ALERGIJE Pomlajevanje obraza - · PDF fileKlinika Svjetlost v sodelovanju z revijo Moj doktor v Evropi podarja nagrado: 1 X LASERSKA ODSTRANITEV DIOPTRIJE Več v 9. številki revije

WWW.MYDOCTOR.SI · Št. 8 · April 2017 · VAŠ BREZPLAČNI IZVOD

· GENER

ALNI POKROVITELJ

·GENERALNIPOKRO

VITELJ

Skrivnosti stoletnikov

Tudi vi ponoči štejete ovčke?

Kopenhagen iz drugega zornega kota

ALERGIJEKo se imunski sistem bori na napačnem koncu

Pomlajevanje obraza

ZA ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO

ESTETSKO KIRURGIJO

DERMATOLOGIJO

& GINEKOESTETIKO

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

SODOBNI ESTETSKO

MEDICINSKI CENTER. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

VSE NA

ENEM MESTU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

LJUBLJANA - CELJE - VELENJE -ANKARAN

+386 (0)41/38 66 22 +386 (0)41/38 66 23

[email protected]

WWW.MEDICALFABJAN.SI

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BREZ ČAKALNIH VRST

zagotovimo vam popolno zasebnost

EKIPA VRHUNSKIH SPECIALISTOV

SODOBNI POSTOPKI ZDRAVLJENJA

Klinika Svjetlost v sodelovanju

z revijo Moj doktor v Evropipodarja nagrado:

1 X LASERSKA ODSTRANITEV

DIOPTRIJE Več v 9. številki

revije Moj doktor v Evropi

POVEZUJEMO ZNANJE IN IZKUŠNJE ZA SVETLO PRIHODNOST

www.nhz.siwww.congress.mydoctor.si

Spoštovane bralke, spoštovani bralci!

5

UVODNIK Sreča?

Dr. Asim Busch-Pusitsch

Odgovorna urednica: Maja Zajc

Sreča je biti tu in zdaj. Sreča je, da si zdrav. Sreča je praznovati stoti rojstni dan. Sreča je izgubiti službo in najti boljšo.

Premagati težko bolezen je sreča. Bistve-ni za srečo so zdravi medčloveški od-nosi, saj naredijo vsako nesrečo manj nesrečno.

Sreča je tako v kakovostnem odnosu s partnerjem, kot tudi z družino in prijatelji.Nemogoče je biti ves čas radosten, a če si obkrožen s pravimi ljudmi, skupaj z njimi uživaš v drobnih stvareh in živiš dobro življenje, se lahko zgodi, da se boš večino časa počutil srečnega.

Biti srečen pomeni, da se imaš rad. Ko se imaš rad, veš, kaj potrebuješ. Prav je, da spoštujemo odločitve drugih in da razumemo, da to, kar je za nas sreča, za nekoga drugega ni.

Sreče se ne da kupiti, lahko pa jo naj-demo v sebi … Zmoremo?

»Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo

dobre sledi.« Tone Pavček

Dovolite mi, da vas kot ustanovitelj publikacije Moj doktor v Evropi in direktor po-djetja osebno pozdravim. Pred vami je 8. izdaja revije Moj doktor v Evropi, ki je obogatila našo pot, pot, ki smo jo uspešno začeli na tujih trgih s publikacijo My Doc-tor in Europe in jo leta 2016 izdali še v slovenskem jeziku.

3. marca in 11. ter 12. novembra 2016 smo organizirali mednarodni zdravstveni kon-gres, s katerim smo povezali znanje in zdravnike iz celega sveta. Uspešnost kongresov in bogato znanje slovenskih zdravstvenih strokovnjakov nas je prepričalo, da bomo s tradicijo nadaljevali in novembra 2017 ponovno organizirali mednarodni zdravstveni kongres. Z velikim veseljem podpiramo tudi šport in mlade športnike.

V čast in ponos mi je, da pot nadaljujemo preko ugledne časopisne hiše Delo, ki ima veljavo in dolgo tradicijo v slovenskem prostoru.

Brezplačna revija Moj doktor v Evropi bo dostopna tudi v spletni izdaji in na več kot 200 mestih po Sloveniji (seznam objavljen na spletni strani www.mydoctor.si). Revija predstavlja dodaten medijski kanal s sporočilom kako pomembno je zdravje, preven-tiva, dobro počutje in sreča nas samih.

Meseca maja nas bo s prodajnih polic pozdravila redna izdaja, publikacija Moj doktor v Evropi.

Vsem skupaj želim, da bi se ob prihajajočih praznikih poveselili s svojimi najbližjimi in preživeli velikonočne praznike res doživeto.

NAGOVOR

www.mydoctor.si

Dr. Asim Busch-Pusitsch

Usha Banerjee - Svojim zaposlenim se vsak dan zahvalim

Ko se imunski sistem bori na napačnem koncu

Tudi vi ponoči štejete ovčke?

Pomanjkanje železa znižuje kakovost življenja

Nasvet strokovnjaka - Rak dojke

Nasvet strokovnjaka - Zaščita stalnih zob pred kariesom pri otroku

Možganska »burja«, ki se kot blisk razširi po telesu

Duda naj podpira otrokov naravni razvoj

12 opozoril, ki jih moški ne smejo spregledati

Estetske luske – neboleč poseg za lep nasmeh

Nasvet strokovnjaka - Pomlajevanje

Nasvet strokovnjaka – Kaj uničuje naš vid?

Gledamo z očmi, vidimo z možgani

Nohti naj bodo zdravi

Učinkovita izguba maščob

Najpogostejše napake pri rekreativcih, ki šele začenjajo

Kaj lahko za vaše dobro počutje naredi ajurveda?

Razstrupite se in ostanite zdravi s kurkumo

Novičke


Intervju – Demeter Bitenc

Ljubezen do knjig pride skozi domačo vzgojo

Nasvet strokovnjaka – Odenite zelenjavni vrt v barve

Novičke

Vam vaš način humorja koristi ali škodi?

Mercedes E Coupe - Inteligentno udobje

Kopenhagen – iz drugega zornega kota

Križanka

8

10

13

16

19

19

20

22

25

26

28

29

30

32

35

36

3840

43

445052

54

555660

6266

Strokovno oko: prof. dr. Ema Mušič, dr. med., prim. dr. Maja Pavlin Klemenc, spec. spl. in druž. med., prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. intern. med. in spec. hem.,prof. dr. Radovan Starc, dr. med.,spec. intern. med. in spec. kard.,Tina Fabjan, dr. dentalne medicine,prof. dr. Samo Kreft,Katja Gorenšek Ul, dr. med., spec. dermatologinja in drugi

Izdajatelj ne odgovarja za napake pri tisku, tehničnih podatkih, prevodu in lekturi. Za vsebino in znanstveno korektnost prispevkov v celoti odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira.

ISSN: 2463-9125

INFO: Moj doktor v Europi www.mydoctor.si

Naklada: 50.000

Izdajatelj: BIOGLOBAL d.o.o.

Direktor podjetja: Dr. Asim Busch - Pusitsch

Telefon: + 386(0)59 344 512

E-naslov: o� [email protected]

Glavna urednica: Maja Zajc

Oblikovanje:Š.K.R.A.T., [email protected]

Trženje:o� [email protected]

Naslovnica: Anna [email protected]

Lektura: Peresce d.o.o., Grens-tim d.o.o.

Moj doktor v Europi · Št. 8 · April 2017

Svojim zaposlenim

SE VSAK DAN ZAHVALIM

USHA BANERJEE JE DIREKTORICA NEGE SKUPINE BOLNIŠNIC APOLLO HOSPITALS,

KI JE ENA NAJVEČJIH PONUDNIKOV ZDRAVSTVENIH STORITEV V INDIJI. POD NJIHOVIM OKRILJEM DELUJE

OKOLI 46 BOLNIŠNIC.

»NAŠ CILJ JE POSTATI ODLIČNA ZDRAVSTVENA OSKRBA, DOSEGLJIVA

VSAKOMUR,« POUDARJA USHA BANERJEE.

98

NA NAŠEM POTOVANJU SKOZI ŽIVLJENJE

SE JE POMEMBNO UČITI, ZASLUŽITI IN VRNITI.

Jure Frelih

Besedilo: Maja Zajc

Katere so bile največje spremembe na področju zdravstva v Indiji v zadnjih 30 letih? Zdravstveni sistem je bil pred 30 leti zelo nerazvit. Soočali smo se s številnimi izzivi v smislu bolezni, stopnjo smrtnosti pri novorojenčkih in materah itd. Nismo ime-li napredne diagnostike, programov za zagotavljanje kakovosti in tehnične pod-pore, ki so potrebni za vodenje bolnišnic. Med prvimi smo v Indijo pripeljali odlične zdravnike, ki so prišli k nam iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije in drugih držav. Ustvarili smo izjemno dobro struk-turirano infrastrukturo z najboljšo teh-nologijo in opremo. S temi novimi koraki je zdravstvo postalo pomemben steber v državi.

So vaši rezultati primerljivi z Evropo in ZDA? Da. Menim, da so večje bolnišnice v in-dijskem zdravstvenem sistemu ocenjene kot najboljše bolnišnice na svetu. Večina meril uspešnosti prihaja s strani imen, kot so klinika Mayo, John Hopkins, Cleve-land, itd. Indija je danes postala globalna destinacija za zdravstvene storitve, saj ponujamo visokokakovostne in nizko-cenovne storitve z odličnimi rezultati.Nimamo dolgih čakalnih vrst, opravimo veliko kozmetičnih posegov za premožne stranke, zelo dobri smo pri posegih na hrbtenici (na tem področju imamo kar

k zaposlenemu, ga pohvališ, ko dela do-bro. Podajaš tudi konstruktivno kritiko, mu pokažeš, kje se lahko še izboljša, ozi-roma mu ponudiš priložnost, da je še bolj produktiven. Sama se svojim zaposlenim vsak dan zahvalim. Gre za preprost in osnoven način razumevanja njihovih os-ebnih lastnosti, saj je vsak posameznik drugačen. Ko jim pošljem osebno spo-ročilo in jim zaželim dobro jutro ali lahko noč, se dvigne njihova samozavest, počutijo se pomembnejše in cenjene.

Kaj je vaša življenjska fi lozofi ja?Za menoj je veliko pustolovščin in v življenju sem se prebila preko mnogih izzivov, ko sem delala v različnih sek-torjih. Moja fi lozofi ja je: »Življenje je resnično, resnično majhno.« Zdi se izjemno veliko. Gre preprosto za današnji dan. Ker prihajam iz bolnišničnega okolja, vidim, kako je življenja konec v trenutku. Videla pa sem tudi ljudi, za katere se je pričakovalo, da bodo umrli, pa se je zgodil čudež. Verjamem v vrhovno moč vere, v nekaj izven tega sveta, ki nadzira vsako naše dejanje. Verjamem v usodo. Trdo moramo delati, da življenje nare-dimo kolikor se da lepo.

· Je največja proizvajalka mleka na svetu. · Je dom vseh večjih svetovnih religij. · Ima največ šol montessori na svetu. · Prva univerza na svetu Takshilla je bila ustanovljena leta 700 pred našim

štetjem, in sicer v antični Indiji (danes ozemlje Pakistana). · Igra za možgane oz. šah je indijski izum. · Prve kirurške operacije so bile izvedene v Indiji pred 3.000 leti. · Izumili so navigacijo pred več kot 6.000 leti. Prvo navigacijo so uporabljali na

rekah in morju. · Ima več kot 1.652 narečij in jezikov.

nekaj vodilnih dosežkov), v onkologiji, odlični smo na področju kardioloških operacij in pri transplantacijah. Smo najboljši transplantacijski center na svetu.

Kaj nudite svojim pacientom?Izstopamo zaradi svojega pionirske-ga duha, saj smo spremenili področje zdravstva v državi in si pridobili izkušnje ter znanje. Imamo krasno vizijo in želimo si ustvariti zdravo Indijo – zato smo tudi začeli z verigo bolnišnic. Naš glavni cilj je, da postane dobra zdravstvena oskrba dosegljiva vsakomur. Bolnišnice gradi-mo tudi v nedostopnih mestih. Trudimo se spodbujati uporabo naprednih teh-nologij, zato imamo po vsem svetu ve-liko telemedicinskih mrež. Razmišljamo o brezhibni integrirani storitvi, ki vključuje medicinsko izobraževanje, farmacijo, so-cialno delo in preventivno medicino. Bili smo prvi v državi, ki smo preventivne preglede uvedli že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izvajamo raziskave, ponujamo alternativne pristope, aku-presuro, reiki itd. Trudimo se za bolni-kovo celovito dobro počutje. Bolnik je v središču vsega.

Kateri je najboljši način motiviranja zaposlenih? Pri motivaciji gre za kombinacijo različnih dejavnikov. Zame to pomeni, da pristopiš

@unsplash

Prof. dr. Ema Mušič, dr. med., v zvezi s tem pojasni: »Izjema so alergije na zdravila in na sestavine hrane in pijače. Umirjanje zaznavamo tudi pri izpostav-ljenosti snovem v poklicnem delu in pri alergijah na alergene v domačem in narav-nem okolju. Povečuje pa se število kon-taktnih alergij, torej na snovi, s katerimi smo v stiku s telesno površino (npr. koz-metika).«

Ko se organizem upre snovem iz okolja Alergija je napačna regulacija specifi čne imunske obrambe v telesnih tkivih proti tujim beljakovinam – alergenom, pojasni sogovornica. »Proti njim naše imunsko odzivne celice ustvarijo specifi čna pro-titelesa ali pa se imunsko odzivne celice

Besedilo: Katarina Bertoncelj

Strokovno oko: prof. dr. Ema Mušič, dr. med.

MOČAN VPLIV NA ALERGIJSKI ODZIV ORGANIZMA IMA POLEG DEDNOSTI MODERNO OKOLJE, INDUSTRIJSKO PRIPRAVLJENA HRANA IN DRUGI DEJAVNIKI. A NARAŠČANJE ALERGIJ V EVROPI SE V ZADNJIH LETIH UMIRJA.

preobrazijo v obrambne strukture proti takim snovem. Razvije se specifi čna sen-zibilizacija celic za neko snov in pono-ven stik z alergenom sproži takojšnjo ali zgodnjo reakcijo. Pojavi se srbenje, pordečitev, tahikardija, znižanje krvnega pritiska, nahod, kašelj, lahko tudi omo-tica in celo nezavest. Rezultat celične imunosti pa je alergijsko vnetje kasnega tipa, ki nastopi ure ali dneve po stiku z alergenom.«

Večina otroških alergij izzveniPri otrocih je sprva najpogostejša alergija na kravje mleko, pozneje pa so problemi podobni kot pri odraslih. Dr. Mušičeva potrdi, da alergije dojenčkove dobe z rastjo preminejo, kar pa ne velja vedno za jajca in nikoli za arašide. Reak-

ALERGIJSKE BOLEZNI: · sezonski ali celoletni alergijski

rinitis z vnetjem očesne veznice,

· alergijska astma,

· alergijska koprivnica,

· atopijski dermatitis – ekcem,

· anafi laksija ali sistemska alergijska

reakcija,

· alergija na zdravila in

· alergija na hrano.

cije na stročnice je treba obravnavati in nadzorovati vse življenje. Opozoriti je treba, da organizem, ki se je alergij-sko upiral na prve alergene dojenčkove dobe, lahko že po dedni podlagi pozneje v življenju razvije nove senzibilizacije.

1110

Serhiy Kobyakov @123rf.com

Besedilo: Katarina BertonceljStrokovno oko: prim. dr. Maja Pavlin Klemenc, spec. spl. in druž. med.

Za nespečnost sta značilna pomanjkanje in slaba kakovost spanja (motnje uspavanja, nočno in prezgodnje prebujanje), prizadene pa 2–4 % mlajših in do 30 % starejšega prebivalstva, pogosteje žensk.

Pri odraslih sta najpogostejši alergija na pršice in cvetni prahPo izkušnjah dr. Mušičeve in njenih kolegov ima občasni alergijski rinokonjunktivitis do 20 % odraslih, stalnega pa 10–15 %. Astmo ima v evropskih deželah 5–10 % prebi-valcev. Alergijski rinitis in astma sta medsebojno močno povezana, pri mnogih bolnikih sočasna, pojasnjuje dr. Mušičeva. »Če ima do 40 % rinitikov astmo, imajo skoraj vsi bolniki z alergijsko astmo tudi rinitis. Nezdravljeni alergijski rinitis je lahko razlog poslabšanja astme, z zdravljenjem rinitisa pa se po mnogih poročilih in tudi po domačih izkušnjah astma izboljša.« Tudi atopijski dermatitis (ekcem) se odkriva pri do 12 % ljudi, kontaktni pa redkeje. Alergije po piku žuželke, tudi hudo anafi laktično reakcijo v Sloveniji doživi letno nad 100 prebivalcev. Zelo zahtevno je področje alergije na zdravila, ki se sme obravna-vati le na kliniki. Alergija na hrano se dokaže pri do 4 % ljudi, različne intolerance pa pogosteje.

