ANA BEZJAK DIPL urejeno · 2017-11-28 · excellent texts have been written for many of his compositions from the 1960's onwards. With regard to the quite specific sound of Monk's

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbeno pedagogiko

DIPLOMSKO DELO

Ana Bezjak

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za glasbeno pedagogiko

Diplomsko delo

THELONIOUS MONK – PREGLED DELA

IN ANALIZA IZBRANIH KOMPOZICIJ

Mentor: Kandidatka:

red. prof. mag. Tomaž Svete Ana Bezjak

Maribor, 2016

Lektorica: Andreja Bezjak, prof. slovenščine

Prevajalka: Ksenija Vidic, univ. dipl. jezikovna posrednica

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, red. profesorju mag. Tomažu Svetetu za zaupanje,

pomoč in motivacijo pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaliti se želim tudi vsem profesorjem, ki so me spremljali na moji študijski

poti, tako na oddelku Glasbene pedagogike v Mariboru kot tudi pri študiju jazz

petja na konservatorijih v Celovcu in na Dunaju.

Posebna zahvala gre staršem, bratu in svakinji za pomoč, spodbudo in nasvete ter

dobro voljo in brezpogojno podporo na moji glasbeni poti.

Zahvaljujem se vsem prijateljem, s katerimi delim ljubezen do glasbe in od

katerih sem se ogromno naučila s skupnim raziskovanjem, muziciranjem in

poslušanjem glasbe.

Zahvaljujem se tudi vsem glasbenikom, s katerimi sem imela do zdaj možnost

sodelovati, za dragocene izkušnje, ustvarjalnost in inspiracijo.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Ana Bezjak, rojena 2. 9. 1981, študentka Pedagoške fakultete Univerze

v Mariboru, smer Glasbena pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Thelonious Monk – pregled dela in analiza izbranih kompozicij pri

mentorju izr. prof. mag. Tomažu Svetetu avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe

avtorjev.

_________________________

(podpis študentke)

Maribor, 30. 6. 2016

POVZETEK

Svet jazzovske glasbe je od začetkov prepletanja ljudskih izročil afriških

priseljencev v Ameriki ter klasične zahodne glasbene tradicije doživel ogromen

razvoj. V razcvetu glasbenih oblik, stilov in številnih smeri jazz glasbe se

pojavljajo mnogi inštrumentalisti, skladatelji ter poustvarjalci, ki so pustili svoj

pečat. Nekateri s svojimi interpretacijami, improvizacijami, drugi z edinstvenimi

harmonskimi pristopi h kompoziciji, iskanjem novih oblik, združevanjem

nekonvencionalnih zvrsti ter izraza v glasbi itd. V vsakem obdobju zgodovine

jazz glasbe izstopajo posamezniki, ki so prepoznavni zaradi svojega specifičnega

izraza, zvočnosti, tehnike komponiranja ali izvajanja.V obdobju

najintenzivnejšega razvoja jazz glasbe zaradi njene vsesplošne popularizacije in

intergracije v druge glasbene zvrsti, predvsem v zahodnem svetu (med letoma

1940 in 1970), so neortodoksni načini igranja tradicionalnih inštrumentov v

povezavi z inovativnimi melodičnimi postopi v kompozicijah prebudili nek nov

svet, katerega zvočni karakter ter podoba nekaterih avtorjev ostajata do dandanes

prepoznavna in izjemno specifična.

Kot eden najprepoznavnejših komponistov in pianistov v zgodovini jazz glasbe je

Thelonious Monk na drugem mestu največkrat izvajanih in zvočno zabeleženih

avtorjev jazz glasbe, kljub temu da opus njegovega dela ni pretirano obsežen.

Njegovo življenje je zaznamovala popolna predanost glasbi in iskanje novih

razsežnosti ter oblikovanje močnega lastnega izraza. Njegova dela nosijo

edinstven karakter in zven, ki ga je moč prepoznati v vsaki njegovi skladbi. Ta

fenomen je še bolj zanimiv s stališča jazz vokalista, saj je bilo za veliko njegovih

kompozicij od 60. let prejšnjega stoletja naprej napisanih precej izvrstnih besedil.

Glede na izjemno specifično zvočno podobo Monkovih kompozicij se zdi

nenavadno, da se melodije skladb tako dobro obnesejo v vokalnih priredbah, saj

zaradi svojih postopov niso lirične in na prvi pogled ne zvenijo pretirano spevne.

Ključne besede: jazz, Thelonious Monk, Bebop, Jon Hendricks, Carmen McRae,

blues, rhythm changes.

ABSTRACT

Since the beginnings of interplay between the traditional folk music of African

immigrants to America and classical Western music tradition, the world of jazz

music has experienced an immense evolution. There are many instrumentalists,

composers, and performers who have left their mark on the flourishing musical

forms, styles, and numerous movements in jazz music. Some of them by their

interpretations and improvisations, others by unique harmonic approaches to

composition, the search of new forms, the integration of unconventional genres,

musical expression etc. In each period of jazz history, there are notable

individuals, recognisable by their specific expression, rich tones, compositional

technique, or performance. In times of the most intense development of jazz

music, owing to its overall popularisation and integration into other music genres,

especially in the Western world (between 1940 and 1970), unorthodox ways of

playing traditional instruments combined with innovative chord progressions in

composition awakened a new world, in which the acoustic character and visual

image of some musicians have remained distinguishable and intrinsic to the

present day.

As one of the most visible composers and pianists in the history of jazz, Thelonius

Monk is ranked second among the most widely performed and recorded jazz

musicians, despite his less extensive body of work. His life was marked by a total

dedication to music, a search for new musical dimensions, and the formation of a

strong personal expression. His works are of distinctive character and sound,

recognisable in each of his musical pieces. This phenomeon is all the more

interesting from the position of a jazz vocalist, as a considerable number of

excellent texts have been written for many of his compositions from the 1960's

onwards. With regard to the quite specific sound of Monk's compositions, it

seems odd that the melodies of his compositions work so well in vocal

adaptations, as owing to their chord progression, at first sight their sound is not

lyrical or melodius.

Key words: jazz, Thelonious Monk, bebop, Jon Hendricks, Carmen McRae, blues,

rhythm changes.

i

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ........................................................................................................................................................... 1

2. NAMEN ....................................................................................................................................................... 3

3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE ............................................................................................................... 4

4. METODOLOGIJA ..................................................................................................................................... 5

4.1 RAZISKOVALNE METODE .......................................................................................................... 5

4.2 UPORABLJENI VIRI ........................................................................................................................ 5

5. KRATEK PREGLED ZGODOVINE JAZZA ....................................................................................... 6

5.1 UMESTITEV IN STILSKA OPREDELITEV DELA THELONIOUSA MONKA ............... 7

6. ŽIVLJENJEPIS IN DELO SKLADATELJA ...................................................................................... 12

6.1 ŽIVLJENJE ....................................................................................................................................... 12

6.2 ZGODNJE DELO ............................................................................................................................ 12

6.3. Poznejše delo ............................................................................................................................... 17

6.4 Diskografija in seznam kompozicij ...................................................................................... 23

7. VOKALNE PRIREDBE KOMPOZICIJ THELONIOUSA MONKA ........................................... 29

7.1 JAZZ VOKALIZA ............................................................................................................................ 29

7.2 JON HENDRICKS, JAZZ PEVEC IN UTEMELJITELJ VOKALIZE .................................. 29

7.3 PREGLED VOKALNIH IZVAJALCEV DELA THELONIOUSA MONKA ....................... 32

8. PREDSTAVITEV TER HARMONSKA ANALIZA SKLADB, IZVAJANIH NA DIPLOMSKEM KONCERTU .................................................................................................................. 34

8.1 ZNAČILNOSTI GLASBENEGA STILA THELONIOUSA MONKA .................................. 35

8.2 IN WALKED BUD ......................................................................................................................... 37

8.3 PANONNICA ................................................................................................................................... 40

8.4 RHYTHM-‐A-‐NING ........................................................................................................................ 44

8.5 ‘ROUND MIDNIGHT .................................................................................................................... 48

8.6 STRAIGHT, NO CHASER ............................................................................................................ 52

8.7 UGLY BEAUTY ............................................................................................................................... 56

8.8 WELL YOU NEEDN’T .................................................................................................................. 58

9. OPIS IN PRIMER POSTOPKA ANALIZE JAZZ SKLADBE ...................................................... 62

10. SKLEP .................................................................................................................................................... 66

11. LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................... 68

12. PRILOGE ............................................................................................................................................... 71

ii

KAZALO SLIK

Slika 1: Charlie Parker (1920–1955). ______________________________________________ 8 Slika 2: Prikaz progresije akordov z uporabo tritonus substitute. __________________ 9 Slika 3: Trobentač Dizzy Gillespie. _______________________________________________ 10 Slika 4: Minton’s Playhouse, New York, 1947: Charles Mingus (kontrabas), Roy Haynes (bobni), Thelonious Monk (klavir), Charlie Parker - Bird (saksofon). __ 14 Slika 5: Thelonious Monk (1947). _________________________________________________ 16 Slika 6: Thelonious Monk na naslovnici revije Time (1964). _____________________ 20 Slika 7: Naslovnice Monkovih albumov, posnetih z založbo Columbia. _________ 25 Slika 8: Jon Hendricks. ____________________________________________________________ 30 Slika 9: Naslovnica albuma Carmen sings Monk (1988). ________________________ 33 Slika 10: Primeri razloženih akordov v različnih melodijah skladb. _____________ 36 Slika 11: Začetni del skladbe Blue Skies (I. Berlin, 1927). _______________________ 37 Slika 12: Prvih šest taktov skladbe In Walked Bud. ______________________________ 39 Slika 13: Pannonica de Koenisgawarter in Thelonious Monk. ___________________ 42 Slika 14: Najpogostejša struktura harmonske zgradbe jazzovske oblike rhythm changes. ____________________________________________________________________________ 46 Slika 15: Uvod k ‘Round Midnight, ki ga je skladbi dodal Dizzy Gillespie (The standards real book, 2000). _______________________________________________________ 48 Slika 16: Primer sheme najpogostejše enostavne jazzovske blues progresije. ___ 54 Slika 17: Struktura bluesa z akordi Charlieja Parkerja. _________________________ 55 Slika 18: Prvi A del kompozicije Ugly Beauty. ___________________________________ 57 Slika 19: Reharmoniziran B del skladbe z akordi Milesa Davisa (The new real book I, 1988). ______________________________________________________________________ 61 Slika 20: Diatonični akordi, zgrajeni na stopnjah durove lestvice. ______________ 62 Slika 21: Označevanje tonalnih centrov. __________________________________________ 63 Slika 22: Jazzovska popolna kadenca v G-duru s tremi modulacijami. __________ 63 Slika 23: Razlaga oznak akordičnih simbolov. ___________________________________ 64 Slika 24: Tabela vseh oznak akordičnih simbolov. _______________________________ 65

1

1. UVOD

Svet jazzovske glasbe je od začetkov prepletanja ljudskih izročil afriških

priseljencev v Ameriki ter klasične zahodne glasbene tradicije doživel ogromen

razvoj. V razcvetu glasbenih oblik, stilov in številnih smeri jazz glasbe se

pojavljajo mnogi inštrumentalisti, skladatelji ter poustvarjalci, ki so pustili svoj

pečat.

Nekateri s svojimi interpretacijami, improvizacijami, drugi z edinstvenimi

harmonskimi pristopi h kompoziciji, iskanjem novih oblik, združevanjem

nekonvencionalnih zvrsti ter izraza v glasbi itd.

V vsakem obdobju zgodovine jazz glasbe izstopajo posamezniki, ki so

prepoznavni zaradi svojega specifičnega izraza, zvočnosti, tehnike komponiranja

ali izvajanja.

V obdobju najintenzivnejšega razvoja jazz glasbe zaradi njene vsesplošne

popularizacije in intergracije v druge glasbene zvrsti, predvsem v zahodnem svetu

(med letoma 1940 in 1970), so neortodoksni načini igranja tradicionalnih

inštrumentov v povezavi z inovativnimi melodičnimi postopi v kompozicijah

prebudili nek nov svet, katerega zvočni karakter ter podoba nekaterih avtorjev

ostajata do dandanes prepoznavna in izjemno specifična.

