Akt

Glaven i odgovoren urednik:Bratislav Ta{kovski

Redakcija:Danilo Kocevski

Branko CvetkovskiGane Todorovski

Venko AndonovskiSande Stoj~evski

Slave \or|o Dimoski

Izdava~:ULIS DOOEL & Skopje

Pomo{nik na glavniot i odgovoren urednik:

Serjoà Nedelkoski

Kompjuterska podgotovka:Dijana Jovanovska

Pe~at:Van Gog# & Skopje

Pe~ateweto na ovoj brojfinansiski go pomogna

Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

Adresa na redakcijata:Stale Popov# br. 9, vlez 1,mezanin br. 8 & 1000 Skopje

Telefon/faks:02 3233306

@iro smetka: 210-0573704401-66

Dano~en broj: MK4030003471803Deponent na

Tutunska banka# AD & Skopje

Spored misleweto na Agencijata za in-formacii br.02-87/2 od 20.02.2006 godi-na, spisanieto za literatura i kulturaAkt# e proizvod za koj se pla}a poseb-na povlastena dano~na stapka.

Godi{na pretplata: Za R. Makedonija800,00 den. Za stranstvo: (Evropa) 15;(Amerika, Avstralija i Kanada) 25

Prviot broj na Akt# izleze na 19 dekemvri 2003 godina

Spisanieto izleguva edna{ mese~no. Tekstovite i fotografiite ispra}ajtegi na adresa Stale Popov# br. 9, vlez 1,mezanin br. 8 & 1000 Skopje so naznaka -za spisanieto Akt#.

SPISANIE ZA KNI@EVNOST I KULTURASPISANIE ZA KNI@EVNOST I KULTURA

25/2625/26

SODR@INA

PISATELI SO TAPIJA ...............................................................................................2

SRDE^NI POZDRAVI DO EDNA BLAGOVREMENA INICIJATIVA.......................3

BAKNE@ SO SITE VODI NA SVETOT! .....................................................................4

NOVA POEZIJA & Gane Todorovski ...........................................................................6

MEMOARITE NA EDNA OBI^NA GLUVARKA ............................................................9

ARS NEMTURICA.........................................................................................................14

BALADA ZA BEGALCITE NA TETKA ELZE...............................................................25

NAJSVEÊNO RAZDENUVAWE# OD POEZIJA!......................................................28

APOKRIFNOSTA NA POEZIJATA ...........................................................................32

ROMAN ZA YIRKAÔT ...............................................................................................36

PRLIÊV I NEGOVIOT SKENDERBEG# .................................................................37

BEDIA BEGOVSKA & AKTERKA OD FORMAT ..........................................................46

POEZIJA & Todor âlovski......................................................................................49

VIRTUELEN MAKEDONSKI HRONOTOP ................................................................53

POSTMODERNA EKVILIBRISTIKA: FASETNIOT# ROMAN NA GEORGI GOSPODINOV...............................................55

KABALATA I DEKONSTRUKCIJATA NA @AK DERIDA.........................................60

Akt 25.qxd 07-Apr-08 12:56 PM Page 1

aakkttuueellnnoo

Bratislav Ta{kovski

PISATELI SO TAPIJA(bele{ka za hipokrizijata)

Ne znam to~no, a iskreno ne ni sakam da znam, kol-ku pisateli ima vo mojot grad. Znam deka ima pisatels-ki asocijacii, organizacii i deka pisatelite se pode-leni i spored etni~kata pisatelska proviniencija. Dalise zavisni, nezavisni ili slobodni e nivna rabota. Istotaka poznavam i znam deka postojat i pisateli koi nesakaat da pripa|aat nikade i veruvaat samo vo napi{anoto.

Zdruùvaweto i orientacijata ne treba da se ob-jasnuvaat - se raboti za li~en izbor, ~uvstvo na pripad-nost i èlbata da se bide tamu. Sosem druga dimenzi-ja e estetskata platforma na toj izbor. Mnogu e va`nodali pisatelite svoeto ~lenstvo vo nekoe zdruèniego doìvuvaat kako estetsko ili esnafsko zdruùvaweso istomislenici. Ili ~lenstvoto vo vnatre{niotkrug# go baziraat pragmati~no, rakovodej}i se od ne-kakvi, ve}e odamna zaboraveni sindikalni predizvici.(na primer: Odbeleùvawe na po~etokot na tvore{tvo-to preku dodeluvawe nagradi i plaketi. Potoa, ~len-stvo vo upravuva~ki strukturi so posebna naglaska nastatusniot simbol. Pomo{ vo slu~aj na bolest koga ra-kovodstvoto se javuva po telefon da gi pra{a kako se?Ili vo najlo{ slu~aj, koga }e umre nekoj pisatel /i pi-satelite se lu|e, tie se besmrtni samo po delata/ dru{-tvoto ili organizacijata, kako ~in na privremen neza-borav da odrì desetminutna komemoracija.)

