Embed Size (px)
Citation preview
ANALIZAna energetskata potro{uva~ka na Republika Makedonija
i nejzinoto zna~ewe za bilansot na pla}awa i inflacijata
Direkcija za istra`uvaweNarodna banka na Republika Makedonija
Noemvri 2006
2
SODR@INA
1. Osnovni karakteristiki na energetskiot sektor vo Republika Makedonija - proizvodstvo i potro{uva~ka na energija
2. Vlijanie na porastot na cenite na oddelni energenti vrz bilansot na pla}awa na Republika Makedonija
3. Vlijanie na porastot na cenite na energijata vrz inflacijata vo Republika Makedonija
3
1.1. Proizvodstvo na energija vo Republika Makedonija
- elektri~na energija
- toplinska energija84% cvrsti i te~ni fosilni goriva14% drvo2% geotermalna voda
- mehani~ka energija (nafteni derivati)
HEC18%
TEC82%
4
1.2. Potro{uva~ka na energija vo Republika Makedonija
- komparativni analizi -
5
Komparativna analiza spored indikatorot zaenergetska intenzivnost
Potro{uva~ka na energija / BDP(vo ton ekvivalent na nafta/000 US$ (PPP))
- Ovoj indikator za RM treba da se tolkuva so pretpazlivost (porastot na potro{uva~kata na energija glavno iniciran od intenziviranataekonomska aktivnost vo zemjata kako trend zapo~na od vtorata polovina na 2004 g.)
- Potro{uva~kata na energija po edinica BDP bele`i opa|a~ki trend vo svetski ramki
- OECD zemji: ↓ 35% 2004/1971 g.
0.000.100.200.300.400.500.600.700.80
Mak
edon
ija
Alb
anij
a
Bug
arij
a
Hrv
atsk
a
Slo
veni
ja
Srb
ija
iC
rna
Gor
a
Rom
anij
a
Avs
trij
a
[va
jcar
ija
1995
2003
6
Komparativna analiza spored indikatorot za `ivotenstandard na naselenieto
Potro{uva~ka na vkupna energija i na el. energija po `itel i BDP (PPP) po `itel, vo 2001 g.
- Spored ovie indikatori RM zaostanuva zad razvienite zemji i ostanatite analizirani zemji vo tranzicija- Sepak zabele`itelen e odreden trend na porast (2.821 kWh el. energija po `itel vo 2004 g., nasproti 2.813 vo 1998 g.)
010002000300040005000600070008000
Mak
edon
ija
Alb
anij
a
Bug
arij
a
Hrv
atsk
a
Slo
veni
ja
^e{
ka
Slo
va~k
a
Pol
ska
Rom
anij
a
Avs
trij
a
[va
jcar
ija
05000100001500020000250003000035000
potro{uva~ka na energija po `itel (leva skala)potro{uva~ka na elektri~na energija po `itel (leva skala)BDP PPP/* po `itel (desna skala)
-Porazvieniteekonomii so povisok`ivoten standard na naselenieto imaatpogolemapotro{uva~ka na energija po `itel
7
- Dominantni izvori na energija vo RM i vo 2004 g. se jaglenot i naftata (so u~estva od 50% i 31%, soodvetno), a od ostanatiteenergenti ogrevnoto drvo (u~estvo od 6%)
Komparativna analiza spored vidot na energetskiteresursi
Struktura na potro{uva~ka na energija po izvori na energijavo 2001 g., vo %
- Vo svetski ramkizabele`itelen e trend na namalenapotro{uva~ka na naftai nafteni derivati, jaglen i hidroenergija,a zgolemenapotro{uva~ka na priroden gas, nuklearna energija i na energija od obnovliviizvori
57
9
34
10 21
51 51
24
62
2212 1
31
6422
51 37
2520
17
23
29 4350
3
0
14
29
13
1219
33
12
36 23
9
0
0 26
0
20
0 9
24
04
0
25
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Mak
edo
nij
a
Al
ban
ija
Bug
arij
a
Hr
vats
ka
Sl
oven
ija
Sr
bija
iC
rna
Gor
a
^e{
ka
Slo
va~k
a
Po
lsk
a
Rom
anij
a
Avs
trij
a
[va
jcar
ija
jaglen nafta priroden gas nuklearna energijahidroenergija biomasi biogasovi geotermalna energijason~eva energija energija od veter
8
- Vo RM vo 2004 g. u~estvoto na industrijata iznesuva 29%
Komparativna analiza spored potro{uva~kata posektori
Struktura na potro{uva~ka na energija po sektorivo 2001 g., vo %
- Kaj razvieniteekonomiizabele`itelen e trend na namalenapotro{uva~ka na energija voindustrijata,a zgolemenapotro{uva~ka vouslu`nitedejnosti
32
17
46
31 3137 39 36 32
42
26 2132
22
33
18
23 28 20 1812
14
15
2423
19
8
5 8
9 12 13 14 95
9 169
3118 20
27 24
32
23 2632 30 28 27 28
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Makedonija Albanija Bugarija Hrvatska Slovenija Srbija i CrnaGora
^e{ka Slova~ka Polska Romanija Avstrija [vajcarija Evropa,vkupno