Kot eden najprepoznavnejših komponistov in pianistov v zgodovini jazz glasbe je

Thelonious Monk na drugem mestu največkrat izvajanih in zvočno zabeleženih

avtorjev jazz glasbe, čeprav opus njegovega dela ni pretirano obsežen. Njegovo

življenje je zaznamovala popolna predanost glasbi in iskanje novih razsežnosti ter

oblikovanje močnega lastnega izraza. Njegova dela nosijo edinstven karakter in

zven, ki ga je moč prepoznati v vsaki njegovi skladbi.

2

Ta fenomen je še bolj zanimiv s stališča jazz vokalista, saj je bilo za veliko

njegovih kompozicij od 60. let prejšnjega stoletja naprej napisanih precej izvrstnih

besedil.

Glede na izjemno specifično zvočno podobo Monkovih kompozicij se zdi

nenavadno, da se melodije skladb tako dobro obnesejo v vokalnih priredbah, saj

zaradi svojih postopov niso lirične in na prvi pogled ne zvenijo pretirano spevne.

3

2. NAMEN

Življenjska pot me je vodila v študij jazz petja, pri katerem sem začela spoznavati

področje, ki me je že od nekdaj zanimalo. V procesu izobraževanja sem se

seznanila z mnogimi ustvarjalci in poustvarjalci jazz glasbe, med njimi me je še

posebej navdušil opus del Theloniousa Monka.

V diplomski nalogi želim predstaviti življenje jazzovskega pianista ter skladatelja

Theloniousa Monka, njegovo delo, značilnosti kompozicijske tehnike, ki daje

pečat njegovi glasbi, predstaviti glasbene oblike, ki se jih je posluževal, ter ga

umestiti v jazzovsko obdobje njegovega delovanja.

Prav tako želim predstaviti avtorja večine besedil, ki so bila pozneje napisana kot

vokalize ali besedila k osnovnim Monkovim melodijam, Jona Hendricksa, omeniti

vokalne izvajalce Monkovih kompozicij in pomembnejše inštrumentaliste, ki so

delovali v istem obdobju.

Diplomsko delo je razdeljeno na pisni in koncertni del. Pisni del tako vsebuje

opis, predstavitev in harmonsko analizo sedmih izbranih kompozicij, ki bodo

predstavljene kot del zagovora naloge na koncertu.

Portret ter analizo dela ekscentričnega umetnika, ki je zaznamoval jazzovsko

glasbo s svojim perkusivnim pristopom izvajanja ter disonančnimi, dramatičnimi

postopi melodij, bom poskusila združiti s svojo vokalno interpretacijo ter

improvizacijo.

4

3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Jazzovska glasba je od svojih začetkov pa do danes postala pomemben del

svetovne glasbene kulture. Je zmes multikulturnosti potomcev ameriških

priseljencev in afriških sužnjev. S tehnološko revolucijo in dostopnostjo radia se

je širše uveljavila sprva kot popularna glasba, nato pa z razvojem začela dobivati

vedno večje razsežnosti in stilsko vplivala na oblikovanje ter razvoj velikega

števila zvrsti, od klasične, popularne glasbe, rocka, bluesa, brazilske glasbe in

drugih glasb sveta.

V razvoju jazz glasbe je eden najprelomnejših stilov bebop, ki je poslušalce z

uporabo hitrejših tempov in kompleksnejše harmonije usmeril k pozornejšemu

poslušanju glasbe, glasbenikom pa odpiral vrata za več možnosti improviziranja

ter iskanja lastnega izraza v improvizirani glasbi.

Thelonious Monk je bil eden najprepoznavnejših jazzovskih pianistov in

komponistov, ki je v obdobju intenzivnega razvoja jazz glasbe in bebopa ustvaril

veliko nepozabnih skladb, ki se preigravajo še danes.

Številne kompozicije Theloniousa Monka so bile pozneje opremljene z besedili in

doživele ogromno priredb znanih jazzovskih vokalistov, med njimi sta

najpomembnejša Jon Hendricks, mojster vokalize, in Carmen Mcrae.

5

4. METODOLOGIJA

4.1 RAZISKOVALNE METODE

Pri izdelavi diplomskega dela je bilo uporabljenih več metod, in sicer:

• deskriptivna metoda,

• zgodovinska metoda,

• metoda analize in sinteze,

• komparativna metoda in

• metoda generalizacije ter specializacije.

4.2 UPORABLJENI VIRI

Diplomsko delo v večini temelji na primarnih virih, uporabljeni pa so bili tudi

sekundarni viri.

6

5. KRATEK PREGLED ZGODOVINE JAZZA

Jazz glasba je nastala kot refleksija kulturnih razlik in odraz družbenopolitičnega

stanja družbe Združenih držav Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ob prepletanju

zahodnega glasbenega izročila in močne afriške glasbene tradicije se je

postopoma oblikovalo glasbeno izročilo, ki se je v osnovi izražalo skozi

improvizacijo in izpostavljalo močan individualni izraz ter sprejemanje vseh

vplivov, ki le-tega oblikujejo. Skozi glasbeno zgodovino se je zvrst preoblikovala,

plemenitila in širila v vse strani, tako je povezana s klasičnim glasbenim

izročilom, popularno glasbo in glasbo sveta vseh kontinentov, nekatere podzvrsti

jazza pa so si med seboj tako oddaljene, da se zdijo skoraj nepovezane.

Za nastanek jazz glasbe je bilo zagotovo najpomembnejše mesto New Orleans v

zvezni državi Louisiana, ki je bilo ob prelomu 20. stoletja pravi talilni lonec

različnih kultur. V velikem pristaniškem mestu so se srečevali ljudje s celega

sveta in bili izpostavljeni glasbeni raznolikosti.

Unikatnost jazz glasbe je zagotovo njen poudarek na improvizaciji. Eden

najpomembnejših glasbenikov, ki je improvizirano glasbo populariziral in širil, je

bil trobentač in pevec Louis Armstrong. Kot vodja zasedb v dvajsetih in tridesetih

letih 20. stoletja je vplival na ogromno glasbenikov, ki so začeli razvijati svoj stil

improvizacije.

Z zgodnjimi posnetki jazz glasbe se je popularnost širila preko radia in v vseh

večjih kulturnih centrih po ZDA so se začele ustanavljati jazzovske zasedbe. V

Chicagu, Kansas Cityju in New Yorku so v štriridesetih letih 20. stoletja zaživele

nabito polne plesne dvorane, kjer so veliki ansambli preigravali swing glasbo.

Sredi štiridesetih se je jazzovska glasba s prihodom bebopa začela spreminjati in

razvijati.

7

5.1 UMESTITEV IN STILSKA OPREDELITEV DELA THELONIOUSA MONKA

BEBOP

Z začetkom druge svetovne vojne se je na področju jazz glasbe zlato obdobje

swinga v ZDA začelo spreminjati – v veliki meri zaradi mobilizacije vojakov, pa

tudi zaradi visokih davkov in stavke sindikata glasbenikov leta 1942, ki se je

končala s prepovedjo snemanja. Vse to je sprožilo razpadanje orkestrov in big

bandov. Ponovno so se začele ustanavljati manjše zasedbe (ang. combo),

največkrat kvarteti ali kvinteti. Najpogostejša bebop zasedba inštrumentov je tako

vsebovala:

• saksofon (altovski ali tenorski),

• trobento,

• klavir,

• kontrabas in

• bobne.

Z zmanjšanjem klasične swingovske zasedbe se je začel spreminjati tudi način

izvajanja, saj se je v manjši skupini fokus glasbenikov preusmeril iz

komponiranih aranžmajev v več improvizacije ter intenzivnejšo medsebojno

interakcijo.

Oblikovne značilnosti

Swingovski orkestralni aranžmaji skladb so po navadi poleg glavne teme

vsebovali izpisane skupne dele ter določen krajši del za improvizacijo, medtem ko

so nove, bebopovske skladbe oziroma nove prakse izvajanja popularnih jazz

standardov potekale večinoma po vzorcu:

8

• uvod,

• glavna tema melodije (the head),

• improvizacija preko harmonskih struktur teme,

• ponovitev glavne teme in

• zaključek.

Najpogostejše glasbene oblike na novo komponiranih jazzovskih skladb so bile

32-taktne teme, zgrajene po vzorcu večine jazz standardov (AABA), kot oblika je

postal spet zelo popularen blues, ki je z reharmonizacijo osnovnih funkcijskih

akordov postal kompleksnejši in zahtevnejši.

Pogosta praksa bebopovskih glasbenikov je bilo tudi komponiranje novih tem

(melodij) preko že slišanih in obstoječih harmonskih struktur popularnih napevov

iz muzikalov ali filmov, pozneje jazz standardov. Najbolj znan in tipičen primer te

prakse je skladba saksofonista in vodilnega glasbenika tega obdobja Charlieja

Parkerja Ornithology, ki nosi isto harmonsko osnovo kot jazz standard How High

The Moon. Primer tovrstnega kreativnega poustvarjanja je tudi Monkova skladba

In Walked Bud, ki temelji na harmonskem zaporedju kompozicije Blue Skies

Irvinga Berlina.

Slika 1: Charlie Parker (1920–1955).

9

Novi načini izvajanja

Z večjim fokusom na improvizacijo je bebop sprožil pravo eksplozijo inovacij v

jazz glasbi. Po vzoru glasbenikov swing obdobja, ki so že takrat eksperimentirali

melodično in ritmično (npr. Coleman Hawkins, Lester Young, Art Tatum, Roy

Eldridge …), so bebop glasbeniki razširili paleto glasbenih prijemov med

improvizacijo.

Ohranil se je način swingovskega triolskega fraziranja, vendar so tempi postali

veliko hitrejši, kar je liričnost glavne teme (melodije) in njeno interpretacijo

postavilo v ozadje in izpostavilo ritmično nepredvidljivost ter večjo harmonsko

kompleksnost. Hitrejši tempi pa so povzročili tudi to, da je glasba postala manj

plesna in hkrati zahtevala večjo pozornost poslušalcev.

Spreminjati se je začela tudi vloga ritmičnih (ritemskih) inštrumentov z

intenzivnejšo interakcijo s solisti in ritmičnim poudarjanjem ter okraševanjem

enakomernega tempa.

Harmonske progresije akordov, ki so se menjavali hitreje, so postajale

kompleksnejše, akordi in melodije veliko bolj alterirani, skladbe so vsebovale

virtuozne, hitre in sinkopirane melodije preko pogostih modulacij.

Slika 2: Prikaz progresije akordov z uporabo tritonus substituta.

Na splošno je izvajanje jazz glasbe s prihodom bebopa postalo bolj svobodno,

dopuščalo je več osebnega izraza in odprlo improvizirano glasbo novim

razsežnostim. Pri številnih avtorjih je prav tako moč zaznati zgledovanje

10

komponistov po mojstrih klasične glasbe 20. stoletja. Tako je na primer Charlie

Parker podrobno analiziral dela Bele Bartoka, Arnolda Schoenberga …

Etimologija

Sam izraz bebop izhaja iz poimenovanja onomatopoetičnih, brezpomenskih,

ritmičnih zlogovnih poudarkov pri vokalni improvizaciji (scat petju), velikokrat

zasledimo tudi ime rebop ali skrajšano bop. Kljub formalnemu nazivu se

glasbeniki sami niso nikoli opredeljevali kot bebop glasbeniki, temveč ustvarjalci

modernega jazza. Stilska smer, ki je nekakšen podžanr obdobja, je tudi hardbop,

ki se je sredi petdesetih pojavil kot oznaka za jazz s primesmi gospel, soul, blues

in rhythm & blues glasbe.

Slika 3: Trobentač Dizzy Gillespie.

11

Najpomembnejši bebop glasbeniki

Med najvplivnejše glasbenike, ki so razvijali svoj glasbeni izraz ter bebop slog s

svojim delom utemeljili, sodijo trobentač Dizzy Gillespie, pianist Thelonious

Monk, saksofonist Charlie Parker in bobnar Max Roach.

12

6. ŽIVLJENJEPIS IN DELO SKLADATELJA

6.1 ŽIVLJENJE

Thelonious Sphere Monk se je rodil 10. oktobra 1917 v Severni Karolini,

natančneje v kraju Rocky Mount, staršema Thelouniousu in Barbari Monk. V

slabo zabeležen rojstni list so njegovo nevsakdanje ime zapisali kot Thelious ali

Thelius, prav tako so izpustili njegovo srednje ime, ki ga je prejel po svojem

dedku, materinem očetu, Spheru Battsu.