Se razbira ima ~lenovi na pisatelskite zdruè-nija koi se pisateli samo zaradi ~lenstvoto#. Toa zaniv zna~i dostignuvawe na avtorskite vrvovi. Takvoto~lenstvo go ~uvaat qubomorno, dlaboko vo nekoja semej-na kutija od strav slu~ajno da ne izbega od temninata.Go pokaùvaat samo na va`ni semejni proslavi i pred,za niv, va`nite lu|e. Sekoe utro morat nekomu da mu sepofalat deka se pisateli i stra{no se qubomorni nasvoeto ~lenstvo, ìveat so ubeduvawe deka nikoj ne epodobar od niv.

Vakvoto heterogeno# pisatelstvo najdobro funk-cionira i se prepoznava vo vremiwata koi po definici-ja se te{ki, a zaedni~koto duhovno opkruùvawe, popravilo od neestetski i nepisatelski okolnosti, bivadovedeno vo opasnost. Vo migovi na takva isklu~itel-na senzibilnost, napnatost koja osetno gi pritiska da-marite na dràvata, instituciite, jazikot i tvore{-tvoto, javnosta re~isi neprimetno stanuva prepolnaod prisustvoto# na tie odva`ni i moderni heroi naorganiziranoto pisatelstvo#, popoznati kako-~lenovi,ili pisateli so tapija.

Odedna{ (ako do v~era nikade gi nema{e) tie zna-at s i za s imaat re{enie. Se udiraat v gradi i vo nivprorabotuva ~uvstvoto na golemina. Javno kaùvaatdeka ne se lejki i deka mnogu ~itaat, a {to pove}e ~i-taat se pove}e ostanuvat isti. Pa neli se ~lenovi# ikako takvi moraat da deluvaat, nekako ~lenski. I vidi~udo, vo taa ~lensko napnata sostojba# tie dobivaatzalet. Toga{ udiraat na golemi talambasi, nikogo nesakaat da slu{aat i zaboravaat deka vo dru{tvata iorganizaciite se ispoprimani samo kako glasa~ka ma-{ina#. Re{eni se da spasuvaat s. Koga }e gi vidi{ ta-ka osokoleni, stegnati so frazi i stihovi, vooruèni#so debeli knigi i bibliografii, da ti e merak niko-ga{ da ne bide{ pisatel vo nivna blizina. Bidej}i soni{to nema da moè{ da ja dostigne{ poetikata# napatetikata i hipokrizijata {to taa pisatelska zbir-{tina od ~lenovi# moè da ja ispu{ti od sebe. Talentise vo pra{awe.

I koga nikoj ne gi pra{uva ni{to, tie karakter-no-pisatelski# za se imaat stav, mislewe, kritika, iz-lez, revolt, ideja ... A koga }e se slu~i oficijalno dabidat zamoleni za odgovor i na otvorena scena# se do-berat do mikrofonot, toga{ ofanzivata na ~lenovi-te# nikoj ne moè da ja kontrolira. Site {to ne razmis-luvaat kako niv vedna{ gi zalepuvaat na ~umaviotstolb#. Potoa, kako ve{teri i karakonxuli, igraatokolu stolbot. Koga }e se naigraat is~eznuvaat na pi-satelskite metli# i nikade gi nema. Stanuvaat povtor-no pisateli-~lenovi, aktivisti koi so svoeto ~lenst-vo }e dominiraat na slednoto pisatelsko Sobranieili Plenum, za da spasuvaat i glasaat.

