ANALIZA RAZMERIJ CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO … · Diplomski seminar je mikroekonomska analiza, ker je osrednja tema analiza cen storitev. Gre za analizo trga in cen, slednja

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

ANALIZA RAZMERIJ CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN

ČEŠKO REPUBLIKO

ANALYSIS OF RELATIONSHIP BETWEEN THE PRICES OF

SERVICES IN SLOVENIA AND THE CZECH REPUBLIC

Kandidat: Marcel Gajzer

Program: univerzitetni

Študijska usmeritev: Ekonomija

Mentor: red. prof. dr. Jani Bekő

Študijsko leto: 2011/2012

Maribor, september 2012

ZAHVALA

Zahvalil bi se mentorju red. prof. dr. Janiju Bekőju.

2

PREDGOVOR

Slovenija in Češka Republika sta članici Evropske unije. Najpomembnejši gospodarski

partnerji obeh držav so evropske države, zato sta močno integrirani v evropski trg.

Velja, da imajo bolj razvite države višjo nacionalno raven cen. Razvitost lahko merimo

preko različnih makroekonomskih indikatorjev. V diplomskem seminarju bomo analizirali

ekonomske kazalnike Slovenije in Češke v primerjavi z evroobmočjem ter ponekod z EU-

27. Tako bomo dobili makroekonomsko sliko o ravni razvitosti Slovenije in Češke.

V empiričnem delu bomo primerjali cene storitev med izbranima državama. Skozi izračune

censkih paritet in disparitet bomo prišli do zaključka, katera država je bolj razvita glede na

splošno raven cen storitev. Izbrali smo cene storitev, saj cenovna konvergenca pri storitvah

poteka počasneje kot pri menjalnih dobrinah.

Cene storitev smo popisali marca 2012 v Sloveniji in na Češkem. Košarica vsebuje 99

različnih storitev, ki so razdeljene v deset skupin.

3

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................ 5

1.1 Opis problema ......................................................................................................... 5

1.2 Cilji in teze diplomskega seminarja ........................................................................ 5

1.3 Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja .......................................... 6

1.4 Predvidene metode diplomskega seminarja ............................................................ 6

2. OSNOVNI PODATKI O DRŽAVAH .......................................................................... 7

2.1 Podatki o Češki Republiki ...................................................................................... 7

2.2 Podatki o Sloveniji .................................................................................................. 9

3. PREGLED GOSPODARSKIH TRENDOV V SLOVENIJI IN NA ČEŠKEM ........ 11

3.1 Gospodarska aktivnost in elementi agregatne porabe ........................................... 11

3.1.1 Rast realnega bruto domačega proizvoda ...................................................... 11

3.1.2 Raven gospodarske razvitosti ........................................................................ 12

3.1.3 Gibanje zasebne porabe ................................................................................. 12

3.1.4 Gibanje bruto investicij ................................................................................. 13

3.1.5 Gibanje državne porabe ................................................................................. 13

3.2 Cenovna gibanja ................................................................................................... 14

3.2.1 Dinamika inflacije ......................................................................................... 14

3.2.2 Raven cen potrošnih dobrin ........................................................................... 15

3.2.3 Raven cen storitev ......................................................................................... 16

3.2.4 Gibanje deviznega tečaja ............................................................................... 17

3.3 Dinamika brezposelnosti ....................................................................................... 17

3.4 Proračunska pozicija in javni dolg ........................................................................ 18

3.4.1 Proračunska saldo države .............................................................................. 18

3.4.2 Gibanje javnega dolga ................................................................................... 19

3.5 Internacionalizacija gospodarstev ......................................................................... 20

3.5.1 Trgovinska menjava med Slovenijo in Češko ............................................... 20

3.5.2 Saldo tekočega računa ................................................................................... 21

4. UPORABLJENA METODOLOGIJA ......................................................................... 22

4.1 Opredelitev censke paritete ................................................................................... 22

4.2 Opredelitev ravni censke paritete ......................................................................... 23

4

4.3 Opredelitev disparitete cen ................................................................................... 23

5. REZULTATI PRIMERJAVE CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO

REPUBLIKO ....................................................................................................................... 24

5.1 Agregirani rezultati ............................................................................................... 24

5.2 Izračuni ravni cen za obrtne storitve in popravila ................................................. 25

5.3 Izračuni ravni cen za osebne storitve .................................................................... 26

5.4 Izračuni ravni cen za stanarine .............................................................................. 27

5.5 Izračuni ravni cen za komunalne storitve ............................................................. 27

5.6 Izračuni ravni cen za finančne storitve ................................................................. 28

5.7 Izračuni ravni cen za storitve za izobraževanje in kulturo .................................... 29

5.8 Izračuni ravni cen za storitve družbenega varstva ................................................ 29

5.9 Izračuni ravni cen za prometne storitve ................................................................ 30

5.10 Izračuni ravni cen za gostinske in hotelske storitve .......................................... 31

5.11 Izračuni ravni cen za komunikacije ................................................................... 33

6. SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................... 35

POVZETEK ........................................................................................................................ 36

ABSTRACT ........................................................................................................................ 36

LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 37

PRILOGA ............................................................................................................................ 40

SEZNAM TABEL ............................................................................................................... 46

SEZNAM SLIK ................................................................................................................... 47

5

1. UVOD

1.1 Opis problema

Diplomski seminar se ukvarja z analizo razmerij cen storitev med Slovenijo in Češko

Republiko. Omenjeni državi smo izbrali zaradi nekaterih relevantnih podobnosti. Obe sta

razviti in odprti ekonomiji, storitve predstavljajo pomemben gospodarski sektor za obe

državi in obe sta članici Evropske unije. Polnopravni članici Evropske unije sta postali leta

2004.

Države z višjim BDP na prebivalca imajo višjo nacionalno raven cen. Na trgu obstajajo

nemenjalne in menjalne dobrine, ki tvorijo nacionalno raven cen. Menjalne so aktivno

vključene v mednarodno trgovino, zato je proces konvergence cen hitrejši kot pri

nemenjalnih dobrinah. Zakon ene cene trdi, da se na konkurenčnih trgih v različnih

državah identične dobrine prodajajo po enakih cenah, če so te izražene v isti valuti. Pri

nemenjalnih dobrinah, med katere štejemo zlasti storitve, najdemo izrazitejša cenovna

razhajanja med državami zaradi omejene mobilnosti, regulacije, visokih transportnih

stroškov in nepopolnih tržnih struktur. Cene nemenjalnih dobrin so torej pomemben

indikator pri pojasnjevanju razlik v nacionalni ravni cen in razhajanj v relativni pariteti

kupne moči (Krugman in Obstefeld, 2006). Prav zaradi relevantne vloge nemenjalnih

dobrin je analiza cen storitev med Slovenijo in Češko osrednja tematika diplomskega

seminarja.

V teoretičnem delu diplomskega seminarja bomo predstavili gospodarska gibanja

Slovenije in Češke Republike. Oblikovali bomo makroekonomsko sliko obeh držav s

primerjavo izbranih indikatorjev. Analizirali bomo kazalce gospodarske aktivnosti,

cenovnega gibanja, javnofinančna in zunanjetrgovinska gibanja. Preko teh bomo ugotovili,

ali je Slovenija bolj razvita država kot Češka.

Analitičen del diplomskega seminarja se nanaša na primerjavo cen storitev med izbranima

državama. Rezultate bomo predstavili preko ravni censkih paritet in censkih disparitet.

Zanimalo nas bo razmerje cen na ravni primerljivih storitev, na ravni skupin storitev in na

ravni celotnega vzorca storitev med Slovenijo in Češko.

1.2 Cilji in teze diplomskega seminarja

V diplomskem seminarju zasledujemo naslednje cilje:

predstaviti gospodarska gibanja v Sloveniji in na Češkem,

izračunati censke paritete izbrane vrste storitev,

izračunati censka neskladja za izbrane vrste storitev,

ugotoviti raven cen za analizirani vzorec storitev.

Tezi, ki smo ju postavili pri pisanju diplomskega seminarja, sta:

v Sloveniji je višja raven cen storitev v primerjavi s Češko,

6

razhajanja cen storitev so v številnih primerih še vedno izrazita.

1.3 Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja

Temeljna predpostavka našega dela je, da so cene storitev dober indikator gospodarske

razvitosti držav in so obenem odsev makroekonomskih temeljev države. Ker je nemogoče

zajeti cene vseh storitev, smo pri analizi uporabili košarico z 99 vrstami storitev. Cene niso

statična postavka, zato se popisane cene nanašajo na mesec marec leta 2012. Pri analizi cen

smo se omejili na vzorec šestih cen iz različnih lokacij za posamezno storitev tako v

Sloveniji kot na Češkem. Vzorec popisanih cen s Češke je v glavnem omejen na Prago,

nekaj pa jih je tudi z Brna in Ostrave. V Sloveniji je bil popis cen opravljen v Mariboru,

Ljubljani, Celju in v Kopru.

1.4 Predvidene metode diplomskega seminarja

Diplomski seminar je mikroekonomska analiza, ker je osrednja tema analiza cen storitev.

Gre za analizo trga in cen, slednja pa so ena izmed glavnih mikroekonomskih kategorij. V

prvem delu bomo opisali tudi nekatere makroekonomske agregate, kot so rast realnega

BDP, proračunski primanjkljaj, brezposelnost, javni dolg ipd. Metodi, ki smo ju uporabili,

sta deskriptivna in analitična metoda. Prva se nanaša na predstavitev gospodarske

značilnosti obeh držav in na obravnavano teorije s področja primerjave cen. Pri drugi

metodi pa gre za analizo podatkov, ki smo jih pridobili na terenu. Pri ugotavljanju

cenovnih razmerij smo uporabili metodologijo Inštituta za ekonomsko diagnozo in

prognozo Ekonomsko-poslovne fakultete.

7

2. OSNOVNI PODATKI O DRŽAVAH

2.1 Podatki o Češki Republiki

Češka Republika je locirana v Srednji Evropi in meji na Nemčijo, Slovaško, Madžarsko,

Avstrijo in Poljsko. Njena uradna valuta je Češka krona (CZK). Češka je nameravala leta

2012 prevzeti evro, vendar je vlada ta načrt opustila. Tudi javnomnenjske raziskave kažejo,

da Čehi niso naklonjeni uvedbi evra. Njena površina znaša 78,887 km², kar jo uvršča na

118. mesto največjih držav sveta. Država je razdeljena na tri zgodovinsko pomembne

pokrajine. Te so: Moravija, Bohemija in Šlezija. Število prebivalcev je približno petkrat

večje kot v Sloveniji in znaša 10.177.300 prebivalcev. Samo v glavnem mestu, to je Praga,

živi 1,2 milijona ljudi. Mesto leži ob reki Vltavi, ki je hkrati tudi najdaljša reka Češke

Republike. Povprečna starost prebivalcev je 40,8 let, največ ljudi, kar 70,2 %, pa se nahaja

v starostni strukturi med 15 in 64 leti. Največja etnična skupina so z 94 % ali 9,6 milijona

Čehi. Nato sledijo Romi z 200.000, Slovaki z 193.000, Poljaki z 52.000, Vietnamci z

40.000 ter Nemci in Ukrajinci. Osnovni podatki o Češki Republiki so zbrani v tabeli 1.

8

Tabela 1: Osebna izkaznica države Češke Republike

Uradno ime države Repúblika Čéška

Državna ureditev parlamentarna demokracija

Glavno mesto Praga

Uradni jezik češčina

Denarna enota Češka krona (CZK)

Površina1

78.8667 km²

Število prebivalcev (2011)1

10.177.300

Gostota naseljenosti (2012)2

134/km²

Povprečna starost prebivalcev (ženske,

moški) (2011)1

42,5 let; 39,2 let

Starostna struktura prebivalcev (2011)1

0-14 let: 13,5 %; 15-64 let: 70,2 %; 65 let in

več: 16,3 %

Etične strukture (2011)3

Čehi (94 %); Slovaki (193.000); Romi

(200.000); Silezijanci (11.000); Poljaki

(52.000); Nemci (39.000); Ukrajinci

(22.000) in Vietnamci (40.000).

