve Predračun 21.000,00 21.000,00

Realno 21.938,38 19.178,54

30

STROŠKI JANUAR FEBRUAR

Najemnine Predračun 5.000,00 5.000,00

Realno 4.183,66 12.002,33

Povračila str. zaposlencem v zvezi z delom Predračun 4.500,00 4.500,00

Realno 3.931,16 4.382,40

Stroški drugih storitev − vzdrž., sejmi, reklame Predračun 688.040,00

888.040,00

Realno 447.397,13 1.082.656,38

Stroški plač in nadomestila plač Predračun 148.000,00 148.000,00

Realno 149.813,14 153.199,95

Stroški dodatnega pokoj. zavarov. Predračun 0,00 0,00

Realno 0,00 0,00

Delod. prisp. od plač Predračun 0,00 0,00

Realno 0,00 0,00

Stroški dela Predračun 11.800,00 11.800,00

Realno 12.576,13 11.740,14

Drugi stroški Predračun 3.390,00 3.390,00

Realno 1.279,85 776,58

Stroški Amortizacija Predračun 35.525,00 35.525,00

Realno 35.326,38 0,00

Skupaj stroški Predračun −1.005.955,00 −1.204.455,00

Realno −779.061,16 −1.413.496,04

Kalkulacije stroškov program MS Navision izvaja tudi na ravni posamezne poslovnoizidne enote po mesecih in letno, kot prikazuje Tabela 8. Program podpira analizo stroškov v primerjavi s prodajo poslovnoizidne enote ter prikazuje rezultate po mesecih na dan, kumulativno po mesecih na dan, po kvartalih na dan in kumulativno po kvartalih na dan. Za posamezno poslovnoizidno enoto lahko prav tako izvedemo analizo stroškov in prihodkov po mesecih ali kvartalih na dan in oboje kumulativno.

Tabela 8: Analiza stroškov poslovnoizidne enote v MS Navision

JANUAR SKUPAJ

Stroški materiala 1.845,74 3.142,40

Poraba materiala-normativ 3.272,08 65.140,80

Stroški storitev 1.720,71 19.154,07

Interni prevozi 42,56 66,39

Stroški amortizacije 407,98 4.895

Stroški plač 8.108,01 35.305,75

Ostali stroški

Odhodki R.7 2,29 2,4

SKUPAJ STROŠKI BETONARNE X 15.399,37 92.401

4.2.3 Primerjava razporejanja stroškov v poslovnoizidni enoti proizvodnje betona in zidakov

Razporejanje stroškov v poslovnoizidni enoti betona in zidakov je pred uvedbo

31

programa MS Navision v programu MS DOS potekalo zunaj glavne knjige programa, in sicer kot materialno knjigovodstvo, ter se je v glavno knjigo prenašalo manualno. Stroški proizvodnje so se namreč vodili ročno s knjigo naročil betona. Slabosti manualnih prenosov so bile izguba podatkov, neažurno knjiženje proizvodnje, ročno pisanje dobavnic in njihovo seštevanje za fakturiranje, kar je povzročalo netočnost podatkov zaradi napake v količinah ali prodajnih cen izdelkov ipd. Stroške proizvodnje je podjetje programsko vodilo na osnovi prodanih količin, in sicer se je izdelek najprej prodal in šele nato se je proizvodnja knjižila, kar je predstavljalo največjo slabost načina dela in glavni motiv za prehod na novo programsko podporo.

Poslovnoizidna enota proizvodnje betona in zidakov operativne spremenljive stroške spremlja prek normativov materiala za proizvodnjo na 1 m3 betona. Med te stroške spadajo materiali, voda, razni dodatki za beton in vsi ostali materiali, ki predstavljajo neposredne stroške. Ostale režijske stroške podjetje spremlja na poslovnoizidni enoti stroškovnega mesta proizvodnje. Ko je proizvodnja zaključena in je znana proizvodnja betona, podjetje preračuna stroške na enoto proizvoda in jih doda h kalkulaciji lastne cene proizvoda. Ostali splošni stroški se spremljajo le na poslovnoizidni enoti in niso zajeti v lastno ceno proizvoda, vendar na poslovnoizidni enoti proizvodnje znižujejo rezultat. Stroški, ki se nanašajo na glavno stroškovno mesto, so razdeljeni na osnovi deleža prihodkov enote proizvodnje od skupnih prihodkov podjetja.