2 28.3.2008


Gane Todorovski

SRDE^NI POZDRAVI DOEDNA BLAGOVREMENAINICIJATIVA

(...)Treba da se povrze i objasni ovaa ~udesna, vidovi-

ta i spasonosna akcija za po{umuvawe na RepublikaMakedonija ne samo kako del od presudna ekolo{kagrià za mudra strategija, vloèna vo griàta za gradna posre}na idnina, tuku i kako pravovremena nacional-na disciplina za revitalizacija na op{testvoto vokoe ìveeme...

Treba, u{te kako treba.Ako im se vtisne vo umot na generaciite {to na-

doa|aat na vreme svest za toa deka prirodata so seta svo-ja rasko{ treba da se vardi kako zenica v oko, bidej}ine samo {to ne e pristojno, tuku ne e ni malku opravda-no da vrtime grb, toga{ site nie, kako povozrasni~lenovi na op{testvoto, kako zreli i iskusni gra|anitreba da mu prepora~ame na potomstvoto, na onie vrz~ii ple{ki utre-zadutre }e se potpre problemskatateìna na sega{nosta, da se vklu~at masovno mladitei najmladite vo istoriskata akcija za spas na na{atarazumna ìvea~ka!

Bezbeli, zastanati na takvata pozicija na budnost}e si ja spasime du{ata, site nie {to s u{te go ob-misluvame i komentirame ` ivotot kako vrvna dragocenost...

Veruvame vo takvata nade`, i ovie na{i srde~nipozdravi vsu{nost se zborovi so pretenzija za APEL- ~istite i ìvotvorni race na mladite i najmladitegeneracii da se podarat na akcijata koja{to e vo tek,za da vratat na degradiranata priroda vo RepublikaMakedonija zdiv na obnova i realni nadeì za opstanok!

Ima vo toj ~in ~udesna simbolika:Nevinosta na mladite }e bide prvata kapka {to

}e go {titi po~etniot raste` na novite nasadi, a tie,pak, so svojot nikne` }e go najavat frontalniot ras-cut na obnoveniot ìvot i }e pridonesat niz zabrzanritam da se razvedri trevo`no naobla~enoto nebo nadtatkovinata so zvucite na novorodenoto zelenilo...

]e vivne ognot na prerodbata na ambientot, }ese prenaso~i na{ata seop{ta dvi`ba kon svetlinata!

Ovaa simbolika pretskaùva i navestuva sigur-nosni perspektivi. Taa ja rezimira spasonosnata idejana blagorodnata akcija - po{umuvaweto, kako senaro-den ~in. Akcijata najavuva organiziran pohod kon idni-nata, kon vremiwata {to nadoa|aat.

A na koi u{te kako }e im se potrebni i neophod-ni dovolni koli~estva voda i vozduh, praelementi bezkoi ne }e se moè da se postoi ako ne si gi obezbedimekako elementarna nu`nost, kako razumna mera...

Samo vaka uspevame da ja sogledame su{tinata ilisrcevinata na fascinantnata ideja na akcijata za ma-sovno i brzopotezno po{umuvawe na Republika Make-donija. Ovoj sekavi~en diktat na razumot, kako proble-sok na tvore~ka ideja, prenesen i preto~en vo jazikot,logi~niot jazik na ~ovekovata praktika zna~i bukval-no - ~udotvorstvo! Organiziraniot ~ovek e vol{ebnik,ma|osnik, ~udotvorec. Pa koj li drug ako ne tokmu toj?Bidej}i, samo toj znae i umee da gleda daleku, podalekuta najdaleku, od migot vo koj{to ìvee ta do granicitena ve~nosta, na koja stanuva nerazdelen del i sostavkabez koja ne se moè... Samo toj umee i uspeva da go ~itasvoeto utre i umee da go otkriva slu`beniot vlez vonesogledlivite zoni na futurot, i u{te - umee da go za-brzuva vremeto, za da stigne troa porano, barem mal-ci~ka porano onamu kade {to trgnal, za da im prire-di sve~en i triumfalen pre~ek na site onie zlatni isilni i energi~ni race {to gi zasadile iljadnicitedrvca, koren~iwa, nasadi, i gi namnoìle vo nedobrojvetki i lisja i strakovi i stebla {to mu davaat na ì-votot specifi~na ubavina i privle~nost, pa, ete ve}etroa olesneti od teìnata i uspehot na blagorodniotanga`man si gi oslobodile svoite race za aplauz, pa rakopleskaat na svojata sre}a, koja{to ve}e ja doprele...