BDP na prebivalca (2011)4

14.700 €

Raven BDP na prebivalca glede na EU=100

(2011)5

80

Izvor dodane vrednosti (2011)1

Kmetijstvo: 2,2 %; industrija: 16,4 %;

storitve: 59 %

Delež izvoza blaga in storitev v BDP

(2010)6

75 %

Delež uvoza blaga in storitev v BDP

(2010)7

79 %

Članstva Nato (1999), EU (2004), OECD (1995), UN

(1993), WTO (1995), IMF (1993), IEA

(2001)

Vir: 1CIA (2011a),

2CZSO (2012),

3CZSO (2011),

4Eurostat (2012a),

5Eurostat (2012b),

6Worldbank (2011a),

7Worldbank (2011b).

9

2.2 Podatki o Sloveniji

Druga izbrana država je Republika Slovenija. Suverena država je postala 25. junija 1991,

po odcepitvi od bivše skupne države Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Uradni jezik je slovenščina. Na vzhodu, ob meji, živi madžarska narodna skupnost, kjer je

uradni madžarščina na zahodu pa italijanščina. Površina Slovenije je 20.723 km², s čimer

je skoraj 4-krat manjša od Češke Republike. Število prebivalcev je približno dva milijona

ali 5-krat manj kot v primerjani državi. Posledično ima zato Češka višjo gostoto

naseljenosti; za 30 prebivalcev več na kvadratni kilometer. Glavno mesto je Ljubljana, ki

leži blizu geometričnega središča Slovenije. Je center političnega, ekonomskega in

kulturnega življenja. Število ljudi, ki živijo v Ljubljani, je 272.554 (SURS, 2012a).

Poprečna starost za moške dosega 44,5 let, za ženske pa 41,1 let. Slovenci tako živijo v

povprečju dlje od Čehov za dve leti. Enega izmed vzrokov za to demografsko razliko lahko

najdemo v dobro razvitem in širokogrudnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Čeprav po

drugi strani to postaja mlinski kamen okrog vratu javnih financ. Slovenci smo z 83 %

največja etnična skupina, ostali pa so Srbi, Hrvati in Bosanci. Osnovne podatke o Sloveniji

navajamo v tabeli 2.

10

Tabela 2: Osebna izkaznica države Slovenije

Uradno ime države Republika Slovenija

Državna ureditev Parlamentarna demokracija

Glavno mesto Ljubljana

Uradni jezik slovenščina

Denarna enota Evro (€)

Površina1

20.273 km²

Število prebivalcev (2011)1

1.996.617

Gostota naseljenosti (2010)2

101/km²

Povprečna starost prebivalcev (ženske,

moški) (2011)1

44,5 let; 41,1 let

Starostna struktura prebivalcev (2011)1

0-14 let: 13,4 %; 15-64 let: 69,8 %; 65 let in

več: 16,8 %

Etične strukture (2002)1

Slovenci (83,1 %); Srbi (2 %); Hrvati (1,8

%); Bosanci (1,1 %) in 12 % ostalih

BDP na prebivalca (2011)3

17.400 €

Raven BDP na prebivalca glede na EU=100

(2011)4

84

Izvor dodane vrednosti (2011)1

Kmetijstvo: 2,5 %; industrija: 6,9 %;

storitve: 90,5 %

Delež izvoza blaga in storitev v BDP

(2010)5

72 %

Delež uvoza blaga in storitev v BDP

(2010)6

71 %

Članstva Nato (2004), EU (2004), OECD (2010), UN

(1992), WTO (1995), IMF (1993)

Vir: 1CIA (2011c),

2SURS (2010),

3Eurostat (2012a),

4Eurostat (2012b),

5Worldbank

(2011a), 6Worldbank (2011b).

11

3. PREGLED GOSPODARSKIH TRENDOV V SLOVENIJI IN NA ČEŠKEM

V pričujočem poglavju bomo predstavili ekonomske kazalnike Slovenije in Češke v

primerjavi z evroobmočjem ter ponekod z EU-27. Poglavje je razdeljeno na štiri

podpoglavja. V podpoglavju gospodarska aktivnost bomo predstavili rast realnega BDP,

raven gospodarske razvitosti in dinamiko elementov agregatne porabe. Pri cenovnih

gibanjih bomo analizirali harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, relativno raven

cen potrošnih dobrin in cen storitev ter devizni tečaj. Predstavil bom tudi brezposelnost,

proračunsko pozicijo z javnim dolgom ter sodelovanje Slovenije in Češke.

3.1 Gospodarska aktivnost in elementi agregatne porabe

3.1.1 Rast realnega bruto domačega proizvoda

Gospodarsko aktivnost najlažje in najhitreje ocenimo preko ekonomskega kazalnika rasti

realnega BDP. To nam prikazuje spodnja tabela za obdobje 8 let za Češko in Slovenijo v

primerjavi z evroobmočjem.

Tabela 3: Rast realnega BDP na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 4,4 4,0 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2

Češka 4,7 6,8 7,0 5,7 3,1 -4,7 2,7 1,7

Evroobmočje 2,2 1,7 3,2 3,0 0,4 -4,4 2,0 1,4

Vir: Eurostat, 2012c.

Slovenija in Češka sta imeli do leta 2008 neprimerljivo višjo stopnjo rasti BDP kot

evroobmočje. Do omenjenega leta je povprečna stopnja gospodarske rasti znašla 5,3 % v

Sloveniji in 6,1 % na Češkem, v primerjavi z državami evroobmočja, kjer je dosegala 1,2

%. Največ je k tej rasti prispevala zunanja trgovina, ki je hitro rasla zaradi gospodarske

aktivnosti v Evropski uniji, slednja pa je omogočila diverzifikacijo domače izvozne

strukture. Leta 2006 in 2007 pa je to vlogo prevzela zasebna poraba in investicijska

dejavnost (Kračun, Jagrič; 2010). Leta 2008 beležimo podobno stopnjo rasti BDP za obe

obravnavani državi, naslednje leto pa padec BDP za 8 % v Sloveniji in za 4,7 % na

Češkem. Gospodarsko nazadovanje je povzročil zlom nepremičninskega trga v Združenih

državah Amerike, ko se je finančna kriza prelevila v gospodarsko. Slovenija in Češka sta

bili še posebej izpostavljeni, saj sta zelo odprti ekonomiji in izvoz predstavlja več kot 70 %

BDP. Leta 2011 je imelo evroobmočje rast BDP v višini 1,4 %, Češka v višini 1,7 %,

Slovenija pa je imela padec za 0,2 %. Problem počasnega gospodarskega okrevanja

Evropske unije je v tem, da nima ustreznega protikriznega načrta pri reševanju dolžniških

težav posameznih držav, ki postajajo nekonkurenčne, njihovo kreditno oceno pa bonitetne

hiše permanentno nižajo.

12

3.1.2 Raven gospodarske razvitosti

Raven razvitosti prikazuje BDP na prebivalca, ki je v našem primeru izražen v pariteti

kupne moči. Države Evropske unije imajo indeks 100, kar pomeni, da je indeks Češke in

Slovenije preračunan na to povprečje (tabela 4).

Tabela 4: BDP per capita v PPS na Češkem, v Sloveniji in EU-27 v obdobju 2004-2011,

EU(27)=100

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 87 87 88 88 91 87 85 84

Češka 78 79 80 83 81 82 80 80

Vir: Eurostat, 2012b.

Raven gospodarske razvitosti je v Sloveniji in na Češkem skozi vsa leta nižja oziroma pod

povprečjem Evropske unije. V tem obdobju je BDP per capita za izbrani državi v

povprečju manjši za 16 % od evropskega povprečja. Če pa primerjamo Slovenijo in Češko,

pa je slovenska raven razvitosti višja skozi vso obdobje. Od 2004 pa do 2007 lahko vidimo

tendenco približevanja BDP per capita povprečju EU-27. Po letu 2008 pa beležimo upad

indeksa pri obeh obravnavanih državah. Izračunali smo, da bi Slovenija dosegla povprečno

razvitost Evropske unije v roku osmih do devetih let ob rasti BDP na prebivalca, ki ga je

beležila v obdobju 2004-2008. Najvišjo raven razvitosti je sicer imela Slovenija leta 2008,

Češka Republika pa leto poprej. Čeprav smo prej omenili, da ima Slovenija vsa leta višji

BDP per capita, je vredno poudariti, da je v Sloveniji ta kazalnik v obdobju 2008-2011

padel za 7 odstotnih točk, na Češkem pa za 1 odstotno točko. Razlika v ravni razvitosti

med Slovenijo in Češko v letu 2008 je bila 10 odstotnih točk, leto poprej pa samo še 4

odsotne točke. Sklepamo lahko, da je gospodarska kriza razvojno bolj prizadela Slovenijo.

3.1.3 Gibanje zasebne porabe

Slovenija in Češka imata v povprečju višjo rast zasebne porabe kot evroobmočje, kar je

razvidno iz tabele 5. K temu je prispevala zlasti višja rast plač v zasebnem sektorju.

Tabela 5: Rast zasebne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 3,0 2,2 2,8 6,2 2,5 0,2 1,4 1,0

Češka 3,2 2,9 4,3 4,1 3,0 -0,4 0,6 -0,5

Evroobmočje 1,6 1,8 2,1 1,6 0,4 -1,3 0,8 0,2

Vir: Eurostat, 2012d.

Slovenija ima v povprečju v opazovanem obdobju najvišjo stopnjo rasti zasebne porabe.

Ima tudi najvišjo stopnjo rasti leta 2007, to je 6,2 %. Istega leta smo imeli tudi najvišjo

stopnjo rasti realnega BDP (tabela 3), čemur je v veliki meri prispevala rast zasebne

porabe. Dinamično rast zasebne porabe v tem obdobju na Češkem in v Sloveniji lahko

pojasnimo z višjo stopnjo zaupanja potrošnikov kot v evroobmočju in potrošniškim

optimizmom gospodinjstev.

13

3.1.4 Gibanje bruto investicij

Rast bruto investicij v Sloveniji in na Češkem je močno prehitevala rast investicijskega

povpraševanja v evroobmočju. Leta 2007 je bila rast bruto investicij 3-krat višja v izbranih

državah kot v evroobmočju. Dosegala je 13,3 % rast v Sloveniji, 13,2 % rast na Češkem in

5,7 % rast v evroobmočju, kot je prikazano v tabeli 6.

Tabela 6: Rast bruto investicij na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 5,0 3,0 10,4 13,3 7,1 -23,2 -13,8 -8,1

Češka 3,0 6,0 5,8 13,2 4,1 -11,5 0,1 -1,2

Evroobmočje 2,2 3,2 5,7 4,7 -1,1 -12,8 -0,1 1,4

Vir: Eurostat, 2012n.

Investicijsko dinamiko je na Češkem okrepilo vlaganje v avtomobilski sektor (Jagrič,

Kračun; 2010). K močnemu porastu deleža bruto investicij v BDP v Sloveniji pa so v

obdobju pred gospodarsko krizo največ prispevale investicije zasebnega sektorja. Delež

investicij zasebnega sektorja je v Sloveniji ob nastanku krize padel predvsem zaradi

občutno zmanjšanega prispevka investicij nefinančnih družb in se je skrčil precej pod

raven pred začetkom krize (Banka Slovenije, 2011). Leta 2009 beležimo upad investicij v

višini 23,2 %, kar je več kot na Češkem (-11,5 %) in evroobmočju (-12,7 %). Slovenija je

imela upad bruto investicij v višini 8,1 % leta 2011, medtem ko v evroobmočju že

beležimo rast bruto investicij v višini 1,4 %.

3.1.5 Gibanje državne porabe

Delež državnih izdatkov v evroobmočju je leta 2011 znašal 49,4 % BDP. Slovenija je leta

2011 imela podoben delež državnih izdatkov, 50,9 % BDP, Češka pa 43,4 % BDP

(Eurostat, 2012o). Tabela številka 7 prikazuje kako se je spreminjala državna poraba v

obdobju 2004-2011.

Tabela 7: Rast državne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 3,3 3,5 4,0 0,6 5,9 2,5 1,5 -1,2

Češka -3,3 1,6 -0,6 0,4 1,2 3,8 0,6 -1,4

Evroobmočje 1,6 1,6 2,1 2,2 2,3 2,6 0,8 -0,2

Vir: Eurostat, 2012p.