Program MS Navision pri tem omogoča, da se stroški proizvodnje evidentirajo že z vnosom dobavnice v program, kar omogoča sprotno spremljanje porabe materialov po normativu za posamezen izdelek. Enostavneje je pri tem tudi fakturiranje, saj je treba v programu zgolj izbrati dobavnice za posameznega kupca, na osnovi česar se izpiše račun. Avtomatiziran način dela izključuje napake, saj so v program vnesene tudi prodajne cene. S prehodom na program MS Navision je tako odpadlo ročno vodenje proizvodnje, podatek o obveznosti kupca do podjetja ali obveznosti podjetja do kupca pa je dostopen z različnih delovnih mest. S pomočjo programa je tako lažje evidentirati neplačnike in za neplačnika blokirati izdajo dobavnic.

32

Slika 8: Prikaz rezultata na stroškovnem mestu proizvodnje v programu MS Navision

Splošni stroški se v programu MS Navision prenašajo glede na strukturo prihodkov na enoto trgovine, proizvodnje, nepremičnin, gradnje, finančnih prihodkov in ostalih prihodkov. S programom je tako mogoče pridobiti različne izračune stroškov glede na različne kriterije in filtre. Na Sliki 9 je prikaz razmerja splošnih stroškov proizvodnje glede na vse splošne stroške in izračun, da splošni stroški proizvodnje znašajo 7 % vseh splošnih stroškov.

33

Slika 9: Prikaz razmerij med različnimi vrstami in mesti stroškov v programu MS Navision

Program MS Navision omogoča tudi druge različne analize, ki jih pripravlja na osnovi razpoložljivih podatkov. Med njimi so analize o stroških, prihodkih in odhodkih po stroškovnih mestih, seštevek kontov in njihove razlike, statistike finančnih računov, analiza splošnih stroškov, podatki o stroških ter različne analize za različne poslovnoizidne enote. V programu MS Navision je na razpolago tudi možnost pregleda kontnih preglednic, in sicer po stolpcih, obdobjih in predračunih, kot vidimo na Sliki 10.

34

Slika 10: Možnosti analiz v programu MS Navision

Na Sliki 11 vidimo primer kontne preglednice v obliki stolpcev.

35

Slika 11: Kontne preglednice v programu MS Navision

Izdelane analize in kontne preglednice lahko izvažamo iz programa.

4.3 Analiza vpliva uvedbe informacijskega sistema MS Navision na učinkovitost razporejanja stroškov in predlogi izboljšav

V nadaljevanju predstavljamo predhodno stanje in analizo izboljšav poslovanja za proces proizvodnje gradbenih izdelkov v proizvodnih enotah 1 in 2 podjetja X na osnovi uvedbe informacijskega sistema MS Navision.

1. Planiranje proizvodnje v proizvodnih enotah 1 in 2

Predhodno stanje: podjetje X je za proizvodnjo po posameznem naročilu vodilo knjigo naročil betona, v katero so bila ročno vnesena naročila kupcev. V knjigi so bili evidentirani podatki o kupcu, vrsti in količini betona, izdelkih, prevozu, datumu odpreme (Interno gradivo podjetja X, 2009). Slabosti ročnega vnosa naročil z vidika zmanjšanja časa in stroškov so bile (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki o naročilih so bili na razpolago le vodji proizvodnih enot 1 ali 2,

podatki so bili shranjeni le v papirni obliki na dislociranih enotah 1 ali 2, kjer se je izvajala proizvodnja,

podatki so bili ročno vneseni najprej v knjigo naročil, nato v knjigo planirane proizvodnje (delovni nalog) glede na sprotna naročila kupcev.

36

Stanje po uvedbi MS Navision: podpora informacijskega sistema MS Navision je prispevala k zmanjšanju stroškov in časa (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki o planirani proizvodnji so vpisani v informacijski sistem MS Navision,

vneseni podatki so osnova za kreiranje delovnega naloga,

vneseni podatki so osnova za dobavo in izstavitev fakture,

iz informacijskega sistema je samodejno narejen (brez ročnega dela) izpis Knjige naročil betona.

Prednosti, ki jih je prinesla vpeljava informacijskega sistema MS Navision z vidika obvladovanja stroškov, so (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki o naročilih in planirani proizvodnji so dostopni pooblaščenim uporabnikom v vsakem trenutku,

podatki so v podjetju shranjeni centralno na strežniku podjetja, in sicer na dveh oddaljenih lokacijah,

podatki so vneseni le enkrat.