Bolje preprečiti kot zdravitiDr. Mušičevi se zdi najpomembneje, da v družinah razmišljamo o družinskem »alergij-skem terenu« in se ob takem dejstvu stikom z možnimi izvori alergenov izogibamo, jih preprečujemo. To velja že za obdobje nosečnosti, po rojstvu je ključno dojenje in čim poznejši stik s tujimi beljakovinami v hrani in z alergeni v vdihanem zraku. V stanovanjih, šolah in delovnih prostorih moramo temeljito odstranjevati potencialne alergene in v neizogibnem primeru uporabljati zaščitna sredstva. Izpostavi še ne-alergijsko prehrano, oblačenje, kozmetiko in čistila. Na kupljenih živilih preberimo sestavo in se izognimo hranilom, na katere so nam dokazali alergijo.

Pozitiven kožni test še ne dokazuje alergijeAlergije dokazujemo z družinsko in osebno anamnezo. Temu sledi indikacija za kožne teste, ki naj bodo izvršeni strokovno pravilno in ocenjeni pri alergologu. Pozitiven kožni test kaže le na senzibilizacijo za tisti alergen, negativen pa tudi ne izključuje alergije, saj je neredko treba dodati še druge imunološke diagnostične teste in opa-

zovanja, morda pa samo izločitvena opažanja pri prehranski alergiji. Odčitku sledijo priporočila za izogibanje kritični snovi in terapija, ki je usmerjena proti učinkom histamina in alergijskemu vnetju.

Osnovni ukrep pri zdravljenju je izogibanje alergenuAkutni simptomi se preprečujejo z zdravili – antihistaminiki, po potrebi tudi s specialnimi protivnetnimi zdravili, v primeru težje sistemske alergijske reakcije pa s postopkom reševanja vseh stopenj anafi laksije. Težje stopnje rešuje zdravnik urgentno – osrednji ukrep je aplikacija adrenalina z injekcijo v mišico. Specifi čna imunoterapija se uvede v primeru neuspeha farmakoterapije, pravi dr. Mušičeva. »Desetletja smo ta postopek izvajali z injekcijami pod kožo in to posodobljeno še nadaljujemo. Zad-nja leta pa se nanaša alergen tudi na ust-no sluznico pod jezik. Po našem načrtu bolnik to izvaja sam doma in je v stiku z alergologom. Na tak način preusmer-jamo alergijsko imunsko odzivanje v tol-eranco alergena in v zdravje. Postopek je zahteven in traja vsaj 3–5 let.«

· O alergijah govorimo od leta 1906, ko je ta izraz prvič uporabil avstrijski pedi-ater von Pirquet.

· Leta 2014 je alergološko testiranje poslancev Evropskega parlamenta pri 47 % testiranih pokazalo pozitivne rezultate na enega ali več alergenov.

· Če ima alergijo eden od staršev, je 20 % verjetnost, da bo tudi otrok alergik. V primeru alergije pri obeh je ta odstotek znatno višji.

· Posebne oblike alergijskega procesa se lahko razvijejo šele po 2–3 dneh, ko smo na kritični alergen že pozabili.

· Zakonodaja daje pravico do premestitve na drugo delovno mesto, mlajšim pa celo prešolanje, če se dokažejo alergije, pridobljene v poklicnem delu.

· Navzkrižne alergije (npr. med pršicami in morskimi sadeži) se pojavijo zaradi enakega sestavnega delčka beljakovinske strukture v različnih snoveh.

· Nekateri trdijo, da naj bi cepljenja proti resnejšim okužbam pospešila še več alergij, a o tem ni dokazov. Ljudje zamenjujejo dejstva, da bakterijske okužbe v razvojni dobi ščitijo pred poznejšimi alergijami.

1312

[email protected]

Eric [email protected]

SLABO SPANJE JE LAHKO POVEZANO Z ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMIPrim. dr. Maja Pavlin Klemenc, spec.

spl. in druž. med., pojasni, da je spanje

normalno, ko se zjutraj zbudimo sveži

in spočiti, z občutkom ‘zdravega span-

ca’, in nadaljuje: »Po kronično slabem spancu je lahko reakcijski čas podaljšan, kar poveča tveganje za nezgode med vožnjo. Neprespan posameznik je manj učinkovit v službi in pri učenju.

Z nespečnostjo so povezani anksioznost, depresija in zloraba substanc (pri nas

najpogosteje alkohola). Neugodno

lahko vpliva na kronične nenalezljive

bolezni, povišan krvni tlak, srčno-žilne

dogodke in sladkorno bolezen. Številne

raziskave proučujejo vpliv nespečnosti

na debelost in imunski sistem.«

ZAKAJ SE NE MOREM ZAZIBATI V SPANEC?

• psihološki vzroki: depresija ali anksioznost, stres, strah, nemir, psihična napetost;

• jemanje določenih poživil in zdravil (npr. kofeina, nekaterih antidepresivov …);

• bolezni (bolečina, težave s prostato, sindrom nemirnih nog, težave s ščitnico, spalna apneja itn.) in hormonske spremembe;

• vzrok je lahko tudi sodobna tehnologija, nameščena v spalnici. Raziskava Univerze v Helsinkih je potrdila, da sodobni elektronski mediji rušijo spalne vzorce pri otrocih. Študije kažejo, da svetloba, ki jo oddajajo sodobne elektronske naprave, lahko vpliva na proizvodnjo melatonina, kar povzroča težave z uspavanjem.

• Spanje merimo v laboratorijih za motnje span-ja s preiskavo, imenovano polisomnografi ja. V Sloveniji jo izvajajo na Nevrofi ziološkem insti-tutu UKC Ljubljana in na Golniku.

• Utrujenost povzroči 20 % hudih prometnih nesreč.

• Nespečnost za trikrat poveča tveganje za srčno popuščanje (raziskava, objavljena v Eu-ropean Heart Journal).

• Študije kažejo, da imajo osebe, ki spijo manj kot 6 ur na noč, višji indeks telesne mase od povprečja. Pomanjkanje spanja zmanjša izločanje leptina, hormona, ki možganom sporoči, da smo siti, in poveča izločanje gre-lina, ki spodbuja apetit.

• Slavne osebe, ki jih (je) pesti(la) nespečnost: Vincent van Gogh, Mark Twain, Napoleon, Jimi Hendrix, Madonna, Michael Jackson, Bill Clinton, Marylin Monroe, Marlen Dietrich, George Clooney.

14

OBSTAJA UČINKOVITEJŠA POMOČ OD ŠTETJA OVČK?Nasvet dr. Maje Pavlin Klemenc: »Izogibajte se dnevnemu dremežu in vsaj uro ali dve pred spanjem izključite večje fi zične in psihične aktivnosti. Pred odhodom v posteljo se izogibajte alkoholu, kofeinu in nikotinu. Zlati pravili sta tudi: zvečer manj jejte in pijte ter pojdite v posteljo takrat, ko ste zaspani.«

Po besedah prim. dr. Maje Pavlin Kle-menc »idealnih (sintetičnih) uspaval za dolgotrajno redno uporabo ni, ob-staja možnost odvisnosti, posebej ob redni uporabi. Sčasoma je za isti učinek potreben vedno večji odmerek«, zato svetuje, da naj najprej poizkusimo z baldrijanom: »Baldrijan lajša blage psihične napetosti, nemir, tesnobo in blage simptome stresa. Izboljša kako-vost spanja in odpravlja ‘slabo spanje’. Uporablja se uprašena korenina baldrija-na, ki vsebuje več sto učinkovin. V lekar-nah so na prodaj pripravki z različnimi vsebnostmi baldrijana. Pomembno je, da so izvlečki standardizirani.«

1. Izboljšajte higieno spanja:• Vzpostavite reden spalni ritem.• Spalnica naj bo udobna, mirna,

zatemnjena, brez elektronskih naprav, zrak v njej svež in ne pretopel.

• Ne prehranjujte se pred spanjem. Zvečer se izogibajte substancam, ki stimulirajo živčni sistem, npr. kavi in čokoladi.

2. Tehnike sproščanja (meditacija, sprostitev mišic), ugotavljanje vzrokov notranje stiske, redna telesna aktivnost.

3. Naravna pomirjevala, kot so hmelj, melisa in baldrijan.

[email protected]

Olga Popova@

123rf.com

Niky_� lipova@

pixabay

@unsplash

BaldriMed®

• Ne povzroča odvisnosti

• Blaži stres

• Ohrani zbranost

Za dober spanec in miren dan

BaldriMed® lahko kupite v lekarnah, specializiranih prodajalnah, prek www.fidimed.si ter 080 32 35.Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Štetje ovc menda uspava.

Baldrijan zagotovo.Najmočnejši

baldrijan v Sloveniji

BAL0415-06, april 2015

BaldriMed®

Baldrijan zagotovo.Najmočnejši

baldrijan v Sloveniji

George Clooney

Marlen Dietrich

OBSTAJATA HEMSKO IN NEHEMSKO ŽELEZOHemsko železo se nahaja v mesu in ribah, nehemsko pa v hrani rastlinskega izvora. Absorbira se do 30 % hemskega

železa in samo 2–10 % nehemskega železa. Železo se sicer slabše absorbira ob hkratnem uživanju polifenolov (čaj, kava), kalcija, mleka in mlečnih izdelkov. Absorbcija železa naj bi bila boljša ob hkratnem uživanju hemskega in nehemskega železa. Ob hkratnem uživanju vitamina C (limonin ali pomarančni sok) se izboljša tudi absorbcija nehemskega železa. Sicer pa človek večino dnevnih potreb po železu pokrije iz železa, ki se v telesu sprosti iz odmrlih celic, v prvi vrsti eritrocitov.Primeri hrane, bogate z železom: jetra, rdeče meso, morska hrana, špinača, grah, brokoli, polnozrnate žitarice, leča, beluši, pšenični kalčki, blitva, regrat, ohrovt, fi žol, suho sadje, jagodičevje.

ŽELEZO JE MINERAL, KI V TELESU OPRAVLJA MNOGE POMEMBNE FUNKCIJE. JE SESTAVNI DEL HEMOGLOBINA, KI PRENAŠA KISIK PO TELESU.

MNOGE POMEMBNE

Pomanjkanje

znižuje kakovost življenjaželeza

Besedilo: Katarina Bertocelj

Strokovno oko: prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. intern. med. in spec. hem.

16

Ivan Dzyuba@

123rf.com

@pixabay

@pixabay

Utrujeni odutrujenosti?

FLF0

217

-02

DOBRO JE VEDETI: Floravital vsebuje železo (II) v obliki železovega glukonata in vitamine B1, B2, B6, B12 in C. Vitamini B2, B6, B12 in C prispevajo k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter sproščanju energije pri presnovi. Železo ima poleg omenjenih dobrobiti pomembno vlogo tudi pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina. Vitamina B6 in B12 sodelujeta pri nastajanju rdečih krvničk, vitamin B2 pa pri ohranjanju normalnih rdečih krvničk. Poleg tega vitamin C tudi povečuje absorpcijo železa.

Svetujemo ga:

• vsem, ki imajo povečane potrebe po železu (nosečnice, športniki),

• slabokrvnim in utrujenim,

• mladostnikom in otrokom od 3. leta dalje,

• ekološko občutljivim uporabnikom.

Odlikuje ga:

• prijeten okus,• brez alkohola, barvil, konzervansov

in umetnih sladil.

Floradix Floravital®

Tonik in tablete z železom in vitamini

in Floradix®

prvi dobitnik evropskega certifikata za ekološko proizvodnjo

VEGAN

Izdelek je prehransko dopolnilo, ki ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za zdravje sta izjemno pomembna raznolika in uravnotežena prehrana ter zdrav način življenja.

brez glutena

brez laktoze

brez kvasa

NASVET STROKOVNJAKA

ČE PRIMANJKUJE ŽELEZA, SE POJAVI SLABOKRVNOSTProf. dr. Samo Zver, dr. med., spec. intern. med. in spec. hem., pojasni: »Ob pomanjkanju železa se prenos (absorbcija) železa v kri sicer poveča, vendar pa mora slabokrvna oseba uživati hrano, bogato z železom. Praviloma je prehrana z železom tako revna, da se železa samo s hrano ne da nadomestiti, zato je vedno potrebno farmakološko zdravljenje. Znaki slabokrvnosti so povsem nespe-cifi čni: utrujenost, upad fi zične moči, zadihanost, zaspanost, motnje koncen-tracije, pri kroničnih srčnih bolnikih se po-javijo težave s srcem, kot so poslabšanje srčnega popuščanja ali angina pektoris, pljučnim bolnikom se lahko poslabša di-halna funkcija.«

Na pomanjkanje železa kažejo tudi znaki kot npr. hitrejši srčni utrip, mrzle roke in noge, krhki nohti in lasje, razpoke na kotičkih ustnic, pekoč jezik, slabša odpornost organizma.

VPLIV ANEMIJE NA UPAD KOGNITIVNIH SPOSOBNOSTI?Po besedah dr. Zvera ni dokazov, da bi samo pomanjkanje železa povzročalo upad kognitivnih sposobnosti. Nekateri sicer povezujejo zmanjšanje zalog železa (kadar je serumski feritin med 20 in 30) s sindromom kronične utrujenosti. Kog-nitivne sposobnosti so motene zaradi slabokrvnosti, ker oseba postane zaspa-na, pozabljiva, možgani slabše delujejo, so slabše prekrvavljeni, težje se je učiti. Vpliv na kognitivne sposobnosti je torej posreden.

POMANJKANJA ŽELEZA SAMO S HRANO NI MOGOČE NADOMESTITINujno je nadomestno zdravljenje s far-macevtskimi pripravki, običajno v ob-liki tablet. Osebe, ki oralnih pripravkov železa ne prenašajo ali imajo slabšo ab-sorbcijo, npr. zaradi kroničnih črevesnih bolezni, celiakije itd., železo prejmejo preko intravenskega dostopa. Kom-binirani pripravki, ki vsebujejo tudi železo in se dobijo brez recepta, vsebujejo bistveno premalo železa, da bi pozdravili anemijo zaradi pomanjkanja železa.

Dr. Zver ponazori, koliko bi morali pojes-ti, da bi zapolnili zaloge železa samo s hrano: »Kilogram jetrc, ki od vseh živil vsebujejo največ železa, ima okoli 100 mg železa. Dnevno bi morali pojesti 2 kg, da bi v telo dobili toliko železa, kot znaša običajni terapevtski odmerek v tabletah. To bi morali ponavljati pol leta, saj toliko časa traja, da se zapolnijo tudi zaloge železa v telesu.«

ALI STE VEDELI?• Ženske v rodnem obdobju dnevno

potrebujejo 18 mg železa, ženske v menopavzi in moški pa 8 mg.

• V telesu imamo 2 do 4 grame železa, od tega 60 % v hemo-globinu.

• 30 % žensk v rodnem obdobju je slabokrvnih zaradi pomanjkanja železa.

• Dnevni terapevtski odmerek za zdravljenje anemije je okvirno 200 mg oralnega železa.

Zaščita stalnih zob pred kariesom pri otroku Otroku, ki še ne zna dobro skrbeti za ustno higieno niti ne dovoli, da bi mu zobe temeljito očistili, izraščajo stalni zobje. Na kakšen način lahko zobozdravnik zaščiti zobe? Ali je zalitje fi sur učinkovito in kako dolgo? Prvi stalni zobje začnejo izraščati okoli 6. leta. Pri tej starosti starši še vedno pomagajo pri čiščenju zob, a otroka počasi uvajajo v samostojno skrb za ustno higieno. V starosti, ko izraščajo prvi stalni zobje, se z otrokom lahko smiselno pogovorimo in mu obrazložimo pomen čiščenja zob. Ena najpomembnejših nalog zobozdravnika je, da staršem in otroku pove ter pokaže, kako odstraniti zobne obloge, poleg tega pa svetuje uporabo zobne paste s fl uoridi, ki zmanjša verjetnost nastanka kariesa.