Nihanja v državni porabi so manjša v evroobmočju kot na Češkem in v Sloveniji. V

Sloveniji se je državna poraba zviševala po višji povprečni stopnji kot na Češkem in v

evroobmočju. Najvišjo stopnjo rasti državne porabe je imela Slovenija leta 2008 (5,9 %),

Češka leta 2009 (3,8 %) in evroobmočje leta 2009 (2,6 %). Temu so botrovali manjši

proračunski prihodki in novonastale obveznosti (npr. nadomestila za brezposelnost).

Da bi evropske države zajezile dolžniško krizo in stabilizirale makroekonomske razmere,

sprejemajo varčevalne ukrepe. Tako lahko vidimo, da so imele Slovenija, Češka in

14

evroobmočje negativno rast državne porabe leta 2011 s podobnimi projekcijami tudi v

bodoče.

3.2 Cenovna gibanja

3.2.1 Dinamika inflacije

Za primerjavo analize ravni cen na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju smo izbrali

harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin, saj enako košarico izdelkov uporablja

ECB za izračun ter primerjavo inflacije v Evropski uniji. Stopnja inflacije je tudi eden

izmed petih konvergenčnih kriterijev za vstop v evroobmočje.

Tabela 8: Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin na Češkem, v Sloveniji in v

evroobmočju v obdobju 2004-2011 (v %)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 3,7 2,5 2,5 3,8 5,5 0,9 2,1 2,1

Češka 2,6 1,6 2,1 3,0 6,3 0,6 1,2 2,1

Evroobmočje 2,2 2,2 2,2 2,1 3,3 0,3 1,6 2,7

Vir: Eurostat, 2012e.

Iz tabele 8 razberemo, da je inflacija v evroobmočju stabilna. Z izjemo leta 2008, ko je bila

3,3 %, ni prekoračila 3 %. V obdobju 2004-2011 je bila povprečna letna stopnja inflacije

2,1 %, kar je tudi približen cilj ECB. Češka in Slovenija sta imeli višjo povprečno stopnjo

inflacije. V prvi državi je bila 2,4 %, v drugi pa 2,9 %. Najvišja inflacijska stopnja je bila

zabeležena leta 2008, saj ga je generirala rast cen živil in cen nafte (Jagrič, Kračun; 2010).

Naslednja leta pa vidimo padec inflacije zaradi upada gospodarske aktivnosti v svetovnem

merilu. Zaradi pesimističnih gospodarskih napovedi v prihodnje lahko pričakujemo

umirjeno inflacijsko dinamiko.

15

3.2.2 Raven cen potrošnih dobrin

Dobrine lahko razdelimo v menjalne in nemenjalne dobrine. Slika št. 1 prikazuje relativno

raven cen potrošnih dobrin (menjalnih) glede na povprečje EU-27.

Slika 1: Raven cen potrošnih dobrin na Češkem in v Sloveniji v obdobju 2007-2011,

(EU27=100)

Vir: Eurostat, 2012f.

Volatilnost relativnih cen potrošnih dobrin je večja na Češkem. V Sloveniji se je relativna

rast cen potrošnih dobrin približevala evropskemu povprečju do leta 2009. Istega leta smo

tudi zabeležili najvišjo relativno raven cen. Takrat je bila raven cen potrošnih dobrin v

Sloveniji za 5,6 % pod povprečjem Evropske unije. Po letu 2009 se raven cen potrošnih

dobrin v Sloveniji znižuje in leta 2011 doseže 93,1 % ravni evropskega povprečja. Raven

cen potrošnih dobrin se je na Češkem leta 2008 zvišala na 90,1 % evropskega povprečja.

Razlika v relativnih cenah potrošnih dobrin med Slovenijo in Češko je najmanjša leta

2008, znašala je 0,7 indeksne točke. V obdobju 2009-2011 je na Češkem zabeležena

postopna rast relativnih cen potrošnih dobrin, kar je nasprotno od tendence v Sloveniji.

70

75

80

85

90

95

100

2007 2008 2009 2010 2011

Češka

Slovenija

16

3.2.3 Raven cen storitev

Raven cen potrošnih dobrin in storitev je v Sloveniji in na Češkem nižja kot v povprečju

Evropske unije. To je skladno z relativno nižjo razvitostjo Slovenije in Češke glede na

evropsko povprečje. Zaradi mednarodnega trgovanja na skupnem evropskem trgu imajo

relativne cene potrošnih dobrin hitrejšo konvergenco. Te se med manj razvitimi državami

Evropske unije približujejo povprečju cen EU-27. Cenovna razhajanja relativnih cen

potrošnih dobrin so torej manjša med državami in EU-27 kot cenovna razhajanja pri

storitvah, kar kažeta sliki 1 in 2.

Raven cen storitev je tako v Sloveniji in na Češkem relativno nižja od ravni cen, ki veljajo

za potrošne dobrine. Raven cen storitev v Sloveniji nikoli ni dosegla 80 % evropskega

povprečja, na Češkem pa komaj presega 60 % evropskega povprečja.

Slika 2: Raven cen storitev na Češkem in Sloveniji v obdobju 2007-2011, (EU-27=100)

Vir: Eurostat, 2012f.

Slovenija ima v povprečju dražje storitve kot Češka glede na EU-27. Vendar pa se raven

cen storitev hitreje približuje EU-27 na Češkem kot v Sloveniji. Slovenija je na začetku

opazovanega obdobja imela indeks 70,7; Češka pa 47,7. Leta 2011 je indeks v Sloveniji

znašal 76,2; na Češkem pa 62,2. Hitrejše zviševanje ravni cen storitev je v Sloveniji in na

Češkem pogojeno tudi s povečanjem kakovosti ponujenih storitev (Kračun, Jagrič; 2010).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

2007 2008 2009 2010 2011

Češka

Slovenija

17

3.2.4 Gibanje deviznega tečaja

Češka krona ima skozi opazovano obdobje trend nominalne apreciacije. Glede na evro je v

opazovanih 8 letih pridobila 30 % na svoji vrednosti. Razlog gre pripisati višjemu

povpraševanju po češki valuti, ki pa se je leta 2008-2009 umirila, zaradi manjše

investicijske dejavnosti na svetovni ravni. V tem letu je vrednost krone padla z 24,946 na

26,435 CZK/Evro, nato pa do leta 2011 znova narasla na 24,59 CZK/Evro.

Slika 3: Gibanje deviznega tečaja CZK/Evro in USD/Evro v obdobju 2004-2011

Vir: Eurostat, 2012g.

Razmerje USD/Evro je mnogo bolj razgibano kot CZK/Evro. Vrednost dolarja je od leta

2006 do 2008 padla do svoje najnižje vrednosti, ki je znašala 1,471 USD/Evro. Na nizko

vrednost dolarja je vplivala visoka cena energentov in politika kvantitativnega popuščanja

FED. V obdobju krize je dolar do evra apreciiral, saj je kriza v Evropski uniji razkrila

gospodarske težave evroobmočja. Zaupanje v Evro je do leta 2010 padalo, naslednje leto

pa se je valutno razmerje ustavilo pri 1,392 USD/Evro.

3.3 Dinamika brezposelnosti

Evropska unija se srečuje z najvišjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Ta je v

evroobmočju, julija 2012, znašala 11,3 %. Glede na prejšnje leto je brezposelnost padala v

desetih članicah, v šestnajstih je narasla, le v Sloveniji je ostala na enaki stopnji. Države, ki

imajo evro, imajo višjo brezposelnost kot EU-27 (Eurostat, 2012m).

1,100

1,150

1,200

1,250

1,300

1,350

1,400

1,450

1,500

0,000

5,000

10,000

15,000

20,000

25,000

30,000

35,000

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

CZ

K/E

vro

Leto

czk

usd

US

D/E

vro

18

Tabela 9: Stopnja anketne brezposelnosti na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v

obdobju 2004-2011 (v %)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2

Češka 8,3 7,9 7,1 5,3 4,4 6,7 7,3 6,7

Evroobmočje 9,3 9,2 8,5 7,6 7,6 9,6 10,1 10,1

Vir: Eurostat, 2012i.

Evroobmočje ima skozi vse obdobje višjo stopnjo brezposelnosti kot Češka in Slovenija

(tabela 9). Velik del k tej stopnji prispevajo države, ki imajo nadpovprečno visoko stopnjo

brezposelnosti glede na celotno Evropsko unijo. To so Španija, Grčija, Irska in

Portugalska. Slovenija je imela nižjo stopnjo anketne brezposelnosti kot Češka do leta

2007. Isto stopnjo sta državi beležili leta 2008, ta je bila 4,4 % in je bila hkrati tudi

najnižja. Do tega leta sta obe državi in evroobmočje registrirali upad stopnje

brezposelnosti, od tega leta naprej pa porast zaradi manjšega svetovnega povpraševanja.

Brezposelnost predstavlja danes za Evropsko unijo velik problem. Tako je bilo julija 2012

brezposelnih 25 milijonov ljudi (Eurostat, 2012h). Gre za večplastno težavo, saj pritiska na

državni proračun (nadomestila za brezposelnost) in manjša gospodarsko aktivnost, saj je

dejanski BDP manjši od potencialnega. Manjši BDP pa med drugim relativno povečuje

javni dolg kot delež v BDP. Visoka brezposelnost generira tudi socialne probleme, ki pa se

počasi transformirajo v politične.

3.4 Proračunska pozicija in javni dolg

3.4.1 Proračunska saldo države

Proračunski primanjkljaj spada med maastrichtske kriterije in ne sme presegati 3 % BDP

države. Pri naslednjih dveh tabelah bomo videli, da so konvergenčni kriteriji o javnih

financah problematični. Ker dolžniška kriza Evropske unije postaja že skoraj nevzdržna,

poskušajo države najti rešitev v krčenju državne porabe na vseh področjih.

Da pa bi omejili rast zadolževanja se države zatekajo celo k ustavnemu mehanizmu. Tako

je Slovenija ratificirala evropski fiskalni pakt, sedaj pa ga mora še implementirati v ustavo

ali v zakon do januarja 2013. Nemčija, Španija, Italija, Madžarska, Poljska in Bolgarija so

ga že vključile v ustavo. Češka in Velika Britanija fiskalnega pakta formalno nista sprejeli.

Fiskalni pakt določa, da mora biti proračun uravnotežen (izravnan) ali v presežku.

Strukturni primanjkljaj1 ne sme presegat 0,5 % BDP. V primeru, da se države tega ne bodo

držale, bodo sledile sankcije s strani Evropskega sodišča.

1 Ne upošteva vpliva gospodarskega cikla.

19

Tabela 10: Javnofinančni saldo na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v % BDP)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija -2,3 -1,5 -1,4 0,0 -1,9 -6,1 -6,0 -6,4

Češka -2,8 -3,2 -2,4 -0,7 -2,2 -5,8 -4,8 -3,1

Evroobmočje -2,9 -2,5 -1,3 -0,7 -2,1 -6,4 -6,2 -4,1

Vir: Eurostat, 2012j.

Iz zgornje tabele je razvidno, da nobena od primerjanih držav ni ustvarila proračunskega

presežka v obdobju 2004-2011. Slovenija je leta 2007 imela izravnan proračun, Češka in

evroobmočje pa sta takrat beležili 0,7 % primanjkljaja, merjenega v BDP. Slovenski

proračunski primanjkljaj je bil v obdobju 2004-2008 nižji od Češkega in od povprečja

držav evroobmočja, z izjemo leta 2006, ko je bil v evroobmočju proračunski primanjkljaj

nižji za 0,1 odstotne točke. Leta 2009 je viden močan skok proračunskega primanjkljaja na

približno 6 % BDP pri vseh opazovanih enotah. Države se v tem času (recesije) srečujejo z

manjšimi proračunskimi prihodki in povečanimi odhodki. Češka in evroobmočje bolje

obvladujeta proračun kot Slovenija, saj leta 2010 in 2011 vidimo celo zmanjševanje

proračunskega primanjkljaja. Češka ga je v tem obdobju zmanjšala za 1,7 odstotne točke,

evroobmočje pa za 2,1 odstotne točke. Slovenija, na drugi strani, pa ga je povečala za 0,4

odstotne točke.