Učinki, ki jih je prinesla vpeljava informacijske podpore, so:

Stroški vnosa podatkov – dela zaposlenih so se zmanjšali mesečno za okoli 5 % v primerjavi z ročnim vnosom, kar iz izračuna povprečne plače zaposlenih v podjetju X znaša 1.226 evrov x 5 % = 61,30 evra (Poslovno poročilo podjetja X, 2014).

Utemeljitev stroškov pridobivanja podatkov je naslednja: ročno seštevanje o planirani proizvodnji po uvedbi MS Navision odpade, saj je vse vneseno v informacijski sistem in podatki so vodilnim takoj na razpolago. Z uporabo informacijske podpore zaposleni prihrani na času, in sicer okoli 25 minut na dan, kar predstavlja okoli 5 % časa. Ker pa povprečna plača v podjetju X znaša 1.226 evrov, to predstavlja mesečni prihranek 8,33 ure = 61,30 evra (Poslovno poročilo podjetja X, 2014).

Stroški arhiviranja (prostor, iskanje dokumentov) znašajo okoli 8 evrov/mesec, z uporabo informacijske podpore Navision 4/mesec. Izračun: stroški najema mesečno/m2 znašajo 8 evrov x 1 m2 = 8 evrov, z uporabo informacijskega sistema Navision se stroški zmanjšajo za polovico (Interno gradivo podjetja, 2014).

Utemeljitev: podjetje arhivira sproti v informacijskem sistemu, hkrati se arhivirajo in skenirajo vse prejete fakture, ki so pripete v programu h knjiženim računom. S tem se je časovno iskanje dokumentov zmanjšalo, saj lahko tako pridemo do želenih dokumentov takoj in kjerkoli imamo dostop do informacijskega sistema.

2. Lansiranje proizvodnje v proizvodnih enotah 1 in 2

Predhodno stanje: vodja proizvodnje je planiral proizvodnjo tako, da je na osnovi naročil, ki so ročno evidentirana v knjigi naročil, izdelal delovni nalog ter ga v papirni obliki predal obratovodji.

37

Slabosti ročnega načina lansiranja proizvodnje (Interno gradivo podjetja X, 2009):

ročni vpis podatkov in izdelava delovnega naloga v papirni obliki,

delovni nalog je stalno dostopen samo obratovodji, drugim pooblaščenim v podjetju le na zahtevo,

delovni nalog se lahko izgubi.

Podpora informacijskega sistema MS Navision podjetju X je prispevala k zmanjšanju stroškov in časa (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki o planirani proizvodnji so na razpolago pooblaščenim osebam v podjetju, do katerih lahko dostopajo v vsakem trenutku,

ker so podatki v elektronski obliki shranjeni na dveh lokacijah, se ne morejo izgubiti.

Učinki, ki jih je prinesla vpeljava informacijske podpore, so (Interno gradivo podjetja X, 2009):

Stroški vnosa podatkov – dela zaposlenih se zmanjšajo za okoli 5 %.

Utemeljujemo: stroški pridobivanja podatkov: ročno seštevanje o planirani proizvodnji ni potrebno, saj so vsi podatki vneseni v informacijski sistem in so vodilnim tudi takoj na razpolago. Z uporabo informacijske podpore delavec prihrani na času, in sicer okoli 25 minut na dan, kar predstavlja okoli 5 % časa (Interno gradivo podjetja X). Ker pa povprečna plača v podjetju X znaša 1.226 evrov (Poslovno poročilo podjetja X), to predstavlja mesečni prihranek 8,33 ure = 61,30 evra.

3. Izvajanje proizvodnje v proizvodnih enotah 1 in 2

Predhodno stanje: podjetje X izdelavo betona izvaja v betonarni v proizvodnih enotah 1 in 2. Operater izbere recepturo za posamezno naročilo v programu BETOS. V primeru, da jo vnese ročno, je vnesena iz obrazca za ročno mešanje ali od naročnika. Betonarni 1 in 2 s samodejnim doziranjem materialov in vode naredita ustrezni beton (Interno gradivo podjetja X, 2009).

Obstoječi program BETOS ne omogoča integracij z MS Navision. V primeru, da se podjetje X odloči za nadgradnjo, bi bila ta integracija možna. V tem primeru bi podpora informacijskega sistema MS Navision podjetju X prispevala naslednje prednosti (Interno gradivo podjetja X, 2009). Učinki, ki jih prinaša vpeljava informacijske podpore, so (Interno gradivo podjetja X, 2009):

zmanjšali bi se stroški dvojnega vnosa podatkov v programa BETOS in Navision. To znese okoli 5 % manj delovnih ur v proizvodnji.