Pri ljudeh navadno najprej izrastejo spodnji sekalci, sledijo jim prvi molarji,

Rak dojkeMoja mati, babica ali teta je zbolela za rakom dojke. Kakšna je verjetnost, da bom zbolela tudi jaz? Kako se lahko zaščitim?Ženskam, pri katerih je sorodnica prvega reda (mati ali sestra) zbolela za rakom dojk, grozi od dva- do trikrat večja nevarnost, da bodo zbolele tudi same. Vzrok večje ogroženosti je lahko izpostavljenost podobnim nevarnostnim dejavnikom ali dedna okvara genov.

Pri podedovani okvari genov gre za dve skupini genov: v prvi so tisti, pri katerih je ab-solutna ogroženost sicer velika, vendar so redki, zato je tveganje v splošni populaciji majhno. Pripisujejo jim 20–25 % vseh družinskih rakov dojk in 5 % vseh rakov dojk. Mednje sodijo geni: BRCA1, BRCA2, P53, PTEN, ATM in še nekateri. V drugi skupini so geni, ki uravnavajo metabolizem karcinogenov ali so vpleteni v popravljanje DNA, kot sta npr. CYP1A1 in CYP2D6. Predstavljajo majhno absolutno tveganje, ker so bolj razširjeni, pa so lahko povezani z večjim pripisljivim tveganjem.

Družinsko situacijo pojasnite ginekologu ali splošnemu zdravniku; ta bo izdal napo-tnico za onkološko genetsko svetovanje, pri katerem bodo ocenili ogroženost ter vas usmerili na ustrezne preventivne preglede in genetsko obravnavo družine.

Doc. dr. Mateja Krajc, dr. med., vodja ambulante za genetsko svetovanje, Onkološki inštitut Ljubljana

šestice. Sekalce je dokaj enostavno čistiti, so lahko dostopni in vidni. Zaradi svoje lege in oblike tudi niso zelo podvrženi karioznim spremembam. Drugače je pri molarjih, ki jih težje očistimo, zaradi njihove lege zadaj v ustih in oblike, saj jih v času izraščanja lahko delno prekriva dlesen.

Če zobozdravnik ob pregledu ugotovi, da je zalitje fi sur koristno, jih preventivno za-lije. Vendar pa je tudi tu pomembno dobro sodelovanje otroka, saj mora zob med postopkom nekaj minut ostati suh, kar obenem pomeni, da mora biti popolnoma izrasel. Če obstaja res veliko tveganje za karies, se zob lahko že med izraščanjem začasno zalije z drugačnim materialom, ki je manj občutljiv na vlago, vendar manj obstojen. Pomaga tudi redno profesionalno odstranjevanje zobnih oblog in zaščitni fl uoridni premazi.

Ali je žvečilni gumi koristen za zdravje zob? Žvečilni gumi brez sladkorja je koristen za zobe, saj spodbudi izločanje sline. Slina izpira in nevtralizira kisline, ki jih bakterije v zobnih oblogah delajo iz sladkorjev v hrani. Škodljivi so žvečilni gumiji, ki vsebujejo sladkorje. Žvečenje žvečilnega gumija seveda ni nadomestek za ščetkanje zob, saj ne preprečuje nastanka zobnih oblog.

Špela Burnik Bobič, dr. dent. med., specialist pedontolog, zobni center Babit, d.o.o.

1918

xusenru@pixabay

[email protected]

70 % OBISKOV IN BOLEZNI PRI SPLOŠNEM ZDRAVNIKU JE POVEZANIH S STRESOM. RAZISKAVA CINDI (2012) JE POKAZALA, DA V SLOVENIJI 60 % ODRASLIH DOŽIVLJA STRES ZARADI OBREMENITEV NA DELOVNEM MESTU*. SODOBNI ČLOVEK PA JE PODVRŽEN TUDI

VELIKO DRUGIM STRESORJEM, KI LAHKO VODIJO V KRONIČNI STRES.


Strokovno oko: prof. dr. Radovan Starc, dr. med., spec. intern. med. in spec. kard.

S STRESOM SO LAHKO POVEZANE RAZLIČNE BOLEZNI Srčne in žilne bolezni: zvišan arte-rijski tlak, motnje srčnega ritma, angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap, stresna kardiomiopatija, prizadetost perifernih arterij, srčno popuščanje, kronična okvara ledvic, endotelna dis-funkcija, impotenca, nenadna srčna smrt. Presnovne bolezni: zvišane maščobe, sindrom neodzivnosti na inzulin, sladko-rna bolezen tipa 2, metabolični sindrom in debelost. Psihiatrične bolezni: depresija, anksi-oznost in samomor. Nekatere avtoimunske bolezni in raka-va obolenja, večja nagnjenost k infek-tivnim boleznim. Drugo: lumbago, glavoboli, bolečine v trebuhu, astma, nekatere kožne bolez-ni, prezgodnje staranje kože, sivenje in izguba las, akne, degenerativne bolezni, nevrodegenerativne bolezni, polimialgi-ja, sindrom kronične utrujenosti in prez-godnje staranje.

KRONIČNI STRES je povezan tudi s simptomi, kot so: pešanje kognitivnih funkcij, stalna utrujenost, izčrpanost, nespečnost, vrtoglavice, slabost, bru-hanje, socialni umik, razvade (kajenje, alkohol, mamila), jemanje pomirjeval in analgetikov.

povečanega oksidativnega stresa, stal-nega kroničnega vnetja, obrabe mate-riala pa tudi vedenjskih sprememb, pov-ezanih s kroničnim stresom, kot so: slab življenjski slog, zmanjšanje telesne ak-tivnosti in povečano uživanje škodljivih substanc.

kjer naredi »burjo«, nato pa se prek živcev, hormonov (med katerimi so najpomembnejši stresni hormoni adren-alin, noradrenalin in kortizol), humo-ralnih in drugih poti bliskovito razširi po telesu.« Škodljivi učinki kroničnega stresa so posledica opisanih fi zioloških mehanizmov, velike porabe energije, presnovnih sprememb, katabolizma,

Stres vpliva na celotno teloPo besedah prof. dr. Radovana Starca, dr. med., spec. intern. med. in spec. kard., je stres zapleten psihonevroendokrini in imunski odziv (stresni odziv ali reak-cija) na izziv (stresor), ki ga predstav-lja občutek strahu, ogroženosti ali tes-nobe: »Stresna reakcija je avtomatični odziv telesa, ki se sproži v možganih,

ki se kot blisk razširi po

telesuDr. Starc svetuje, da naj stres najprej prepoznamo, nato pa identifi ciramo stre-sor in ga poskušamo razgraditi s številnimi podpornimi ukrepi, med katerimi so najpomembnejši:• zdrav življenjski slog: zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, poklic po meri,

aktivni počitek, pravilen vzorec spanja, organiziran dan in opustitev škodljivih raz-vad, kot so: kajenje, prekomerno uživanje alkohola, jemanje pomirjeval;

• čustvena opora in pozitivna socialna komunikacija: npr. družabne aktivnosti, rekreacija, zabava, konjički, hišni ljubljenčki, izobraževanje, osebna rast, branje knjig, tehnike sproščanja, meditacija, verovanje, tudi nagrajevanje z obiskom trgovin, kavica s prijateljico ali obisk frizerja.

• Vloga prehranskih dopolnil je po mnenju dr. Starca manj pomembna kot zdrav način življenja: »od prehranskih dopolnil verjamem v koristnost jemanja prebioti-kov, probiotikov, nekaterih beljakovinskih napitkov, omega 3, vitaminov A, vitami-nov skupine B, vitamina C in vitamina D ali multivitaminskih tablet. Koristno je tudi občasno jemanje magnezija in kalija, koencima Q10, močnejšega antioksidanta ali kak izvleček s pomirjevalnim učinkom.«

2120

[email protected]

@shutterstock.com

@shutterstock.com

22

Duda kot eden izmed načinov prila-goditve nagona naravnega sesanja pri novorojenčkih in dojenčkih lahko pripo-more k nepravilnostim v razvoju čeljusti, motnjam dihanja in težavam pri požiranju. Sesanje običajne dude in prsta namreč vpliva na nepravilen razvoj otrokovih zob in čeljusti pri skoraj 70 odstotkih otrok, zato sta dojenje in neuporaba kakršne koli dude sploh najboljša načina za pomirjanje dojenčkov. To ugotav-ljajo tudi izsledki raziskave, objavljene v Zobozdravstvenem vestniku (2005, let. 60),* ki je preverjala povezavo med tra-janjem dojenja, pogostostjo sesalnih raz-vad ter zobnih in čeljustnih nepravilnosti. Avtorji so ugotovili, da je pri otrocih, ki so bili dojeni kratek čas, pogostost sesalnih razvad ter zobnih in čeljustnih nepravilnosti večja kakor pri otrocih, ki so bili dojeni daljši čas. V raziskavo je bilo vključenih 362 otrok (179 deklic

in 183 dečkov). Najpogostejše ugo-tovljene nepravilnosti pri otrocih, ki so sesali dudo, so bile odprti ugriz sekalcev, križni ugriz stranskih zob in distalni ugriz ter povečana sagitalna stopnica. Pri otrocih, ki so se prehran-jevali po steklenički, je bilo najpogosteje opaziti odprti ugriz sekalcev in distalni ugriz ter povečano sagitalno stopnico. Najpogostejše nepravilnosti pri otro-cih, ki so sesali prst, pa so bile odprti ugriz sekalcev ter distalni ugriz in povečana sagitalna stopnica.

Če otrok dudo že uporablja, je še toliko pomembneje, da ta podpira naravno in zdravo rast čeljusti in zob. Kakšna duda to zmore, nam pove primerjava med običajno in ortodontsko optimizirano dudo. Dr. Herbert Pick pravi, da je pri dudi Curaprox Baby, ki jo je razvil, pove-zava med sesalnim delom dude in ust-

nim ščitom zasnovana tako, da je čim bolj ploska. S tem se kar najbolj zmanjša možnost za razvoj odprtega ugriza. Duda se prilega ob nebo v konkavni obliki in stranski krilci preprečujeta nastanek križnega ugriza prav s simu-liranjem pritiska jezika na straneh neba. Duda je izdelana večinoma iz silikona, tako da mehka silikonska membrana daje prijeten občutek in podpira naravni proces požiranja. Druga velika prednost pa je, da duda posnema bradavico in tako spodbuja razvoj jezika. Vse druge običajne dude pritisnejo v sredino neba in preprečijo jeziku pritiskanje ob straneh neba. Taka duda zato lahko povzroči gotsko nebo, ki se navadno povezuje s križnim ugrizom. Z ortodontsko optimizirano dudo se želi nadomestiti funkcija jezika, da se s tem prepreči nastanek križnega ali odprtega ugriza.

FMZ-Flegis-0317-Oglas-duda-Curababy-MyDoctor-VE-203x271+5mm.indd 1 23. 03. 17 14:59

SINOV KRIŽNI UGRIZ JE ORTODONTSKEGA STROKOVNJAKA HERBERTA PICKA

SPODBUDIL K RAZVOJU ORTODONTSKO OPTIMIZIRANE DUDE, KI ZARADI

SVOJE POSEBNE OBLIKE IN UPORABLJENIH MATERIALOV IZJEMNO ZMANJŠUJE

TVEGANJE ZA NEUSTREZEN RAZVOJ UST, ČELJUSTI IN UGRIZA.

KER JE ZASNOVANA BIOFUNKCIONALNO, PODPIRA OTROKOV NARAVNI RAZVOJ,

NE POVZROČA DEFORMACIJ IN NE OTEŽUJE DIHANJA. POLEG PREVENTIVNE

FUNKCIJE IMA DUDA TUDI KOREKTIVNI UČINEK – TO POTRJUJEJO NEKATERI

DOKAZI, KI PA SE ŠE ZNANSTVENO PREVERJAJO. Dr. Herbert Pick

Besedilo: Katarina Petrović

NAJ PODPIRA OTROKOV NARAVNI RAZVOJ

2524

Duda s korektivnim učinkomVloga biofunkcionalne dude pa ni le preventivna, ampak tudi korektivna. To pomeni, da lahko celo pozdravi težave, ki so nastale ob uporabi običajne dude ali sesanju prsta. Dr. Pick pove, da se trenutno izvajajo začetni poskusi z vključevanjem logo-pedov in ortopedov, ki predpisujejo uporabo dude v terapevtske namene. Za dvo- ali triletnike druge možnosti zdravljenja skorajda ni. Pri tej starosti tradicionalne ortodontske metode ali terapije govora niso izvedljive ali le v omejenem obsegu. Iz svoje prakse navaja primer, ko je zdravil triletnega bolnika z izredno odprtim ugrizom in v približno 18 mesecih ga je uspelo bolj ali manj pov-sem odpraviti. Pravi, da dudo takoj, ko opazimo prve znake križnega ugriza, lahko uporabimo za preprečevanje, da bi stanje postalo očitno. Ortodontsko optimizirana duda namreč tako olajša širitev neba, da pri nastajajočem križnem ugrizu povzroči povrnitev v normalni ugriz. Duda Curaprox Baby tako pove-zuje rešitev za tveganje nepravilnosti in priložnost, da se začne ortodontsko zdravljenje s pozitivnimi rezultati.

* B. Jelen, M. Ovsenik, G. Vidmar, N. Košir:

Povezava med trajanjem dojenja, pogosto-

stjo sesalnih razvad in zobnih ter čeljustnih

nepravilnosti. Zobozdravstveni vestnik, 2005;

60: 263-270.

Robert [email protected]

1. SMRČANJE: kronično glasno smrčanje je lahko znak obstruktivne apneje med spanjem, ko se mišice v grlu sprostijo in začasno blokirajo dihalne poti. To lahko vodi v dihalne težave in prekinja običajne vzorce spanja. Po drugi strani pa lahko povzroči celo srčno popuščanje ali nenormalen srčni ritem.

2. BULICA NA PRSIH: ste vedeli, da za rakom na prsih lahko zbolijo tudi moški? Posvetujte se z zdravnikom, če na prsih odkrijete bulico oziroma če bradavica postane temnejša, rdeča ali izloča izcedek.

3. IZPADANJE LAS gre sicer z roko v roki s staranjem, lahko pa je tudi znak različnih zdravstvenih težav, kot so avtoimune bolezni (npr. lupus) in okužbe (npr. sifi lis, težave s ščitnico, kožna plesen).

4. KRONIČNA UTRUJENOST je lahko posledica stresa, mentalne izčrpanosti, depresije ali preprosto pomanjkanja spanja. Po drugi strani pa je lahko znak, da se v telesu dogaja še kaj drugega, npr. anemija, slabo delovanje ščitnice,


wavebreakm

[email protected]

OPOZORIL,KI JIH MOŠKINE SMEJOSPREGLEDATI

niso posledica uživanja določene hrane ali zdravil, se posvetujte z zdravnikom.

10. KRONIČNO ZAPRTJE je opozorilo, da nekaj blokira črevesje. Lahko gre za polip, tumor ali vozel v črevesju.

11. TEŽAVE Z URINIRANJEM so lahko posledica diabetesa ali težav s prostato. Pogosto uriniranje, zmanjšan curek, krvaveč urin ali semenska tekočina so lahko simptomi benignega povečanja prostate ali kakšnega resnejšega stanja.

12. EREKTILNA DISFUNKCIJA je tudi lahko znak kardiovaskularne bolezni. Včasih se pojavi zaradi izpostavljenosti pretiranemu stresu ali zaradi depresije. Vzroki zanjo pa so lahko tudi diabetes, arterioskleroza, težave z ledvicami ali multipla skleroza.

diabetes, artritis, težave z ledvicami ali jetri in celo rak.

5. KRATKA SAPA je lahko zgoden znak koronarne srčne bolezni. Arterija, ki pošilja kri proti srcu, je delno ali popolnoma blokirana. Popolna zapora je nevarna, ker lahko sproži srčni napad.

6. BOLEČINA V PRSIH je lahko simptom srčnega (npr. srčni napad, angina pektoris), pljučnega (npr. pljučnica, astma) ali gastrointestinalnega (npr. refl uks) obolenja.

7. NENAMENSKA IZGUBA TEŽE je prvi znak mnogo bolezni, vključno z rakom.

8. ZGAGA po vsakem obroku lahko povzroči gastroezofagealni refl uks, ki sicer v redkih primerih lahko vodi do raka požiralnika. Opozorilo: nekateri težave s srcem zamenjujejo z zgago.