Z dve leti starejšo sestro Marion ter tri leta mlajšim bratom Thomasom se je

družina v upanju na boljše življenje v letu 1922 preselila v New York, na 243

West 63. ulico na Manhattnu. New York je ostal njegov dom do konca življenja.

Talentiran mlad glasbenik se je v novem okolju začel razvijati v izjemnega

pianista in inovativnega komponista. Leta 1947 se je poročil z Nellie Smith,

življenjsko sopotnico, ki mu je predano stala ob strani in zanj skrbela, še posebno

v poznejših letih življenja, ko ga je pestila bolezen. Imela sta dva otroka, ki sta ju

poimenovala po Monkovih starših. V letu 1949 se jima je rodil sin T. S. Monk,

leta 1953 pa hči Barbara (ljubkovalno Boo-Boo).

Umrl je 17. februarja 1982 za posledicami kapi. Pokopan je na pokopališču

Ferncliff v Hartsdalu v New Yorku.

6.2 ZGODNJE DELO

Monk se je s klavirjem začel spoznavati pri šestih letih, veliko mero talenta in

nadarjenosti za glasbo je v mladih letih kazal s tem, da je zmogel zaigrati skoraj

vse, kar je slišal. Pri 11 letih je začel z urami klasičnega klavirja, vendar

pretiranega zanimanja ni kazal, saj se je branja not naučil že prej ob opazovanju

sestre Marion ob vaji. Pri 13 letih je tolikokrat zmagal na vsakotedenskem

13

tekmovanju mladih glasbenikov v gledališču Apollo, da so mu prepovedali

nadaljnjo udeležbo.

Pri 17 letih se je Thelonious odločil, da bo sledil svojim sanjam in postal

glasbenik, zato se je odločil pustiti srednjo šolo in odšel na turnejo z

evangeličansko skupino pridigarjev, kjer je igral na predstavitvenih nastopih na

ulicah ter obredih. V svojem intervjuju iz leta 1965 je Monk gospel glasbo, ki jo

je igral na turneji, primerjal s poznejšo sodobno rock glasbo in R’N’B-jem

(rhythm’n’blues – stil afroameriške glasbe).1

Iz te izkušnje se je Thelonious vrnil spremenjen, začel se je intenzivno zanimati za

jazz in osnoval svoj kvartet. Čeprav je v tedanjem času prevladovala glasba

velikih zasedb (big band), je Monka zanimalo intimnejše muziciranje, kjer je

lahko eksperimentiral s stilom in z zvenom lastnega igranja. V letu 1940 je začel

redno igrati v nočnem klubu Minton’s Playhouse na Manhattnu. V tem obdobju

je v veliki meri razvil svoj stil ob glasbenem druženju s številnimi vodilnimi jazz

solisti tistega časa. Jazz scena omenjenega kluba je ogromno doprinesla k

oblikovanju in razvoju bebopa, enega najpomembnejših in prelomnih stilov jazz

glasbe.

Monk je v omenjenem klubu prišel v stik z najpomembnejšimi mladimi inovatorji

in vzhajajočimi zvezdami jazz glasbe (Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Kenny

Clarke …).

Njegov način igranja v tistem času so opisovali kot hard swinging (zelo

ritmizirano igranje swinga) s pridihi viztuoznih pasaž v stilu Arta Tatuma. Kot je

sam izjavil, so nanj najmočneje vplivali Duke Ellington, James P. Johnson in

drugi stride pianisti.

1 Leonard Feather, “Jazz Salute Draws 7, 100 in San Diego”, Los Angeles Times, 30. 7. 1968.

2 Jazz pianistka, pevka ter aranžerka, ki je sodelovala s številnimi pomembnimi ustvarjalci tistega časa. 3 Jazz glasbeniki, ki so igrali bebop.

14

Njegovo delovanje v tem obdobju je Mary Lou Williams,2 ki je bila tudi njegov

mentor, omenjala kot izjemno inovativno in zatorej tudi ključno z vidika

pomenskosti. V tistem času je bilo namreč zelo pogosto, da so glasbeniki med

seboj “kradli” ideje, si jih med koncerti zapisovali in jih vključevali v svoje

kompozicije, brez da bi pripisovali izvor ideje originalnemu ustvarjalcu. Tako so

so “bopperji”3 z malce bolj intelektualnim pristopom pogosto tudi namensko

ustvarjali zapleteno glasbo, ki jo je bilo zelo težko posnemati.4

Slika 4: Minton’s Playhouse, New York, 1947: Charles Mingus (kontrabas), Roy Haynes (bobni), Thelonious Monk (klavir), Charlie Parker - Bird (saksofon).

2 Jazz pianistka, pevka ter aranžerka, ki je sodelovala s številnimi pomembnimi ustvarjalci tistega časa. 3 Jazz glasbeniki, ki so igrali bebop. 4 Mary Lou Williams interview, Melody Maker. Pridobljeno 26. 4. 2016, http://www.ratical.org/MaryLouWilliams/MMiview1954.html

15

1944–1954

V letu 1944 je Monk ustvaril svoje prve studijske posnetke kot član Coleman

Hawkins kvarteta. Hawkins je bil eden izmed prvih jazz glasbenikov, ki so

izpostavili in promovirali Monkov talent in delo. Monk je Hawkinsu vrnil uslugo

s povabilom k snemanju z Johnom Coltranom v letu 1957.

Kot solist, komponist in vodja zasedbe je Monk svoje prve posnetke ustvaril v

letu 1947 za založbo Blue Note. Pod njihovim okriljem je med letoma 1947 in

1952 posnel pet albumov, med drugim Criss Cross in Evidence, albuma, ki že

vsebujeta Monkov unikaten stil perkusivnega igranja, nevsakdanjih repeticij in

disonančne zvočnosti. Čeprav je bilo do Monkove širše prepoznavnosti in

primernega vrednotenja njegovega ustvarjanja še daleč, je takrat postavil temelje

svojemu razvoju in požel odobravanje ter spoštovanje pomembnih avtoritev

jazzovske glasbe tedanjega časa.

Avgusta 1951 je bil Monk v New Yorku vpleten v policijsko preiskavo

avtomobila, v katerem sta sedela s pianistom in prijateljem Budom Powellom.

Zaradi najdenih narkotikov pri Powellu in Monkove nepripravljenosti, da priča

proti svojemu prijatelju, so Theloniousu odvzeli člansko izkaznico New York City

cabaret card. Brez kartice, ki je glasbenikom omogočala, da igrajo na vseh

prizoriščih Manhattna, kjer točijo alkohol, je bilo v naslednjih nekaj letih njegovo

nastopanje zelo omejeno in po večini onemogočeno. Tako je Monk v začetku 50.

let preživljal čas s komponiranjem in snemanjem, ker se je izogibal potovanjem,

pa je nastopal po manjših gledališčih in zunaj mesta.

Po obdobju nerednih snemalnih projektov za založbo Blue Note med letoma 1947

in 1952 je sklenil dvoletno pogodbo z založbo Prestige Records, založbo, ki je v

tistem času gradila svoj sloves kot podpornik modernega jazza. V tem obdobju je

nastalo veliko zelo pomembnih, a v tistem času slabo cenjenih albumov.

Sodeloval je s saksofonistom Sonnyjem Rollinsom, bobnarjema Artom

Blakeyjem, Maxom Roachem in drugimi.

16

V 1954 je sodeloval pri božičnem snemalnem projektu Milesa Davisa, kjer je

nastala večina posnetkov za albuma Bags’ Groove in Miles Davis and the Modern

Jazz Giants. Davisu Monkov stil spremljanja solistov ni bil po godu, prosil ga je,

da akorde raje podlaga kot spremlja po svoje in prišlo je do trenja, ki ga je pozneje

Miles Davis v biografiji opisal kot nesporazum in ne kot sovraštvo ter konflikt,

kot so krožile govorice.

V 1954 je Monk prvič obiskal Pariz in bil izjemno dobro sprejet pri tamkajšnjem

občinstvu, ki je v tistem času uživalo razcvet evropskega centra jazz glasbe.

Poleg koncertiranja je v Parizu posnel solistični album za francoski nacionalni

radio, ki je izšel pozneje pri Discques Vougue, francoski založbi, specializirani za

jazz. V zaodrju so Monka predstavili baronesi Panonnici “Nici” de

Koenigswarter, potomki družine Rothschild ter mecenki številnih ameriških jazz

glasbenikov. Postala sta zelo dobra prijatelja, baronesa mu je stala ob strani vse

življenje, vključno z incidentom, ko sta bila obtožena posedovanja marihuane in

je ona prevzela odgovornost.

Slika 5: Thelonious Monk (1947).

17

6.3. POZNEJŠE DELO

1955–1974

V letu 1955 je bila prepoznavnost Monkovega ustvarjanja že veliko bolj

omenjana. Tako kritiki kot glasbeniki so ga visoko cenili, širše občinstvo pa je še

vedno opredeljevalo njegovo glasbo kot “pretežko” in plošče so se prodajale

dokaj slabo. Nova založba Riverside je ob podpisu z Monkom odkupila

pogodbene pravice od predhodnih založnikov Prestige Records za borih 108,24

dolarja. Tekom razmer je posnel dva albuma jazz standardov; po eni strani, da bi

pritegnil širše občinstvo, po drugi pa, da bi poslušalci lažje spoznali kreativne

interpretacije in dojemali njegov unikaten pristop skozi skladbe, ki so jih že

poznali. Nastali sta plošči Thelonious Plays the Music of Duke Ellington (1955) in

The Unique Thelonious Monk (1956).

Pozneje istega leta je za album Brilliant Cornes posnel večinoma svoje

kompozicije in album je postal njegova prva prava uspešnica in vsesplošno

cenjena mojstrovina. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je bil posnetek naslovne

skladbe s solistom Sonnyjem Rollinsom na tenorskem saksofonu zlepljen iz večih

poskusov, saj je bila skladba tako drugačna, inovativna, kompleksna in tehnično

zahtevna.

Monk je svojo koncertno delovanje v New Yorku na novo pognal s šestmesečno

rezidenco v Five Spot Café, taverni v predelu Greenwich Village, junija 1957, saj

je bila njegova dovolilnica končno obnovljena. Zaradi pogodbenih težav z

založbami se glasba, ki jo je izvajal kvartet, ni veliko dokumentirala, čeprav je

zasedba žela izjemno priljubljenost in uspešno koncertirala na turneji po številnih

državah v ZDA in nekajkrat nastopila tudi v Evropi. Ob Shadowu Wilsonu na

bobnih in Wilburju Waru na kontrabasu je v kvartetu igral tudi John Coltrane, ki

pa ga je zastopala založba Prestige Records. To dejstvo Monku ni ugajalo, saj z

njimi ni želel več sodelovati. Studijsko snemanje z večjo zasedbo, med drugim s

Coltranom in saksofonistom Colemanom Hawkinsom je bilo skoraj v celoti

18

izdano kot album Monk’s music. Leta 2005 so pri založbi Blue Note izdali na

novo odkrite posnetke kvarteta s koncerta v Carnegie Hallu, 29. 11. 1957, ki jih je

hranila Library of Congress.

Istega leta je nastal tudi posnetek kompozicije Crepuscule with Nellie, edine

Monkove kompozicije, ki je bila v celoti napisana in izvedena brez vključenih

improvizacij. Lahko bi jo poimenovali “Monkov koncert”. Delo je napisal zelo

premišljeno in ga dolgo pilil, da je dobilo zvočnost, ki jo nosi. Monkov pisec

biografije Robin Kelley je v intervjuju izjavil, da je to delo Monkova ljubezenska

skladba za ženo Nellie.5

Rezidenca v Five Spotu, najpopularnejšem zbirališču hipsterjev v poznih

petdesetihih in začetku šestdesetih let, se je zaključila konec leta 1957, John

Coltrane se je vrnil k zasedbi Milesa Davisa in Monk ni formiral nove stalne

zasedbe vse do junija 1958. Takrat je začel svojo drugo rezidenco v Five Spotu s

kvartetom, v katerem so igrali Roy Haynes (bobni), Ahmed Abdul Malik

(kontrabas) in Johnny Griffin (tenor saksofon). Oktobra 1958 je na poti na

tedenski angažma v Baltimore s kvartetom Monka in baronico de Koeningswarter

ustavila policija. Monka so zaradi introvertiranega obnašanja ob izpraševanju

pretepli in pridržali, tako da je ponovno izgubil svojo dovolilnico za igranje.