3.4.2 Gibanje javnega dolga

Slovenija je že takoj po odcepitvi podedovala dolg do SFRJ v okviru sukcesije kot del

skupnega dolga. Zadolžila pa se je tudi za gradnjo avtocestnega križa in sanacijo bančnega

sektorja. Češka ima podoben javni dolg. Tega je ustvaril primanjkljaj v zdravstvenem

sistemu, velike poplave leta 2002 in konsolidacija bančnega sektorja v preteklih letih. To

seveda niso edini razlogi za kopičenje javnega dolga. Pomembne so tudi odločitve nosilcev

ekonomske politike. Fiskalni pakt se dotika tudi javnega dolga, saj je ta neposredno

povezan z proračunsko pozicijo.

Tabela 11: Javni dolg na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-2011 v (%

BDP)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 27,3 26,7 26,4 23,1 21,9 35,3 38,8 47,6

Češka 28,9 28,4 28,3 27,9 28,7 34,4 38,1 41,2

Evroobmočje 69,6 70,2 68,6 66,3 70,1 79,9 85,3 87,2

Vir: Eurostat, 2012k.

Evroobmočje ima skozi vsa leta višji javni dolg od opazovanih gospodarstev. Ta je v

povprečju višji od češkega za 2,3-krat in slovenskega za 2,4-krat. Povprečni javni dolg v

obdobju 2004-2011 je 30,9 % BDP v Sloveniji, 32 % BDP na Češkem in 75 % BDP v

evroobmočju. Najnižji javni dolg je v Sloveniji zabeležen leta 2008, 21,9 % BDP, na

Češkem in v državah evroobmočja pa leto prej. Do tega leta je upadal, nato pa zaradi višjih

proračunskih primanjkljajev narasel z napovedjo analitikov, da se bo ta še zviševal.

Slovenija in Češka sta imela vsa leta, tudi leta 2011, ko je bil dolg najvišji, javni dolg pod

maastrichtskim kriterijem. Vendar pa je srž problema javnega dolga Slovenije predvsem v

hitrem zadolževanju, ker ne moremo sproti plačevati zapadlih obveznosti. Ob nadaljevanju

20

rasti javnega dolga v Sloveniji iz obdobja 2009-2011 bi fiskalni konvergenčni kriterij 60 %

BDP prekoračili v letu 2015, Češka pa v letu 2018.

3.5 Internacionalizacija gospodarstev

Največji gospodarski partnerji Slovenije so Nemčija, Italija, Avstrija, Francija in

Madžarska. Izmed držav bivše Jugoslavije največ izvozimo na Hrvaško. Z izvozom v

vrednosti 518 mio evrov iz leta 2011 se je Češka Republika uvrstila na deseto mesto

najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije. Najpomembnejše blagovne skupine,

ki jih izvažamo, so vozila (podjetje Revoz), električni stroji (Gorenje) in medicinski ter

farmacevtski izdelki (Krka). Uvozimo največ nafte in vozil. Največ proizvodov, ki jih

uvozimo s Češke, tvorijo vozila in njihovi deli. Na Češko pa največ izvažamo

farmacevtske proizvode. Pokritost uvoza z izvozom je v letu 2011 znašala 93,9 %. (Banka

Slovenije, 2012).

Češka največ izvaža v Nemčijo, Slovaško, Poljsko, Francijo in v Združeno kraljestvo.

Slovenija je šele na triindvajsetem mestu najpomembnejših izvoznih gospodarskih

partnerjev Češke. Češka največ izvaža vozila, stroje in transportno opremo. Vrednost te

blagovne skupine presega 50 % celotnega njenega blagovnega izvoza. Najbolj znano češko

avtomobilsko podjetje je Škoda. Pomembni blagovni skupni v izvozu sta tudi skupini

industrijskih in kemičnih izdelkov (CZSO, 2010).

3.5.1 Trgovinska menjava med Slovenijo in Češko

Saldo trgovinske bilance med Slovenijo in Češko je bil med leti 2004-2011 negativen

(tabela 12).

Tabela 12: Izvoz, uvoz in saldo trgovinske bilance Slovenije v primerjavi s Češko

Republiko v obdobju 2004-2011 (v 1000 €)

Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo

2004 244.547 344.900 589.447 -100.353

2005 320.472 379.404 699.876 -58.932

2006 390.259 399.087 789.346 -8.828

2007 489.372 505.808 995.180 -16.436

2008 486.475 563.511 1.049.986 -77.036

2009 388.373 438.339 826.712 -49.966

2010 435.011 504.744 939.755 -69.733

2011 518.829 582.764 1.101.593 -63.935

SURS, 2012b.

Trgovinska menjava med Slovenijo in Češko je bila največja leta 2011. Vrednost trgovine

je presegla milijardo evrov. Trgovinski primanjkljaj Slovenije s Češko je takrat zabeležen

64 milijonov evrov. Najnižji trgovinski primanjkljaj med Slovenijo in Češko je bil leta

2006. Takrat smo na Češko izvozili blago v vrednosti 390 milijonov, uvozili pa blago v

21

vrednosti 399 milijonov evrov. Vrednost izvoza in uvoza se z izjemo leta 2009 povečuje.

Razlika med izvozom iz leta 2004 in 2011 dosega 274 milijonov evrov.

3.5.2 Saldo tekočega računa

Slovenija in Češka sta skozi vse obdobje imeli negativni saldo tekočega računa. Rezultat

pomeni, da sta v tujini zapravili več, kot pa izvozili, zato sta neto dolžnici. Evroobmočje je

imelo negativen tekoči račun leta 2006, 2008 (takrat je bil najvišji), 2009 in 2010.

Edini pozitivni podbilanci v tekočem računu leta 2011 v Sloveniji sta bili bilanca storitev

in bilanca tekočih transferjev. Storitve so beležile presežek menjave v višini 1.432

milijonov evrov, tekoči transferji pa v višini 153 milijonov evrov (Banka Slovenije, 2012).

Tabela 13: Saldo tekočega računa na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju

2004-2011 v (% BDP)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija -2,6 -1,7 -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -1,1

Češka -5,1 -1,0 -2,0 -4,3 -2,1 -2,4 -3,9 -2,9

Evroobmočje 0,8 0,1 -0,1 0,1 -1,6 -0,2 -0,1 0,0

Vir: Eurostat, 2012l.

Leta 2008 so države zaradi zmanjšanega svetovnega povpraševanja manj izvozile in pri

danem uvozu se je takrat položaj tekočega računa poslabšal. Slovenski primanjkljaj

tekočega računa je takrat dosegal -6,9 % BDP, kar je 3,3-krat več od Češkega in 4,3-krat

več od primanjkljaja evroobmočja. V Sloveniji se je po letu 2008 negativni saldo tekočega

računa umiril in se je gibal okrog -1,0 % BDP, kar je celo nižje kot v obdobju 2004-2007.

Na Češkem pa je v obdobju po krizi v povprečju primanjkljaj tekočega računa višji kot leta

pred njo. Predpostavljamo, da je za to kriva manjša izvozna aktivnost avtomobilske

industrije.

22

4. UPORABLJENA METODOLOGIJA

Za analizo primerjave censkih razmerij storitev med Slovenijo in Češko Republiko je bilo

naše delo sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je bil terenski (zbiranje in urejanje podatkov),

drugi pa empiričen, saj je zajemal izračunavanje censkih razmerij in komentiranje

rezultatov. Storitve, ki so bile predmet popisa, so zajete v košarici storitev. Podobno

košarico storitev uporablja Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo pri svojih

raziskovanjih.

Vzorec storitev je zajemal 99 različnih storitev. Te so razdeljene na 10 skupin, ena skupina

pa še na tri podskupine. Skupine so naslednje: obrtne storitve in popravila, osebne in druge

storitve, stanarina, komunalne storitve, finančne storitve, izobraževanje, storitve

družbenega varstva, prometne storitve, gostinske in hotelske storitve in komunikacije.

Gostinske in hotelske storitve so razdeljene na gostinske in hotelske storitve ter na hitro

prehrano. Za vsako storitev smo poizkušali pridobiti šest cen v Sloveniji in šest cen na

Češkem. Pri večini cen nam je to tudi uspelo. Pri nekaterih storitvah ni bilo možno

pridobiti šest različnih cen, zlasti zaradi prevladujoče tržne strukture oziroma zaradi

regulacije cen. Takšne so na primer cene hitre prehrane ali pa RTV naročnina. Za cene

hitre prehrane smo pridobili podatke v McDonaldsu. Te so dober približek dejanski ravni

cen, saj so izdelki standardizirani, poslovalnice pa je možno najti skoraj povsod po svetu.

Popisane cene iz Češke Republike so v glavnem zajete z območja Prage. Tam je tudi

potekal glavni del popisa cen, in sicer marca 2012. Nekaj cenovnih podatkov pa je

pridobljenih tudi v Brnu in Ostravi. V Sloveniji se nismo omejili samo na Maribor, ampak

so cene pridobljene tudi v Ljubljani, Kopru in Celju.

S pomočjo pridobljenih cen smo izračunali censko pariteto, raven censke paritete in

disparitete cen. Pri izračunih smo se oprli na metodologijo, ki jo sicer v svojih raziskavah

uporabljajo Kračun in ostali (2006).

4.1 Opredelitev censke paritete

S censko pariteto opredelimo razmerje med ceno določene storitve x v Sloveniji in ceno

iste storitve x na Češkem. Enačba za izračun censke paritete storitve x je v tem primeru

naslednja:

CP storitve x =

=

(1).

Izid računanja je v tem primeru vrednost evra, izražena v čeških kronah prek storitve x.

http://www.epf.uni-mb.si/o_fakulteti/instituti/ins_za_ekon_diagl_in_progn.aspx

23

4.2 Opredelitev ravni censke paritete

Raven censke paritete v Sloveniji je izračunana s primerjavo censke paritete blaga x z

deviznim tečajem Evropske centralne banke.

Raven CP storitve x =

*100 (2).

Ta primerjava nam pokaže, katere storitve so bile v Sloveniji absolutno dražje (če je bila

censka pariteta večja od 100) oziroma absolutno cenejša (če je bila raven censke paritete

manjša od 100) kot na Češkem, če vzamemo za osnovo devizni tečaj ECB. Ta je, dne

30.5.2012, znašal 0,038974199 EUR/CZK.

4.3 Opredelitev disparitete cen

V tem primeru primerjamo censko pariteto storitve x s povprečjem censke paritete

celotnega vzorca (ACPstoritve).

Raven censke storitve x =

*100 (3).

Odstopanje ravni censke paritete storitve x od agregatne censke paritete (ACPstoritve=100)

pokaže, za koliko odstotkov je storitev x relativno dražja (če je bila raven censke paritete

večja od 100) oziroma relativno cenejša (če je bila raven censke paritete manjša od 100) od

povprečja celotnega storitvenega vzorca v Sloveniji.

24

5. REZULTATI PRIMERJAVE CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO

REPUBLIKO

5.1 Agregirani rezultati

Cene storitev so bile v Sloveniji v povprečju v opazovanem mesecu za 25,87 % višje kot

na Češkem (tabela 14). Podrobnejše rezultate za celoten vzorec storitev navajamo v prilogi

diplomskega seminarja (tabela 1P).

Tabela 14: Raven censkih paritet opazovanih skupin storitev v marcu 2012

Št. Skupina storitev Censka pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven censke

paritete

(CP/TECB)*100

1. Obrtne storitve in popravila 0,050 128,91

2. Osebne in druge storitve 0,049 124,90

3. Stanarina 0,059 150,12

4. Komunalne storitve 0,053 135,45

5. Finančne in druge storitve 0,052

133,06

6. Storitve za izobraževanje in kulturo 0,057

146,52

7. Storitve družbenega varstva 0,054 137,82

8. Prometne storitve 0,049 126,36

9. Gostinske hotelske storitve 0,045

115,26

10. Komunikacije 0,042

108,52

Storitve 0,049 125,87

Nobena od storitvenih skupin ni bila v povprečju cenejša v Sloveniji v primerjavi s Češko

Republiko. Komunikacije so bile s pariteto 108,52 še najbolj »ugodna« skupina storitev

glede na češke cene storitev. Podatek pomeni, da imamo v Sloveniji za 8,52 % dražje

komunikacije. Najdražje storitve v Sloveniji so bile stanarine. Te so v Sloveniji dražje za

50,12 %. Druga najdražja skupina storitev so storitve za izobraževanje in kulturo, ki se od

najdražje skupine razlikujejo za 4,48 odstotne točke. V povprečju odšteje državljan

Slovenije za storitve, ki se navezujejo na izobraževanje in kulturo, 46,52 % več kot

prebivalec Češke. Visoko neskladje cen storitev zabeležimo tudi pri storitvah družbenega

varstva. Te so v Sloveniji dražje za 37,82 %. Prometne, osebne in obrtne storitve ter

popravila so dražje med 20-30 %. V Sloveniji so hotelske in gostilniške storitve v

povprečju dražje za 15 %.