9. TEMNO BLATO je lahko znak krvavenja v gastrointestinalnem traktu. Če opazite nenavadne spremembe, ki

MOŠKI REDKO OBIŠČEJO ZDRAVNIKA. POGOSTO IGNORIRAJO SIMPTOME, PRELAGAJO PREGLEDE IN ČAKAJO VSE DO TAKRAT, KO SIMPTOMI POSTANEJO NEVZDRŽNI. VSE MOŠKE POZIVAMO, NAJ BODO ODGOVORNI SAMI DO SEBE IN SE V PRIMERU PONAVLJAJOČIH SE SIMPTOMOV IZ NADALJEVANJA PRISPEVKA POSVETUJEJO Z ZDRAVNIKOM.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

SODOBNI ESTETSKO MEDICINSKI CENTER

estetsko zobozdravstvo

LJUBLJANA - CELJE

041 386 622 [email protected]

ESTETSKE LUSKE,

ZOBNI VSADKI,

ZOBOZDRAVSTVENI

POSEGI V SPLOŠNI

ANESTEZIJI & NEVIDNI ANESTEZIJI & NEVIDNI

ZOBNI APARAT

»GRE ZA NEBOLEČO, MINIMALNO INVAZIVNO METODO,

KI PRAKTIČNO NE POŠKODUJE ZOBA IN HKRATI

OHRANJA NARAVEN ZOB«

Glavna indikacija za korekcijo z luskami je reševanje estetskega videza zob (oblike, barve, velikosti), saj se primeri večjih anomalij zobovja rešujejo z ortodontskimi aparati ali kirurškimi posegi.

Rezultati po posegu

Besedilo: Tina Fabjan, dr. dentalne

medicine

Za olepšanje različnih nepravilnosti zobovja – od nepravilne

razporejenosti (asimetrije) zob, obarvanosti zob kot posle-

dice staranja, uživanja kave, čaja, nikotina in drugih snovi, do

poškodovanih oziroma okrušenih zob ali zobnih zalivk – so v

sodobnem zobozdravstvu na voljo različne metode. Ena iz-

med njih, ki v relativno kratkem času na obraz pričara popoln in

bleščeč nasmeh, so tudi estetske luske.

Bistvo estetske luske je, da naraven zob ostane vitalen, spremeni

pa se lahko njegova oblika, barva in velikost.

Luske se danes izdelujejo izključno iz vrhunskih materialov, ki

predstavljajo polni porcelan. Po korekciji je zob transparenten,

naravno proseva in ima popolnoma naraven videz.

IN KAKO PRAVZAPRAV POTEKA SAM POSTOPEK?Namestitev porcelanske luske zahteva minimalno pripravo

sprednjega dela zoba (zob se obrusi v debelini kontaktne leče),

pri čemer se poškoduje res minimalen del zobne sklenine. Kljub

izredni tankosti luska prekrije vse nepravilnosti. Včasih pa skle-

nine sploh ni treba brusiti in takrat govorimo o “lumineerjih”.

Pred posegom ni posebnih priprav oziroma zahtev.

Najpomembneje je, da je pacient natančno seznanjen s pote-

kom postopka in natanko ve, kaj lahko pričakuje. Pacient nas

obišče dvakrat.

Med prvim obiskom nepravilen zob rahlo obrusimo (0,3 - 0,5

mm), odvzamemo odtis za estetske luske in pacientu priskrbi-

mo nadomestne začasne prevleke. Po približno sedmih dneh se

pacient ponovno oglasi v ordinaciji, kjer mu končni izdelek na-

mestimo. Sam postopek je enostaven, praktično neboleč, sama

storitev pa je za pacienta prijazna. V primeru bolezni zoba se

luske odstranijo, kar omogoča nemoteno nadaljnjo strokovno

oskrbo bolezni.

KDAJ UPORABLJAMO ZOBNE LUSKE?Za uporabo zobnih lusk se odločimo kadar gre za:

• obarvane zobe, različne pigmentacije, ki dajejo videz madeža

• karies oz. zobna gniloba na ploskvi sprednjih zob, ki jo drugače

težko estetsko zakrijemo z zalivkami

• prekritje velikih zalivk na sprednjih zobeh

• nesimetrično obliko zob

• po manjših poškodbah zob, odlomov sklenine itd.

• manjše špranje med sprednjimi zobmi

• manjše ortodontske nepravilnosti

Zanimanja za luske je vedno več, saj so ljudje vedno bolj

osveščeni glede videza svojih zob, hkrati pa vedo, kaj lahko pričakujejo.

ESTETSKE LUSKE- neboleč poseg za

lep nasmeh

Opažamo, da korekcija spremeni življenje praktično vsa-komur, ki se za poseg odloči. Z nasmehom, ki postane del vsakdana, se namreč poveča tudi samozavest.

2726

[email protected]

2928

Bližam se 40. letu in zanima me, kateri postopek glajenja gub je v tej starosti najbolj in dlje časa učinkovit.Zaradi različnih dejavnikov iz okolja in lastnosti kože posameznika ne moremo gov-oriti o enem samem postopku pomlajevanja z najdolgotrajnejšim učinkom, ampak o smiselni kombinaciji različnih metod, ki bodo pomagale ustvariti pomlajen in harmoničen videz. Večina ljudi pri 40. letu še nima potreb po obsežnejših estetskih posegih. Večinoma so v tej starosti moteče globoke gube ob ustih, kjer dolgoročno pomaga uporaba lastne maščobe v licih ali t. i. stimulatornih polnil, ki imajo sposob-nost tvorbe novega kolagena. Njihova učinkovitost je vidna več kot 2 leti, lastna maščoba pa ima še daljše učinke. Drobne gube na licih ali čelu lahko za nekaj let izboljšamo z uporabo frakcioniranega ablativnega laserja ali radiofrekvence. Po več ponovitvah postopkov se koža vidno obnovi, učinek pa je viden več let.

Kakšna je razlika med injiciranjem botulinskega toksina in injekcijo hialuronske kisline?Učinkovini sta popolnoma različni. Hialuronska kislina v polnilu je skoraj enaka tis-ti, ki se nahaja v koži. Različna hialuronska polnila uporabljamo za nadomeščanje izgubljenega volumna ustnic, lic, hrbtišč rok, gub ob ustih in neposredno glajenje posameznih plitvih gub. Učinek traja od šestih mesecev do leta in pol, kar je odvisno od sestave polnila.Botulinski toksin uporabljajmo za začasno zmanjšanje delovanja mimičnih mišic, kar zgladi gube na čelu, v okolici oči in na zgornji ustnici, nastale zaradi delovanja teh mišic. Vertikalne črte med obrvmi, horizontalne na čelu in v obliki žarkov na zunan-jih straneh očesnih kotanj so mesta, na katerih lahko injiciramo botulinski toksin. Po posegu se dejansko ne vidi ničesar; učinek postopoma nastane 3–10 dni po posegu in večinoma traja pol leta.

Branje pri slabši svetlobi?Ne. Branje pri slabši svetlobi ne povzroča resnih patoloških sprememb na očesu. Za starostno degeneracijo mrežnice, ki je najpogostejše obolenje mrežnice, je glavno tveganje starost. Obstajajo pa hipotetične razlage, da lahko branje pri slabši svetlobi povzroča naraščanje kratkovidnosti. Ob branju v poltemi se zenica razširi, kakovost slike pa se bistveno poslabša. Globinska os-trina pri široki zenici je bistveno manjša, bistveno več je t. i. aberacij višjega reda. Oko za to, da vidi, potrebuje dodaten trud – mišično delo, ki se imenuje ako-modacija. Dejstvo pa je, da je branje v temi precej bolj obremenjujoče za oko. Če prižgemo luč, vidimo bolje, saj je manj aberacij višjega reda, globinska os-trina pa se poveča.

Gledanje televizije od blizu?Ne. Nimamo več televizij s katodnimi cevmi, ki so bile majhni rentgenski aparati, ki so v bližini zaslona sevale nekaj neionizirajočega sevanja. Pri današnjih televizorjih (LCD, plazma) tega ni več. Televizijo lahko gledate s tiste razdalje, kot vam ustreza, odvisno od velikosti ekrana ali morebitne sta-rostne degeneracije mrežnice.

NASVET STROKOVNJAKA

NASVET STROKOVNJAKA

Delo z računalnikom?Da. Na Japonskem, v Koreji in drugih državah, v katerih veliko delajo na blizu, je 90 % mladih kratkovidnih. Njihovi sorodniki na kmetih, ki imajo isto gensko osnovo, imajo po drugi strani samo 20-odstotno kratkovidnost. Bližinsko delo po zdajšnjih kliničnih študijah povečuje kratkovidnost. Pri delu na blizu – če smo pravovidni – moramo akomodirati. To je mišični napor. Po neki hipotezi to mišično delo stimulira oko, da še malo zraste, postane pa tudi kratkovidno.

Nasvet je z nami delil Franc Šalamun, dr. med., specialist oftalmolog, Medicinski center VID.

PRI DELU Z RAČUNALNIKOM UPOŠTEVAJTE DVA PREPROSTA NASVETA:

1. 20 / 20 / 20: nasvet iz ameriške prakse je, da sprostite svoje oči, tako da vsakih 20 minut za 20 sekund pogledate 20 palcev (okoli 6 metrov) daleč.

2. Pomežiknite na 3–5 sekund ali 10.000-krat dnevno. V zaslon ne zrite brez mežikanja. Solzni fi lm se normalno strga na 5–10 sekund. Če na 5

sekund ne pomežiknete, imate lahko težave, kot so rdeče ali pekoče oči. Ker se je mežikanja težko naučiti, si je to pravilo treba zapisati kar na zaslon, da se boste spomnili nanj.

Zelo znana je teza, da imajo otroci, ki so vsaj eno uro na naravni svetlobi, manjši prirastek h kratkovidnosti. Ena ura gibanja dnevno zunaj na zraku torej pri otrocih zniža hitrost naraščanja kratkovidnosti.

KAJ UNIČUJE NAŠ VID?

POMLAJEVANJE

Sandi Luft, dr. med., spec. dermatologije

Andrey [email protected]

Odločitev, ali je obraz lep, sprejmejo možgani v le nekaj sekundah. Lep obraz ima določene proporce, ki jih vsi ljudje dojemamo kot matematično popolna, ter sijočo in gladko kožo. Enaki proporci veljajo za lepa že stoletja – lep obraz je ovalne oblike in idealnih razmerij. Z dermalnimi polnili, s hialuronsko kislino lahko ne samo pomladimo obraz, ampak ga tudi oblikujemo in približamo idealnim proporcem v določenih pogledih.

Ali poznamo procese staranja obraza?»Vsi ljudje se zavedamo procesa staranja in prav tako bi ga večina želela upočasniti. Koža obraza se stara predvsem zaradi dveh dejavnikov: izgube podkožnega maščevja in učinka težnosti. Zaradi prvega se zmanjša volumen obraza in pojavijo se gube. Drugi povzroča premik struktur v obraznem predelu navzdol, kar prav tako poudari gube.«

Kako sami dojemamo staranje?»Prejšnji pristopi pomlajevanja niso upoštevali dejstva, da ženska sama najbolj pozna spremembe, ki se z leti pojavljajo na njenem obrazu. Okoli 30. leta starosti prvič nastopi manjši razkorak med tem, kakšna bi želela izgledati, in realnostjo, ki jo opaža. Ta razkorak se sčasoma povečuje, vendar za to ni potrebe. Če uporabimo majhne količine hialuronske kisline in botulinskega toksina, aplicirane v ustrezna mesta, lahko vzdržujemo mladosten videz še leta naprej.«

Kaj so dermalna polnila ali fi lerji? Kaj je hialuronska kislina?»Dermalna polnila ali fi lerji so zasnovani na podlagi hialuronske kisline, naravne snovi, ki je prisotna v koži. Tvorijo jo človeške celice, vendar se njena količina z leti zmanjšuje, zato se na obrazu pokažejo gubice. Hialuronska kislina, ki jo injiciramo v kožo, doda koži volumen, jo zmehča, dodatno navlaži in prispeva k njeni elastičnosti. Vemo tudi, da stabilizira struk-ture v koži, kar pomaga kolagenu in elastinu, da se bolje povežeta v mrežo. S staranjem kože, h kateremu največ pripomorejo sončni žarki, se mreža elastina in kolagena v kože razgradi, kar daje koži manj elastične značilnosti in postaran videz. Hialuronsko kislino je prvič registriral FDA (ameriški vladni urad za prehrano in zdravila) za uporabo v obliki dermalnih polnil že leta 2003.«

Kdaj začeti estetske posege?»Pri ženskah okoli 30. leta pridejo na vrsto posegi za ohranjanje mladostnega videza. V tem starostnem obdobju se namreč začnejo pojavljati prve gubice na čelu in ob očeh; priča smo prvemu izgubljanju volumna in pojavu občutka utrujenega, žalostnega ali jez-nega videza obraza. To je optimalni čas za začetek s posegi ohranjanja mladostnega vi-deza, saj gubice in volumske spremembe obraza še niso pretirano izražene in se dajo v večini primerov omiliti z minimalnimi posegi. Svetujemo drobna nadomeščanja volumna

Besedilo: Katja Gorenšek Ul, dr. med., spec. dermatologinja, Skin dermatologija

na točno določenih mestih, na katerih se ta naravno izgublja. Značilnost sodob-nega pristopa v estetski medicini je, da se dermalna polnila (fi lerji) aplicirajo na točno določena mesta, in sicer glede na individualne značilnosti obraza. Upora-bimo majhne količine hialuronske kisline, kar zgladi gubice in omogoči ljudem, da so videti dobro, zdravo in spočito ter da ob tem ohranijo naravne, individualne poteze obraza – brez pretiranega, nenaravnega vi-deza. Z rednimi posegi si želimo, da obraz ohranja zadovoljen in sijoč videz še naprej.«

Ali je kakšna posebnost pri Slovenkah?»Med Slovenkami prevladujejo bolj okrogli obrazi; pri večini je dolžina brade prekratka, kar lahko spremenimo z dermalnimi polnili s hialuronsko kislino, saj z njimi podaljšamo brado in ustvarimo lepšo ovalno obliko obraza. Poskrbimo lahko za izrazitejše ličnice, zmanjšamo podočnjake, vizualno zožimo nos ali dvignemo obrvi. Dermalna polnila (fi lerji) se uporabljajo tudi za obliko-vanje ali povečavo ustnic.«

Kaj pa pri starejših?»Če se ženske odločijo za estetske posege po 60. letu starosti, so ti kompleksnejši, saj so gubice že globlje in porazdeljene po ce-lotnem obrazu. Takrat je večinoma treba nadomestiti večje izgube volumna obraza in to kombinirati z drugimi posegi za ob-novo kože in podkožja.«

Gledamo z očmi, vidimo z možgani

3130

Jernej Kokol

3332 33

Največkrat je povzročitelj glivica iz sku-pine dermatofi tov. Trichophyton rubrum, ki je med ljudmi zelo razširjena. Zato se lahko okužimo, kjer hodimo bosi, na primer v bazenih, savnah, toplicah, skupinskih kopalnicah in telovadnicah. Oboleli noht na prostem robu postane rumenkast in zadebeljen ter odstopi od podlage. Počasi je površina spremenjen-ega nohta vse večja, dokler ni noht pri-zadet v celoti, skupaj z nohtno matico. V tej fazi se lahko pridruži tudi vnetje ob-nohtja. Drugi mikroorganizmi, predvsem bakterije lahko na tem mestu vstopijo v telo in povzročijo lokalne ali celo nevarne sistemske bakterijske okužbe. Sčasoma lahko zaradi zadebeljenih nohtov nas-topijo tudi bolečine pri hoji ali nošenju obutve. Glivična okužba se z nohtov stopal lahko prenese tudi na kožo dru-gih delov telesa, najpogosteje v korak,

Besedilo: doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

Nohti naj bodo zdravi

na stegna ali trup, pa tudi na nohte rok. Vse to so težave in zapleti zaradi katerih dermatologi glivično okužbo nohtov obravnavamo resno in ne zgolj kot estet-sko motnjo.Pred pričetkom zdravljenja moramo biti prepričani o diagnozi, saj prav vse spre-membe na nohtih niso posledica glivične okužbe. V teh primerih protiglivično zdravljenje ni niti potrebno niti ne bo učinkovito.

Zdravljenje glivično obolelih nohtov je praviloma sistemsko, s protiglivičnimi zdravili v obliki tablet ali kapsul, zdrav-ljenje okužbe nohtov stopal traja na-jmanj tri mesece. Pri sicer zdravem posamezniku ne pričakujemo zapletov tovrstnega zdravljenja, vendar lahko tako zdravilo neželeno učinkuje na jetra ali se vpleta v presnovo drugih zdravil. Zato se predvsem pri starejših ljudeh se za sis-temsko zdravljenje redkeje odločimo.