Monk ni posnel studijskega albuma od leta 1959 (5 by Monk by 5), saj je bilo

njegovo sodelovanje z založbo Riverside precej nestabilno, predvsem zaradi

nesporazumov okoli izplačevanja avtorskih deležev. V zadnjih letih pogodbe so

izdali samo albume posnetkov evropskih koncertov v živo.

Po dolgotrajnih pogajanjih je Monk podpisal dogovor z založbo Columbia, takrat

eno največjih in najuspešnejših založb v ZDA. Prvo ploščo je posnel z zasedbo, ki

5 Gross, Terry, Kelley, R. D. G. (2009, 2010) Looking At The Life And Times Of Thelonious Monk, Fresh Air, NPR. Pridobljeno 26.4.2016, http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=132133171

19

je bila takrat že okoli dve leti zelo utečena. Saksofonist Charlie Rouse, basist John

Ore in bobnar Frankie Dunlop so glasbeniki na plošči Monk’s Dream, ki je izšla

leta 1963 in postala najbolj prodajan Monkov album.

Zaradi dobrih finančnih zmogljivosti je bila promocija založbe Columbia zelo

prodorna. Leta 1964 se je pojavil na naslovnici revije Time, v kateri so ga

predstavili s člankom6 The Loneliest Monk7.

Kot je moč prebrati v Monkovi biografiji avtorja Kellyja, je bil za to pomembno

objavo izbran zaradi svoje “nepolitičnosti”, saj so v izdaji želeli predstaviti

življenje jazz glasbenika, vendar so menili, da sta tedanji največji zvezdi, pianist

in pevec Ray Charles ter trobentač Miles Davis, preveč sporna.8

6 Gabbard, Krin (February 28, 1964). "The Loneliest Monk". Time (Time, Inc.) 7 Najbolj osamljen menih (ang. monk). 8 Gross, Terry, Kelley, R. D. G. (2009, 2010) Looking At The Life And Times Of Thelonious Monk, Fresh Air, NPR. Pridobljeno 26.4.2016, http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=132133171

20

Slika 6: Thelonious Monk na naslovnici revije Time (1964).

Pod okriljem založbe Columbia je posnel studijska albuma Criss Cross (1963) in

Underground (1968), v slednjem je posnel svoj edini valček Ugly Beauty in nekaj

novih skladb, veliko standardov ter ponovno posnetih avtorskih kompozicij, med

njimi tudi In Walked Bud, tokrat z vokalistom Jonom Hendricksom, ki je zanjo

napisal besedilo.

21

Tudi pod okriljem založbe Columbia je Monk posnel veliko albumov v živo, med

drugim Miles and Monk at Newport (1963), Live at the It Club (1964) in Live at

The Jazz Workshop (1964).

V tem obdobju je največ snemal in igral z že prej omenjenim Charliejem Rousom,

basistom Larryjem Galesom in bobnarjem Benom Rileyjem, ki sta se zasedbi

pridružila leta 1964.

Monkov zadnji studijski album je nastal novembra 1971 za angleško založbo

Black Lion v zadnjem delu turneje z zasedbo Giants of Jazz, v kateri so igrali

basist Al McKibbon, bobnar Art Blakey, saksofonist Sonny Stitt, trobentač Dizzy

Gillespie in pozavnist Kai Winding.

Sredi sedemdesetih je Monk skorajda izginil z jazz scene, v svojem zadnjem

obdobju življenja je nastopil le nekajkrat. Postal je redkobeseden, tudi do

glasbenikov, s katerimi je igral, čeprav so ga opisovali kot človeka, ki je ves čas

govoril o glasbi. Ko ga je kdo povprašal o kakšni glasbeni podrobnosti, naj bi

velikokrat razlagal ure in ure, samo da je razjasnil stvari, ki so posameznika

zanimale.9

Bobnar Art Blakey je v svojem intervjuju omenjal tudi Monkovo nadarjenost za

šah in druge miselne igre.10

1973–1982

Že sredi šestdesetih let so Monku postavili diagnozo nedoločljive duševne

bolezni, katere stanje se je pozneje začelo slabšati. Večkrat je bil hospitaliziran,

njegovo stanje so opisovali kot večdnevno pretirano vzhičenost, ki sta ji sledila

9 Porter, Lewis (1998). John Coltrane: His Life and Music. University of Michigan Press. p. 109. ISBN 0-472-10161-7. 10 "Art Blakey: Bu's Delights and Laments" by John B Litweiler in Downbeat magazine, March 25, 1976.

22

nekajdnevni popoln molk in odmaknjenost. Zdravniki so za zdravljenje njegove

bolezni priporočali terapije z elektrošoki, vendar jih družinski člani niso dovolili,

namesto tega so mu predpisali litij in antidepresive.

Iz drugih virov je razvidno, da je bil Monk morda napačno diagnosticiran in

zdravljen z zdravili, ki naj bi povzročila možganske poškodbe.11

Monkovo zdravje se je slabšalo, tako je svojih zadnjih šest let preživel pri svoji

mecenki in prijateljici, baronesi Pannonici de Koeningswarter, ki je pred tem med

drugimi negovala tudi saksofonista Charlieja Parkerja v zadnjem stadiju bolezni.

V tem zadnjem obdobju Monk ni več igral, čeprav je imel v sobi, v kateri je

prebival, klavir. Redko in malo je govoril z obiskovalci in nazadnje podlegel

posledicam kapi, 17. 2. 1982.

Leta 1986 je bil ustanovljen Thelonious Monk Institute of Jazz, ki je v 30 letih

delovanja postal pomembna organizacija za izobraževanje ter širjenje jazzovskega

izročila. Neprofitno organizacijo so soustanovili Monkov sin T. S. Monk, operna

pevka Maria Fischer in jazz trobentač Clark Terry z idejo študijskega programa,

ki bi največjim jazz mojstrom omogočal prenašati znanje na mlade nadarjene

glasbenike, kot je to počel Thelonious v 50. in 60. letih v svojem stanovanju na

Manhattnu. Program se je začel septembra 1995. Že ob začetku ustanovitve

(1987) pa je začel inštitut z vsakoletnim mednarodnim jazz tekmovanjem

(Thelonious Monk International Competition), ki še danes velja za

najuglednejše tekmovanje mladih jazz glasbenikov. Tako vsako leto žirija,

sestavljena iz največjih mojstrov na področju jazza, podeli štipendije in visoke

denarne nagrade jazzovskim inštrumentalistom ter komponistom.

Posthumno je bil Monk nagrajen kot dobitnik grammy nagrade za življenjsko delo

(1993), v letu 2006 pa so ga razglasili za dobitnika Pulitzerjeve nagrade zaradi

11 Gabbard, Krin (Autumn 1999). "Evidence: Monk as Documentary Subject". Black Music Research Journal (Center for Black Music Research — Columbia College Chicago) 19 (2): 207–225. doi:10.2307/779343. JSTOR 779343.

23

izbranega, specifičnega ter inovativnega stila komponiranja, ki je pomembno in

trajno vplival na razvoj jazz glasbe.

6.4 DISKOGRAFIJA IN SEZNAM KOMPOZICIJ

Seznam celotne izdane diskografije Theloniousa Monka kot avtorja zasedb:

Založba Blue Note (Blue Note Records, 1948–1952)

Kompilaciji Thelonious Monk Blue Note Sessions

• Genius of Modern Music: Volume 1 (1947)

• Genius of Modern Music: Volume 2 (1951 in 1952)

Založbi Prestige in Vogue (1952–1954)

• Thelonious Monk Trio

• Monk

• Thelonious Monk and Sonny Rollins

• Solo 1954/Piano Solo (Disques Vogue, 1954)

Založba Riverside (1955–1961)

• Thelonious Monk Plays the Music of Duke Ellington (1955)

• The Unique Thelonious Monk (1956)

• Brilliant Corners (1956)

• Thelonious Himself (1957)

24

• Monk's Music (1957)

• Mulligan Meets Monk (1957)

• Thelonious in Action and Misterioso (1958)

• The Thelonious Monk Orchestra at Town Hall (1959)

• 5 by Monk by 5 (1959)

• Thelonious Alone in San Francisco (1959)

• Thelonious Monk at the Blackhawk (1960)

• Thelonious Monk with John Coltrane (1957 posneto, izdano 1961)

• Monk in France (posneto 1961)

• Thelonious Monk in Italy (posneto 1961, izdano 1963)

• Thelonious Monk Quartet Live at the Five Spot: Discovery!

(posneto 1957, izdano 1993; založba Blue Note)

• Thelonious Monk Quartet with John Coltrane at Carnegie Hall

(posneto 1957, izdano 2005; založba Blue Note.)

• The Complete 1957 Riverside Recordings (izdano 2006)

Založba Columbia (1962–1968)

• Monk's Dream (1963)

• Criss-Cross (1963)

• Monk in Tokyo (1963)

• Miles & Monk at Newport (1963)

• Big Band and Quartet in Concert (1963)

• It's Monk's Time (1964)

25

• Monk (1964)

• Solo Monk (1964)

• Live at the It Club (1964)

• Live at the Jazz Workshop (1964)

• Misterioso (1965)

• Straight, No Chaser (1967)

• Underground (1968)

• Monk's Blues (1968)

Slika 7: Naslovnice Monkovih albumov, posnetih z založbo Columbia.

26

Založba Far East (1970)

• Monk in Tokyo

Založba Black Lion (1971)

• Something in Blue

• Nice Work in London

• Blue Sphere

• The Man I Love

Seznam vseh avtorskih kompozicij Theloniousa Monka po abecednem redu:

1. Ask me now

2. Ba-lue Bolivar Ba-lues-Are

3. Bemsha swing

4. Bluehawk

5. Blue Monk

6. Blues Five Spot

7. Blue Sphere

8. Boo Boo’s birthday

9. Brake’s sake

10. Bright Mississippi

11. Brilliant corners

12. Bye-ya

13. Children’s song

14. Chordially

15. Coming on the Hudson

16. Crepuscule with Nellie

17. Criss cross

18. Ephistrophy

19. Eronel

20. Evidence

21. 52nd Street theme

27

22. Four in one

23. Friday the thirteenth

24. Functional

25. Gallop’s Gallop

26. Green chimneys

27. Hakensack

28. Harlem is awful messy

29. Hornin’ in

30. Huph

31. I mean you

32. Introspection

33. In walked Bud

34. Jackie-ing

35. Let’s call this

36. Let’s cool one

37. Light blue

38. Little Rootie Tootie

39. Locomotive

40. A merrier Christmas

41. Misterioso

42. Monk’s dream

43. Monk’s mood

44. Monk’s point

45. North of the sunset

46. Nutty

47. Off minor

48. Oska T

49. Pannonica

50. Played twice

51. Raise four

52. Reflections

53. Rhythm-a-ning

54. Round lights

28

55. ‘Round midnight

56. Ruby, my dear

57. San Francisco holiday

58. Shuffle boil

59. Sixteen

60. Skippy

61. Something in Blue

62. Straight, no chaser

63. Stuffy turkey

64. Teo

65. Thelonious

66. Think of one

67. Trinkle tinkle

68. Two timer

69. Ugly beauty

70. Well you needn’t

71. We see

72. Who knows

73. Work

29

7. VOKALNE PRIREDBE KOMPOZICIJ THELONIOUSA MONKA

7.1 JAZZ VOKALIZA

Jazzovska vokaliza je izraz, ki ga definira dodajanje besedil že zapisanim

inštrumentalnim temam ali improviziranim solom, ki so jih na določenem

posnetku inštrumentalisti izvedli. Prav tako se kot vokalize smatrajo na primer

prekomponirani deli partitur bigbandovskih aranžmajev, ki se z dodanim

besedilom priredijo za vokalno zasedbo.

S tovrstnim poustvarjanjem se izoblikuje nova interpretacija skladbe, ki nosi z

dodanim besedilom novo vsebino, hkrati pa poskuša obdržati glasbeno integriteto

dela. Ne smemo je zamešati s scat petjem, saj imajo vokalize vsebinsko smiselno

besedilo, scat petje pa izvajamo z brezpomenskimi (nesmiselnimi) zlogi. Prvi, ki

je uporabil to tehniko, je bil jazz pevec Eddie Jefferson.

Večina besedil vokaliz je precej bolj zlogovnih kot melizmatičnih, kar ustreza

stilu bebopovskih hitrih postopov v frazah in daje primerno poudarjenost

artikulaciji.