25

5.2 Izračuni ravni cen za obrtne storitve in popravila

Obrtne storitve in popravila so v Sloveniji v povprečju dražja za 28,91 % kot na Češkem

(glej tabelo 15). V primeru, da primerjamo omenjene storitve s povprečjem celotnega

vzorca pa so te dražje za 2,41 %.

Tabela 15: Raven censkih paritet obrtnih storitev in popravil v marcu 2012

Št. Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

1.1 Šivanj moške volnene

obleke Kos

2 0,056 143,89 114,32

1.2 Krajšanje moških hlač Kos 0,053 135,38 107,55

1.3 Šivanje ženskega krila Kos 0,053 137,17 108,97

1.4 Podplatenje čevljev Par 0,050 128,97 102,46

1.5 Popravilo pet Par 0,049 126,19 100,25

1.6 Popravilo radia Ura 0,055 141,50 112,41

1.7 Popravilo televizorja Ura 0,047 119,91 95,26

1.8 Popravilo štedilnika Ura 0,053 134,76 107,06

1.9 Popravilo avtomobila Redni

servis 0,043 110,76 88,00

1.10 Pranje avta Osnovno,

zunanje 0,056 142,81 113,46

1.11 Zamenjava olja in filtra Kos 0,041 104,38 82,92

1.12 Vulkanizerska storitev Kos 0,042 107,72 85,58

1.13 Barvanje prostorov m2 3

0,066 169,26 134,47

1.14 Izdelava ključa kos 0,068 175,20 139,19

Obrtne storitve in

popravila 0,050 128,91 102,41

Izdelava ključa je v Sloveniji najdražja storitev v skupini obrtnih storitev in popravil. Pri

nas plačamo 75 % več za izdelavo ključa kot na Češkem. Veliko razhajanje cen je opazno

tudi pri barvanju prostorov. Slovenski slikopleskar zaračuna 69 % več za pleskanje m2

brez

materiala od češkega. Pranje avta in popravilo radia sta približno enako dražji v Sloveniji

kot na Češkem, to je za 42 %. Tudi slovenski čevljarji imajo višje cene kot tisti na Češkem.

Podplatenje čevljev je namreč za 29 %, popravilo pet pa za 26 % dražje. Podobno lahko

trdimo za krojače. Krajšanje moških hlač in ženskega krila je primerljivo dražje pri nas kot

na Češkem. Prva storitev ima censko pariteto 135,38, druga pa 137,17. Šivanje moške

volnene obleke je za 44 % dražja v Sloveniji. Tisti obrtniki, ki se ukvarjajo z

elektrotehniko in popravilom avtomobilov, imajo različne ravni cen. Redni servis

2V ceni ni vštet material.

3 V ceno ni vštet material.

26

avtomobila je v Sloveniji dražji za 10 %, ura popravila štedilnika za 34 %, za 20 % pa je

dražja tudi ura popravila televizorja.

5.3 Izračuni ravni cen za osebne storitve

Češki potrošnik bi moral v Sloveniji plačati v povprečju za 25 % več za osebne storitve kot

doma. Za kemično čiščenje ženskega plašča pa celo za 90 % (tabela 16).

Tabela 16 Raven censkih paritet osebnih in drugih storitev v marcu 2012

Št. Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

2.1 Moško striženje 1obisk 0,043 111,25 88,38

2.2 Žensko striženje 1 obisk 0,049 126,39 100,41

2.3 Trajna ondulacija 1 obisk 0,046 119,22 94,71

2.4 Barvanje las 1 obisk 0,042 107,63 85,51

2.5 Obisk solarija 1 min 0,051 131,35 104,36

2.6 Kemično čišč. m. obleke Kos (brez

hlač) 0,060 153,72 122,13

2.7 Kemično čišč. ž. plašča Kos 0,074 190,33 151,21

2.8 Pranje srajce kos 0,053 136,84 108,72

2.9 Pranje posteljne rjuhe Kos 0,058 147,77 117,40

2.10 Fotografiranje za osebno

izkaznico 6 slik 0,048 123,18 97,86

2.11 Razvijanje barvnega filma Kos 0,055 141,31 112,26

2.12 Izdelava barvnih fotografij Kos 0,057 146,48 116,38

2.13 Fotokopiranje

(dvostransko)

List (črno-

belo) 0,059 151,27 120,18

Osebne in druge storitve 0,049 124,90 99,23

Frizerske storitve so v Sloveniji dražje za 8 % do 26 %. Žensko striženje je v povprečju

najdražje, sledi ji trajna ondulacija (19 %), moško striženje (11 %) in barvanje las (8 %).

Moško striženje, trajna ondulacija, barvanje las in fotografiranje za osebno izkaznico so

storitve, ki so glede na povprečje celotnega vzorca v Sloveniji relativno cenejše. Prva je

cenejša za 12 %, druga za 5 %, tretja za 14 % in četrta za 2 %. Za A4 črno-belo

fotokopiranje bomo v Sloveniji plačali za 51 % več kot na Češkem. Storitve foto studijev

so v Sloveniji primerljivo dražje. Za razvijanje barvnega filma bomo morali doma odšteti

za 41% več, za izdelavo barvnih fotokopij pa za 46 % več kot v referenčni državi. Tudi

storitve v kemičnih čistilnicah so v Sloveniji dražje za 36 %, za pranje srajce in za čiščenje

ženskega plašča pa kar za 90 %. Obisk solarija je pri nas v povprečju za 31 % dražji kot na

Češkem.

27

5.4 Izračuni ravni cen za stanarine

Višina stanarine se med posameznimi mesti, že znotraj Slovenije, zelo razlikuje.

Primerjava samo med Mariborom in Prago tako ne bi bila realna. Zaradi visokega

povpraševanja po stanovanjih je cena stanarine v mestnem jedru zelo visoka. Zato smo

vključili v vzorec cene iz različnih lokacij na območju Slovenije in Češke. Tabela 17 nam

prikazuje censka razmerja stanarin. Raven censke paritete skupine je bila najvišja izmed

vseh desetih primerjanih skupin.

Tabela 17: Raven censkih paritet stanarin v marcu 2012

Št. Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

3.1 Stanarina (center mesta,

dvosobno stanovanje) 60m

2 0,056 144,07 114,45


garsonjera) 30 m

2 0,061 157,34 125,00


trosobno stanovanje) 90 m

2 0,058 148,38 117,89

Stanarina 0,059 150,12 119,27

Stanarina za garsonjero, veliko 30 m2, je v Sloveniji dražja za 57 %, glede na povprečje

celotne skupine storitev pa za 25 %. Tudi stanarina za dvosobno in trosobno stanovanje je

višja pri nas kot v referenčni državi. Za stanovanje, veliko 60 m2, bomo v povprečju plačali

44 % več v Sloveniji in še dodatne 4 % več za stanovanje v velikosti 90 m2 kot na Češkem.

5.5 Izračuni ravni cen za komunalne storitve

Cene komunalnih storitev so bile v Sloveniji v povprečju dražje za 35 % glede na Češko

Republiko. Razlike med censkimi paritetami komunalnih storitev so velike (tabela 18).

Najdražja komunalna storitev je odvoz smeti, ki je v Sloveniji dražja za 56 %. Za

ogrevanje stanovanja slovenski potrošnik na mesec v povprečju plača 10 % več kot češki.

V primeru, da ceno ogrevanja primerjamo s povprečjem celotnega proučevanega vzorca pa

je ta storitev pri nas cenejša za 13 %. Ceni parkiranja na prostem in v garaži pa pri nas

dosegata 88 % in 98 % ravni čeških cen.

28

Tabela 18: Raven censkih paritet komunalnih storitev v marcu 2012

Št. Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

Pslo/Pcz

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

4.1 Odvoz smeti m

3 (14

dni) 0,061 156,15 124,06

4.2 Ogrevanje stanovanja na

daljavo (toplarna) mesec 0,043 110,39 87,70

4.3 Parkiranje (garaža) ura 0,038 97,97 77,83

4.4 Parkiranje (na odprtem) ura 0,034 87,61 69,60

Komunalne storitve 0,053 135,45 107,61

5.6 Izračuni ravni cen za finančne storitve

Finančne storitve so z izjemo stroškov vodenja računa dražje v Sloveniji. Skupina

finančnih storitev je v povprečju v Sloveniji tako dražja za 33 % (tabela 19).

Tabela 19: Raven censkih paritet finančnih storitev v marcu 2012

Št. Storitev

Enot

a

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

5.1 Zavarovanje stanovanja leto 0,053 135,34 107,53

5.2 Stroški vodenja računa mesec 0,032 83,37 66,23

5.3 Tehnični pregled vozila leto 0,050 129,17 102,62

5.4 Obvezno zavarovanje

vozila leto 0,055 140,95 111,98

Finančne in druge

storitve 0,052 133,06 107,61

Stroški vodenja računa dosegajo 83 % ravni češke cene. Obvezno zavarovanje vozila je v

povprečju najdražja storitev v tej skupini. Slovenci plačamo za 41 % več na leto za

zavarovanje vozila. Tudi zavarovanje stanovanja je dražje za 35 %, tehnični pregled pa za

29 %. Če primerjamo storitev tehničnega pregleda vozila s povprečjem celotnega vzorca

storitev v Sloveniji, je ta dražja za 2 %.

29

5.7 Izračuni ravni cen za storitve za izobraževanje in kulturo

Storitve za izobraževanje in kulturo so v Sloveniji v povprečju dražje za 46 %, glede na

povprečje celotnega vzorca skupine pa za 16 % (tabela 20). Podpovprečno raven cen

izkazujeta tečaj plesa in vstopnica za kino. Ceni vstopnice za kino sta skoraj enaki, saj je v

Sloveniji ta storitev cenejša le za 1 %, cena tečaja plesa pa je v povprečju za 11 % nižja od

tiste na Češkem.

Tabela 20: Raven censkih paritet storitev za izobraževanje in kulturo v marcu 2012

Št. Storitev

Enot

a

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

6.1 Vozniški izpit ura 0,048 123,31 97,96

6.2 Vstopnica za kino kos 0,039 99,22 78,82

6.3 Izposoja DVD kos 0,062 160,23 127,30

6.4 Vstopnica za gledališče kos 0,046 117,25 93,15

6.5 Vstopnica za nogometno

tekmo kos 0,048 122,18 97,07

6.6 Izdatek za tečaj tujega

jezika ura 0,060 152,72 121,33

6.7 Internet dostop mesec 0,059 152,46 121,12

6.8 Fitness mesec 0,051 129,64 103,00

6.9 Tečaj plesa

8

obisk

ov

0,035 89,07 70,76

6.10 RTV naročnina mesec 0,071 181,74 144,39

6.11 Kabelska televizija mesec 0,052 132,84 105,53

Storitve za

izobraževanje in

kulturo

0,057 146,52 116,40

Najdražja storitev te skupine je RTV naročnina. Mesečno plačamo v Sloveniji za 81 % več

kot na Češkem. V Sloveniji so dražje od tistih na Češkem tudi naslednje storitve: ura

vozniškega izpita (za 23 %), izposoja DVD-ja (za 60 %), vstopnica za gledališče (za 17

%), vstopnica za nogometno tekmo (za 22 %), ura tečaja tujega jezika in mesečni internetni

dostop (za 53 %), mesečna karta za fitness (30 %) in mesečni obrok za kabelsko televizijo

(za 34 %).

5.8 Izračuni ravni cen za storitve družbenega varstva

Storitve družbenega varstva zajemajo izdatek za vrtec, za študentski dom in izdatek za

dijaški dom. Bivanje v študentskem domu je v povprečju pri nas cenejše za 2 % kot na

Češkem. Dražji pa sta storitvi bivanja v vrtcu in v dijaškem domu. Vrtec je dražji za 58 %,

30

dijaški dom pa za 37 %. Storitve družbenega varstva so v Sloveniji sicer v povprečju dražje

za 38 % (tabela 21).