O~evidno, soop{tuvame vizija {to e ve}e zakore-neta vo akcijata {to otpo~na i {to }e donese nabrgubogat do najbogat plod...

28.3.2008 3


Nevidlivite, vnatre{ni umetni~ki evolucii -ostanuvaat ve~na ti{ina ili pak rastat# vo vnat-re{na muzika, koja e skapocen svedok na intimnata ArsPoetica - drama. Takva muzika# raste# od knigata Pa-tot na potegot, niz dijalogot na slikarot Sergej An-dreevski i Jasna Frangovska. Sokot# na dijalogot, na-mesta, otvora takvi puknatini-vseleni#, vo koi se ot-voraat ~isti ezera-filosofemi#, deca# na impulsiv-nata iskrenost na voda~ot# na patot na potegot.Voda~ot, koj pri sozdavaweto, se doìvuva kako voin#,ricar#, koj go vodi naletot#, èstinata na napadot#na energijata. Voeniot# odnos kon platnoto e stra-sten sopatnik - na patot kon potegot. Potegot, kojnekoga{ ima sosem konkretni sinergiski motivacii.

So takva sna`na inspiracija se hrani# nezaborav-niot, fascinanten ciklus sliki Bakne` so ribite#

na Sergej Andreevski, pottiknat od ~udniot svet naslikarot, dizajner, muzi~ar i poet (so zbirki posvetenina Makedonija) Dik Roberts, koj: Raboti vo dràvniotakvarium vo Severna Karolina kako dizajner. @iveena plaà so ribi, gleda delfini, dizajnira kraj pticii ìvotni.# Za Sergej: Ciklusot Bakne` so ribite,pak, e nekakva reminiscencija na relacijata so Dik ina sepovrzanosta na vodata. I na prijatelite. / - Voovie dela e objasnet kreativniot dijalog me|u Dik i me-ne. Idejata na ciklusot se rodi koga go posetivme akva-riumot vo Wujork. Bev odu{even od qubovta na Dikkon ribite i kon podvodniot svet. Toga{ se navrativna moite ~esti razmisluvawa deka site vodi se povrzani,nekade dlaboko vo utrobata na zemjata.# Taka ciklu-sot e ne samo bakne` so ribite, tuku i - bakne` so sitevodi na svetot! Oti siot e prelevawe, preto~uvawe

4 28.3.2008

ssiinneerrggiiii

Kristina Nikolovska

BAKNE@ SO SITE VODI NA SVETOT! (Kon ciklusot sliki na Sergej Andreevski Bakne` so ribite#, posveten na slikarot Dik Roberts)


na svetot - niz prekrasnata golema inka#-ribite, nizkoja protekuvaat vodite-prijatelstva i prijatelstva-ta-vodi na svetot.

Akvariumot - dete - metonimija na okenot i naseproto~nosta na vodite e mikrosvet vo koj e zumi-ran# dvigot kon sredbata-bakne`. I toa sredba me|u~ovekot i ribata, me|u nivnite vnatre{ni drami ine~ujni dijalozi, no i me|u Dik i Sergej, preku ednood nivnite sinergiski pra{awa: kakov ritual moèda mu se priredi na vremeto, kako toa da se isprati ida se pre~eka?# Na vakov rafiniran dijalogizam, mu od-govaraat serija prefineti vizueleni repliki, koi sesamo del od patot na golemiot podvig. I taka metoni-mijata - od del stanuva nepregledna celina, onaka kako{to celinata ja sobira (niz inka) vo del. Kako {todramata na solzata#, potresno - stanuva i drama naokeanot#, kako {to kapkata od Makedonija - stanuvazdiv# na vodata svetska, kako {to fascinacijata naSergej e moèbi zenicata na Dik - kon nas, Dik stras-niot makedonofil, Sergej, kosmopolitot i umetni~kipobratim na Dik.

Umetnosta na sinergijata e zadinska ubavina,koja e seme# na energetskiot vulkan na bakneìte soribite-metonimii. Pa sekoj bakne`, voop{to, e mo`nametonimija na ne{to daleku pogolemo, ponepregledno

i pookeansko. Utrobata na zemjata!# - e moèn pred-log na Sergej. Sinergijata, prijatelstvoto, dijalogot,kreacijata, qubovta - se mo`ni samo dokolku nesetno,nevidlivo plivaat# vo lebde~kata# utroba. Samo takae moèn bakne` so site vodi na svetot... od Crna, Belareka... pa s do akvariumot - metonimija na vselenska-ta utroba-voda. Vo toj okean po~nuva da se ra|a vnat-re{nata drama-dijalog na bakneòt so ribite... Maes-tralno setno, ne`no... do muzika na potegot!