7.2 JON HENDRICKS, JAZZ PEVEC IN UTEMELJITELJ VOKALIZE

Jazz pevec in avtor številnih besedil Monkovih kompozicij je v vokalni jazz

glasbi eden najvidnejših ustvarjalcev ter izvajalcev. Utemeljitelj in inovator na

področju izvajanja jazzovskih skladb je velikokrat poimenovan kot “oče vokalize”

(čeprav je s to prakso sledil izumu Jeffersona) in eden najboljših vokalnih

improvizatorjev tehnike scat petja.12

12 Scat petje je vokalno improvizacijska tehnika, ki se z uporabo brezpomenskih zlogov ali zvokov namesto besedila ob tvorbi novih melodij in ritmičnih fraz poskuša približati zvenu in fraziranju glasbenih inštrumentov.

30

Jon Hendricks je eden redkih, ki so jim veliki jazzovski ustvarjalci dovolili in

zaupali opremiti svoje skladbe z besedili. Zajeti emotivno plat kompozicije in ji

dodati primerno tematsko, vsebinsko, poetično in predvsem zvočno vrednost, je

Hendricksova kvaliteta, ki je bila cenjena pri mnogih komponistih in v različnih

stilih jazz glasbe. Hendricksov opus ustvarjenih besedil zajema tudi veliko

kompozicij brazilske jazz glasbe, ki se je uveljavila v šestdesetih letih kot

pomembna smer zgodovine jazza.

Slika 8: Jon Hendricks.

Rojen 16. septembra 1921 v ameriški zvezni državi Ohio, se je s petjem začel

ukvarjati v sedmem letu starosti, profesionalno pa se je začel uveljavljati kot

pevec po služenju vojaškega roka in študiju prava.

V letu 1957 je osnoval legendarno zasedbo Lambert, Hendricks & Ross, prvi

vokalni jazzovski tercet, v katerem sta poleg Hendricksa prepevala še Dave

31

Lambert ter Annie Ross. V šestih letih delovanja je zasedba ogromno koncertirala

po celem svetu, posneli so sedem albumov in postali najpopularnejša jazzovska

vokalna zasedba tistega časa.

Kot avtor besedil je Hendricks ob delu s tercetom izpopolnil umetnost vokalize in

po dokončnem razpadu zasedbe nadaljeval s solistično kariero.

S svojim delom je vplival na ogromno sodobnikov vokalnega jazza, kot so Bobby

McFerrin, Kurt Elling, Al Jarreau, vokalni zasedbi Manhattan Transfer, New

York Voices idr. Z neumorno energijo je redno koncertiral do pred nekaj leti.

Poleg ustvarjanja je izjemno tudi njegovo pedagoško delo, saj je kot predavatelj

vrsto let poučeval na številnih univerzah v ZDA in bil tudi prvi jazzovski

glasbenik, ki je predaval na prestižni Sorbonne v Parizu.

V Sloveniji je nazadnje nastopil pred 12 leti kot solist Big Banda RTV Slovenija.

Na odru se mu je pridružila tudi hči Michelle, ki je prav tako kot vsi ostali

družinski člani, pevka.

Jon Hendricks je z besedili opremil veliko kompozicij Theloniousa Monka, kot

gost na Monkovi plošči Underground iz leta 1968 je tudi posnel skladbo In

Walked Bud, ki jo je sam poimenoval Suddenly.

Seznam Monkovih skladb, za katere je napisal besedila Jon Hendricks:

-‐ I Mean You (You Know Who)

-‐ Pannonica (Little butterfly)

-‐ Rhythm-A-Ning (Listen to Monk)

-‐ Ask Me Now (How I wish)

-‐ Monk’s Dream (Man, That Was a Dream)

-‐ In Walked Bud (Suddenly)

-‐ Reflections (Looking back)

32

7.3 PREGLED VOKALNIH IZVAJALCEV DELA THELONIOUSA

MONKA

Monkove kompozicije še dandanes snemajo, prirejajo ter izvajajo številni jazz

pevci. Med najpogostejšimi je seveda balada ‘Round Midnight, veliko vokalnih

priredb zasledimo tudi med številnimi blues skladbami (Blue Monk, Straight, No

Chaser …) .

Zaradi avtorskih omejitev že izdanih skladb in težav z beleženjem le-teh so vse

vokalne različice preimenovane oziroma nosijo nove naslove avtorjev besedil,

vendar so originalni naslovi skladb zabeleženi kot podnaslovi v navedkih ali

oklepaju.

Poleg Jona Hendricksa so Monkove skladbe posneli in izvajali priznani jazz

vokalisti, kot so Carmen Mcrae, Abbey Lincoln, Chat Baker, Sarah Vaughan, Ella

Fitzgerald, Betty Carter, Nnenna Freelon, Judy Niemack, Roberta Gambarini,

Karrin Allyson, Jamie Cullum, Ursula Dudziak, Cyrille Aimee, Cheryl Bentyne in

mnogi drugi.

Med njimi je treba izpostaviti jazz pevko Carmen Mcrae (1922–1994), izvrstno

poustvarjalko jazzovskih standardov in originalnih kompozicij, ki je s svojo

specifično barvo glasu in izjemno interpretacijo pustila velik pečat v vokalni jazz

glasbi. Med diskografijo več kot 60 albumov, ki jih je posnela, je eden

najuspešnejših iz poznejšega življenjskega obdobja Carmen sings Monk (1988),

kjer je z izvrstnimi inštrumentalisti (Larry Willis – klavir, Eric Gunnison – klavir,

George Mraz – kontrabas, Al Foster – bobni, Clifford Jordan – sopranski in

tenorski saksofon, Charlie Rouse – tenorski saksofon) predstavila 13 Monkovih

kompozicij. Za ta album je bila leta 1990 prav tako nominirana za nagrado

grammy, v kategoriji najboljšega vokalnega jazz izvajalca.

33

Na albumu Carmen sings Monk najdemo skladbe:

Get It Straight (Straight, No Chaser) (besedilo Sally Swisher)

Dear Ruby (Ruby, My Dear) (besedilo S. Swisher)

It's Over Now (Well, You Needn't) (besedilo Mike Ferro)

Monkery's the Blues (Blue Monk) (besedilo Abbey Lincoln)

You Know Who (I Mean You) (Coleman Hawkins, besedilo Jon Hendricks)

Little Butterfly (Pannonica) (besedilo J. Hendricks)

Listen To Monk (Rhythm-A-Ning) (besedilo J. Hendricks)

How I Wish (Ask Me Now) (besedilo J. Hendricks)

Man, That Was a Dream (Monk's Dream) (besedilo J. Hendricks)

'Round Midnight (besedilo Bernie Hanighen, Cootie Williams)

Still We Dream (Ugly Beauty) (besedilo M. Ferro)

Suddenly (In Walked Bud) (besedilo J. Hendricks)

Looking Back (Reflections) (besedilo J. Hendricks)

Slika 9: Naslovnica albuma Carmen sings Monk (1988).

34

8. PREDSTAVITEV TER HARMONSKA ANALIZA SKLADB, IZVAJANIH NA DIPLOMSKEM KONCERTU

Za analizo Monkovih kompozicij sem izbrala sedem skladb, ki jih pogosto

izvajajo tako inštrumentalisti kot tudi jazz pevci. Nekatere izmed njih se zaradi

pogostosti preigravanja in prirejanja smatrajo kot jazz standardi, zimzelene teme,

ki so obvezen repertoar vsakega jazz glasbenika, druge pa redkejši biseri, ki

kažejo unikatnost in prepoznavnost Monkovega ustvarjanja. Pri izbiranju sem

upoštevala raznolikost oblik in karakterja skladb. Vse analizirane skladbe so tudi

program diplomskega koncerta.

Izbrane skladbe za analizo:

1. In Walked Bud

2. Pannonica

3. Rhythm-a-Ning

4. ‘Round Midnight

5. Straight, No Chaser

6. Ugly Beauty

7. Well, You Needn’t

V analizah sem definirala:

• tonaliteto,

• taktovski način,

• tonalne centre,

• gibanje in

• tempo skladbe,

nato pa harmonsko in melodično analizirala osnovne značilnosti.

35

8.1 ZNAČILNOSTI GLASBENEGA STILA THELONIOUSA MONKA

Kljub nespornemu vplivu dosežkov Charlieja Parkerja na številne sodobnike je

Thelonious Monk predvsem v zadnji dobi bebop glasbe pustil velik pečat s svojim

delom in pristopom.

Njegov pristop k improvizaciji je bil drugačen od Parkerjevega. Kjer je Parker

improvizacije napolnil z hitrimi pasažami, je Monkova glasba dihala s pavzami.

Kot pomemben del improvizacije in kontrast obdobju je bila tišina v glasbi, ki je

bila v tistem času njegova edinstvena značilnost. Prav tako je ena

najpomembnejših značilnosti Monkovih improvizacij razvoj ideje, motiva, ki se je

nanašal na temo kompozicije, ki jo je igral. To pomeni, da je v improviziranju

uporabil dele osnovne melodije, ki jih je vključil v oblikovanje fraz preko

harmonskih struktur.

Stil igranja klavirja

Monk ni šel skozi veliko formalnega glasbenega šolanja, zato je svoj način igranja

klavirja razvil predvsem sam. Celoten zven, izbira tonov in melodične figure

njegovega igranja izhajajo iz njegove nekonvencionalne tehnike igranja. Kljub

mnogim očitkom, da je bila njegova tehnika preslaba, je na zgodnjih posnetkih

moč slišati veliko vitruoznost in agilnost pianista.

Nastavek tonov je na veliko posnetkih zelo oster in grob, vendar se velikokrat

nadaljuje z dinamičnim kontrastom fraz, ki sledijo. Velikokrat je igral zelo

artikulirano ter kazal izjemno neodvisnost rok in prstov, s to veščino je posledično

igral zelo ritmično in poudarjeno.

Nevsakdanja tehnika igranja je seveda neposredno vplivala na melodične figure,

ki jih najdemo tako v kompozicijah kot tudi v improvizaciji.

Monk je pri igranju določene kompozicije velikokrat uporabljal motive in vzorce

iz drugih, lastnih skladb. Drugače rečeno, uporabljal je lastne citate. Za osnovo

36

improvizacijam je uporabljal melodijo skladbe, velikokrat jim je vstavil tudi citate

iz tujih kompozicij.

Pri kompoziciji skladb je za tvorbo melodije veliko uporabljal:

• celotonske vzorce,

• kromatične vzorce,

• pentatonične vzorce,

• razložene akorde in

• ponavljajoče intervalne skoke.

Slika 10: Primeri razloženih akordov v različnih melodijah skladb.

Kot je bila praksa tedanjega obdobja v jazz glasbi, je tudi Monk komponiral nekaj

novih melodij preko obstoječih harmonskih struktur, veliko kompozicij je

napisanih v blues in rhythm changes oblikah, vse pa nosijo njegov značilen

preprost, humoren in originalen karakter. Samo ena skladba iz ustvarjenih del je

valček (Ugly Beauty), vse ostale so zapisane v štiričetrtinskem taktovskem načinu.

Značilnosti, ki jih najdemo v večini skladb, so:

• zanimiva uporaba ritma in metruma (spreminjanje ritmičnosti

ponavljajočega se motiva),

• barvita disonančnost (simultanost uporabe malih in velikih sekund preko

akordov),

• uporaba nevsakdanjih struktur fraz in oblik, sekvenčnost fraz in

• paralelno harmonsko gibanje.

37

8.2 IN WALKED BUD

Ozadje nastanka skladbe

Ta kompozicija je nastala leta 1947 kot posvetilo prijatelju in jazz pianistu Budu

Powellu. Monk si je za harmonsko osnovo v tem delu izposodil padajoč akordični

postop Irvinga Berlina, ki ga najdemo v jazz standardu Blue Skies (1927).

Slika 11: Začetni del skladbe Blue Skies (I. Berlin, 1927).

Skladbo In Walked Bud je Monk posnel večkrat v različnih zasedbah, zadnji

posnetek najdemo na albumu Underground, kjer se je kot solist predstavil jazz

pevec Jon Hendricks, ki je za skladbo prav tako napisal besedilo. Naslovil jo je

Suddenly.