Utemeljitev: z enkratnim vnosom delavec prihrani na času, in sicer okoli 25 minut na dan, kar predstavlja 5 % časa (Interno gradivo podjetja X). Ker pa povprečna plača v podjetju X znaša 1.226 evrov (Poslovno poročilo podjetja X), to predstavlja mesečni prihranek 8,33 ure = 61,30 evra (Interno gradivo podjetja X).

38

4. Spremljanje in evidentiranje proizvodnje v proizvodnih enotah 1 in 2

Prehodno stanje: v podjetju X se v proizvodnji izdelani betoni spremljajo ročno v knjigi Dnevna proizvodnja betona. Prav tako se ročno spremljata tudi mesečna proizvodnja betona in letna proizvodnja betona (Interno gradivo podjetja X, 2009). Slabosti ročnega evidentiranja izdelanih betonov (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki o izdelanih betonih so na razpolago le vodji proizvodnih enot 1 ali 2,

podatki so shranjeni le v papirni obliki na dislociranih enotah 1 ali 2, kjer se izvaja proizvodnja,

podatki so ročno vneseni.

Podpora informacijskega sistema MS Navision podjetju X prispeva z vidika obvladovanja stroškov (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki o izdelanem betonu se vnesejo le enkrat,

dnevna proizvodnja betona se spremlja samodejno z izpisom iz programa MS Navision,

mesečna proizvodnja betona se spremlja samodejno z izpisom iz programa MS Navision,

letna proizvodnja betona se spremlja samodejno z izpisom iz programa MS Navision.

Prednosti, ki jih prinaša vpeljava informacijskega sistema MS Navision z vidika zmanjševanja časa in stroškov (Interno gradivo podjetja X, 2009):

ni večkratnih vnosov in seštevanja podatkov za dnevno, mesečno in letno proizvodnjo,

podatki o narejeni proizvodnji so vsak trenutek dostopni pooblaščenim uporabnikom v podjetju X,

podatki so v podjetju shranjeni centralno na strežniku podjetja, in sicer na dveh oddaljenih lokacijah,

na ta način se dobi podatek o dejanski porabi materiala, s tem pa o točnem strošku materiala v končnem izdelku.

Učinki, ki jih prinaša vpeljava informacijske podpore, so (Interno gradivo podjetja X, 2009):

stroški evidentiranja podatkov – dela zaposlenih in stroški ročnega pridobivanja podatkov o dnevni, tedenski, mesečni količini narejenega betona se zmanjšajo mesečno za 5 % v primerjavi z ročnim evidentiranjem podatkov (Interno gradivo podjetja X).

Utemeljitev: stroški ročnega pridobivanja podatkov o proizvodnji odpadejo, saj so podatki na voljo v informacijskem sistemu in so tudi takoj na razpolago vodilnim. Z vnosom podatkov v informacijski sistem delavec prihrani čas iskanja in pridobivanja podatkov, in sicer okoli 25 minut na dan, kar predstavlja 5 % časa. Ker pa povprečna plača v podjetju X znaša 1.226 evrov (Poslovno poročilo podjetja X, 2014), to predstavlja mesečni prihranek 8,33 ure (25 minut x 20 del. dni = 500 minut = 8,33 ure) = 61,30 evra (Interno podjetja X, 2009).

39

stroški arhiviranja (prostor, iskanje dokumentov) znašajo okoli 8 EUR, z Navision 4 evre na mesec. Izračun: stroški najema mesečno/m2 znašajo 8 evrov x 1 m2 = 8 evrov, z Navision so stroški za polovico manjši (Interno gradivo podjetja, 2009).

5. Ostale aktivnosti v proizvodnih enotah 1 in 2

5.1 Pregled proizvodnih postopkov in vzdrževanje v proizvodnih enotah 1 in 2 Predhodno stanje: zaposleni v podjetju X, ki opravljajo redna vzdrževalna dela in preglede proizvodnih postopkov in ročno vodijo knjigo pregledov proizvodnih postopkov za proizvodno enoto 1 in ločeno za proizvodno enoto 2. Navodila, dnevniki pregledov in ukrepi so evidentirani ročno, prav tako so na papirnih obrazcih ročno beleženi podatki o opravljenih pregledih in o vzdrževanju proizvodnih enot 1 in 2 (Interno gradivo podjetja X, 2009). Slabosti ročnega evidentiranja podatkov z vidika obvladovanja stroškov (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki so na razpolago le vodji proizvodne enote 1 ali 2,

podatki so shranjeni le v papirni obliki na dislocirani enoti 1 ali 2, kjer se izvaja proizvodnja.