Tabela 21: Raven censkih paritet storitev družbenega varstva za marec 2012

Št. Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

7.1 Izdatek za vrtec (polna

cena) mesec 0,061 157,59 125,20

7.2 Izdatek za študentski

dom mesec 0,038 97,67 77,60

7.3 Izdatek za dijaški dom mesec 0,053 136,90 108,76

Storitve družbenega

varstva

0,054 137,82 109,49

5.9 Izračuni ravni cen za prometne storitve

Prometne storitve so v Sloveniji v povprečju dražje za 26 %, če pa povprečne cene te

skupine primerjamo s povprečjem cen vzorca, pa je odstopanje malenkostno (tabela 22).

Vozovnica za mestni potniški promet je za 26 % dražja v Sloveniji. Za primerjavo cen

mestnega potniškega prometa smo vzeli ceno vozovnice za avtobus v eno smer. V

Sloveniji velja ena vožnja z avtobusom 60 minut. Na Češkem imajo vozovnice v eno smer,

ki trajajo različno dolgo in se spreminjajo med mesti. Tako smo upoštevali tiste vozovnice,

ki so po dolžini časa najbolj podobne slovenskim. V Sloveniji je cenejša le vožnja s

taksijem. Za prevožen kilometer v povprečju odštejemo 21 % manj kot na Češkem (v ceno

ni vključena štartnina pri obeh primerjanih državah). Delavska mesečna karta je v Sloveniji

za 37 % dražja kot na Češkem. Tudi cene mesečnih kart za MPP je težje primerjati, saj se

cene razlikujejo med conami. Mesto je razdeljeno na več con in uporabnik tako izbere

katere cone bo pokrivala njegova mesečna karta.

31

Tabela 22: Raven censkih paritet prometnih storitev v marcu 2012

Številka Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven censke

paritete

(CP/TECB)*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve

)*100

8.1 Delavska

mesečna

karta (MPP) mesec 0,053 136,84 108,72

8.2 Mestni

potniški

promet

vozov

nica 0,049 126,55 100,54

8.3 Avtobus (60

km)

vožnj

a 0,042 108,39 86,11

8.4 Taksi v

mestu km 0,031 78,71 62,53

8.5 Najem

vozila Dan 0,054 139,61 110,92

8.6

Letalska

vozovnica

(London,

ekonomski

razred)

vozov

nica 0,051 131,21 104,24

8.7 Prevoz z

vlakom

vozov

nica 0,049 126,96 100,86

Prometne

storitve 0,049 126,36 100,39

5.10 Izračuni ravni cen za gostinske in hotelske storitve

Gostinske in hotelske storitve so največja skupina storitev in je sestavljena iz treh

podskupin. To so gostinske in hotelske storitve ter hitra prehrana. Celotna skupina storitev

je v povprečju dražja za 15 % od tiste na Češkem (tabela 23).

Gostinske storitve so v povprečju najdražja podskupina. V Sloveniji bomo za hrano in

pijačo v gostilni plačali za 36 % več kot na Češkem. Od pijače bomo največ plačali za

Coca-Colo (66 %) in za pivo (62 %). Češka ima dolgo tradicijo proizvodnje in porabe piva.

Proizvede veliko piva, zato je cena veliko nižja kot v Sloveniji. Od primerjanih pijač sta le

črna kava in čaj z limono cenejši v Sloveniji kot na Češkem. Kava je cenejša za 10 %, čaj z

limono pa za 4 %. Med jedmi bomo v Sloveniji največ odšteli za porcijo dunajskega zrezka

(73 %), sledijo mu palačinke (48 %), lignji (39 %) in mešana solata (9 %).

32

Tabela 23: Raven censkih paritet gostinskih in hotelskih storitev v marcu 2012

Št. Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

9.1 Coca-cola 0,25 l 0,065 166,02 131,90

9.2 Pivo (steklenica) 0,5 0,063 162,91 129,42

9.3 Črna kava skodelica 0,035 89,67 71,24

9.4 Namizno belo vino dl 0,050 129,49 102,87

9.5 Žganje 0,33 l 0,053 135,04 107,29

9.6 Whiskey 0,33 l 0,041 105,23 83,60

9.7 Mineralna voda 0,5 0,068 174,65 138,75

9.8 Gosti sadni sok 1 dl 0,047 121,45 96,49

9.9 Čaj z limono Skodelica 0,037 96,03 76,30

9.10 Pizza Velika 0,051 129,84 103,15

9.11 Dunajski zrezek porcija 0,067 172,76 137,25

9.12 Lignji (ocvrti) porcija 0,054 138,60 110,11

9.13 Mešana solata (porcija) porcija 0,042 108,70 86,36

9.14 Palačinke Porcija

0,058 147,91 117,51

9.15 Goveja juha porcija

0,051 131,54 104,50

GOSTINSKE STORITVE

0,053 136,21 108,21

9.16 Prenočevanje v hotelu

***(enoposteljno) noč 0,031 80,08 63,62

9.17 Prenočevanje v hotelu

***(dvoposteljno) noč 0,033 85,09 67,60

HOTELSKE STORITVE

0,032 82,97 65,92

9.18 Hamburger kom

0,050 128,29 101,92

9.19 Big Mac kom

0,037 95,30 75,71

9.20 McChicken kom

0,037 95,30 75,71

9.21 Fish Mac kom

0,040 102,63 81,54

9.22 Chicken McNuggets 6 kom

0,033 84,30 66,98

9.23 Pijača 0,5 l

0,044 111,84 88,85

9.24 Sladoled kom

0,050 128,29 101,92

9.25 Krompirček - veliki kom

0,043 109,05 86,63

9.26 Happy Meal kom

0,036 92,56 73,54

HITRA HRANA

0,041 105,29 83,65

Gostinske in hotelske

storitve 0,045

115,26

91,57

Hotelske storitve dosegajo v povprečju 83 % ravni češke cene. V hotelu s tremi zvezdicami

bomo pri nas za nočitev z enoposteljno sobo plačali 20 % manj kot na Češkem. Za nočitev

v istem hotelu z dvoposteljno sobo pa bomo plačali 15 % manj.

Zadnja podskupina je hitra prehrana. Upoštevani so izdelki iz McDonaldsa, saj nam ti

zaradi standardiziranosti ponudbe omogočajo najbolj natančno primerjavo cen med

33

državama. V podskupini hitre prehrane najdemo štiri izdelke, ki so cenejši v Sloveniji. To

so BigMac (5 %), McChicken (5 %), Chicken McNuggets (16 %) in Happy Meal (7 %).

Hamburger in sladoled sta pri nas dražja za 28 %. Hitra prehrana je v Sloveniji dražja v

povprečju za 5 %, gledano na povprečje celotne košarice storitev pa je za 16 % cenejša.

5.11 Izračuni ravni cen za komunikacije

Komunikacije so v Sloveniji v povprečju dražje za 9 % od tistih na Češkem (tabela 24). Če

primerjamo skupino komunikacij s povprečjem celotnega storitvenega vzorca v Sloveniji

so te za 14 % cenejše.

Tabela 24: Raven censkih paritet komunikacij v marcu 2012

Št. Storitev Enota

mere

Censka

pariteta

(Pslo/Pcz)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

10.1 Znamka za pismo (doma) kos 0,031 79,54 63,19

10.2 Priporočeno pismo

(doma) kos 0,030 75,99 60,37

10.3 Poštnina za paket kos (do

5kg) 0,047 121,25 96,33

10.4 GSM impulz (fiksno

omrežje, predplačniški

paket) impulz 0,042 106,74 84,80

10.5 GSM impulz (fiksno

omrežje, naročniki) impulz 0,044 111,84 88,85

10.6 GSM aparat (brez

naročnine) Kos 0,045 115,81 92,01

10.7 SIM kartica

(prednaročniška, brez

impulzov) Kos 0,038 98,37 78,15

10.8 Nacionalni pogovor min 0,024 62,21 49,42

10.9 Pogovor v tujino min 0,043 111,05 88,23

10.10 Pogovor v mobilno

omrežje min 0,051 131,87 104,77

10.11 Naročnina za stacionarni

telefon (analogna) mesec 0,043 110,38 87,69

10.12 Naročnina za digitalen

stacionarni telefon mesec 0,046 116,99 92,94

10.13 Naročnina za TV in

telefon (digitalno) mesec

0,053 136,29 108,28

10.14 Naročnina za digitalni

telefon, TV in internet mesec 0,056 144,22 114,58

10.1 Komunikacije 0,042 108,52 86,21

34

Poštne storitve so v Sloveniji in na Malti med najcenejšimi v Evropi. Glede na Češko je

znamka za pismo v Sloveniji v povprečju cenejša za 20 %, priporočeno pismo pa za 24 %.

Poštnina za paket, do 5 kg, je v Sloveniji dražja za 21 %. Te storitve ne zagotavlja samo

Pošta Slovenije, ampak lahko izbiramo med večjim številom ponudnikov. Med dražjimi

storitvami so mesečne naročnine za telefon, televizijo in internet. Naročnina za analogni

stacionarni telefon je v Sloveniji dražja za 10 %, za digitalni stacionarni telefon za 17 %,

za telefon in televizijo za 36 %, mesečna naročnina za trojček pa za 44 %. Cena storitve, ki

najbolj izstopa v opazovanem vzorcu je cena za minuto pogovora znotraj meja določene

države. V Sloveniji je tako nacionalni pogovor v povprečju cenejši za 38 % od češkega. Za

minuto pogovora v tujino pa mora slovenski potrošnik odšteti za 11 % več kot češki.

35

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

Diplomski seminar je razdeljen na dva dela. V prvem delu se ukvarjamo s posebnostjo

makroekonomskih indikatorjev za Slovenijo in Češko. Drugi del diplomskega seminarja je

empirične narave, saj v njem ugotavljamo raven cen storitev v Sloveniji in na Češkem na

osnovi terensko pridobljenih podatkov v marcu 2012. leta.

Slovensko gospodarstvo je po nekaterih makroekonomskih podatkih še obdržalo razvojno

prednost pred Češko. Slovenski BDP na prebivalca je tako v letu 2011 dosegel 84

odstotkov evropskega povprečja. Češki BDP na prebivalca pa je za evropskim povprečjem

zaostajal za 20 odstotkov. Tudi raven cen potrošnih dobrin je bila v Sloveniji višja kot na

Češkem. V letu 2011 je dosegala 93 odstotkov evropskega povprečja, češka raven cen

potrošnih dobrin pa je dosegala 87 odstotkov povprečja Evropske unije. Prav tako je bila

raven cen storitev v Sloveniji višja. Raven cen storitev je v Sloveniji dosegla 76 odstotkov

evropskega povprečja, češka raven cen storitev pa je dosegala 62 odstotkov evropskega

povprečja.

Kriza v svetovni ekonomiji ima učinke na makroekonomske kazalnike obeh držav. Vendar

pa lahko ugotovimo, da je Češka krizo bolje amortizirala. Tudi nosilci ekonomske politike

so se bolje odzvali na zunanje šoke v gospodarstvu. BDP je rasel na Češkem do začetka

krize po približno odstotek višji stopnji kot v Sloveniji. Tudi po letu 2009 je češko

gospodarstvo hitreje okrevalo po padcu gospodarske aktivnosti. BDP per capita se je v

Sloveniji v letih 2008-2011 zmanjšal za 7 odstotnih točk. Češka raven razvitosti pa je v

istem obdobju padla le za eno odstotno točko. Slovenski proračunski primanjkljaj je leta

2011 znašal 6,4 % BDP, Češki pa 3,1 % BDP. Tudi javni dolg je dober indikator, kako

država obvladuje javne finance. Češka je suverenost pridobila dve leti kasneje kot

Slovenija, kar pomeni, da bi naj državi imele približno enak javni dolg, če racionalno

gospodarita z resursi. Leto 2011 je Slovenija beležila javni dolg v višini 47,6 % BDP,

Češka pa 41,2 % BDP. Javni dolg obeh držav je še vedno pod povprečjem javnega dolga

evroobmočja, ki znaša 87,2 % BDP. Problem javnega dolga v Sloveniji ni višina, temveč

hitrost njegovega povečevanja. Leta 2010 je ta v enem letu narasel za 8,8 odstotne točke,

Češki pa za 3,1 odstotne točke. Češka ima tudi bolj ugodno sliko brezposelnosti v

primerjavi s Slovenijo. Stopnja anketne brezposelnosti je bila prejšnje leto na Češkem 6,7

%, v Sloveniji pa 8,2 %. Leta 2008 sta imeli obe državi enako stopnjo brezposelnosti, kar

pomeni, da ta v Sloveniji narašča hitreje kot v referenčni državi. Več, kot je ljudi brez dela,

bolj se dejanski BDP oddaljuje od potencialnega in hkrati predstavlja večje breme za

proračun. V češkem gospodarstvu tudi bonitetne agencije vidijo večjo stabilnost.