Glivična okužba nohtov je zelo pogosto obolenje, ki ne predstavlja le estetskega bremena, pač pa pomeni tudi možnost za nastanek težav in resnih zdravstvenih zapletov. Začne se skorajda neopazno, vendar poteka kronično in vztraja, če je ne zdravimo. Običajno je najprej prizadet noht palca stopala. Nato se

nezdravljena okužba počasi razširi tudi na palec drugega stopala in tudi na preostale nohte.

LOKALNO ZDRAVLJENJE S KREMAMI, KI VSEBUJEJO PROTIGLIVIČNE UČINKOVINE, NI USPEŠNO, KER KREMA V NOHT NE PRODIRA. Nohte lahko uspešno in varno zdravimo z lakom, ki vsebuje zdravilo ciklopiroks, še posebej če je obolela manjša površina nohta. Za uspeh je pomembna redna in dolgotrajna uporaba zdravilnega laka skupaj s striženjem nohta, s čimer sproti odstranjujemo okuženi, končni del nohta.

Sergejs [email protected]

Medicinski ultrazvok

ULTRASHAPE CONTOURTM I ver3 - LIPO BREZ SUKCIJE trajno odstranjevanje maščobnih oblog na treh globinah

Novo - edini v Sloveniji:

Pri ženskah pa lahko vse še pospeši nosečnost, saj ima veliko žensk težave z izgubo teže po porodu. Ena od njih sem bila tudi jaz. Med nosečnostjo sem nabra-la preveč kilogramov. Moje telo se je zelo spremenilo, a se med samo nosečnostjo nisem kaj dosti obremenjevala, saj je bilo to obdobje veselja v pričakovanju nove-ga družinskega člana.

Po porodu sem izgubila nekaj kilogramov, a žal ne vseh. Kljub redni rekreaciji in zdravemu prehranjevanju maščoba na trebuhu, okoli pasu in stegnih kar ni hotela izginiti. Ker nisem več vedela, kako naj se rešim odvečnih maščobnih oblog in ce-lulita, sem se obrnila na medicinski estetski center Alfa Estetica, kjer me je sprejelo prijazno osebje.

Po trebuhu, okoli pasu in na stegnih imam maščobne obloge. Kako mi lahko pomagate odpraviti obloge?Maščobne obloge odstranjujemo z Ultrashape terapijo, ki s pomočjo mehanskih mehanskih vibracij in fokusiranega ultrazvoka uničuje maščobne celice na točno določeni globini (8 mm, 12 mm in 18 mm). Vsebina maščobnih celic se nato prek limfnega sistema po naravni poti izloči iz telesa. Prednost fokusiranega ultrazvoka je v tem, da uničimo samo maščobne celice, okoliško tkivo pa ostane nepoškodovano. Sofi sticiran sistem skrbi, da obdelujemo s posameznim pulzom točno določeno točko samo enkrat. Hkrati pa je povezan s kamero, ki na podlagi algoritmov izračuna površino in potrebno število pulzov. Gre za sodobno tehnologijo, ki je bila oblikovana s strani plastičnih kirurgov in podprta s številnimi kliničnimi poskusi in dokazi.

Katere prednosti ima terapija in ali je postopek učinkovit in varen? Postopek je ciljno usmerjen, učinkovit in je dolgotrajna rešitev. Tovrstni sistem za-

Učinkovita

ALFAESTETICA , Krumperška 11, 1230 DomžaleOrdinacija za zdravstveno, estetsko in antiaging medicinoTel: 05-99-41-304 · 041-606-477 [email protected] · www.alfaestetica.si

gotavlja, da je varnost vedno na prvem mestu. Je neinvaziven, njegova prednost pa je tudi v tem, da ne potrebujete an-estezije in dolgotrajnega okrevanja. Sam postopek je minimalno boleč.

Je pogoj, da se ob tem redno gibam in pazim na prehrano? Da, med terapijo in tudi naprej je pomemb-no, da vzdržujemo normalno telesno težo, imamo zdrav življenjski slog z zdravo pre-hrano in redno fi zično aktivnostjo.

Kdaj so vidni rezultati? Za maksimalni učinek naredimo tri tera-pije, ki si sledijo na 14 dni. V povprečju se po treh terapijah izgubi do 8 cm. Najboljše pa je, da ne potrebujemo vzdrževalnih terapij, saj maščobne celice uničimo za vedno. Rezultati so vidni že po prvi terapiji.

So kakšne kontraindikacije?Da. Za Ultrashape terapijo niso primerni tisti, ki imajo srčni spodbujevalec,umetno koleno ali kolk, bolezni jeter, kilo na trebuhu, nosečnice ali doječe matere.

35

OB HITREM TEMPU SODOBNEGA NAČINA ŽIVLJENJA IN NARAVNANOSTI PO DOSEGANJU VSE VEČJE PRODUKTIVNOSTI SE NAM LAHKO ZGODI, DA POZABIMO NA SVOJE TELO.

POMANJKANJE GIBANJA IN NEZDRAVO PREHRANJEVANJE NAŠEMU TELESU NE PRIZANESETA IN ČE NISMO ROJENI POD SREČNO ZVEZDO, SE NAM HITRO PRIČNEJO NABIRATI MAŠČOBNE OBLOGE.

izguba maščob

Besedilo: Nina K.

Pred in po teku pozabijo na raztezne in ogrevalne vaje Začetniki zelo radi izpustijo raztezne in ogrevalne vaje pred vadbo in po njej. Te so ključne za naše telo, saj ga pripravijo na intenzivni trening. Vaje nam omogočijo, da je sam tek bolj učinkovit in da se na ta način zmanjša možnost poškodb. Priporoča se vsaj 10-minutno ogrevanje ali več, odvisno od intenzivnosti treninga in posamezni-ka. Po treningu ne pozabite narediti nekaj razteznih vaj. S tem boste skrajšali

čas regeneracije mišic, izognili se boste

morebitnim bolečinam in poškodbam.

Ne pozabite, med tekom ne garajo samo

vaše mišice, ampak tudi kite in ostali deli

telesa – majhni, a zelo pomembni.

Neprimerna obleka in obutev Pri teku je pomembno, da izberete pravi

material. Odsvetuje se bombaž, saj boste

hitro imeli mokro majico, kar nas lahko

hitro položi za nekaj dni v posteljo. Upo-rabljajte sintetične materiale, ki dihajo in prepuščajo znoj. Za nežnejši spol je

pomemben tudi dober podporen športni

nedrček. Najbolj pomembna je prava izbira športne obutve, pomagali vam

jo bojo izbrati v specializirani trgovini s

športnimi copati. Športni copat zame-

njajte na vsakih cca 500 pretečenih kilo-

metrov, saj lahko izguba oblazinjenja

privede do poškodb.

Prehiter tempo in predolga razdalja Začetniki so pogosto navdušeni nad te-

kom in želijo preteči, kolikor se da. Pri

teku ne velja »več je boljše«, saj naše telo

ni vajeno takšne intenzivne vadbe, zato

tako prej pride do nepotrebnih poškodb.

Začnite rajši s hojo, nadaljujte z izmen-javo teka in hoje in končajte s hojo. Mno-

gi strokovnjaki predlagajo, da kilometrine

tedensko ne povečujte za več kot 10 % .

Tek z bolečino Kljub bolečinam v sklepih ali mišicah

radi tečemo … Če je prisotna kakršnakoli

bolečina, s tekom prenehajte in jo

pozdravite. Poslušajte svoje telo in tako

ostanite zdravi.

Premalo popite tekočine Med tekom izgubite veliko tekočine in

posledično mnogi podcenjujejo pomemb-

nost vnosa tekočine med treningom. Na dan naj bi zaužili vsaj 2 do 3 litre vode, med intenzivno športno vadbo pa še kak liter več. Pomembno je, da pijete tudi

POMLADI NAVADNO POSTANEMO BOLJ AKTIVNI. NA PLANO PRIDE VELIKO TEKAČEV, KI SO MED ZIMO POČIVALI. NEKATERI ZAČNEJO TEČI, KER SE ŽELIJO ZNEBITI ODVEČNIH KILOGRAMOV, KI SO JIH PRIDOBILI ČEZ ZIMO, DRUGI SI ŽELIJO KONDICIJSKI TRENING, TRETJI SLEDIJO ZDRAVEMU NAČINU ŽIVLJENJA … KER JE VELIKO TEKAČEV ZAČETNIH REKREATIVCEV, SMO VAM PRIPRAVILI NEKAJ NAJPOGOSTEJŠIH NAPAK, KI JIH TI PO NAVADI DELAJO.

Besedilo: Maja Zajc

po treningu. NAMIG: Če je vaš urin temno rumene barve, potem ste dehidrirani in ste

popili premalo.

Brez dneva počitka Začetniki pogosto mislijo, da morajo teči vsak dan, da bi dosegli svoje cilje, pridobili

kondicijo ali čim prej izgubili kilograme. Tek ima zelo velik vpliv na vaše telo, še posebno

to velja za tekače začetnike, katerih mišice in kosti niso pripravljene na tako intenziven

trening. Zelo pomembno je, da svojemu telesu nudite dovolj počitka med trenin-gom. Počitek je namenjen regeneraciji telesa in posledično bo tako tudi manj poškodb.

Tek po petah Do teka po petah (»sedenja« med tekom) pride takrat, ko poskušamo pred sabo

podaljšati tekaški korak, kar ni učinkovito in vodi v nepravilno tehniko teka. Zaradi tega

se lahko pojavijo bolečine v ledvenem predelu hrbtenice. Če tekač pristane na peto in

to še s stegnjeno nogo, se celotna sila prenese (amortizira) v ledvenem delu telesa.

Dolgoročno to ni niti vzdržno niti zdravo.

1. Tek znižuje tveganje za kap in srčni napad, saj ohranja elastičnost arterij

in krepi srce.

2. Povišajo se vrednosti dobrega holesterola, izboljša delovanje pljuč in imunskega sistema, zmanjša se tveganje za nastanek krvnih strdkov.

3. Bolnikom po možganski kapi pomaga pri izboljšanju delovanja spomina

in govorni sposobnosti, mišljenju in presoji.

4. Lahko ubrani pred rakom. Mnogo znanstvenih študij kaže, da tek pomaga

pri preprečevanju raka prsi, raka na črevesju in verjetno tudi raka prostate.

Tudi v zvezi z drugimi vrstami raka so bile opravljene raziskave, vendar so

rezultati nezanesljivi.

5. Okrepi sklepe in izboljša kostno maso ter tako pripomore k manjši sta-

rostno pogojeni izgubi kostne gostote.

6. Kilogrami izpuhtijo. Tek je po porabi kalorij med športi na najvišjih mestih.

Redna tekaška aktivnost pripomore k temu, da pokurimo več kalorij tudi

v času, ko nismo aktivni.

7. Tek je antidepresiv. Saj poznate tisto tekaško »zadetost«, ki povzroča

evforijo zaradi porasta endorfi nov. A učinki so še dolgotrajnejši. Tek

izboljša samozavest in zmanjša škodljive učinke stresa, kot so spremembe

razpoloženja, motnje spanja in tenzijski glavoboli.

8. Tek lahko zasvoji. Povzroča podobne nevrokemične prilagoditve v

možganih, ki dajejo občutek ugodja, kot jih srečamo pri prepovedanih

drogah.

9. Upočasnjuje proces staranja in ohranja ostrino uma pri starejši popula-

ciji. Starejši tekači imajo boljši delovni spomin in pozornost ter se obenem

bolje odrežejo na spominskih testih.

10. Tek dodaja leta vašemu življenju, kar potrjujejo znanstveniki v množici

raziskav.

3736

Subbotina [email protected]

Hitri ajurvedski nasvet za boljše počutjeZa ohranjanje zdravja v jedi dodajajte kurkumo, ki deluje protiseptično, protibak-terijsko, protivnetno in protiglivično.

AJURVEDSKA SOLATASESTAVINE: 8 dag korenja, 8 dag kumar, 8 dag paprike, 12 dag paradižnika, 4 dag sojinih kalčkov, 4 dag čebule, čili v prahu, poper, sol, bučno olje, sok ene limone.Svežo, oprano in očiščeno zelenjavo zrežemo na manjše kocke. Prelijemo s prelivom iz limoninega soka, bučnega olja, čilija v prahu, soli in popra. V ajurvedi se solata poje samostojno, še pred juho.

MASAŽA SHIRODHARADel ajurvede so tudi posebni wellness tretmaji. Med njimi je nekaj posebnega shi-rodhara (na fotografi ji), pri kateri s posebno metodo zeliščno olje polivamo na čelo. Tretma se uporablja za zdravljenje nespečnosti, glavobolov, duševne napetosti …Ajurvedske masaže so sicer zelo individualne izkušnje, pri katerih se glede na težave posameznika prilagodi način masaže pa tudi masažno olje. Ob hitrem tempu življenja, ki se dandanes odvija z vse preveliko naglico, vas shirod-hara prijetno sprosti in blagodejno vpliva na vaše telo.

3938

Kaj lahko za vaše dobro počutje naredi ajurveda?Ajurveda je sistem tradicionalne indijske medicine, ki ljudem pomaga pri raznovrstnih zdravstvenih težavah. Pripomore k temu, da v telesu znova vzpostavimo harmonijo. To se doseže z ustrezno prehrano, ki poudarja moč začimb, jogo, sproščanje in individualno določene ajurvedske wellness tretmaje.

Glede na raziskave ajurvedsko zdravljenje zniža krvni tlak in holesterol, zavira staranje in pospešuje okrevanje po bolezni. Veliko zelišč, ki se uporabljajo v ajurvedi, deluje antioksidativno in ščiti pred boleznimi.

[email protected]

Besedilo: Katarina BertonceljStrokovno oko: prof. dr. Samo Kreft,

Fakulteta za farmacijo

Glavna sestavina kurkume je kurkumin. Deluje protivnetno in se bori zoper proste radikale ter tako preprečuje različne vrste bolezni, kot so rak prostate, kožni rak in rak debelega črevesa.

IMA PA TUDI MNOGO DRUGIH KORISTI ZA ZDRAVJE:• podpira razstrupljanje in pomiri razdražen želodec po prazničnem uživanju;

• na podlagi raziskav na podganah je bilo ugotovljeno, da naj bi kurkumin upočasnjeval okvaro jeter, če je le-ta povzročena z enim tipom strupa;

• uravnava raven holesterola, krvnega sladkorja, skrbi za dobro delovanje ledvic in deluje kot naravno protibolečinsko sredstvo;

• glede na raziskave naj bi kurkuma zmanjševala tveganje za koronarno srčno bolezen in kap;

• izboljšuje delovanje možganov in zmanjšuje tveganje za možganske bolezni;

• pomaga pri zdravljenju simptomov artritisa.

Dovolj razlogov, da vključite kurkumo v vašo vsakodnevno prehrano, kajne? Dodate jo lahko vsem zelenjavnim jedem. Zelo dobro gre k rižu, leči, juham, piščancu ipd. Dodajte ščep kurkume vsakemu vašemu obroku in uživajte v njenih koristih. Če redno, vsaj nekaj mesecev, uživate 50 mg kurkume na dan, si zagotovite njene zdravilne učinke. Če uživate kurkumo s črnim poprom, je njeno vsrkavanje boljše.

Razstrupite se

ORANŽNA ZAČIMBA, KI IZHAJA

IZ INDIJE, JE ENA IZMED NAJMOČNEJŠIH NARAVNIH

ANTIOKSIDANTOV. V TRADICIONALNI KITAJSKI IN AJURVEDSKI MEDICINI SO JO NA VELIKO UPORABLJALI ZARADI

NJENIH ŠTEVILNIH ZDRAVSTVENIH KORISTI, KI JIH DANES

PRIZNAVA TUDI ZNANOST.

Kurkuma je ena od sestavin

karija, v Indiji pa zaužijejo od 1 do 2 grama te neverjetne začimbe na dan. Indijci so sicer znani po zelo

nizki stopnji obolevnosti za Alzheimerjevo boleznijo.

Znanstveniki so odkrili, da kurkuma onemogoči nastajanje beta-amiloida, ki je odgovoren za plak, ki povzroča

motnje možganskega delovanja pri Alzheimerjevi

bolezni.

S KURKUMO

ostanite zdravi

4140

[email protected]

NovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovicke

KURKUMA ZA NARAVNO BARVANJE PIRHOV

KURKUMIN ČAJ

Sestavine:½ l vrele vode 1 čajna žlička kurkume v prahu

Priprava: dodajte kurkumo v vrelo vodo in pustite vreti še 10 minut. Čaj precedite. Na koncu lahko dodate med ali limono.Prebivalci Okinave, ki so znani po svoji dolgoživosti, pijejo kurkumin čaj redno večkrat na dan.