Prednosti, ki jih prinaša vpeljava informacijskega sistema MS Navision (Interno gradivo podjetja X, 2009):

vsi pooblaščeni lahko dostopajo do podatkov v vsakem trenutku,

podatki so v podjetju shranjeni centralno na strežniku podjetja, in sicer na dveh oddaljenih lokacijah,

preprosta obdelava podatkov.

Učinki, ki jih prinaša vpeljava informacijske podpore v smislu zmanjševanja časa in stroškov, so (Interno gradivo podjetja X, 2009):

stroški ročnega pridobivanja podatkov o proizvodnih postopkih in vzdrževanju se zmanjšajo za 3 % v primerjavi z ročnim pridobivanjem (seštevanjem).

Utemeljujemo: stroški pridobivanja podatkov za proizvodni enoti 1 in 2: ročna seštevanja odpadejo, saj so vodilnim razpoložljivi iz informacijskega sistema »na klik«. Na ta način delavec prihrani na času, in sicer okoli 15 minut na dan, kar predstavlja 3 % časa (Interno gradivo podjetja X). Ker pa povprečna plača v podjetju X znaša 1.226 evrov (Poslovno poročilo podjetja X), to predstavlja mesečni prihranek 4,8 ure = 36,78 evra (Interno gradivo podjetja X, 2009).

stroški arhiviranja (prostor, iskanje dokumentov) znašajo okoli 8 evrov, z Navision 4 evre na mesec. Izračun: stroški najema mesečno/m2 znašajo 8 evrov x 1 m2 = 8 evrov, z Navision so stroški okoli polovico manjši (Interno gradivo podjetja, 2009).

40

5.2 Reciklirna naprava za proizvodni enoti 1 in 2 Prehodno stanje: operater v podjetju X izvaja tedenske, mesečne preglede reciklirne naprave, ki jih ročno vpisuje v knjigo pregledov za reciklirno napravo. To so podatki o preostanku zmešanega betona.

Slabosti ročnega evidentiranja podatkov z vidika obvladovanja stroškov (Interno gradivo podjetja X, 2009):

podatki so na razpolago le vodji proizvodne enote 1 ali 2,

podatki so shranjeni le v papirni obliki na oddaljeni enoti 1 ali 2, kjer se izvaja proizvodnja.

Prednosti, ki jih prinaša vpeljava informacijskega sistema MS Navision z vidika obvladovanja stroškov (Interno gradivo podjetja X, 2009):

vsi pooblaščeni lahko dostopajo do podatkov v vsakem trenutku,

podatki so v podjetju shranjeni centralno na strežniku podjetja, in sicer na dveh oddaljenih lokacijah,

preprosta obdelava podatkov.

Učinki, ki jih prinaša vpeljava informacijske podpore v smislu, da se zmanjšata čas in stroški, so (Interno gradivo podjetja X, 2009):

stroški ročnega pridobivanja podatkov iz ročno evidentiranih podatkov o recikliranju se zmanjšajo za okoli 3 % z uporabo informacijske podpore.

Utemeljujemo: podatki so na voljo pooblaščenim osebam na klik. Povprečna plača zaposlenih v podjetju X znaša 1.226 evrov. Ker pa povprečna plača v podjetju X znaša 1.226 evrov (Poslovno poročilo podjetja X), to predstavlja mesečni prihranek 4,8 ure = 36,78 evra (Interno gradivo podjetja X, 2009).

stroški arhiviranja (prostor, iskanje dokumentov) znašajo okoli 8 evrov, z Navision 4 evre na mesec. Izračun: stroški najema mesečno/m2 znašajo 8 evrov x 1 m2 = 8 evrov, z Navision so stroški okoli polovico manjši (Interno gradivo podjetja, 2009).