Kako {to Bela reka se vleva vo Crna reka, kakosenkata {to se prestoruva vo svetlina, kako {to ras-tat i se ra|aat edni od drugi...

28.3.2008 5

BAKNE@ SO SITE VODI NA SVETOT


Gane Todorovski

Dej-gidi ludi mladi godini...

1. Zapis

Mavrovo. Ezero. Zima.Ubost do ubost - a o~ite se slepi!Pogledot nema sila vpe~atoci da prima -Zarem e mo`no no}eska da sum se prepil?

Mavrovo. Ezero. Sneì...Spomenite se snegulki. Se topat. Gi lovam v {epi.Vrvam. Zamor od mnogu godini vrz ple{ki teì.No, ne{to svetlo straotno me krepi!

Mavrovo. Ezero. Snegopad.Spomenot kako snegulka vrz lice mi se lepi.Belee i go snemuva i se rassonuvam vo jad.Misla me ègnuva: aj sega odi ta ne pij!

2. Rondo

V niedna doba prokoba vrz glavata mi seni.Ja i{kam popusto... senkata si e senka!Prednasetot me predupreduva: }e mi bidat razneseniSpomenite i }e se prestorat vo taàlenka.

Mi seni prokoba vrz glava, neoti luzna tenka.Ja i{kam popusto, no taa ne se meni.Od prednasetot predupreden po~nuvam da stenkamKako vo soni{ta bezmisleni.

Prokoba mi se rastr~ala niz razgorenite veniNalik na tenka senka, nei{nata a kenkava.Vrel ogan du{ata }e mi ja zacrveniI }e ja raskrvavi vo nema taàlenka.

Nedosonet sonet

Sum toa {to sum! Pa {to? Zarem se ima od toa }ar?Za takov prifatete me... So sila ne ve teram!Ottu|eni sme eden od drug, re~isi preku mera -Go velam otvoreno toa - jas car i izme}ar.

Storiv {to storiv! Vam vi go ostavam vo dar,Ednojazi~nici moi... va{eto matno v~eraNe mi ja krepi ni troa izar~enata veraVo dene{ninava - s e zapretana àr!

Sum i }e bidam, zatoa {to sum bil -Malku li, mnogu li - setiki ne{to sum ostavil,Qubezno molam: storenoto ne mi go pi{ete za grev!

Brsja~ki silen i mija~ki umen, kutriot jasI nemeev i {umev, razdavav {tedro glasPa so nedosonet son ìvotot si go izvrvev!

Sekavi~na snimka na grska nedosobran gnev -

Do {to e gletka brgu-brgu zbranaKolku da ima pogledot {to da tro{iA du{ata da nema mira,Odbiram pozicija od koja }e se branamOd naletot na divite ordi kodo{i,Crni jata od lo{i do najlo{iUstaba{ii po aramilak,îraci po ìmi kvak-kvak,

6 28.3.2008

nnoovvii ppeessnnii


Golemostopani na najdolg }or-sokak,Foduli na bluntav nam}orlak,Sramotilak i gnasotilak,Azganlak i {me}arlak,Akmak do akmak - prokletilak!I ak i ek, i ik i ok,So dragocenost na besplaten primerok,Kr{livi sostavki od ~ibuk do duduk,Buluk ba{ibozuk,ûruk do ~uruk... Gol zvuk!Dobro }e be{e toa {to bev da ne bev,Bidej}i ne }e da e grevDo kolku poar~i{ v mig troa nasobran gnev!

Skenderbeg(îtaj}i go Marin Barleti)

Niz mnoguzborjeE naslikana nebesna ikona...[tom }e se razvedriMra~noto balkansko neboSe gleda nalik na Boèstveno videlo -Toa e negoviot veli~estven lik!Me~ot mu sveti neoti najostar um[to umee {irum mir da vardiI bezmilosno da popre~uva Navalica na nedobrojani silnici...Nivnite dolgi kopja se nemo}niDa go stignat,Nedostojni se da go sotrat...O~evidno, ìva }e da e Bo`ja izmislica!Duri i koga oblaciteZemaat neboto da go prekrijat,

Stoi toj nad niv, nalik na glas[to gi dorazbuduva dale~inite.Boèstven ednozbor eI vdol` i v{ir vekovito {to odeknuva!