KURKUMIN RAZSTRUPLJEVALNI ZMEŠANČEK

Sestavine:¼ ananasa½ banane¼ manga

½ čajne žličke kurkume1 jušna žlica semen chia

1 dl kokosovega mleka

Priprava: narežite ananas, banano in mango na majhne koščke, dodajte ostale sestavine in jih zmešajte v mešalniku.

V topli vodi raztopite 2 veliki žlici kurkume. Nato dodate hladno vodo, žlico kisa ( za večjo intenzivnost barve) in jajca kuhajte 10 minut. Jajca bodo obarvana z lepo zlato rumeno barvo.Za sijaj, ohlajena kuhana jajca premažite z oljem.

Za vzorce na lupini naberite travniške rastline, jih pred kuhanjem položite na lupino, zavijte v najlonsko nogavico in jo zavežite s sukancem ali elastiko.

4342

Benoit [email protected]

Teri [email protected]

thamkc@

123rf.comtham

[email protected]

silviarita@pixabay

Liver Protekt s pegastim badljem je prehransko dopolnilo, ki po-leg pegastega badlja, ki je najbolj priporočan in raziskan rastlinski izvleček za zaščito in hitrejšo obnovo jeter, vsebuje še:• artičoko, ki poveča izločanje žolča;• rožmarin, ki spodbuja nastajanje žolča in preprečuje

napenjanje; rožmarin je poznan tudi kot odličen antioksidant;• kurkumo, ki se zlasti v ajurvedski medicini uporablja kot

sredstvo proti vnetju in artritisu, z ugodnim delovanjem tudi pri težavah s prebavo;

• črni poper, ki izboljša prebavo in absorpcijo fi tonutrientov; pospešuje cirkulacijo v kapilarah in majhnih žilicah na površju sluznic ter v jetrih in s tem spodbuja čiščenje jeter;

• dodani pa so še vitamina E in C ter selen, ki imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, vitamin C pa dodatno prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E (regeneraciji vitamina E).

Kapsule Liver Protekt se jemljejo 2-krat dnevno pred obrokom.

Venus legacy je revolucionarna inovacija medicinske kozmetologije, ki v obliki napredne tehnologije 4DTM združuje delovanje štirih različnih tehnologij.

Z njeno uporabo povečamo sintezo kolagena, učvrstimo obstoječa kolagen-ska vlakna, spodbudimo limfno drenažo, kar učinkuje lipolitično.

Terapijo priporočamo tistim, ki želijo odpraviti celulit in maščobe manjšega obsega, za oblikovanje telesa in povečanja napetosti.Aparat ima certifi kat FDA in deluje povsem neinvazivno. Rezultati so odlični; pohvalimo se lahko z veliko zadovoljnimi strankami.

ALFAESTETICA D. O. O.Krumperška 11, 1230 Domžale

M: 00386 41 606 477www.alfaestetica.si · [email protected]

Pomaga vam, da se OSVOBODITE STRUPOV in prečistite jetra.

Ne smemo pozabiti, da prehransko dopolnilo ni nadome-stilo za uravnoteženo In raznovrstno prehrano. Za zdravje sta izjemno pomembna raznolika in uravnotežena prehra-na ter zdrav način življenja.Na voljo je v lekarnah, pa tudi specializiranih prodajalnah in na www.fi dimed.si ter na brezplačni številki Fidimedove po-svetovalnice 080 32 35.

ŽELITE PRAZNOVATI STOTI ROJSTNI DAN V IZVRSTNI FORMI, DOBREGA TELESNEGA ZDRAVJA IN OSTREGA UMA? JE ZDRAVJE V POZNIH LETIH POSLEDICA GENETSKIH DANOSTI ALI ŽIVLJENJSKEGA SLOGA?


Legendarni stoletni slovenski dobitnik olimpijske medalje Najbolj znani slovenski stoletnik je bil Leon Štukelj (12. 11. 1898–8. 11. 1999), ki je ohranil izvrstno telesno pripravljenost in bistroumnost vse do svojega posle-dnjega dne. Bil je telovadec in pravnik, rojen pred izumom televizije, doživel je dve svetovni vojni in živel v štirih državah (rojen je bil v avstro-ogrski monarhiji, živel je v dveh jugoslovanskih državah – predvojni in povojni Jugoslaviji – in samostojni Sloveniji). Bil je dobitnik

treh zlatih, ene srebrne in treh bronastih medalj na olimpijskih igrah. Kot najstarejši še živeči dobitnik zlate olimpijske medalje je sodeloval na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996.Z nalezljivo živahnostjo in vitalnostjo je navdušil celo ameriškega predsednika Billa Clintona. Leon Štukelj je ostal aktiven vse do noči, ko je preminil. Še na večer pred svojo smrtjo je, tako kot vsak drug dan, izvedel niz vaj na gimnastičnih krogih. Prav vsem nam je lahko navdih, kajne?

ZANIMIVOST The British medical journal (BMJ 2012; 345:e8308) proučeval biografi je 15.174 prejemnikov olimpijskih medalj od leta 1896 naprej. Izkazalo se je, da dobitniki olimpijskih medalj v povprečju živijo 2,8 leta dlje kot njihovi neolimpijski vrstniki; 8 odstotkov več prejemnikov olimpijskih medalj kot njihovih neolimpijskih vrstni-kov je živelo še trideset let po osvojitvi medalj.

Andrey [email protected]

Legendarni stoletni slovenski

wikipedia

44


Raziskava »Geni in dejavniki življenjskega sloga pri devetdesetletnikih iz Belfasta« je razkrila, kako pomembni so naslednji dejavniki za kakovostno staranje:

UMSKA IN TELESNA DEJAVNOST: Devetdesetletniki so bili navajeni težkega (običajno telesnega) dela. Telesna dejavnost aktivira gene, ki izboljšajo mišično funkcijo, vadba pa obenem spodbuja tudi možgane.

PREHRANA: »Izogibajte se hitri hrani, bodite zmerni in uživajte domačo, raznovrstno hrano,« nam svetujejo devet-desetletniki. Sadje in zelenjava pomagata, da se ne aktivirajo geni, ki povzročajo raka, ali geni, ki spreminjajo epigenetične markerje. Sedemindevetdesetletna Tao Por-chon-Lynch je najstarejša učiteljica joge na svetu. Verjame v pomen zdravih prehranje-valnih navad in razkriva, da je bila prav zmerna velikost obrokov ključna pri ohran-janju njene telesne teže.

GENETIKA: Devetdesetletniki, ki so kipeli od zdravja, so imeli manj genov, povezanih s kardiovaskularnimi boleznimi, medtem ko so imeli gene, odgovorne za spodbujanje imunskega odziva. Zelo pogosto dolgo živijo prav vsi sorojenci. Tako je npr. vseh pet sorojencev iz ir-

ske družine Clarke doživelo sto let. Najmlajša Marga-ret je praznovala stoti ro-jstni dan 30. maja 2014. Po njenem mnenju je skrivnost dolgoživosti v tem, da živimo svoja življenja, sprejemamo vsakogar in ne iščemo napak. Tudi mati Clarkovih stoletnik-

ov je doživela sto let.

ŽIVLJENJSKE NAVADE: Odpoved kajenju je udeležencem raziskave pomagala, da so se izognili pljučnim boleznim in zmanjšali tveganje raka in demence.

vsi sorojenci. Tako je npr. vseh pet sorojencev iz ir-

POZITIVEN POGLED NA ŽIVLJENJE: Življenjske izkušnje so udeležence raziskave naučile, da so se naučili, kako sprejeti stvari take, kakršne so, kako biti srečen in zadovoljen. Doka-zano je, da sta odvisnost (izključno) od samega sebe in socialna dejavnost pomembni za dobro mentalno zdravje. Pomagata pri spopadanju s stresom, saj zmanjšujeta tveganje prezgodnje smrti. Mnogo drugih raziskav je potrdilo, da ljudje s pozitivnim pogledom na staranje živijo dlje.

Iz življenjskih zgodb slovenskih stoletnikov so razvidne naslednje lastnosti:• sposobnost premagovanja, obvla-

dovanja in preprečevanja stresnih situacij,

• zmernost v prehrani in pridobivanju materialnih dobrin, dojemanju okolja in soljudi,

• življenjska neodvisnost, • življenjske navade, ki se zdijo samou-

mevne, toda ti ljudje so jih dejansko udejanjali vse življenje: veliko gibanja na svežem zraku, pravilno razmerje med delom in počitkom, zgodnje vsta-janje, domača in mešana prehrana,

• pomemben dejavnik je tudi sreča.

SUPERSTOLETNIKILe eden izmed tisoč stoletnikov postane superstoletnik. Ta laskavi naziv pripade tistemu, ki doživi 110 let ali več. Superstoletniki običajno nimajo bolezni, povezanih s staranjem, temveč umrejo, ker usahnejo rezerve v njihovih organih.

KDO SO SLOVENSKI STOLETNIKI?Arheolog in poznavalec stoletnikov dr. Blaž Podpečan je pri dolgoletnih obiskih in raziskavah slovenskih stoletnikov ugotovil, da ni izrazitih značilnosti, ki bi bile raz-vidne pri vseh ali večini izmed njih.

Vzporednice pa je mogoče najti pri posameznih manjših skupinah stoletnikov:1. Kmečki ljudje, ki so vse življenje veliko telesno delali in se dnevno gibali na svežem zraku. »Ti ljudje so bili navajeni skromnosti, pri svojem delu in siceršnjem življenju pa so bili zelo povezani z naravnimi procesi. Nekoliko posplošeno lahko trdimo, da so bili usklajeni s t. i. cikličnim časom,« pravi Podpečan. 2. Učiteljice »stare šole«, pri katerih je dolgoživost mogoče povezovati tudi s takratnim pedagoškim usposabljanjem, ki je, kot pravi raziskovalec, »poudarjalo dis-cipliniranost, metodičnost, vztrajnost in permanentno izobraževanje, kar so današnje učiteljice - stoletnice udejanjile ne le v poklicnem, temveč tudi v zasebnem življenju. Za to skupino so značilni tudi pogosti stiki z mlajšo generacijo, kar je eden od de-javnikov, ki pomaga upočasniti socialno staranje.« 3. Samske ženske, ki rade poudarijo, da je razlog za njihovo dolgoživost prav izo-gibanje fantom.4. Vojni veterani, ki so se naučili upravljati stres. 5. Genetika in dednost sta pomembna dejavnika. Vsi sorojenci običajno živijo do približno enake starosti.

Najstarejši SlovenciNajstarejša Slovenka je bila Katarina Marinič. Živela je 110 let in 307 dni.Nikolaj Dragoš je najstarejši še živeči Slovenec in obenem tudi najstarejši slovenski moški vseh časov. Svoj 109. rojstni dan je praznoval avgusta 2016. Še vedno vsako jutro prebere časopis. Obenem bere knjige in piše poezijo. V svojem stotem letu je napisal avtobiografi jo.

47

Cathy Yeulet@

123rf.com

46

Viri:www.huffingtonpost.com/entry/4-things-people-in-their-90s-can-teach-us-about-living-long-lives_us_56d06f68e4b03260bf767af1?ir=Healthy+Living&section=us_healthy-living&utm_hp_ref=healthy-living

www.guinnessworldrecords.com/world-records/78585-most-siblings-to-reach-the-age-of-100

www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2822182

www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4552771

3. V Nicoyi v Kostariki poznajo smisel življenja

Verjamejo, da mora vsakdo imeti »plan de vida«, nekakšen smisel življenja. Social-ni krogi in družinske vezi ohranjajo živahnost njihovega duha. Visoko cenijo svojo delovno etiko. Obenem se zavedajo pomena zdravih spalnih vzorcev: najmanj osem ur spanja na noč in zgodnje vstajanje. Zjutraj jedo tako obilno kot kralji, zvečer kot berači. Njihova prehrana temelji na koruzi, grahu in zelenjavi, ki jo pridelajo na lastnih vrtovih. Ne manjkajo pa niti sveže sadje in stročnice. Voda v Nicoyi ima sicer drugačno mineralno sestavo kot v drugih delih Kostarike, zato raziskovalci verjamejo, da je morda tudi to eden izmed razlogov njihove dolgoživost.

1. Grki iz Ikarije in Symija težave prebrodijo z nasmehom

Ne glede na to, kaj se zgodi, Grki ohranjajo sproščen pogled na težave. Njihova antidepresiva sta smeh in srečna družina. Obenem priporočajo mediteransko dieto iz rib, olivnega olja, kaper, artičok, vloženih listov vinske trte, krompirja, grške solate, paradižnika, česna, stročjega fi žola, polnozrnatega kruha, sira feta, jogurta in rdečega vina.

2. Sardinija v Italiji je genetski inkubator

Sardinija si je pridobila naziv genetski inkubator, ker so nekatere značilnosti genov postale dominantne, druge pa so izginile. Razlog za tak pojav je njihova izoliranost. Iberijci, ki so kolonizirali otok, niso imeli stika s celino. V starih časih so pastirji pre-hodili do deset kilometrov dnevno. Prehranjevali so se s polnozrnatim kruhom, sirom in kozjim mlekom. Povezovale so jih močne družinske vezi. Še danes starejši osta-jajo s svojimi družinami in tako ohranjajo smiselnost življenja, saj uživajo spoštovanje, njihova modrost pa je cenjena. Sardinijci so tudi obdarjeni z nalezljivim smislom za humor.

4. V Loma Lindi v Kaliforniji verjamejo, da je telo njihovo svetišče

Prebivalci Loma Linde so adventisti. Vera jim prepoveduje uživanje alkohola, ko-feina in mnogih živil. Odpovedati se morajo tudi kajenju. Polovica prebivalstva je vegetarijancev. Redno uživajo različne oreščke, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline. Zelenjava in stročnice sestavljajo osnovni del njihove prehrane. Verjamejo, da so njihova telesa svetišča njihovih duš. Zaradi takega verovanja ohranjajo zdravo telesno vzdržljivost. Skupnost Loma Linda se zavzema za socialno vključenost in posameznikom zagotavlja primerno podporo.

5. Okinawa, otok najdlje živečih ljudi na svetu

Modre cone so kraji na različnih delih sveta, kjer ljudje živijo dlje od povprečja. V teh pre-delih skoraj ne poznajo kardio-vaskularnih bolezni, demence in depresije, tudi raka je malo. To pomeni, da prebivalci modrih

Okinawa je japonski otok, na katerem tudi več kot osemdesetletni ljudje živijo, kot da bi bili trideset let mlajši. Ostareli otočani so zelo zdravi. Primerjamo lahko naslednje podatke: na svetu je pet do deset stoletnikov od sto tisoč prebival-cev, na Okinawi pa je kar štiriintrideset stoletnikov od sto tisoč prebivalcev.

Prebivalci Okinawe se starajo v izjem-nem fi zičnem in psihološkem stanju. Na otoku zaznavajo najnižjo raven srčnih na-padov, kapi, raka, osteoporoze in Alzhe-imerjeve bolezni. Raziskovalci pravijo, da na to vpliva več dejavnikov:

1. Prehrana, ki temelji na zelenjavi, pol-nozrnatih žitih, stročnicah, listnati ze-lenjavi in seveda sveže ujeti ribi. Trikrat dnevno uživajo v tradicionalnem obredu pitja čaja. Ljudje so vitki, njihova prehrana je nizkokalorična, z nizkim glikemičnim indeksom. K vitkosti pripomore tudi nji-hova navada Hara Hachi Bu, v skladu s katero jedo le, dokler niso osemdeset odstotno siti.

2. Telesna dejavnost ne poteka v te-lovadnici, temveč zunaj, in to vsak dan. Skrivnost je v redni telesni dejavnosti, ne v intenzivnosti vadbe. Svoja telesa vzdržujejo v formi s hojo, z vrtnarjenjem, kmetovanjem in ribarjenjem. Ribiči in kmetje opravljajo zunanja dela krepko v svoja osemdeseta leta.

STOLETNIŠKE »MODRE CONE« NA RAZLIČNIH KONCIH SVETA

4948

con živijo ne le dolgo, temveč tudi kakovostno. Mnogi znanstveniki so se spraševali, zakaj.Profesor socialne medicine Badri N. Mishra z Medicinske fakultete v Loniju (Maharastra) v Indiji je raziskoval navedene cone in ugotovil,

da, čeprav se pojavljajo v geografsko in kulturno različnih delih sveta, lahko med njimi odkrijemo ključne vzporednice glede načina življenja, prehrane in pogleda na življenje, ki naj bi bili ključni za dolgoživost.