Drugi učinki vpeljave informacijske podpore v smislu zmanjševanja časa in stroškov:

z uvedbo informacijske podpore lahko podjetje X prihrani pri izterjavi terjatev, saj bi na ta način lahko sproti spremljalo saldakonte kupcev, in sicer v trenutku, ko se izpiše dobavnica, je stanje zavedeno v informacijskem sistemu podjetja. S tem se podjetju zagotovijo tekoči podatki, prepreči pa se neplačevanje terjatev in njihovo izterjavo prek sodišča,

na ta način bi imelo podjetje mnogo manj neplačnikov, saj je v informacijskem sistemu zablokirana možnost izdelave dobavnice, če kupec ne plačuje v roku. Na ta način bi podjetje imelo manj izterjav v primerjavi s preteklimi leti, ocenjujemo, da za 10 %.

Utemeljitev izračuna: če je bilo v predhodnem poslovnem letu neizterljivih terjatev za 56.312 evrov, je podjetje ocenilo, da se bodo te z uvedbo informacijske podpore znižale na 50.715 evrov (Interno gradivo podjetja X, 2009). V letu 2010 se je izkazalo, da so se neizterljive terjatve dejansko znižale in sicer na 48.678 evrov.

41

4.4 Rekapitulacija učinkov uvedbe programa MS Navision

S Tabelo 9 prikazujemo zbir učinkov informacijske podpore razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov.

Tabela 9: Rekapitulacija učinkov informacijske podpore v proizvodnji gradbenih izdelkov

Prihranki pri analizi računovodenja, razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov z vpeljavo informacijskega sistema (zmanjševanje časa in stroškov, povezanih z njimi) v primerjavi z obstoječim načinom dela

Ocenjena vrednost prihrankov EUR/mesec

Pri planiranju proizvodnje v proizvodni enoti 1 – stroški dela 61,30

Stroški arhiviranja dokumentov pri planiranju proizvodnje v proizvodni enoti 1

4,00

Pri planiranju proizvodnje v proizvodni enoti 2 – stroški dela 61,30

Stroški arhiviranja dokumentov pri planiranju proizvodnje v proizvodni enoti 2

4,00

Pri lansiranju proizvodnje v proizvodni enoti 1 – stroški dela 61,30

Pri lansiranju proizvodnje v proizvodni enoti 2 – stroški dela 61,30

Pri izvajanju proizvodnje v proizvodni enoti 1 ‒ stroški dela 61,30

Pri izvajanju proizvodnje v proizvodni enoti 2 ‒ stroški dela 61,30

Pri spremljanju in evidentiranju proizvodnje v proizvodni enoti 1 61,30

Stroški arhiviranja dokumentov pri spremljanju in evidentiranju proizvodnje v proizvodni enoti 1

4,00

Pri spremljanju in evidentiranju proizvodnje v proizvodni enoti 2 61,30

Stroški arhiviranja dokumentov pri spremljanju in evidentiranju proizvodnje v proizvodni enoti 2

4,00

Pri pregledu proizvodnih postopkov in vzdrževanja za proizvodno enoto 1

36,78

Stroški arhiviranja dokumentov o proizvodnih postopkih in vzdrževanju v proizvodni enoti 1

4,00

Pri pregledu proizvodnih postopkov in vzdrževanja za proizvodno enoto 2

36,78

Stroški arhiviranja dokumentov o proizvodnih postopkih in vzdrževanju, v proizvodni enoti 2

4,00

Pri pregledu reciklirnih naprav za proizvodno enoto 1 36,78

Stroški arhiviranja dokumentov o pregledih reciklirnih naprav v proizvodni enoti 1

4,00

Pri pregledu reciklirnih naprav za proizvodno enoto 2 36,78

Stroški arhiviranja dokumentov o pregledih reciklirnih naprav v proizvodni enoti 2

4,00

Skupaj ocenjeno zmanjšanje stroškov z vpeljavo informacijske tehnologije/mesec

669,52

Skupaj ocenjeno zmanjšanje stroškov z vpeljavo informacijske tehnologije/leto

8.034,24

Vir: (Interno gradivo podjetja X, 2009)

42

Kot vidimo iz Tabele 9, ima informacijska podpora z MS Navision vpliv na učinkovitost računovodenja, razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov. Pri vseh opisanih dejavnostih proizvodnih enot 1 in 2 proučevanega podjetja X se z uvedbo informacijskega sistema stroški dela lahko znižajo.

Z zbranimi rezultati raziskave potrjujemo hipotezo »Uvedba informacijskega sistema MS Navision vpliva na učinkovitost računovodenja razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X«.