Iz analize cen storitev smo ugotovili, da je povprečna raven cen storitev v Sloveniji višja za

26 % od tiste popisane na Češkem. Nobena izmed desetih skupin v Sloveniji ni bila cenejša

od tistih na Češkem. Najbolj so se češkim cenam storitev približale cene komunikacij, ki so

pri nas dražje za 8 %. Najdražja skupina storitev je stanarina. Stanarine so v Sloveniji v

povprečju višje za 50 %.

Razkorak med slovenskimi in češkimi cenami je še vedno izrazit. Tako so bile gostinske in

hotelske storitve v Sloveniji dražje od tistih na Češkem za 15 %, osebne in druge storitve

za 25 %, prometne storitve za 26 %, obrtne storitve in popravila za 29 %, finančne in druge

storitve za 33 %, komunalne storitve za 35 % in storitve družbenega varstva za 38 %.

36

Najdražja storitev v naši porabniški košarici je bila v Sloveniji kemično čiščenje ženskega

plašča (+90 %), najcenejša pa nacionalni pogovor (-38 %). Zelo dostopne so tudi cene

poštnih storitev v Sloveniji. Znamka za pismo je cenejša za 20 %, priporočeno pismo pa je

za 24 % cenejše od referenčne storitve.

POVZETEK

Ugotovili smo, da sta Slovenija in Češka podobni državi. Pri obeh storitveni sektor

predstavlja glavni gospodarski sektor in obe sta odprti ekonomiji. Finančna kriza je imela

učinek na obe gospodarstvi, vendar je slovensko bolj prizadelo in počasneje okreva.

Slovensko gospodarstvo je še vedno bolj razvito od Češkega, saj imamo višji BDP per

capita in tudi raven cen je višja kot v referenčni državi.

Skozi analizo primerjave cen v drugem delu diplomskega seminarja smo izračunali, da je

splošna raven cen storitev višja v Sloveniji kot na Češkem. Višja je za 26 %. Tudi vseh

deset storitvenih skupin je bilo dražjih od tistih na Češkem. Najbližje češkim cenam so bile

cene komunikacij.

Ključne besede: Slovenija, Češka Republika, storitve, raven cen, censka pariteta, censka

dispariteta, raven razvitosti, BDP.

ABSTRACT

In this paper we have found out that Slovenia and Czech Republic are similar countries. In

both services represent main economic sector and both are open economies. The financial

crisis has had an impact on both economies, but the Slovenian was affected more and is

slowlier in recovering. The Slovenian economy is still more developed than the Czech

Republic`s, because we have a higher GDP per capita and the higher price level than the

comparable country.

Through the analysis of price comparisons in the second part of the thesis, we have

calculated that the general price level of services is higher in Slovenia than the Czech

Republic`s. It is higher by 26%. Also, all ten service groups are in general more expensive

than those in the Czech Republic. Price level of communications were closest to Czech

service prices.

Keywords: Slovenia, Czech Republic, services, price level, price parity, price disparity,

level of development, GDP.

37

LITERATURA IN VIRI

Banka Slovenije. (2011). Varčevanje in investicije pred krizo in v krizi. [online]. Dostopno

na:

http://www.bsi.si/iskalnik.asp?Page=1 (2.9.2012)

Banka Slovenije. (2012). Ekonomski odnosi s tujino. [online]. Dostopno na:

http://www.bsi.si/iskalniki/ekonomski-odnosi-s-tujino.asp?MapaId=230 (3.9.2012)

Central Intelligence Agency. (2011a). Površina, število prebivalcev, povprečna starost

prebivalcev, starostna struktura prebivalcev, izvor dodane vrednosti Češke Republike.

[online]. Dostopno na: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-

factbook/geos/ez.html (2.9.2012)

Central Intelligence Agency. (2011b). Izvor dodane vrednosti Evropske Unije. [online].

Dostopno na: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html

(2.9.2012)

Central Intelligence Agency. (2011c). Površina, število prebivalcev, povprečna starost

prebivalcev, starostna struktura prebivalcev, etnične strukture, izvor dodane vrednosti

Slovenije. [online]. Dostopno na: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-

factbook/geos/si.html# (2.9.2012)

CZSO. (2010). Zunanja trgovina Češke Republike. [online]. Dostopno na:

http://www.czso.cz/csu/2011edicniplan.nsf/engp/6008-11 (3.9.2012)

CZSO. (2011). Etnične strukture. [online]. Dostopno na:

http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/3237.htm (2.9.2012)

CZSO. (2012). Gostota naseljenosti. [online]. Dostopno na:

http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_moravskoslezskeho_kraje (3.9.2012)

Eurostat. (2012a), BDP na prebivalca Slovenije in Češke Republike. [online]. Dostopno

na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec0

0001&plugin=1 (2.9.2012)

Eurostat. (2012b). Raven BDP Slovenije in Češke na prebivalca glede na EU. [online].

Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&

pcode=tec00114 (2.9.2012)

Eurostat. (2012c). Rast BDP. [online]. Dostopno na:

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_gdp_k&lang=en (2.9.2012)

Eurostat. (2012d). Zasebna poraba. [online]. Dostopno na:

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_gdp_k&lang=en (3.9.2012)

http://www.bsi.si/iskalnik.asp?Page=1%20

http://www.bsi.si/iskalniki/ekonomski-odnosi-s-tujino.asp?MapaId=230

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ez.html

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ez.html

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/si.html

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/si.html

http://www.czso.cz/csu/2011edicniplan.nsf/engp/6008-11

http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/3237.htm

http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_moravskoslezskeho_kraje

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00001&plugin=1


http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tec00114

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tec00114

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_gdp_k&lang=en

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_gdp_k&lang=en%20

38

Eurostat. (2012e). HICP. [online]. Dostopno na:


0118&plugin=1 (2.9.2012)

Eurostat. (2012f). Raven cen storitev in potrošnih dobrin. [online]. Dostopno na:

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=prc_ppp_ind&lang=en (9.9.2012)

Eurostat. (2012g). Gibanje deviznega tečaja. [online]. Dostopno na:

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=ert_bil_eur_a&lang=en (3.9.2012)

Eurostat. (2012h). Unemployment statistics. [online] Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Unemployment_statistics#D

efinition.2C_data_sources_and_availability (3.9.2012)

Eurostat. (2012i). Stopnja brezposelnosti. [online]. Dostopno na:

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=une_rt_a&lang=en (2.9.2012)

Eurostat. (2012j). Proračunski deficit in suficit. [online]. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsie

b080&plugin=1 (2.9.2012)

Eurostat. (2012k). Javni dolg. [online]. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsie

b090&plugin=1 (2.9.2012)

Eurostat. (2012l). Saldo tekočega računa. [online] Dostopno na:


0043 (2.9.2012)

Eurostat. (2012m). Brezposelnost v Evropski uniji. [online]. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-31082012-BP/EN/3-31082012-BP-

EN.PDF (3.9.2012)

Eurostat. (2012n). Bruto investicije. [online] Dostopno

na:http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do (2.9.2012)

Eurostat. (2012o). Državni izdatki. [online]. Dostopno na:

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=gov_a_main&lang=en (2.9.2012)

Eurostat. (2012p). Državna poraba. [online]. Dostopno na:

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_fcs_k&lang=en (2.9.2012)

Evropska centralna banka. (2012). Menjalni tečaji. [online]. Dostopno na:

http://www.ecb.int/stats/exchange/eurofxref/html/index.en.html (2.9.2012)

Kračun, D., Jagrič T., Ovin R., Bekő, J., Boršič D., Šlebinger M. 2006. Primerjava cen in

plač Slovenije z Avstrijo in Madžarsko. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo –

IEDP. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.

Kračun, D., Jagrič T., Ovin R., Bekő, J., Boršič D., Bricelj B. 2010. Analiza konvergenčnih

procesov na primeru cen in plač v Sloveniji, Avstriji in na Češkem. Inštitut za ekonomsko

diagnozo in prognozo – IEDP. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.



http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=prc_ppp_ind&lang=en%20

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=ert_bil_eur_a&lang=en

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Unemployment_statistics#Definition.2C_data_sources_and_availability

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Unemployment_statistics#Definition.2C_data_sources_and_availability

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=une_rt_a&lang=en

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsieb080&plugin=1






http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-31082012-BP/EN/3-31082012-BP-EN.PDF

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-31082012-BP/EN/3-31082012-BP-EN.PDF

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=gov_a_main&lang=en%20

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_fcs_k&lang=en

http://www.ecb.int/stats/exchange/eurofxref/html/index.en.html

39

Krugman Paul Ryan in Maurice Obstfeld. 2006. International Economics: Theory and

Policy. Boston: Addison-Wesley.

SURS. (2010). Gostota poseljenosti. [online]. Dostopno na:

http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=Prebivalstvo

Gostota (2.9.2012)

SURS. (2012a). Število prebivalcev Ljubljane. [online]. Dostopno na:

http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtI

me=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 (2.9.2012)

SURS. (2012b). Blagovna menjava. [online]. Dostopno na:

http://pxweb.stat.si/sistat/MainTable/tbl_2401742 (4.9.2012)

World Bank. (2012a). Delež izvoza blaga in storitev v BDP Slovenije in Češke Republike.

[online]. Dostopno na: http://data.worldbank.org/indicator/NE.EXP.GNFS.ZS (2.9.2012)

World Bank. (2012b). Delež uvoza blaga in storitev v BDP Slovenije in Češke Republike.

[online]. Dostopno na: http://data.worldbank.org/indicator/NE.IMP.GNFS.ZS (2.9.2012)

http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=PrebivalstvoGostota

http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=PrebivalstvoGostota

http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370

http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370

http://pxweb.stat.si/sistat/MainTable/tbl_2401742

http://data.worldbank.org/indicator/NE.EXP.GNFS.ZS

http://data.worldbank.org/indicator/NE.IMP.GNFS.ZS

40

PRILOGA

Tabela 1P: Povprečne cene in raven censkih paritet-primerjava Slovenije s Češko marca

2012

Št. Storitev Enota

mere

Povprečna

cena v

Sloveniji

Pslo (v €)

Povprečna

cena na

Češkem

Pcz (v CZK)

Raven censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

1.1 Šivanj moške

volnene obleke Kos 138,33 2466,67 143,89 114,32

1.2 Krajšanje moških

hlač Kos 4,62 87,50 135,38 107,55

1.3 Šivanje ženskega

krila Kos 28,33 530,00 137,17 108,97

1.4 Podplatenje

čevljev Par 9,55 190,00 128,97 102,46

1.5 Popravilo pet Par 6,52 132,50 126,19 100,25

1.6 Popravilo radia Ura 12,50 226,67 141,50 112,41

1.7 Popravilo

televizorja Ura 23,83 510,00 119,91 95,26

1.8 Popravilo

štedilnika Ura 40,27 766,67 134,76 107,06

1.9 Popravilo

avtomobila

Redni

servis 39,28 910,00 110,76 88,00

1.10 Pranje avta

Osnovn

o,

zunanje

9,92 178,17 142,81 113,46

1.11 Zamenjava olja in

filtra Kos 19,93 490,00 104,38 82,92

1.12 Vulkanizerska

storitev Kos 8,47 201,67 107,72 85,58

1.13 Barvanje

prostorov m

2 2,10 31,83 169,26 134,47

1.14 Izdelava ključa kos 3,05 44,67 175,20 139,19

1. Obrtne storitve

in popravila 128,91 102,41

41

Št. Storitev Enota

mere

Povprečna

cena v

Sloveniji

Pslo (v €)