3. Ikigai pomeni vključenost v močno podporno mrežo družine in prijateljev, ukvarjanje s hobiji in splošno pozitivno naravnanost v življenju. Poudarjena je tudi duhovna plat življenja, saj se ukva-rjajo z različnimi dihalnimi tehnikami, meditacijo, plesom, borilnimi veščinami in vse združujejo psihološki in telesni vidiki ter tako znižujejo stres.

[email protected]

Gospod Bitenc, kako se počutite? Kako preživite dan?Vremenu primerno (smeh). Januarja sem imel pljučnico, zdaj pa sem že odlično. Pozno hodim spat, okoli polnoči, vstanem že med 7. in 8. uro, a zares se zbudim po 11. uri. Do nedavnega sem s kolesom vsak dan prevozil 15–20 km, zdaj pa zaradi obrabe kolka le hodim. Drugače pa imam ob sebi dve čudoviti ženski, hčerko in prijateljico Majdo, s katero sva skupaj že 10 let.

Kaj vam pomeni prijateljstvo?Prava prijateljstva nastajajo v mladosti, pozneje pa prihajajo interesi. Imam prijatelje, ki jih ne vidim eno leto, pa med nami ostaja iskreno in pristno prijateljstvo. In tu je vrednost. Eden takih je prof. dr. Milan Jazbec. Tesnih prijateljev nimam veliko.

Kaj je po vašem mnenju skrivnost dolgoživosti?Vse svoje življenje sem užival, predvsem pa sem užival v svo-jem poklicu, ki mi je dal zadovoljstvo, svobodo in dinamiko. Skozi celo življenje sem se ukvarjal s športom, zgodaj so me postavili na smuči, igral sem tudi tenis in bil do nedavnega športno aktiven. Pomembno je, da se ne zasediš, da ne ostajaš doma v fotelju. Važno je uživati in živeti življenje. Če gledam nazaj, sem imel srečno življenje.

Katero življenjsko obdobje je bilo za vas najlepše?Težko rečem, vsako obdobje je bilo po svoje lepo. Predvojno obdobje je bilo zanimivo, ko smo imeli res eminentne hotelske goste, tudi prestolonaslednika Petra Karađorđevića, s katerim sem smučal. Družil sem se z otroki teh veljakov, mama pa je poskrbela, da sem bil urejen. Morda imam od takrat malo sno-bizma, predvsem držo elegance do oblačenja (smeh). Obdobje vojne je bilo zame pomembno obdobje, saj sem se takrat odločil, da grem v teater. Povojno obdobje je bilo morda malce zapleteno, ker sem se dvakrat ločil. Zadnja leta s prijateljico Majdo pa so tudi zelo lepa. Vsako obdobje živiš drugače in je po svoje posebno.

Največ ste snemali v tujini in se tudi družili z znanimi igralci, kot so Michael York, Peter Finch, Elizabeth Taylor, Klaus Kinski, Christopher Plummer. Kakšni so izza kamere?Zelo dobri kolegi so bili Nemci, Angleži so kavalirji, ameriški igralci so pa povsem drug svet. V Ameriki je velika konkurenca, malo vlog in zato so odnosi drugačni. Kapo dol Katarini Čas za njen preboj. Drugače pa so zasebno zelo družabni, na sceni pa bi rekel bolj sebični.

Kaj menite o slovenskih igralcih?Imamo zelo dobre igralce, a Slovenija je majhen trg. Menim pa, da je teater v nekakšni krizi. Veliko se je spremenilo, včasih je bil igralec glavni na odru in je publika preko igralca sprejemala misel avtorja, danes pa je to režiserski teater. Literatura ni več sveta. Ne sledijo ji več in režiserji gledalcem vsiljujejo lastno ra-zumevanje.

Kaj danes pogrešate glede na vašo mladost?Danes pogrešam romantiko. Rekel bi, da se je odnos do ženske zelo spremenil. Včasih si žensko osvajal, danes pa kar hitro zlezejo med rjuhe. Same vrednote so se spremenile. Morda danes ni časa za romantiko, rekel bi, da je tudi ljubezen drugačna. Zakon je včasih veljal za nekaj trdnega za celo življenje, danes pa se ločujejo. Sicer je to dobro, saj se ljudje z leti spreminjajo in je bolje, da se razideš, kot da bi živel pod prisilo. Živeti svo-bodno s partnerjem in se truditi ugajati drug drugemu, to je ljubezen.

Bi delili z nami kakšno življenjsko napotilo? Pomembno se mi zdi, da ohranjaš dve stvari, physis in inte-lekt. Slediti je potrebno napredku in spremembam življenja. Življenje je treba živeti polno.

5150

Demeter BitencLEGENDARNI IGRALEC JE PRI SVOJIH 94 LETIH ŠE VEDNO VITALEN, ZGOVOREN IN POLN SPOMINOV.

ZA SEBOJ IMA VEČ KOT 200 FILMSKIH IN TELEVIZIJSKIH VLOG. PRISEGA NA ŽENSKE, KI SO POZITIVNO VPLIVALE NANJ IN VODILE NJEGOVO ŽIVLJENJE.

PRAVI, DA JE TREBA ŽIVLJENJE ŽIVETI POLNO IN V MEJAH RAZUMNEGA.

INTERVJU

Peter Hribar

Besedilo: Maja Zajc

5352

Prof. dr. Milan Jazbec, napisali ste več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov. Vaše knjige so izšle v 6 jez-ikih. Od kod ljubezen do pisanja?»Po moje že kar od nekdaj. Prvo knjižico sem naredil kot predšolski otrok; mislim, da sem bil star pet, največ šest let. Sose-da učiteljica je takrat rekla, da bom še znanstvenik. Ne vem, kako je to vedela …Ljubezen do knjig in branja pride skozi domačo vzgojo, to je najpomembnejše. Moj ded Albin je edini na vasi bral časopise in knjige v tistih letih in od njega sem to pobral. Ko odrasteš, pa to sam neguješ, in če ti gre, je pravzaprav preprosto, čeprav je potrebne tudi ve-liko samodiscipline. Posebej pomembno je, da s pisano besedo ohranjamo svojo identiteto, jo bogatimo in razvijamo. Knjige pa so tudi zabava, sprostitev in način, kako človek ohranja energijo, za-vzetost in dobro voljo. In pridobiva pri-jatelje.«

bi bral Prousta. Veseli me, da je trilogija naletela na dober odziv pri splošni in pri diplomatski publiki.«

Spoznali ste precejšen del sveta. Kakšni smo Slovenci kot narod? Katera kultura vas navdušuje?»Slovenci smo zelo pozitivni, odprti in svetovljanski, ampak radi slišimo misel, ki pravi, da zemlja domača ni prazna beseda. V osnovi smo individualisti, ki se dobro znajdemo vsepovsod. Te lastnosti običajno zaživijo in pridejo do izraza šele, ko človek na dom pogleda od daleč. Takrat se zaveš tega bogastva in si ga sposoben uporabiti ter izkoristiti. Včasih pa lahkotno pristajamo na omahljivost, zavist in nergaštvo. Temu se je treba zavestno in ves čas upirati ter izkazovati voljo do življenja. Te nam ne manjka, ne pride pa vedno do izraza. Zato moramo širiti dobro voljo in zavzetost. Blizu mi je vsaka kultura, ki širi vero v dobroto, človeka in v iskreno sodelovanje.«

V mladosti ste bili oboževalec Beatlov, ukvarjali ste se z različnimi športi. Ste še vedno zvesti športni rekreaciji? Kako skrbite za zdravje? Kakšen je vaš življenjski slog? »Šport mi je okrepil delovne navade, odnos do soljudi in zdravo življenje. Po malem se še ukvarjam z rekreacijo, ampak ne preti-ravam. Jem zdravo, že kakšnih dvajset let za zajtrk samo sadje, po možnosti čim bolj domače, lokalno, ter orehe, med in na tešče čajno žličko domačega olja, nato pa še ročno in sveže narejen sadni sok. Drugo pride na vrsto pozneje. Mislim, da sem v osnovi asket, ki zna uživati in noče pretiravati. Seveda pa predvsem ve-liko pišem in za to je treba imeti kar precej telesne in duševne kondicije, ki ne pride sama od sebe.«

Kako vi vidite razvoj slovenske medicine?»Slovenska medicina je v svetu zelo priznana in cenjena. To moramo na vsak način obdržati. Za to je odgovorna politika, ki mora zagotavljati dobre pogoje – za mlade, ki vstopajo v ta svet, in odrasle, ki v njem ustvarjajo in ga razvijajo. Bistveno bolj pa bi lahko Slovenijo in svoje danosti uporabljali za organizacijo vrhunskih medicinskih kongresov. Ti zagotavljajo stik s svetovno medicinsko elito, omogočajo izmenjavo dosežkov, motivirajo mlade in pomembno vplivajo na gospodarski razvoj. Veseli me, da je pri nas podjetje NHZ med pionirji te miselnosti.«

Slišali smo, da pišete tudi pesmi. Kaj odstirate z njimi?»Isto kot v romanih: človeško dušo, ki je polna radosti, a tudi skrbi. Pogum in plahost, sreča in bolečina nas spremljajo vsepovsod, a samo od nas je odvisno, ali bomo pozitivni, polni energije in šli naprej ali pa se bomo predali malodušju in svojih potencialov ne bomo razvili v lastno dobro in dobro širše skupnosti. Za ponazoritev življenjskega optimizma in radosti pa tale pesem.«

Napisali ste dve knjigi o Martinu Krpanu kot diplomatu in v njem pre-poznali vrsto osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti dober diplomat. Katere so ključne?»Vsak diplomat mora biti najprej zrela, močna in pokončna osebnost. Če si trdno vpet v domače okolje in ga imaš rad ter nisi vzvišen, je to najboljša osnova. Obenem moraš imeti dober spomin, biti vljuden in prilagodljiv ter odprt do soljudi. Zelo pomembna je zadržanost – še posebej, ko se diplomat znajde v kočljivi situaciji, je najboljše, da trikrat premisli, kaj bo rekel, včasih pa naj kar molči. Z nepremišljeno iz-javo se namreč odnosi zelo hitro pokvarijo; da jih spet popraviš, so včasih potrebna tudi leta trdega dela. Ta odgovornost je pri diplomatih najpomembnejša – vsako priložnost moraš izkoristiti za poglabljanje prijateljskih odnosov med državami. V najbolj znanem slovenskem ljudskem junaku lahko prepoznamo celo vrsto odličnih diplomatskih lastnosti in spretnosti.«

Krpanova državotvorna lastnost je bila, da si ni želel tistega, s čimer ni imel kaj početi, čeprav je bilo lepo videti. Je to drža dobrega diplomata?»To je drža odličnega diplomata. Če ponazorim s svojo izkušnjo iz otroštva in rane mladosti, od kod pride tak odnos:

pride skozi domačo vzgojoPROF. DR. MILAN JAZBEC JE DOMA IZ NIŽINSKE VASICE POHANCA SEVERNO OD BREŽIC.

JE SVETOVLJAN, PISATELJ, PESNIK, NOVINAR, PREDAVATELJ IN DIPLOMAT. SAM PRAVI, DA SO VSA PODROČJA DEL NJEGOVE OSEBNOSTI IN DA JE RAVNO TA PREPLETENOST TISTO BOGASTVO, KI ČLOVEKA PELJE V USPEŠNO ŽIVLJENJE, V KATEREM MORA BITI ODPRT ZA NOVA SPOZNANJA, JIH SPREJEMATI IN DELITI. Moja

zvezdaimalevjogrivo,čepravje levinja.In z vsakimdnem,uro,minutoboljsemnjen,objet,prežet,predan,prevzet,vdan;zadnemzvečer,nočzanočjo.Boljnjen.P. S.Pa tudi zarana.

užival sem v vsakdanjem delu doma in kmečkih opravilih pri sosedih, okoliška narava s potokom Močnikom in z gozdom Črna mlaka pa mi je bila drugi dom. Takrat sem se naučil, da narava nikoli ne počiva in da tudi človek lahko ves čas dela ter v tem uživa. Vse to mi je okrepilo spoštovanje do narave in ljudi ter samozavest, naslonjeno na pristnost in odprtost. Prepričan sem, da tudi noben pravi državnik ne more brez tega.«

Februarja je izšel drugi del vaše trilogije o diplomaciji z naslovom Iskanje izgubljene duše. Kako to, da ste se lotili tega projekta?»Moja ambicija je bila napisati sago o diplomaciji, ki bo predstavila ta poklic kot zahtevno, pretanjeno in lepo opre-delitev, v kateri je mogoče narediti veliko dobrega za lastno državo in svoje ljudi. Moj slog pisanja raziskuje diplomatovo poklicno in zasebno življenje, išče dobre in krizne trenutke ter pojasnjuje, da smo diplomati samo ljudje – kot vsi drugi. Spoprijemamo se z enakimi življenjskimi izzivi, zapleti in s hotenji. Ker to počnemo v mednarodnem okolju, v visoki poli-tiki, kot se rado reče, so te reči veliko zahtevnejše in moraš biti osebno močan, da se to ne pozna na tvojem delu. Vendar pa so zato lepi trenutki še lepši. Demeter Bitenc je dejal, da je moj slog tak, kot da

Irina [email protected]

Besedilo: Maja Zajc

INTERVJU

NovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovickeNovicke55

22. aprila 2017 se bodo slovenska podjetja imela priložnost poslovno predstaviti v Ku-vajtu, kamor jih je povabila kuvajtsko - slovenska gospodarska zbornica. Predsednik Slovensko - kuvajtske gospodarske zbornice dr. Asim Busch - Pusitsch je počaščen, da so slovenska podjetja pokazala ve-lik interes za sodelovanje, in verjame, da se bodo na srečanju ustvarjale nove uspešne zgodbe, kot je primer zgodbe podjetja Dana, ki je s pomočjo podjetja Bioglobal vstopilo na trg Bližnjega vzhoda. Vodo Dana tako pije tudi sam šejk Mohammed Talal AlSabah iz Ku-vajta.

NASVET STROKOVNJAKA

54

Ne pozabite na zastirkoZemlje spomladi ne prekopavajte, saj s tem uničite mikroor-ganizme v tleh; obvezno poskrbite za organsko zastirko, sicer bodo tla trda kot beton. Naložite jo med sadike, da tla niso gola in se ne izsušujejo, da zaščitite mikroorganizme in preprečite razrast plevela. Ne prekrivajte posejanih površin, saj zastirka nima informacije, kaj bo spuščala skozi in kaj ne.

Cvetlice in dišavnice so pomemben del zelenjavnega vrtaPikapolonice, muhe trepetavke in tenčičarice na vrtu ohran-jajo ravnovesje, saj skrbijo, da se uši in drugi škodljivci ne razmnožujejo. Zelena barva zelenjave koristnih žuželk ne privlači, zato zasadite cvetlice privlačnih barv – od oranžne, rdeče do rumene. Muham tenčičaricam so še posebej ljubi kobulasti cvetovi, ki jih med drugim naredijo tudi sladki komarček, korenje in peteršilj. Nekaj sadik zato pustite za-cveteti: pridelali boste semena in privabili koristne žuželke.

Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agr.

Odenite zelenjavni vrt v barve

Šejk Mohammed Talal AlSabah iz Kuvajta in dr. Asim Busch - Pusitsch

Cveto Cvetanovič

Besedilo: Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka

STE SE KDAJ VPRAŠALI, KAKŠEN UČINEK IMA VAŠ SMISEL ZA HUMOR NA VAŠE ODNOSE?

V grobem poznamo štiri vrste humorja: humor na tuj račun, humor na svoj račun, črni humor in dobrohoten humor. Vsaka vrsta ima svoje prednosti in pogosto tudi kakšno pomanjkljivost.

[email protected]

5756

koristi ali skodi?

VAM VAŠ NAČIN HUMORJA

Vam vas nacin humorja koristi ali skodi?

HUMOR NA TUJ RAČUN V prijateljskem vzdušju je humor na tuj račun zelo dobrodošel. Lahko ga izražamo tudi preko sarkazma. Pomembno pa je, da smo pri tem previdni, saj je lahko namenjen tudi manipulaciji ali grožnjam ter hitro postane poniževalen. V skrajnih primerih se lahko spremeni v čustveno zlorabo, zlasti, če je usmerjen na

otroka. Poleg tega pogosto spodbuja stereotipe in predsodke.

HUMOR NA SVOJ RAČUN Nasprotno se pri humorju na svoj račun smejimo samemu sebi. V zmerni meri je humor lahko zelo koristen, saj nam pomaga, da se sprostimo in olajšamo napeto situacijo, zlasti če skušamo z njim omiliti kakšen svoj spodrsljaj oziroma napako. Tudi pri humorju na svoj račun velja previdnost, saj ob prekomerni uporabi drugim postane neprijetno. Do prekomerne rabe največkrat pride, kadar si z njim skušamo pridobiti odobravanje drugih in jim želimo biti všeč.