industrija paten soobra}aj ostanat soobra}aj zemjodelstvo komercijalni i javni uslugi doma}instva ostanato
9
Karakteristiki na potro{uva~kata na energija vo Republika Makedonija
10
* proekcija za 2006 godina
-Porast na potro{uva~kata na energija(od 9,6%, 2006/2003)
- Porast na uvoznatakomponenta na potro{uva~kata na energija
36.0
38.0
40.0
42.0
44.0
46.0
2003 2004 2005 2006
105.0
110.0
115.0
120.0
125.0
uvozna komponeta na potr. na energija, vo % (leva skala)
bruto potro{uva~ka na energija, vo koli~ini (desna skala)
11
-Dominantno u~estvo najaglenot, naftenitederivati i elektri~nataenergija (prose~no u~estvood 88,4%)
- 100% uvozna zavisnost kajsurovata nafta, prirodniot gas i koksot
- Porast na u~estvoto na elektri~nata energija (od23,8% vo 2003 g. na 26,4% vo 2006 g.) i nezna~itelnipromeni kaj ostanatiteenergenti
* prose~no u~estvo vo periodot 2003-2006 g.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
21,3%
u~estvo vo vkupna potro{uva~ka na energija
uvozna komponenta
el. energija 25%
jaglen 33,8%
koks 2,8%
nafteni derivati 29,5%
priroden gas 2,2%
geotermalna voda 0,2%
ogrevno drvo 6,3%
0%
1,6%
100%
21,1%
100%0%
12
Potro{uva~kata na energija po dejnosti i vidovi energenti, vo 2004 g.
28.8
99.5
50.9
50.933.8
0%
20%
40%
60%
80%
100%
industrija doma}instva soobra}aj ostanato
jaglen priroden gasnafta i nafteni derivati biomasiel. energija geotermalna energijatoplinska energija
31.7
29.7
17.1
13
Potro{uva~ka na energija vo industrijata
ostanato28%
industrija za
`elezo i ~elik72%
industrija za grad.
mat., staklo i
keramika65%
ostanato35%
Najgolem potro{uva~ na elektri~na energija
(vo % od potro{uva~kata na el. energija vo industrijata)
Najgolem potro{uva~ na nafta i nafteni derivati
(vo % od potro{uva~kata na naftai naf.derivati vo industrijata)
14
2. Vlijanie na porastot na cenite na energentitevrz bilansot na pla}awa vo Republika
Makedonija
15
Karakteristiki na uvozot na energija
- Trend na porast na uvozot na energija
- Dominantno u~estvona naftata, naftenitederivati i el. energijavo uvozot, ~ij pridonesvo porastot na uvozotvo devette meseci od2006 g. iznesuva 21% (68% vo 2005 g.)* proekcija za 2006 godina
Visokata uvozna zavisnost na potro{uva~kata na energija vo RM pretstavuva zna~aen eksteren faktor, koj ima soodvetni negativni implikacii vrz bilansot na pla}awa
320499
617
288
0
1000
2000
3000
4000
5000
2003 2004 2005 2006uvoz na energija, vo mil. evravkupen uvoz na stoki, vo mil. evra
u~es
tvo
14,1
%
u~es
tvo
13,6
%
u~es
tvo
19,2
%
u~es
tvo
20,2
%
16
Zna~itelen porast na uvoznite ceni na naftata, naftenitederivati i na el. energija vo I-IX 2006/I-IX 2005 g. od 29%, 36% i 27%, soodvetno, koj glavno go determinira porastotna uvozot na energija
* Fakti~ka cena po koja e realiziran uvozot, za kg. nafta i nafteni derivati, i za MWh el. energija
Karakteristiki na uvozot na nafta, nafteni derivati i elektri~na energija
25.0
30.0
35.0
40.0
45.0
2003 2004 2005 I-IX.20060.10
0.20
0.30
0.40
0.50
0.60
0.70
elektri~na energija (desna slkala)surova nafta (leva skala)nafteni derivati (leva skala)
17
Procenet efekt od porast na cenite na naftata i derivatite
Simulacija: realizirani koli~inivo periodot I-IX 2006 g. po ceni od istiotperiod od 2004 g.
Procenet efekt:Uvozot bi bil pomal za159 mil. evraIzvozot bi bil pomal za74 mil. evraTrgovskiot deficit bi bil pomal za 85 mil. evra
119
-214-129
333
174
45
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
500
trgovski deficit, nafta i derivatiizvoz na nafteni derivatiuvoz na nafta i derivati
realizirano simulacija
18
- Porast na uvozot na energija vo 2006 g. i 2007 g. od 24% i 11%, soodvetno
- Porast na izvozot na energija vo 2006 g. od 28%, a vo 2007 g. na nivoto od 2006 g.
- Porast na trgovskiotdeficit od razmenata na energija vo 2006 g. i 2007 g. od 22% i 16%, soodvetno
- Porast na u~estvoto voBDP (vo 2006 g.i 2007 g.za 1,1 i 0,7 procentni poeni, soodvetno)
* Izgotvena na po~etokot na noemvri 2006 g.