Nacrt, kolku za po~etok na nenapi{ana pesna

Postojat kupi{ta zboroviOd koi niz znalski prebir]e moè da se sostavi mnogu{to,Pa, duri i - nova pesna...Toa }e da se edvajsogledlivi zrnca[to si ja do~ekale {ansataDa najavat plod.

Jas samo im podizleguvam vo presret,Kolku za dobronameren start!Tie kutrite -Odmoreni i odmereni zborovi,Dosega nevovedeniVo surovata praktika na rteweto,Tie ti se od anonimnoto jatoNa neprogovoreniot zbor,Tie ti se neprepoznati zarobeniciVo nepravednoto carstvoNa mrakot i na {tamataPrekopnata za troa videlce...I, eve, tokmu nim jasIm podotvoram yirka-proyirkaKon svetov na{Preku straàrskata kula na pesnata!Racin

28.3.2008 7

Gane Todorovski


Rano-rano stanuva{e,ûnki predvestuva~ stamen,Stanuva{e ko buden varda~Na nedospanite i nedorasonetite,Za da im zborne po na{inskiNa dobrodu{nite tutunariSkràvo, ko na mala usta:- Stanujte,Nebono zelo da mugree,Dajte, so troa itanica, otiSonceto moè da ve isprevari!

Kutrite morni sonuva~i,Znaeja da go slu{nat,Moèbi tokmu tieUmeeja vo svojot predson~ev molkDa mu go sfatat zborot nedousten:Vreme e...# - toj im vele{e,Vreme e na denot da mu gi otvorite vratite...!#,Vreme e da ste pred vremeto!#

Kutrite tie,Neoti pred ~udo nevideno molskavi~noVe}e go paraa mrakot...Budnite tie,Vrz ple{ki kleti i crniVe}e tovarea beli mugri,Pa, bosonogi i nedozamieniêkorea so bavna brzanicaNakaj {irinite na posnite niv~iwa,Kolku za da im go dovardat rodot,Pred da gi pritisneSonceto do izgora vè{tenoI toa bezdu{no èstoko leto.

No racionalniot RacinDa zeme da ti go izu~iNa tutunarite molkot,Pa po~na da gi podu~uva:Dolgite argatski denoviSo ar{inot na mugriteDa gi merat - Oti argatlakot kolku{to makaTolku i znajba e stroga!I u{te gi predupredi Pona~esto da potkrevaatGlavi kon Boga!

Gi u~e{e, im vele{e vo mrakot nim,Toj, svetlozborecot na{, Racin,Va{eto si e va{e, no ako zemeteRano-rano da se krstite,Povtete da go ~inite toa

Koga po neboto se rasposlaniBelite mugri makedonski,Bidej}i tokmu toga{Imaat sila molitvite!

Bogomilska, Racinovska...

Bog e tamu kade {to e!Povti sili da go seti{,Koga ve}e ne umee{So o~ite zamiàniSrede bel den da go vidi{...Bog e tamu kaj {to saka{So mislite da go dopre{...Ne go baraj po crkvite,Zad kandila i ikoni, -Toj se tai negde-segde,Pojdi, najdi niz poleto,V ~esta gora, v gluvotijaMesto kolku za po~inka;Klekni tamu na kolenaI racete ispruì giKon nasoki poviso~ki -Gospod sekoga{ e tamu,Pogore od kaj {to ti si!Ne }e moè{ da go dopre{,Toj sekoga{ e von dopir...Obidi se da go smesti{V troa misla dobrostorna:Dobrinata ~ovekovaPat otvora nakaj Nego.Pameti ja vaa sredba - Bog e sepak - umogledba!