ČRNI HUMOR Povsem drugačna oblika humorja je črni humor. Ko ga uporabljamo, se šalimo na račun tem, ki tipično niso smešne. Čeprav lahko črni humor deluje brezčutno, ima svoj namen. Gre za način spoprijemanja s težkimi situacijami. Črni humor je miselna strategija, s katero se izpostavljamo temam, ki se jih najbolj bojimo (npr. smrti) ter jih predstavimo v drugačni luči. Preko črnega humorja ustvarjamo distanco do določenih tem, zato te za nas postanejo manj boleče in se z njimi lažje soočamo. Pomembno pa je, da presodimo, v kakšni družbi je uporaba črnega humorja primerna, saj se marsikdo lahko odzove tudi z ogorčenjem ali prizadetostjo.

DOBROHOTEN HUMOR Če se radi smejimo življenju, vidimo absurdnosti v vsakodnevnih situacijah in sami sebe ne jemljemo preveč resno, uporabljamo dobrohoten humor. Tovrstnim šalam se lahko varno smeji kdorkoli, saj nikogar ne ogrožajo. Dobrohoten humor je odličen pripomoček povezovanja z drugimi, saj se ob njem vsi počutijo vključene.

Ostale prednosti humorja

Poleg omenjenega je humor odlično orodje za nevsiljivo postavljanje meja v odnosih. Še zlasti v odnosih, v katerih se počutimo neenakovredne drugi osebi glede na položaj, npr. v odnosu do nadrejenega, stranke, tašče itd. Humor na račun drugih takrat sicer ni najboljša izbira, saj se druga oseba lahko počuti ogroženo. V tovrstnih situacijah se raje šalimo iz situacije, ne iz osebe same. Kot je nekoč dejal Abraham Lincoln, je najboljši način, s katerim uničimo svojega sovražnika, da ga spremenimo v prijatelja. Humor nam pomaga tudi pri preživetju, saj je eden izmed najučinkovitejših varoval pred indoktrinacijo pranja možganov.

Zelo koristi tudi našemu zdravju, saj izzove smeh. Takrat se v našem telesu sproščajo hormoni sreče, zaradi česar se bolje spoprijemamo s stresom, pos-tanemo odpornejši ter lažje prenašamo bolečino.

Humor nam pomaga tudi pri pridobivanju novih znanj. Raziskave kažejo, da si učenci, katerih učitelji pri svojem poučevanju uporabljajo humor, zapom-nijo več.

Poleg omenjenega je humor dober pokaza-telj romantičnega zanimanja za drugo osebo. Raziskave kažejo, da se moški, ko osvajajo žensko, trudijo biti bolj šaljivi, medtem ko se ženske, če jih moški zanima, več smejijo.

Če znamo humor primerno izraziti, ima torej na naše življenje in odnose vrsto pozitivnih učinkov. Najpomembnejši učinek pa je, da humor naše življenje dela lepše in zabavnejše.

Hahahahahahahaha

hahaha!Kot je dejal E. E. Cummings,je od vseh dni najbolj zapravljen dan brez smeha.

5958

6160

Novi Mercedes E coupe že na prvi pogled očara s čistim in senzualnim oblikovanjem, ki se odraža v športnem sprednjem delu in atletskem zadku, udobna notranjost s spremljajočo najmodernejšo tehnologijo pa kliče po daljših potovalnih izkušnjah.

Mercedes E CoupeINTELIGENTNO UDOBJE, OVITO V OBLIKOVALSKO FILOZOFIJO ČUTNE ČISTOSTI

VAREN … Inteligenčni sistemi z izbolj-šano senzoriko okolja spremljajo more-bitne nevarnosti. Aktivni zavorni asistent opozori na vozila in pešce pred vozilom, in če je potrebno, nemudoma zavira. Sistem Pre-safe zaznava nevarnosti naleta od zadaj. Asistent pazljivosti je pozoren na znake utrujenosti pri vozniku. Pametni brisalci ob čiščenju vetrobranskega stek-la ne ovirajo vidljivosti. Z gumbi na dotik na krmilu voznik upravlja instrumente samo s potegom prsta, brez odmikanja roke z volana.

ŠPORTEN … Umetna inteligenca, udobni sistemi zračnega vzmetenja z dinami-čnim nadzorom blaženja na obeh kolesih, prilagodljiv vozni profi l in vrhun-sko zvočno zatesnjena kabina bodo navdušili ljubitelje športne in agilne vožnje. Zmogljivi motorji z nizkimi emisijami izpustov pane omogočajo le agilnosti, ampak tudi ekološko vožnjo. Vsekolesni pogon 4MATIC omogoča pospeševanje brez izgub in večjo varnost v zimskih razmerah.

LUKSUZEN … Avtomobil je stilsko dovršen življenjski prostor s prefi njeni detajli, ki potovalni izkušnji dodajo pridih elegance in luksuza. Ker je višji, širši in daljši od predhodnika, zago-tavlja še večje potniško udobje. Ko zaprete vrata, vam ročica samodejno poda vozni pas. Zahvaljujoč kakovost-nim materialom, marin modri barvi v kombinaciji z macchiato bež avto-mobil lahko postane jahta na štirih kolesih.

INTELIGENTEN … Sistem pilotirane, deloma samodejne vožnje v gneči in na avtocesti, radarski tempomat pa tudi pri višjih hitrostih (vse do 210 km/h) samodejno vzdržujeta varnostno razdaljo, prilagajata hitrost in ohranjata smer vožnje. Zagotavljata popolno povezljivost s pametnim telefonom, dostop do interneta in drugih podatkovnih virov. Vozilo se izogiba zastojem, izračuna potovalni čas, opozori in po potrebi tudi rešuje kom-pleksne situacije.

Photo Daimler AG Global Communications Mercedez-Benz Cars

VSI HITIJO V STARINSKI ROMANTIČNI ZABAVIŠČNI PARK TIVOLI, H KIPU H. C. ANDERSENOVE MALE MORSKE DEKLICE, NA OGLED KRALJEVIH PALAČ CHRISTIANSBORG IN AMALIENBORG, SE SPREHAJAJO PO PROMENADI OB PISANIH HIŠKAH NYHAVNA IN SE Z LADJICO ODPELJEJO PO KANALIH SKOZI MESTO. MI PA PREDLAGAMO, DA SE POSVETIMO ŠE DRUGIM POSEBNOSTIM MESTA – DIZAJNU, DOBRI HRANI IN MONARHIJO ZAMENJAMO Z ANARHIJO. KOPENHAGEN IMA NAMREČ Š E ENO POSEBNOST – SAMOUPRAVNO, EKSPERIMENTALNO IN SOCIALNO VKLJUČ UJOČ E »SVOBODNO MESTO« CHRISTIANIO.

Kopenhagen– iz drugega zornega kota

Besedilo: Manja Kovačič

[email protected]

Danci so med prvimi v Evropi glede na delež prebivalstva, ki turistično potuje v tujino. A tudi Danska sama postaja ved-no bolj zanimiva turistična destinacija. Kopenhagen ima sicer dobro promet-no omrežje, a si ga je zaradi njegove majhnosti, šteje namreč le dobrega pol milijona prebivalcev, najlažje ogledati s kolesom. Pri tem je potrebno poznati nekaj pravil – Danci vas bodo grdo gle-dali, če ne boste z rokami nakazali smeri oz. z dvignjeno dlanjo naznanili, da se boste ustavili. Kolesarske poti so ponekod celo širše od cest, saj se več kot polovica meščanov na delo in v šolo vsak dan vozi prav s kolesom. Ekološko ozaveščeni Danci si življenje brez kolesa težko predstavljajo – le eden izmed desetih namreč ni lastnik kolesa, nekateri jih imajo celo več.

mariusz prusaczyk @

123rf.com

6362

[email protected]

Mala morska deklicaNA DIZAJNERSKI POHODKopenhagen je raj za odkrivanje oblikovalskih dosežkov, starih in novih. Brezčasna preprostost, enostavne linije, kakovost in funkcionalnost ter tisti »je ne sais quoi«, ki ga ne premorejo niti Francozi, je kombinacija, ki uvršča danski dizajn v sam svetovni vrh. Slovi po uporabni umetnosti, a je dekorativna tik za njo. Sprehod po mestu lahko začnemo na ulici Bredgade v bližini pisanih hišk Nyhavna oziroma novega pristanišča, ki pa ni več tako novo. Izhaja namreč iz 17. stoletja. Bredgade je polna prodajaln z notranjo opremo, od starinskega pohištva do znamk mladih danskih ob-likovalcev.

Na vzhodnem delu mesta, Østerportu, v bližini male morske deklice, se skriva še ena dizajnerska in lifestyle znamka: Nor-mann Copenhagen, ki z oblikovalskimi pristopi vsakdanje predmete spremeni v nekaj nevsakdanjega. V sedemnajstih letih ustvarjanja sta ustanovitelja Poul Madsen in Jan Andersen prejela že sko-raj vse oblikovalske nagrade, ki se jih pre-jeti da. Najbolj prepoznavna in še vedno izjemno popularna je luč Norm 69, ki jo je leta 1969 oblikoval Simon Karkow. Materi-ali so naravni in organski, oblike geometri-jsko in grafi čno dovršene. Dizajn je sodo-ben, barve živahne in drzne. Na zahodnem delu mesta, na hipsterski Vesterbrogade, kraljuje Designer Zoo. Je živahna in dinamična dvonadstropna galerija s sedmimi aktivnimi delavnicami. Pod eno streho združuje danski dizajn in obrt. 1000 m2 površine ponuja edinstven in pester izbor oblikovalskih, obrtniških in umetniških izdelkov domačih in gostujočih ustvarjalcev. V nekatere izmed 400 m2 prostorov delavnic, kjer so proiz-vedeni izdelki, imajo vpogled tudi obisko-valci. V živalskem vrtu najdemo nakit, posode, vaze, stole in blazine Janni Krogh, Anne Jørgensen, Marco Friis, Anne Black in še številnih drugih.

NORDIJSKA KUHINJAIn kam na kosilo po sprehodu po mestu? V vsaki trgovini je mogoče kupiti organ-sko hrano, skoraj pa ni restavracije, ki je ne bi tudi stregla. Verjetno najbolj znana je Noma, večkrat imenovana za najboljšo restavracijo na svetu, ki sledi načelom nove nordijske kuhinje – v njej strežejo le sezonsko in lokalno pridelano hrano vi-soke kakovosti. Proces pridelave temelji na ideji trajnostnega razvoja, ohranjanju rodovitnosti tal, humani vzreji, minimalni obremenitvi okolja in varstvu surovin ter energije. Posebnost Nome pa je tudi re-defi nicija nordijskih specialitet z moleku-larnim pristopom, tako da na prvi pogled težko vemo, kaj imamo na krožniku.

V bližini Nørreporta se nahaja Höst, ceno-vno ugodnejša, a nič manj kvalitetna re-stavracija s prav tako nordijsko in lokalno pridelano hrano, ki združuje tradicionalne kuharske metode in sodobno razumevan-je nordijske hrane. Höst pa slovi tudi po svojih opečnatih stenah z lesenimi okvirji in podeželskim pridihom. Restavracija je namreč dobitnica več mednarodnih ob-likovalskih nagrad, vključno z nagrado za najboljši notranji dizajn.

CHRISTIANIA - MESTO V MESTUKopenhagen pa skriva še eno posebnost, Christianio - avtonomno, eksperi-mentalno in “svobodno mesto”. Za nekatere je Christiania džungla v središču mesta, za druge branik nespoštljivosti, spet za tretje pa najbolj demokratično naselje na svetu.

V zač etku sedemdesetih let je v Kopenhagenu primanjkovalo cenovno dostopnih stanovanj in mnogi mladi Danci so – pod vtisom grozovitih posnetkov vojne v Vietnamu – sanjali o utopič nem ž ivljenju brez konfl iktov. Naš li so pot do stare vojaš nice v središ č u mesta, ki jo je obdajalo bujno zelenje, jezero in kanali pa so jo ločevali od preostanka mesta. Rodila se je samoupravna in samozadostna skupnost naseljencev, ki je postala sinonim za hipijevsko gibanje, kolektivizem in anarhijo. »Svobodno mesto« (Fristaden) Christiania je bilo sprva označ eno za druž beni eksperiment, danes pa ima okrog 1000 prebivalcev in č isto poseben status. Osnovni princip, na katerem deluje Christiania, je zavrač anje zasebnega lastniš tva in trž ne ekonomije, prednost pa daje kolektivnim pravicam. Pravila bivanja določ ajo stanovalci s konsenzom na skupnih zborih. Poleg danske krone je uradna valuta løn. Valuto so uvedli leta 1997, š e prej so uporabljali fed (ki v danskem slengu pomeni joint, v dobesednem prevodu pa maš č oba). Konoplja je namreč tu ves č as odkrito v uporabi in prodaji. Sicer je prepovedana, a tolerirana, v nasprotju z orož jem in trdimi drogami.

Mesto je barvito, stavbe so okraš ene, pobarvane in polne grafi tov. Tu najdemo tudi templje različ nih verstev in lokale, kjer vam, medtem ko sedite na stranišču, nad glavo plavajo zlate ribice. Hiš e ob jezeru so zgradili prebivalci sami, konstrukcije pa ponazarjajo moderno »arhitekturo brez arhitektov« s poudarkom na trajnosti in ekologiji. In kdo ž ivi tukaj? V nasprotju s preprič anjem mnogih, svojih hiš k v Christianii niso zgradili le hipiji in preprodajalci marihuane, ampak tudi univerzitetni profesorji, direktorji, fi lozofi in priznani umetniki.

Prebivalci Christianie odprtih rok sprejmejo turiste, ki si želijo malo oddiha od konvencionalnega načina življenja. Na poletni dan jih je lahko tudi do 10.000. To uporniško mesto je vsekakor vredno obiska, a fotoaparat raje pustite doma, saj je fotografi ranje na mnogih mestih prepovedano.

Höst

[email protected]

Christiania

Paola Duran

Luc Norm 69

Stol Arneja Jacobsena

Oblikovanje Malene Helbak

Designer ZOO

6564

Tukaj je tudi Designmuseum Danmark oziroma Danski muzej dizajna z izjemno do-delano zbirko mednarodnega industrijskega oblikovanja, uporabne in dekorativne umetnosti, ki prikazuje osrednje linije razvoja v zgodovini danskega oblikovanja. Na ogled so dela znanih danskih oblikovalcev, kot so Arne Jacobsen, Jacob Jensen in Kaare Klint. Vzporedno z osrednjo nakupovalno ulico Strøget potekata ulici Læderstræde in Kompagnistræde, kjer se skriva mnogo manjših trgovinic bolj ali manj znanih dan-skih oblikovalcev. Ena izmed njih je Helbak. Malene Helbak se je posvetila izdelavi kuhinjskih pripomočkov, ličnih vaz in škatel, njena znamka pa združuje preprostost skandinavskega dizajna s pisanimi barvami. Proizvaja izdelke za vsakdanjo rabo in stavi na njihovo multifunkcionalnost. Zaradi preprostosti modelov je lahko na primer skodelica za kavo tudi vaza ali pa lonček za svinčnike. Vzorci poslikav so preprosti – pike, trikotniki in rastlinski motivi; barve so močne, a skladne.

KRIŽANKASpoštovani reševalci križanke!

Za sodelovanje v nagradnem žrebanju pošljite izpolnjeno križanko in kupon do 5. 5. 2017 na naslov:

NHZ d. o. o., Neubergerjeva 30, 1000 Ljubljana ali križanko in kupon slikajte oz. skenirajte ter pošljite na [email protected]

IME IN PRIIMEK:

NASLOV:

ELEKTRONSKI NASLOV:

TELEFON:

DATUM IN PODPIS:

KUPON

Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo

prejeli knjigo Žar (Knjigarna Felix).

Izžrebali bomo

66

NH

Z

D.O

.O

.

Želite vstopiti na tuje trge?DOBRODOŠLI

080 71 79

www.nhz.si www.mydoctor.si www.bioglobal.eu

[email protected]

SLOV

ENSKO-KUVAJTSKA

GOSPODARSKA ZBO

RNICA

www.bioglobal.eu

Documents

ALERGIJE Pomlajevanje obraza - · PDF fileKlinika Svjetlost v sodelovanju z revijo Moj doktor v Evropi podarja nagrado: 1 X LASERSKA ODSTRANITEV DIOPTRIJE Več v 9. številki revije