Proekcija na izvozot i uvozot na energijaza Kv.4. 2006 g. i za 2007 g.*(vo % od BDP)
5.5% 5.9%8.0%
9.1% 9.8%
4%
9%
14%
19%
2003 2004 2005 2006 2007trgovski deficit, energijatrgovski deficit, vkupnotrgovski deficit, bez enegrija
Zgolemeniot deficit vo razmenata na energijapridonesuva za prodlabo~uvawe na deficitotvo tekovnata smetka od bilansot na pla}awa- pridones: 67% vo 2006 g. i 43% vo 2007 g.
19
3. Vlijanie na porastot na cenite na energentitevrz inflacijata vo Republika Makedonija
20
Vo strukturata na inflaciskiot indeks se izdvojuvaat tri komponenti koi soglasno so nivniot pridones go determiniraatdvi`eweto na inflacijata:
- Ishrana (dominanatna kategorija)
- Domuvawe
- Soobra}ajni sredstva i uslugi
Pridones na oddelnite komponenti na inflacijata vo vkupnata godi{na inflacija
- 6
- 4
- 2
0
2
4
6
8
1 0
98/1
98/3
99/1
99/3
00/1
00/3
01/1
01/3
02/1
02/3
03/1
03/3
04/1
04/3
05/1
05/3
06/1
S o o b r a } a jn i s r e d s t v a i u s l u g i O s t a n a t o
I s h r a n a D o m u v a w e
V k u p n a i n f l a c i ja
21
U~estvoto na cenite na energijata vo inflaciskiotindeks e relativno malo (10,9%), od koi:
8,3% se odnesuvaat na cvrsti goriva, nafta i gas za doma}instva i elektri~na energija za doma}instvata(opfateni vo kategorijata domuvawe)2,6% se odnesuvaat na te~ni goriva-nafteni derivati(opfateni vo kategorijata soobra}ajni sredstva i uslugi)
Elektri~nata energija za doma}instvata ima najgolemou~estvo (6,2%), ~ii ceni se administrativnoregulirani i nepromeneti vo periodot od juli 2003 g. do avgust 2006 g.
22
Cenite na naftenite derivati na doma{niot pazar gisledat dvi`ewata na svetskite ceni (redovno dvonedelnousoglasuvawe na rafineriskite i maloproda`nite ceni od1999 g. navamu)
Dvi`ewe na doma{nite ceni na naftenite derivati (denari za litar) i
svetskite ceni na naftata (SAD dolari za barel)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
S ve t ski c e ni na na f t a (US D z a ba re l)
0,00
10,00
20,00
30,00
40,00
50,00
60,00
70,00
80,00
nafta za do ma}ins tvo Mo to ren b enzin ,86 okMotoren benzin, 9 8 o k Bezo loven b enzin ,BMB 95Plinsko mas lo D-2 LPG p lin za ko li
23
Povrzanosta na doma{nite so svetskite ceni se sogleduva i vodvi`eweto na indeksot na ceni naproizvoditelina industriskiproizvodi vo RM
(indeksi, period/ist period od prethodna godina)
70
8090
100
110120
130
140150
160
I.200
4 III V
VII IX XI
I.200
5 III V
VII IX XI
I.200
6 III V
VII IX
Ceni naproizvoditeli naindustriskiproizvodi
Ceni naproizvoditeli naenergija
Ceni naproizvoditeli nanafteni derivati
24
Cenite na naftenite derivati vo Republika Makedonija imaatrelativno malo u~estvo vo presmetkata na inflaciskiot indeks (samo 2,9%), poradi {to nivniot efekt vrz inflacijata se relativizira, vo zavisnost od dvi`eweto na ostanatitekategorii
Vo 2006 g., efektot od povisokite ceni na naftenite derivati vrz inflacijata e pozabele`itelen:
pridones vo porastot na inflacijata od 12% zaklu~no so oktomvri
Zgolemuvaweto na cenata na elektri~nata energija zadoma}instvata od 9,14% vo septemvri 2006 g., determinira samo3,5% od prose~nata inflacija ostvarena zaklu~no so oktomvri2006 g.
25
Zna~itelno pogolem del od prose~nata stapka na inflacija koja iznesuva 3,2%zaklu~no so oktomvri 2006 g. se dol`i na povisokite ceni na cigarite zaradi zgolemenata akciza i drugite dava~ki i na povisokite ceni na ishranata
Tutunski proizvodi 38,8
Proizvodi za ishrana 25,3
Goriva 11,7
Sredstva za obrazovanie 8,4
Ostanato 15,8
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Determinantni na inflacijata januari-oktomvri 2006 g.
(pridones vo %)
26
Temi za diskusija na ovaa rabotilnica:
Dali postojat indikacii za seriozni distorzii voenergetskiot sektor na R. Makedonija?
Dali i kako se implementira strategijata za razvoj na energetskiot sektor vo R. Makedonija?
Kakvi aktivnosti se prevzemaat vo funkcija na pogolema za{teda na energija?
Koi se perspektivite za supstitucija na uvozniteenergenti i zgolemena upotreba na obnovlivi izvori na energija?