Povprečna

cena na

Češkem

Pcz (v CZK)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

2.1 Moško striženje 1obisk 9,75 224,83 111,25 88,38

2.2 Žensko striženje 1 obisk 21,83 443,17 126,39 100,41

2.3 Trajna ondulacija 1 obisk 38,17 821,50 119,22 94,71

2.4 Barvanje las 1 obisk 31,67 755,00 107,63 85,51

2.5 Obisk solarija 1 min 0,57 11,17 131,35 104,36

2.6 Kemično čišč. m.

obleke

Kos

(brez

hlač)

6,85 114,33 153,72 122,13

2.7 Kemično čišč. ž.

plašča Kos 12,07 162,67 190,33 151,21

2.8 Pranje srajce kos 2,40 66,00 136,84 108,72

2.9 Pranje posteljne

rjuhe Kos 2,59 45,00 147,77 117,40

2.10 Fotografiranje za

osebno izkaznico 6 slik 13,50 281,17 123,18 97,86

2.11 Razvijanje

barvnega filma Kos 2,52 45,67 141,31 112,26

2.12 Izdelava barvnih

fotografij Kos 0,26 4,58 146,48 116,38

2.13 Fotokopiranje

(dvostransko)

List

(črno-

belo)

0,09 1,47 151,27 120,18

2. Osebne in druge

storitve 124,90 99,23

3.1

Stanarina (center

mesta, dvosobno

stanovanje)

60m2

92083,33 1640000,00 144,07 114,45

3.2 Stanarina (center

mesta, garsonjera) 30 m

2 58400,00 952333,33 157,34 125,00

3.3

Stanarina (center

mesta, trosobno

stanovanje)

90 m2 160000,00 2766666,67 148,38 117,89

3. Stanarina 150,12 119,27

4.1 Odvoz smeti m

3 (14

dni) 8,85 145,33 156,15 124,06

4.2

Ogrevanje

stanovanja na

daljavo (toplarna)

mesec 85,25 1981,48 110,39 87,70

4.3 Parkiranje (garaža) ura 1,40 36,67 97,97 77,83

4.4 Parkiranje (na

odprtem) ura 1,17 34,17 87,61 69,60

4. Komunalne

storitve 135,45 107,61

42

Št. Storitev Enota

mere

Povprečna

cena v

Sloveniji

Pslo (v €)

Povprečna

cena na

Češkem

Pcz (v CZK)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

5.1 Zavarovanje

stanovanja leto 194,59 3689,00 135,34 107,53

5.2 Stroški vodenja

računa mesec 1,87 57,50 83,37 66,23

5.3 Tehnični pregled

vozila leto 34,15 678,33 129,17 102,62

5.4 Obvezno

zavarovanje vozila leto 758,12 13800,20 140,95 111,98

5. Finančne in

druge storitve 133,06 107,61

6.1 Vozniški izpit ura 23,08 488,33 123,31 97,96

6.2 Vstopnica za kino kos 4,89 126,50 99,22 78,82

6.3 Izposoja DVD kos 2,08 33,33 160,23 127,30

6.4 Vstopnica za

gledališče kos 17,52 383,33 117,25 93,15

6.5 Vstopnica za

nogometno tekmo kos 10,00 210,00 122,18 97,07

6.6 Izdatek za tečaj

tujega jezika ura 6,23 104,67 152,72 121,33

6.7 Internet dostop mesec 35,80 602,50 152,46 121,12

6.8 Fitness mesec 49,52 980,00 129,64 103,00

6.9 Tečaj plesa 8

obiskov 67,50 1944,50 89,07 70,76

6.10 RTV naročnina mesec 12,75 180,00 181,74 144,39

6.11 Kabelska televizija mesec 14,22 274,67 132,84 105,53

6.

Storitve za

izobraževanje in

kulturo

146,52 116,40

7.1 Izdatek za vrtec

(polna cena) mesec 65,67 1069,17 157,59 125,20

7.2 Izdatek za

študentski dom mesec 68,97 1811,67 97,67 77,60

7.3 Izdatek za dijaški

dom mesec 200,00 3748,33 136,90 108,76

7.

Storitve

družbenega

varstva

137,82 109,49

43

Št. Storitev Enota

mere

Povprečna

cena v

Sloveniji

Pslo (v €)

Povprečna

cena na

Češkem

Pcz (v CZK)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

8.1 Delavska mesečna

karta (MPP) mesec 28 525 136,84 108,72

8.2 Mestni potniški

promet

vozovni

ca 1,2 24,33 126,55 100,54

8.3 Avtobus (60 km) vožnja 6,33 150 108,39 86,11

8.4 Taksi v mestu km 0,83 27,16 78,71 62,53

8.5 Najem vozila Dan 28,56 525 139,61 110,92

8.6

Letalska

vozovnica

(London,

ekonomski razred)

vozovni

ca 263,77 5158,16 131,21 104,24

8.7 Prevoz z vlakom vozovni

ca 6,35 128,33 126,96 100,86

8. Prometne storitve 126,36 100,39

44

Št. Storitev Enota

mere

Povprečn

a cena v

Sloveniji

Pslo (v €)

Povprečna

cena na

Češkem

Pcz (v CZK)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

9.1 Coca-cola 0,25 l 1,83 28,33 166,02 131,90

9.2 Pivo (steklenica) 0,5 2 27 162,91 129,42

9.3 Črna kava skodelic

a 1,067 30,33 89,67 71,24

9.4 Namizno belo vin dl 0,9 17,83 129,49 102,87

9.5 Žganje 0,33 l 1,5 28,5 135,04 107,29

9.6 Whiskey 0,33 l 2,7 65,83 105,23 83,60

9.7 Mineralna voda 0,5 1,35 19,83 174,65 138,75

9.8 Gosti sadni sok 1 dl 0,59 12,5 121,45 96,49

9.9 Čaj z limono Skodelic

a 1,09 29,16 96,03 76,30

9.10 Pizza Velika 4,9 96,83 129,84 103,15

9.11 Dunajski zrezek porcija 5,34 79,33 172,76 137,25

9.12 Lignji (ocvrti) porcija 4,81 89,16 138,60 110,11

9.13 Mešana solata

(porcija) porcija 3,28 77,5 108,70 86,36

9.14 Palačinke Porcija

1,96 34 147,91 117,51

9.15 Goveja juha porcija

1,76 34,33 131,54 104,50

GOSTINSKE

STORITVE

136,21 108,21

9.16

Prenočevanje v

hotelu

***(enoposteljno)

noč 40,83 1308,33 80,08 63,62

9.17

Prenočevanje v

hotelu

***(dvoposteljno)

noč 30,08 907,16 85,09 67,60

HOTELSKE

STORITVE

82,97 65,92

9.18 Hamburger kom

1 20 128,29 101,92

9.19 Big Mac kom

2,6 70 95,30 75,71

9.20 McChicken kom

2,6 70 95,30 75,71

9.21 Fish Mac kom

2,6 65 102,63 81,54

9.22 Chicken

McNuggets 6 kom

2,3 70 84,30 66,98

9.23 Pijača 0,5 l

1,7 39 111,84 88,85

9.24 Sladoled kom

1 20 128,29 101,92

9.25 Krompirček -

veliki kom

1,7 40 109,05 86,63

9.26 Happy Meal kom

2,58 79 92,56 73,54

HITRA HRANA

105,29 83,65

9. Gostinske in

hotelske storitve

115,26

91,57

45

Št. Storitev Enota

mere

Povprečn

a cena v

Sloveniji

Pslo (v €)

Povprečna

cena na

Češkem

Pcz (v CZK)

Raven

censke

paritete

(CP/TECB)

*100

Raven censke

paritete

(CP/ACPstoritve)

*100

10.1 Znamka za pismo

(doma) kos

0,31 10 79,54 63,19

10.2 Priporočeno pismo

(doma) kos

0,77 26 75,99 60,37

10.3 Poštnina za paket kos 5,6 87,5 121,25 96,33

10.4

GSM impulz

(fiksno omrežje,

predplačniški

paket)

impulz

0,13 3,12

106,74 84,80

10.5

GSM impulz

(fiksno omrežje,

naročniki)

impulz

0,085 1,95

111,84 88,85

10.6 GSM aparat (brez

naročnine) Kos

202,69 4490,83 115,81 92,01

10.7 SIM kartica

(prednaročniška) Kos

12,66 330,24 98,37 78,15

10.8 Nacionalni

pogovor min

0,016 0,675 62,21 49,42

10.9 Pogovor v tujino min 0,27 6,4 111,05 88,23

10.10 Pogovor v

mobilno omrežje min

0,26 4,53 131,87 104,77

10.11

Naročnina za

stacionarni telefon

(analogna)

mesec

12,66 294,33

110,38 87,69

10.12

Naročnina za

digitalen

stacionarni telefon

mesec

13,90 304,99

116,99 92,94

10.13

Naročnina za TV

in telefon

(digitalno)

mesec

23,01 433,3

136,29 108,28

10.14

Naročnina za

digitalni telefon,

TV in internet

mesec

35,6 633,33

144,22 114,58

10. Komunikacije 108,52 86,21

46

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Osebna izkaznica države Češke Republike ........................................................... 8

Tabela 2: Osebna izkaznica države Slovenije ..................................................................... 10

Tabela 3: Rast realnega BDP na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %) ........................................................................................................................... 11

Tabela 4: BDP per capita v PPS na Češkem, v Sloveniji in EU-27 v obdobju 2004-2011,

EU(27)=100 ......................................................................................................................... 12

Tabela 5: Rast zasebne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %) ........................................................................................................................... 12

Tabela 6: Rast bruto investicij na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %) ........................................................................................................................... 13

Tabela 7: Rast državne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v %) ........................................................................................................................... 13

Tabela 8: Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin na Češkem, v Sloveniji in v

evroobmočju v obdobju 2004-2011 (v %) ........................................................................... 14

Tabela 9: Stopnja anketne brezposelnosti na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v

obdobju 2004-2011 (v %) .................................................................................................... 18

Tabela 10: Javnofinančni saldo na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-

2011 (v % BDP) .................................................................................................................. 19

Tabela 11: Javni dolg na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-2011 v (%

BDP) .................................................................................................................................... 19

Tabela 12: Izvoz, uvoz in saldo trgovinske bilance Slovenije v primerjavi s Češko

Republiko v obdobju 2004-2011 (v 1000 €) ....................................................................... 20

Tabela 13: Saldo tekočega računa na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju

2004-2011 v (% BDP) ......................................................................................................... 21

Tabela 14: Raven censkih paritet opazovanih skupin storitev v marcu 2012 ..................... 24

Tabela 15: Raven censkih paritet obrtnih storitev in popravil v marcu 2012...................... 25

Tabela 16 Raven censkih paritet osebnih in drugih storitev v marcu 2012 ......................... 26

Tabela 17: Raven censkih paritet stanarin v marcu 2012 .................................................... 27

Tabela 18: Raven censkih paritet komunalnih storitev v marcu 2012 ................................ 28

Tabela 19: Raven censkih paritet finančnih storitev v marcu 2012 .................................... 28

Tabela 20: Raven censkih paritet storitev za izobraževanje in kulturo v marcu 2012 ........ 29

Tabela 21: Raven censkih paritet storitev družbenega varstva za marec 2012 ................... 30

Tabela 22: Raven censkih paritet prometnih storitev v marcu 2012 ................................... 31

Tabela 23: Raven censkih paritet gostinskih in hotelskih storitev v marcu 2012 ............... 32

Tabela 24: Raven censkih paritet komunikacij v marcu 2012............................................. 33

47

SEZNAM SLIK

Slika 1: Raven cen potrošnih dobrin na Češkem in v Sloveniji v obdobju 2007-2011,

(EU27=100) ......................................................................................................................... 15

Slika 2: Raven cen storitev na Češkem in Sloveniji v obdobju 2007-2011, (EU-27=100) . 16

Slika 3: Gibanje deviznega tečaja CZK/Evro in USD/Evro v obdobju 2004-2011 ............ 17

Documents

ANALIZA RAZMERIJ CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO … · Diplomski seminar je mikroekonomska analiza, ker je osrednja tema analiza cen storitev. Gre za analizo trga in cen, slednja