43

5 SKLEP

Namen diplomskega dela je bil predstaviti učinkovitost obračunavanja stroškov v proizvodnji gradbenih izdelkov podjetja, to je razporejanja stroškov po naravnih vrstah, stroškovnih mestih in nosilcih, ter vrednotenje proizvodnje gradbenih izdelkov s podporo informacijskega sistema MS Navision.

V ta namen smo proučili teoretične značilnosti stroškov in z njimi povezane predpise in standarde obračuna stroškov ter vrednotenja zalog v proizvodnji gradbenih izdelkov. Osredotočili smo se na pomen spremljanja in obvladovanja stroškov, kar v podjetju pripomore k zmanjševanju stroškov, in sicer z uvedbo cenejših postopkov dela ali z zamenjavo dobaviteljev materialov in storitev. Zato je pri tem treba izbrati ustrezen način spremljanja in nadzora nad stroški proizvodnje, pri čemer lahko podjetja izbirajo med razporejanjem stroškov po naravnih vrstah ali po stroškovnih mestih. Podjetja se lahko odločajo tudi za različne načine vrednotenja zalog in te vrednotijo po proizvajalnih stroških, po zoženi lastni ceni (LC) ali po spremenljivih stroških.

Prav tako smo v teoretičnem delu raziskali vrste kalkulacij stroškov. Za spremljanje stroškov v proizvodnji je treba zagotoviti kalkulacije, da podjetje v vsakem trenutku pozna stroške proizvodnje, ima vpogled v celovito sliko stroškov podjetja in se lahko na njih pravočasno odzove, če so previsoki. Zato pa podjetje potrebuje podatke v realnem času (takrat, ko nastanejo), da lahko obvladuje stroške, kalkulacije pa lahko opravlja tudi v okviru predračunavanja v namen poslovnega načrtovanja in odločanja. V predračunskih kalkulacijah uporabljamo vse vrste stroškov, ki se pojavljajo v podjetju in v proizvodnem procesu, in skušamo pri tem čim bolje predvideti dejanske stroške. Predračunske kalkulacije nato primerjamo z obračunskimi kalkulacijami, primerjava pa je osnova za nadzor poslovanja in načrtovanje poslovnih dejavnosti.

Tako predračunske kot obračunske kalkulacije zajemajo številne procese, ki jih moramo evidentirati in ustrezno obravnavati, hrkati pa uporabljati ustrezne metode kalkulacij, da rezultati služijo svojemu namenu. Zaradi kompleksnosti vseh teh nalog nam podporni informacijski sistemi ne le olajšajo delo, temveč tudi pripomorejo k večji učinkovitosti evidentiranja, nadzora in obvladovanja stroškov ter načrtovanja poslovnih procesov. Zadnji, četrti del diplomskega dela tako namenjamo prav tej tematiki vpliva, ki ga ima informacijska tehnologija na obvladovanje stroškov, in podajamo predloge izboljšav. Učinke uvedbe informacijskega sistema na poslovanje preverjamo na primeru konkretnega podjetja.

Raziskava učinka uvedbe informacijskega sistema temelji na primerjavi učinkov vodenja računov ‒ razporejanja stroškov in vrednotenja proizvodnje gradbenih izdelkov pred in po uvedbi informacijskega sistema. Rezultati pri tem potrjujejo, da je v podjetju X uvedba informacijskega sistema MS Navision vplivala na učinkovitost vodenja računov, in sicer v smislu zmanjševanja časa in stroškov, povezanih z njim. Potrdimo lahko torej hipotezo, da uvedba informacijskega sistema MS Navision vpliva na učinkovitost razporejanja stroškov in vrednotenje proizvodnje gradbenih izdelkov v podjetju X, in sicer v smislu, da zmanjša s tem povezane stroške in čas. Ocena zmanjšanja stroškov ob vpeljavi informacijskega sistema kaže na zmanjšanje stroškov

44

za 8.034,24 evra na letni ravni, in sicer zlasti na račun stroškov dela. Stroški dela se pri tem znižujejo zaradi avtomatizacije procesov in bolj učinkovite podpore nalog, ki jih zaposleni opravljajo. Poleg zmanjševanja stroškov uvedba informacijskega sistema prinaša tudi boljši vpogled v poslovanje, kar podjetju omogoča hitrejše in učinkovitejše sprejemanje poslovnih odločitev.

45

LITERATURA IN VIRI

1. Business Dictionary. (2015). What is cost of production? Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: www.businessdictionary.com/.../cost-of-production.html

2. Business solutions. (2016). Poslovno informacijski sistemi (ERP). Microsoft Dynamics NAV (Navision). Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: https://www.b-s.si/sl-si.