Suddenly (In Walked Bud)

Dizzie, he was screaming,

next to Opie who was beaming,

Monk a thumping,

suddenly in walks Bud

And then they got down to somethin'

38

Oscar played a mean sax

Mr. Byers threw a mean axe

Monk a thumping

Suddenly in walks Bud

And then the joint started jumping

Every young stud really dug Bud

Soothing his tone, talking that note

Nobody wrote, putting it down

Dizzie he was screaming

Next to Opie who was beaming

Monk a thumping

Suddenly in walks Bud

And then they got down to something

Analiza skladbe In Walked Bud

Tonaliteta: F-mol

Taktovski način: 4/4

Oblika: AABA – 32 taktov (8+8+8+8)

Tonalnost: molovska

Gibanje: del A se giblje v naravnem in melodičnem f-molu, medtem ko del B

sledi tipičnemu harmonskemu obratu bluesa v molu (bVI-V)

Tempo: medium swing (srednje hiter swing)

HARMONSKA ANALIZA

V A delu se Monk giblje med diatoničnimi akordi znotraj naravnega in

melodičnega f-mola.

Fm (1. stopnja v naravnem molu) – Fm/M (1. stopnja v melodičnem molu) – Fm7

( 1.stopnja v naravnem molu).

39

Bb7 (4. stopnja v melodičnem molu) – Eb7 (IV7 v melodičnem molu) – Ab6 (3.

stopnja v naravnem molu oziroma 1. stopnja vzporednega dura).

V 6. in 7. taktu se pojavi tipična durovska jazz kadenca (II-V-I), kjer se osnovni

ton dviga v čistih kvartah oziroma spušča v čistih kvintah. Gre za različico

popolne kadence, na kateri je subdominantni akord na IV. stopnji zamenjal njegov

substitut na II. stopnji. V 8. in 9. taktu sledi kadenca II-V-I v f-molu.

V B delu se ponovno pojavi uporaba obeh različic molove lestvice:

Fm7 (I. stopnja v naravnem molu) – Db7 (VI. stopnja v naravnem molu).

V 15. taktu Db7 vodi v C7 (V. stopnja v f-molu) in ustvari harmonsko sekvenco,

ki vodi v zadnji A del.

MELODIČNA ANALIZA

V A delu je Monk uporabil veliko zanj tipičnih različnih intervalnih skokov v

enakem ritmičnem vzorcu.

Slika 12: Prvih šest taktov skladbe In Walked Bud.

V B delu se ritmičnost akordov upočasni, medtem ko postane ritmičnost melodije

bolj razgibana z repeticijo štiritaktnega motiva.

40

8.3 PANONNICA

Ozadje nastanka in naslova skladbe

Skladba je Monkovo posvetilo baronici z imenom Pannonica de Koenigswarter,

v Veliki Britaniji rojeni mecenki in pisateljici, ki jo je Monk spoznal junija 1954 v

Parizu. Obojestranska naklonjenost se je razvila v doživljenjsko tesno

prijateljstvo.

Njena funkcija je bila v krogu glasbenikov bebop obdobja sploh izjemnega

pomena. Moralno in finančno je podpirala jazzovske ustvarjalce, mnogi izmed

njih so se v letih še vedno velike rasne segregacije kljub svoji karierni uspešnosti

znašli v težkih situacijah, tako zdravstvenih kot finančnih. V prostorih njenega

domovanja v New Yorku se je zbiral velik krog ljudi, ki so se družili, muzicirali

in ustvarjali. Monku je Pannonica nudila tudi zadnje zatočišče, od sredine

sedemdesetih, ko je prenehal nastopati in se spopadal z boleznijo, pa vse do smrti.

S svojo ljubeznijo do glasbe je v tistem času izpostavila in podprla mnoge, tako ni

presenetljivo, da so poleg Monka svoje skladbe po njej posvetili ali poimenovali

tudi Horace Silver (Nica’s dream), Barry Harris (Inca), Sonny Clark (Nica),

Kenny Dorham (To Nica) in drugi.

Kathleen Annie Pannonica de Koenigswarter, ljubkovalno Nica, potomka

prominentne dinastije Rothschild, in posledično tudi Monkova kompozicija, sta

dobili ime po redkem nočnem metulju. Izvor poimenovanja seveda sega na

geografsko področje Panonske nižine.

Prvi posnetek skladbe je nastal oktobra 1956 za založbo Riverside, na njem je

Monk igral tako klavir kot tudi celesto.

Besedilo je skladbi dodal Jon Hendricks in jo poimenoval Little Butterfly.

41

Little butterfly (Pannonica)

Softer than silk

and as warm as warm milk,

light as air and able to fly,

blossoms know bliss,

while they're waitin’ for her kiss,

Pannonica, my butterfly.

Fluttering one

fair and bright as the sun,

light as wind embracing the sky,

colorful wings,

Soft and gaily painted things,

Pannonica, my butterfly.

Like the lovely flowers

I wait for hours,

just to feel the touch,

the touch that I love so much.

One day she'll flutter by

I'll hold out my hand

and capture my butterfly.

Delicate things

such as butterfly wings

poets can't describe,

though they try.

Love played a tune,

when she stepped from her cocoon,

Pannonica, my lovely,

lovely little butterfly.

42

Slika 13: Pannonica de Koenisgawarter in Thelonious Monk.

Analiza skladbe Pannonica

Skladba nosi vso specifičnost ter unikatnost Monkovih kompozicij, kot so

menjave tonalnih centrov, kombinacijo tonalne in modalne harmonije, vodenje

melodije z uporabo tonov alteriranih struktur akordov.

Tonaliteta: C-dur



Tonalnost: durovska

Gibanje: mešanica arpeggiov, skokov in kromatičnih postopov v obe smeri

Tempo: v osnovi balada, pogosto se izvaja kot srednje hiter swing

43

HARMONSKA ANALIZA

Harmonsko zaporedje akordov v A delih kompozicije bazira na nizu durovskih

tonalnih centrov v razdalji malih terc, ki se zaključijo z Db-dur akordom z

zvečano kvarto. Skozi tonalne centre se giblje s pomočjo osnovnih durovskih

kadenc (IIm-V7-Imaj7).

Tudi v B delu je gibanje tonalnih centrov razgibano, preko F-dura v 1. taktu do Bb

dura v 2. taktu, v B-dur (H-dur) z zaključkom v C-duru, osnovni tonaliteti

kompozicije. Verigi alteriranih dominantnih akordov (stranske dominante V7(VI),

V7(II), V7(V), V7) v funkciji harmonske sekvence sledi harmonski postop v

zadnji A del skladbe.

V zadnjem A delu, ki je skoraj v celoti enak prvima dvema, se pred zaključkom

teme pojavi še dodan takt, kjer se zaključni del melodije ponovi terco višje, nato

pa se razveže v osnovno tonaliteto, ki pa tako kot na obeh začetnih A delih

kromatično zaključi na durovem akordu z veliko septimo na zvišani I. stopnji

(Dbmaj7).

MELODIČNA ANALIZA

Melodija v skladbi ves čas slika alteracije, ki jih najdemo v akordični zgradbi.

V A delu prevladuje padajoče gibanje lestvičnih tonov ujemajočih harmonskih

sekvenc, ki melodični motiv začenjajo na poltonskih razdaljah (B-Bb-A-Ab).

V 6. taktu se po septimnem skoku navzgor pojavi kromatično kombiniran

zaključni motiv.

Z istim motivom se terco višje začne B del, ki nadaljuje prepleteno kombinacijo

celih tonov in poltonov, ki ustrezajo harmonskemu sosledju. Motiv v drugem delu

B dela začne za seksto višje in se postopoma preko verige alteriranih dominantnih

akordov spusti v osnovno tonaliteto in s tem v zadnji A del. V zadnjem A delu se

v dodanem taktu pred koncem teme zaključni motiv ponovi malo terco višje in

44

zaključi na veliki septimi moduliranega četverozvoka, ki je hkrati osnovni ton

glavnega tonalnega centra.

8.4 RHYTHM-A-NING


Čeprav je bila skladba Rhythm-a-Ning ena izmed Monkovih največkrat preigranih

in posnetih kompozicij, jo je posnel šele leta 1957 na albumu Mulligan Meets

Monk. Melodija skladbe je zagotovo Monkova, vendar pa je moč slišati A del

skladbe že na posnetkih pianistke Mary Lou Williams v skladbi Walking and

Swinging in prav tako v skladbi kitarista Charlieja Christiana Meet Dr. Christian.

Avtorstvo skladbe je na koncu pripadlo Monku.

Naslov skladbe namiguje dejstvo, da bazira na harmonski progresiji akordov

skladbe I Got Rhythm Georgea Gershwina iz leta 1930 oziroma splošno

uveljavljeni jazzovski glasbeni obliki rhythm changes.

Besedilo je skladbi dodal Jon Hendricks in jo naslovil Listen to Monk.

Listen to Monk (Rhythm-a-Ning)

Some folks dance and others sing,

others find some way to swing.

Thelonious can do that,

just listen to this cat.

It’s a dance your feet approve,

you can make your body move.



45

You don’t have to know how,

just be like a loose goose.

You want me to show how,

just turn your body loose.

Some cats swing and others don’t,

don’t you be the kind that wont.



Analiza oblike rhythm changes in skladbe Rhythm-a-Ning

Skladba je oblikovno rhythm changes, v jazzu uveljavljena in zelo pogosto igrana

glasbena oblika, ki je postala zelo popularna v obdobju bebopa. Harmonska

struktura oblike se je razvila iz skladbe Georgea Gershwina I Got Rhythm, po

kateri so si zaporedje akordov izposodili mnogi glasbeniki za osnovo številnih

kompozicij in improvizacij. Osnovno harmonsko zaporedje so v obdobju največje

popularnosti glasbeniki poenostavili in definirali njen oblikovni okvir.

Skladbe, ki so oblikovno rhythm changes, so postale stalnica improviziranih

jazzovskih koncertov in skupnih preigravanj (jam session) ter so še dandanes

pomemben del repertoarja vsakega jazzovskega glasbenika.

Večina skladb te oblike je v osnovi napisana v Bb-duru, ki je tudi tonaliteta

izvirnika. Najpogosteje igrane skladbe, ki so napisane v tej obliki:

• Antropology (Charlie Parker/Dizzy Gillespie)

• Oleo (Sonny Rollins)

• The Flinstones (Hoyt Curtin)

• Lester Leaps In (Lester Young)

• Straighten Up and Fly Right (Nat King Cole)

• Rhythm-a-Ning (Thelonious Monk)

46

Slika 14: Najpogostejša struktura harmonske zgradbe jazzovske oblike rhythm changes.

47

Tonaliteta: Bb-dur


Oblika: rhythm changes, AABA – 32 taktov (8+8+8+8)

Tonalnost: durovska

Gibanje: mešanica razloženih akordičnih kombinacij ter alteriranih postopov

Tempo: hiter (medium up) swing

HARMONSKA ANALIZA

Kot kaže shema oblike, se v začetku vsakega A dela po navadi dvakrat pojavi

tipična dvotaktna harmonska sevkvenca ( Imaj7 – VIm7 – IIm7 – V7 ) ali pa

IIIm7 – V7(b9) – IIm7 – V7, kateri v 5. taktu sledi dominantni akord na toniki

osnovne tonalitete (samostojno ali s predhodno IIm7), ki prevzame funkcijo

D7(S) – (V7(IV)), ki se razveže v dominantno IV. stopnjo. Velikokrat se v istem

taktu pojavi še zmanjšan četverozvok pol tona višje. Po ponovitvi harmonske

sekvence v funkciji zaključka prvega A dela se progresija ponovi, ob zaključku

drugega A dela pa razveže s kadenco II7 – V7 – Imaj7 v toniko osnovne

tonalitete.

B del je sestavljen iz zaporedja padajočih dominantnih septakordov v kvintni

razdalji, ki se začne na III. stopnji in se posledično zaključi z dominanto pred

toniko tonalitete v zadnjem taktu B dela ( III7 – VI7 – II7 – V7).

Zadnji (tretji) A del popolnoma sledi vzorcu drugega.

Seveda obstaja veliko variacij harmonske strukture akordov, ki pa v osnovi nosijo

enak okvir in tonski material. Tudi v primeru dotične skladbe obstaja veliko

različnih zapisov harmonske podlage. V priloženem notnem zapisu kompozicije

Rhythm-a-Ning se na primer na tretji dobi v prvem taktu namesto G7 uporabi

terčni sorodnik tonike Dm, na tretji dobi drugega takta zmanjšan četverozvok Eo

…

48

MELODIČNA ANALIZA

Melodija skladbe v A delih sledi akordični shemi in se na začetku dviguje po

razloženih akordih tonike in klasične subdominante, postopoma sestopa in

zaključi s tritonskim motivom, ki se ponovi štirikrat. V B delu Monk tipično

nadaljuje s ponovitvijo tritonskega motiva, prilagojenega harmonski podlagi, ki pa

se zaključi z alteriranim celotonskim vzpenjanjem do zvečane kvarte.

8.5 ‘ROUND MIDNIGHT ('Round About Midnight)


Balada je nastala leta 1944, čeprav številni raziskovalci navajajo, da je prvo

različico skladbe zagotovo napisal že 1940/41, morda pa celo že leta 1939 z

naslovom Grand Finale, ko je imel le 19 let. Prvi posnetek skladbe je nastal leta

1944, in sicer jo je posnel Cootie Williams s svojo zasedbo in si zaradi tega tudi

lastil pravice do skladbe, čeprav ji sam ni dodal ničesar. Bernie Hanighen ji je

istočasno dodal besedilo in naenkrat je moral Monk deliti avtorstvo še z dvema

osebama. Leta 1946 je Dizzy Gillespie skladbi dodal uvod za aranžma svojega big

banda, ki je postal tako popularen, da ga je prevzel tudi Monk in se do dandanes

smatra kot del skladbe.

Slika 15: Uvod k ‘Round Midnight, ki ga je skladbi dodal Dizzy Gillespie (The standards real book, 2000).

49

Monk je skladbo pozneje posnel velikokrat, prvič leta 1947. Zaradi izjemne

priljubljenosti jo zagotovo zna zaigrati vsak jazzovski glasbenik in je uradno tudi

največkrat posneta jazzovska skladba sploh.

Leta 1986 je nastal film z istoimenskim naslovom, v katerem je v fiktivni zgodbi

o ameriškem jazz saksofonistu, ki živi v Parizu, nastopil saksofonist Dexter

Gordon. Film je s posnetkom naslovne skladbe in raznolikimi jazz standardi ter

lastnimi kompozicijami opremil jazz pianist Herbie Hancock.

‘Round Midnight

It begins to tell 'round midnight, ‘round midnight,

I do pretty well till after sundown,

suppertime I'm feeling sad,

but it really gets bad 'round midnight.

Memories always start 'round midnight, ‘round midnight,

haven't got the heart to stand those memories,

when my heart is still with you,

and old midnight knows it too.

When some quarrel we’ve had needs mending,

does it mean that our love is ending?

Darling I need you; lately I find

you're out of my arms and I'm out of my mind.

50

Let our love take wing 'round midnight, ‘round midnight,

let the angels sing for your returning.

Let our love be safe and sound

when old midnight comes around.

Analiza skladbe ‘Round midnight

Tonaliteta: Eb-mol


Oblika: uvod, AABA – 32 taktov (8+8+8+8)

Tonalnost: v osnovi molovska, v zaključku drugega A dela skladbe vstopi v

tonično durovo paralelo

Gibanje: mešanica arpeggiov, skokov in kromatičnih postopov v obe smeri

Tempo: jazzovska balada

HARMONSKA ANALIZA

Osnovni melodični postop uvoda so spoji akordov skozi tonalitete G-mol/F-

mol/Eb-mol, ki se zaključijo s kadenco na akordu Ebmaj(#9#11).

V prvem A delu je osnovni harmonski postop i-vi-ii7-V7. V naslednjih dveh

taktih se pojavi začasna modulacija v Ab (subdominanta), ki jo sproži padajoče

gibanje vodilnih tonov. Ta postop je: Bm7-E7-Bbm7-Eb7, v tem primeru sta Bm

in E7 prehodna akorda kromatične modulacije.

Ob koncu drugega A dela je harmonični ritem nekoliko zgoščen, kar posledično

daje dovolj prostora za modulacijo v Ebmaj. Tovrstno zgoščevanje akordov v

51

krajše periode je tipična značilnost Monkovega sloga komponiranja, kar je

razvidno tudi v melodiji skladbe Straight, No Chaser ter ritmu skladbe Blue

Monk.

B del ni tako zapleten, kot sprva zveni. Osnovan je na kadenci vi7(b5)-II7-V7.

Temu, da bi se basovska linija lahko spuščala kromatično, je prilagojen akord II7,

ki je zamenjan s tritonusnim subtitutom, kar se ponovi dvakrat.

Razvez ob koncu B dela vodi v pikardijsko terco(Ebmaj), kar se ponovi tudi v

drugi polovici 21. takta. Uporaba tega zaporedja zamegli povezavo med durom in

molom ter ustvari mistično atmosfero. Ta kadenca se ponovno pojavi na prehodu

v zadnji A del.

MELODIČNA ANALIZA

V prvem taktu melodija oriše akord Bbsus, v tretjem pa Ebm7 z dodano seksto,

melodična sestava pa je enaka, kar je ena izmed Monkovih karakteristik

komponiranja. V 2. polovici 7. takta lahko opazimo nestabilno razmerje med

melodijo in basovskimi toni (tritonus), ki se razreši v 8. taktu, ko preide melodija

v enoglasje z osnovnim tonom, kar ta razvez še bolj poudari.

Ta vzorec se ponovi tudi v začetku B dela, ko melodija pleše okoli zvečane kvarte

v taktih 17 in 19. V obeh primerih se približa osnovnemu tonu z istim pristopom

(mala septima-terca-bas ton), vendar ju razveže v različnih oktavah.

52

8.6 STRAIGHT, NO CHASER


Skladba Straight, No Chaser je bila prvič posneta leta 1951 za založbo Blue Note.

V svoji karieri jo je Monk posnel še velikokrat, med poustvarjalnim delovanjem

jazzovskih glasbenikov pa velja za eno največkrat prirejenih Monkovih skladb,

začenši s prvo in hkrati najvplivnejšo priredbo skladbe, ki jo je posnel Miles

Davis leta 1958 za svoj album Milestones.

Vokalno različico skladbe je leta 1988 prvič posnela Carmen Mcrae z besedilom

Sally Swisher, ki jo je naslovila Get It Straight.

Po originalnem naslovu kompozicije je bila v istem letu poimenovana tudi filmska

dokumentarna biografija o Thelonious Monku (Thelonious Monk – Straight, No

Chaser, 1988), ki vsebuje posnetke s koncertov, zaodrja, pričevanja prijateljev in

družine ter posnetke Monkovih sodobnikov.

Get It Straight (Straight, No Chaser)

Well, Monks set it straight,

it’s out of time when you wait.

You gotta be on,

you gotta be strong,

the time is here,

so trust your life to your ear.

Don’t wait for no one,

they’ll have to grow one,

53

Because this moment is the place

where it happens

and there’s no one who can

help set it straight.

Now Monk had a way

of being out of his day.

Ahead of his time,

not in the same rhyme

as other guys,

he was uncommonly wise.

He knew the answer

that time's a dancer.

He knew you can't

pack up the moment and

take it with you on the road,

'cause now is the time.

Analiza skladbe Straight, No Chaser

Tonaliteta: Bb dur

Oblika: 12-taktni blues (glej harmonsko-oblikovno analizo)

Tonalnost: durovska

Gibanje: kromatično postopanje navzgor s frazami, ki začenjajo z nepoudarjenimi

osminkami

Tempo: srednje hiter ali hiter swing

54

HARMONSKA ANALIZA

Straight, No Chaser je oblikovno blues.

Blues je v jazz glasbi izvirna oblika afroameriške glasbe, ki izhaja iz istoimenske

zvrsti in jo sestavljajo tri manjše 4-taktne fraze, ki se harmonsko gibljejo v

določeni kombinaciji akordov I., IV. in V. stopnje. Akordi teh osnovnih stopenj so

po kvaliteti vedno dominantni septakordi. Poznamo veliko različic in

reharmonizacij tega preprostega harmonskega okvira, iz katerega je izšlo ogromno

glasbenih stilov, ki imajo za osnovo takšno progresijo.

Straight, No Chaser vsebuje enostavno varianto zaporedja akordov, od spodaj

prikazane sheme enostavnega jazz bluesa se harmonsko razlikuje le v 8. taktu,

kjer je v notnem zapisu priloge namesto VI7 navedena IIm7 V7 kadenca, v

zadnjih dveh taktih oblike pa namesto harmonske sekvence le I7 in V7.

Slika 16: Primer sheme najpogostejše enostavne jazzovske blues progresije.

V obdobju bebopa je altovski saksofonist Charlie Parker predstavil svojo različico

progresije, ki je postala zelo priljubljena. V Parkerjevi harmonski zgradbi blues

oblike najdemo tritonus substitucije in kromatične postope akordov, ki so bili

tipični elementi omenjenega obdobja. Tako progresijo so poimenovali kar bird

blues, po Parkerjevem nadimku – Bird.

55

I7 vii7♭5 III7♭9 vi7 II7 v7 I7

IV7 iv7 ♭VII7 iii7 VI7 ♭III7 ♭VI7

ii7 V7 I7 VI7♭9 ii7 V7

Slika 17: Struktura bluesa z akordi Charlieja Parkerja.

MELODIČNA ANALIZA

Monk je v tej skladbi uporabil samo en motiv, ki ga z repeticijo in rahlim

spreminjanjem vodi skozi celo skladbo ob prestavljanju začetkov na različne dele

ritmičnih dob. Fraze se zaključujejo izmenjujoče v različnih variacijah postopov,

izmenjujejo se kombinacije petih, sedmih in štirih tonov. Po kvartnem skoku

navzgor vselej sledi kromatična kombinacija z razvezom. Prestavljanje poudarkov

v melodiji kaže učinkovitost in originalnost Monkovega komponiranja in

doseganje globine izraza z uporabo enostavnih prijemov.

56

8.7 UGLY BEAUTY


Ugly Beauty je Monkova kompozicija, napisana v tričetrtinskem taktovskem

načinu in je tako njegov edini zapisan valček. Poleg tega je aranžiral in posnel še

samo eno tridobno skladbo z naslovom Carolina Moon, katere avtorja sta Benny

Davis in Joe Burke. Ti dve deli sta edina primera Monkovega raziskovanja in

ustvarjanja tridobne pesemske oblike. Ugly Beauty sodi med Monkove najbolj

lirične skladbe.

Prvi posnetek skladbe Ugly Beauty je nastal leta 1967 za televizijsko snemanje, po

enem mesecu pa je za založbo Columbia s kvartetom ustvaril edini studijski

posnetek skladbe.

Skladbi je besedilo dodal Mike Ferro in jo naslovil Still We Dream.

Still We Dream (Ugly Beauty)

You and I,

I think we know the reason why,

so far its been quite charming.

What's in store?

It seems we’ve played this scene before,

which makes it less alarming.

Dim the light and let's go on pretending,

that this time it’s real.

57

So round and round

the carousel is winding down,

and still we dream of love

Analiza skladbe Ugly Beauty

Tonaliteta: Db-dur



Tonalnost: predvsem durovska s kombinacijo molovske

Gibanje: kombinacija vezanih sekundnih postopov z občasnimi skoki navzdol

Tempo: počasen valček

HARMONSKA ANALIZA

V A delu skladba začne z nepopolno (zaradi razveza v dur) molovsko kadenco

(IIm7(b5) – V7(b9)), ki daje vtis C-dura, čeprav je skladba napisana v Db-duru.

Take kromatične postope tonalnih centrov zasledimo pogosto pri Monkovih

kompozicijah (Ask Me Now, Ruby, My Dear). Zvočno dajejo vtis odmaknjenosti.

Po zaključku fraze z modulacijo v Db-duru se nadaljuje popolno II–V gibanje v

isti tonaliteti, ki se zaključi na toniki v Db-duru.

Slika 18: Prvi A del kompozicije Ugly Beauty.

58

B del se začne z začasno modulacijo v Gb-dur, ki se preko dominante Eb-dura

vrne v durovsko kadenco Db-dura. Konča se z uporabo tritonus substituta tonike

akorda, kar zveni zelo alterirano.

MELODIČNA ANALIZA

V skladbi je jasno čutiti izraženo liričnost in spevnost melodije, kar pri Monku ni

bil pogost pojav. Melodija se giblje po ritmičnih poudarkih valčka, s spevnimi

postopi. V A delih štiritaktne fraze spominjajo na dvodelnost vprašanje/odgovor.

V 4. taktu teme oriše skok v veliko septimo durovega akorda gotov prehod iz

molovskega karakterja začetnega takta skladbe v dur, kjer ostane s padajočo

melodijo, ki se zaključi na noni akorda.