3. Businesscase studies. (2015). Calculating costs of production. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://businesscasestudies.co.uk/business-theory/finance/calculating-costs-of-production.html#axzz3jnqttUBO.

4. Canada Revenue Agency. (2015). Business expenses. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.cra-arc.gc.ca/tx/bsnss/tpcs/slprtnr/bsnssxpnss/menu-eng.html

5. Černač Stupar, T. (2010). Računovodenje proizvodnje. Ljubljana: GZS, Center za poslovno usposabljanje.

6. Čižman, M. (2011). Razporejanje stroškov po stroškovnih nosilcih. IKS, revija za računovodstvo in finance, 6.

7. Data. (2013). Katere stroške lahko uveljavlja podjetje. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://data.si/blog/2013/10/18/katere-stroske-lahko-uveljavlja-podjetje/

8. Horvat, M. (2015). Stroškovno računovodstvo. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.gazeta.si/gradiva/2-stroskovno-racunovodstvo/stroskovno_ racunovodstvo.pdf.

9. Interno gradivo podjetja X. (2009). Poslovanje podjetja X.

10. Interno gradivo: Pravilnik o računovodenju v podjetju X.

11. Investopedia. (2015). Cost Control. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.investopedia.com/terms/c/cost-control.asp.

12. Kovačič, A., Indihar Štemberger, M., Groznik, A., & Jaklič, J. (2004). Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

13. Latham, A. (2015). What Are Fixed Manufacturing Overhead Costs? Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://smallbusiness.chron.com/fixed-manufacturing-overhead-costs-15335.html

14. Lauren, L. (2015). Examples of Operational Costs. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://smallbusiness.chron.com/examples-operational-costs-24121.html

15. Loncner, M. (2015). Spremljanje stroškov posameznih dejavnosti – iz teorije v prakso. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://konferenca-komunala.gzs.si/pripone/ LONCNER%20Matej_Spremljanje%20stroskov.pdf

46

16. Lozej, M. (2012). Kalkulacija cene v proizvajalnih podjetjih. IKS, revija za računovodstvo in finance, 9.

17. Lutar Skerbinjek, A. (2003). Uporaba določil Zakona o elektronskem poslovanju v računovodstvu. Maribor: Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev.

18. Lutar Skerbinjek, A. (2008). The role of information for recognising business opportunities. Organizacija, 41 (4).

19. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije. (2007). Davčno priznavanje amortizacije ob spremembi amortizacijskih stopenj. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_od_ dohodkov_pravnih_oseb_pojasnila/davcna_osnova/odhodki/davcno_priznavanje_amortizacije_ob_spremembi_amortizacijskih_stopenj/

20. Mladenovič, Z. (2006). Kako v javnem sektorju zagotoviti merjenje učinkovitosti in uspešnosti. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/ V/KDB05934C51BE5765C125720B002A16D8/$file/Zbornik_referatov_-_Konferenca_RSRS.pdf

21. Petrič, M. (2006). Mikroekonomika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

22. Računovodja. (2007). Slovenski računovodski standard 16 – stroški po vrstah, mestih in nosilcih. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.racunovodja.com/clanki. asp?clanek=611/Slovenski_racunovodski_standard_16_-_STROSKI_PO_VRSTAH_ MESTIH_IN_NOSILCIH .

23. Računovodja.com. (2015a). Slovenski računovodski standard 14 (2002). Stroški materiala in storitev. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.racunovodja. com/doc/rs14.asp

24. Računovodja.com. (2015b). Slovenski računovodski standard 16 (2002). Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://www.racunovodja.com/doc/rs16.asp.

25. Slovenski računovodski standardi (2006). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

26. Slovenski računovodski standardi (2016). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

27. Small Business. (2015). How to Calculate the Total Manufacturing Cost in Accounting. Pridobljeno 2. avgust 2016 iz: http://smallbusiness.chron.com/calculate-total-manufacturing-cost-accounting-39694.html

28. Turk, I., Kavčič, S., & Kokotec Novak, M. (2006). Poslovno računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

29. Turk, I., Kavčič, S., & Kokotec-Novak, M. (2003). Poslovno računovodstvo (dopolnjena izdaja). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

47

30. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Ur. list RS, št. 117/2006.

31. Zveza ekonomistov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. (2007). 39. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.