Padajoča tritonska fraza se v B delu ponovi z zvečano kvarto višje in se padajoče

postopoma spušča po tonih Gb-dura v prvem in Db-dura v drugem delu.

Zadnji A del je ponovitev prvih dveh, v predzadnjem taktu se melodija zadrži

pred zaključkom na toniki akorda.

8.8 WELL YOU NEEDN’T


Kompozicija je nastala leta 1944. Monk jo je napisal za svojega študenta, pevca

Charlieja Beamona. Ko mu je Monk povedal, da bo skladbo poimenoval po njem,

mu je Beamon odvrnil: “Well, you needn’t.” (sln. prevod: “No, saj ne bi bilo

treba”).

Miles Davis je Well You Needn’t posnel za album Steamin' with The Miles Davis

Quintet in v njej uporabil spremenjeno akordično zaporedje B dela. Skladba se po

navadi izvaja v hitrem swingu, velikokrat pa tudi kot funk.

59

Leta 1970 je Mike Ferro skladbi dodal besedilo, vokalne različice skladbe so

naslovljene It’s Over Now.

It’s Over Now (Well You Needn’t)

You're talkin' so sweet well you needn't,

you say you won't cheat well you needn't,

you're tappin' your feet well you needn't,

It's over now, it's over now.

You're dressin' with class well you needn't,

you're holdin' your sass well you needn't,

you think you're a gas well you needn't


It's over now, it's over now,

You've had your fun, so take a bow,

You oughta know, you lost the glow, the beat is slow, the

shadows grow,

the lights are low, it's time to go, let's close the show down.

You're taking off weight well you needn't,

you're looking just great well you needn't,

you're settin' the bait well you needn't,


60

Analiza skladbe Well you needn’t

Tonaliteta: F dur



Tonalnost: osnovna F-dur

Gibanje: kromatično

Tempo: po navadi se izvaja v srednje hitrem swingu (medium up swing)

HARMONSKA ANALIZA

A: F6 Gb6 F6 Gb6 F6 Gb6 F6 F6.

Harmonska zgradba vseh treh A delov je zelo preprosta, durova četverozvoka s

seksto se izmenjujeta kromatično.

Poznamo dve različici B dela, kjer se kromatično gibanje nadaljuje z uporabo

dominantnih septakordov, le-ti se v izvirni kompoziciji začnejo na triton

substitutu dvojne dominante. V obeh različicah vezava akordov sprva kromatično

narašča in nato pada do dominante C7, ki vodi v zadnji A del in hkrati s popolno

kadenco V-I v osnovni akord tonalitete.

Različici B dela:

� izvirna Monkova kompozicija: Db7/ /D7/ /Eb7E7/Eb7/D7Db7/C7B7/C7 /

� reharmonizacija Milesa Davisa: G7/ /Ab7/ /A7Bb7/B7Bb7/A7Ab7/G7C7(ali

substitut Gb7alt).

61

Slika 19: Reharmoniziran B del skladbe z akordi Milesa Davisa (The new real book I, 1988).

MELODIČNA ANALIZA

Melodija se giblje v okviru akordičnih tonov, po razloženem akordu navzgor, ki

se zaključi vsakič z drugačnim skokom navzdol, kar daje vtis vprašanja in

odgovora. Na koncu A dela se pojavi tipično Monkovo ponavljanje intervalnih

skokov.

B del je dvodelen, prva fraza je dvotaktna in se ponovi v 3./4. taktu, v drugem

delu B dela pa se kombinacija štirih osmink giblje po intervalnih skokih. Fraze se

začenjajo v originalni različici na sekundi (noni), v reharmonizirani varianti pa na

kvinti akorda. B del je med improvizacijo po navadi igran zelo alterirano.

62

9. OPIS IN PRIMER POSTOPKA ANALIZE JAZZ SKLADBE

Analize jazzovskih skladb se lahko razlikujejo iz vidikov utemeljevanja

oblikovnih in harmonskih značilnosti kompozicij, saj se je v razvoju jazzovske

glasbe oblikovalo precej različnih pristopov in načinov zapisa.

V nalogi smo skladbe s spodaj navedenim pristopom analizirali opisno, za

podrobnejšo analizo pa bi lahko tudi specifično označili obravnavane povezave v

samem notnem zapisu.

V primerjavi z analiziranjem kompozicij klasične glasbe je jazzovski pristop

precej poenostavljen, čeprav se v osnovi ukvarja z istimi kombinacijami

dvanajstih poltonov kot temeljnih gradnikov evropskega in zahodnega glasbenega

izročila.

Analiza kompozicij je za jazzovskega glasbenika velikega pomena, saj omogoča

globlje razumevanje ozadja, ki je okvir improvizacije preko harmonskih struktur.

Poznavanje in razumevanje jazzovske teorije je tako neobhoden del izobraževanja

in razvijanja lastnega izraza, tako v poustvarjalnem kot tudi v avtorskem smislu,

predvsem pa je temelj vaje improviziranja.

Najpogostejši način analiziranja jazzovskih skladb temelji na definiciji in

označevanju akordov z rimskimi številkami, ki kažejo razmerje akordov skladbe

in tonalitet, v kateri je skladba napisana. Tako je določena stopnja lestvice, na

kateri je akord zgrajen, označena z rimskim številom.

Slika 20: Diatonični akordi, zgrajeni na stopnjah durove lestvice.

63

Jazzovske skladbe pogosto modulirajo v začasne tonalitete, zato jih v analizi

označimo kot tonalne centre, oznako pa zabeležimo na začetku sklopa

akordičnega zaporedja.

Slika 21: Označevanje tonalnih centrov.

V jazz glasbi so akordi zelo pogosto alterirani, zato moramo biti pozorni, da pri

zapisu stopenj akordov z uporabo rimskih številk vedno označimo tudi dodane

barve harmonske strukture akordov. Povezavo med stopnjami, ki tvorijo določeno

zaporedje ali sekvenco, pa po navadi označimo z vezaji, oklepaji ali puščicami.

Slika 22: Jazzovska popolna kadenca v G-duru s tremi modulacijami.

64

Slika 23: Razlaga oznak akordičnih simbolov.

65

Slika 24: Tabela vseh oznak akordičnih simbolov.

66

10. SKLEP

V diplomskem delu Thelonious Monk – delo in analiza kompozicij smo predmet

naloge proučili z vidika umestitve v zgodovino jazz glasbe in stilskih značilnosti

skladateljevega ustvarjanja ter obdobja, v katerem je deloval.

Z obravnavo teme naloge in proučevanjem literature smo spoznali marsikaj

novega o izbranem skladatelju in njegovem življenju ter posledično poskusili

pregledno prikazati osnovne značilnosti obravnavane tematike ter življenja

komponista. Zabeležili smo opus vseh izdanih plošč in seznam vseh kompozicij

avtorja, kjer smo ugotovili, da je bil Thelonious Monk glede na nepretirano

obsežen opus del, resnično premišljen in poglobljen inovator, ki je še vedno

aktualen, tako zvočno kot kompozicijsko.

Prav tako smo ustvarili pregled kompozicij, ki so bile prirejene za vokal z

dodajanjem besedil in predstavili jazzovske vokaliste, ki so pustili pečat glasbi

Theloniousa Monka.

Razlog dobrega zvena vokalnih priredb Monkovih sicer alteriranih in neliričnih

skladb smo našli v njegovem zgodnjem obdobju življenja, ko je potoval s

pridigarsko skupino in izvajal gospel ter soul glasbo. Elementi izvajanja teh stilov

so v povezavi z improvizacijo namreč zelo ustrezni pri vokalnem poustvarjanju

njegovih kompozicij, kar upam, da nam bo uspelo dobro predstaviti na

diplomskem koncertu.

Z vidika poznavanja jazzovske literature in teorije smo želeli predstaviti osnovne

značilnosti kompozicij, ki smo jih izbrali, ter nakazati osnovne harmonske in

melodične značilnosti skozi analizo kompozicij. Hkrati smo ob analizah

predstavili osnovne jazzovske glasbene oblike časa, v katerem je skladatelj

67

ustvarjal. Opisali smo tudi pomen in osnovne značilnosti načinov analize

kompozicij, ki se jih jazzovski glasbeniki poslužujejo.

Ob raziskovanju in analizi smo ponovno prišli do spoznanja, kako je za

jazzovskega glasbenika pomembno tako podrobno poznavanje razvoja in stilov

jazz glasbe kot tudi poglobljeno znanje in usvajanje jazzovske teorije, predvsem v

kontekstu improvizacije, ki je osnovni gradnik jazzovskega poustvarjanja.

Vsak jazzovski glasbenik stremi k razvoju svojega osebnega izraza, ki se odraža

skozi interpretacijo, predvsem pa improvizacijo v izvajanju. Delo in duh glasbe

Theloniousa Monka je postalo del mojega izraza, ki ga bi s širjenjem znanja in

lastnim ustvarjalnim ter pedagoškim delom rada razvijala še naprej.

68

11. LITERATURA IN VIRI

• Amalietti, Peter (1986). Zgodbe o jazzu: Razvoj afroameriške glasbe med

leti 1619-1964. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

• Amalietti, Peter (2011). Sodobna glasbena teorija. Ljubljana: Amalietti &

Amalietti.

• Baszak, Mark; Cohen, Edward (2003). Such sweet thunder: Views on

black American music. Amherst, ZDA: University of Massachusetts press.

• Berger, Edward; Porter, Lewis (1983). Annual Review of Jazz Studies 2.

New Jersey: Transation books, Rutgers – The state university.

• Burdzi, E. (1997). Jazz in poularna glasba. Diplomsko delo, Maribor:

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

• Feather,L (1968) “Jazz Salute Draws 7, 100 in San Diego”, Los Angeles

Times, 30. 7. 1968.

• Gabbard, Krin (1964). The Loneliest Monk. Time (Time, Inc.)

• Gabbard, Krin (1999). Evidence: Monk as Documentary Subject. Black

Music Research Journal (Center for Black Music Research — Columbia

College Chicago) 19 (2): 207–225.

• Gligo, Nikša (2012). Pojmovnik glasbe 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena

založba Filozofske fakultete.

69

• Gross, Terry, Kelley, R. D. G. (2009, 2010) Looking At The Life And

Times Of Thelonious Monk, Fresh Air, NPR. Pridobljeno 26.4.2016,

http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=132133171

• Kelley, Robin (2009). Thelonious Monk: The Life and Times of an

American Original. New York, ZDA: Simon & Schuster.

• Levine, Mark (1995). The jazz theory book. Petaluma, ZDA: Sher music

co.

• Litweiler, B. John (1976) Art Blakey: Bu's Delights and Laments.

Downbeat magazine. 25. 3. 1976.

• Mary Lou Williams interview, Melody Maker. Pridobljeno 26.4.2016,

http://www.ratical.org/MaryLouWilliams/MMiview1954.html

• Meadows, Eddie S. (1995). Jazz research and performance materials: A

select annotaded bibliography. New York, ZDA: Taylor & Francis group.

• Meadows, Eddie S. (2006). Jazz: research and pedagogy. New York,

ZDA: Taylor & Francis group.

• Porter, Lewis (1998). John Coltrane: His Life and Music. Michigan,

University of Michigan Press.

• Solis, Gabriel (2007), Monk's music: Thelonious Monk and jazz history in

the making. Oakland, ZDA: University of California Press.

• Torres, Frank (2014). Thelonious Monk 255 success facts – Everything

you need to know about Thelonious Monk. Aspley, Avstralija: Emereo

publishing.

70

• Van der Bliek, Rob (2001). The Thelonious Monk reader. Oxford, Velika

Britanija: Oxford University press.

71

12. PRILOGE

PRILOGA 1: In Walked Bud

PRILOGA 2: Pannonica

PRILOGA 3: Rhythm-a-Ning

PRILOGA 4: ‘Round Midnight

PRILOGA 5: Straight, No Chaser

PRILOGA 6: Ugly Beauty

PRILOGA 7: Well You Needn’t

72

PRILOGA 1: In Walked Bud

73

PRILOGA 2: Pannonica

74

PRILOGA 3: Rhythm-a-Ning

75

PRILOGA 4: ‘Round Midnight

76

PRILOGA 5: Straight, No Chaser

77

PRILOGA 6: Ugly Beauty

78

PRILOGA 7: Well You Needn’t

Documents

ANA BEZJAK DIPL urejeno · 2017-11-28 · excellent texts have been written for many of his compositions from the 1960's onwards. With regard to the quite specific sound of Monk's