8 28.3.2008

Gane Todorovski

nnoovvii ppeessnnii


Dolgo ~ekav mojot Strmec da se vrati. I toj, eve,dojde. Me krena od prugata, me prefrli preku nasipoti po~na da me {eta niz poleto: eve ajdu~ka treva, kakoda mi veli, eve zlatica, eve neven, eve {trkocve}e, evemomina roza, eve perunika, eve maj~ina du{i~ka. I evesme ve}e na Dudica, kako da veli, a pod nas se me{aatboite, se razlevaat i pak se sobiraat; te~at kako {a-reni potoci kon Trebnik, grgorat okolu manastirot.Mojot vetar se kreva visoko nad ridi{tata, i ottamupak se spu{ta sosema nisku, re~isi me trkala po mos-tiwa od zjajka i zdravec. Se razminuvame so peperut-ki i so p~eli; so sitni mu{i~ki i bumbari, so piliwai ùàliwa. Mojot Strmec, mojot zlaten vetar.

A lo{o vreme e; razni vetri{ta duvaat niz doli-nata; na sekakov moè da se naleta. Po temnite pres-lapi doa|a temniot vetar. Toj, vsu{nost, ne duva, toj te-~e. Kako {to se simnuva Do{nica, kako {to pa|a taa,taka i toj vrie niz viri{tata, gleda so belkite, se penii bu~i. Rekata se uriva niz planinata, ~ini{ odvaj sedrì za zemjata; minuva pod manastirot i niz tesnataklisura za ~as stignuva na ramnoto kaj Drobnik. Kakotaa, taka i vetrot {to se spu{ta so nea: mol~at i mra-

zat; vrijat i se tokmat za odmazda. Takvi se na{ite vet-ri{ta; takov e temniot vetar.

No Strmec e ne{to drugo. Strmec ne e obi~en ve-tar. Strmec ne e Petlec. [tom }e popu{ti ègata,preku srtovite âtino i Patrik, toj se spu{ta vo kli-surata; teòk i baven, vetov vetar, trom kako star pe-tel. Zaroben vo tajni spili i stisovi, Petlec samopluska i kreska, saka da letne, a ne moè ni da pretne,ne go biva, kutriot. So denovi se ma~i, se prpelka, udi-ra vo karpite i kotarkite. ûden vetar - znae deka nemoè da se sprovne niz klisurata, a pak tokmu tuka seobiduva da pomine.

I taka, dr` ne daj, po tri dena tri beloglavi or-li go fa}aat od tri strani; go krevaat nad spilite i gopu{taat zad klisurata. Ottuka kako zbudalen tr~a podalgite, a ne gleda kade tr~a - so modriot klun se zari-va vo bregot i zamolknuva. Mol~i duri ne zayuni siwa-kot na vrbite, a potoa pak se zatr~uva, sire~ se zabo-rava tr~aj}i po suv list ili po prazno plasti~no {i-{e vo rekata. Taka zatr~an }e plesne glave~ki vo eze-roto bez da se seti deka oti{ol predaleku. Prepla{eni zbunet, }e duva pod voda duri ne ja zamol~i i nea; du-

28.3.2008 9

rraasskkaazz

Blaè Minevski

MEMOARITE NA EDNA OBI^NA GLUVARKA


ri ne gi zalepi bran~iwata na kaj~iwata. I toga{ sodenovi ni{to ne mrda; ni{to ne se menuva. Samo mese-~inata, no}e - kako grbav patnik koj moral da trgne poviulica, no zaboravil deka odi po ezero - tu }e se po-javi na vrvot na nekoj smrznat bran, tu }e se izgubi zadsledniot. Niz branovite kako naslikani stojat kaj~i-wata; navaleni taka kako {to gi udril vetrot pred dazamrzne ezeroto. Sekoj {to gleda otstrana moè }e po-misli deka seto toa stoi taka samo za nego, samo kolkutoj da go zapomni, da go so~uva. No doa|a topliot vetarpo î~ika; vetrot {to so eden zdiv go odmrznuva mod-riot klun na Petlec, pa toj skoknuva i bezglavo tr~anazad po Do{nica; i eve go na Patrik i ^ atino, skriennegde vo osojot, vo modriot sneg. Kutriot Petlec!

Mojot Strmec, mojot zlaten veter povtorno mepodzema i, grabaj}i niz vozduhot, me kreva visoko nadlivadite, nad poliwata, nad obi~nite ` iveja~i. I, eve,na edna ledinka kaj manastirot go zdogleduvam IvanBrlo. Sekoe utro izleguva sam, so Bap~o, so svoeto run-tavo kutre, i setne prez cel den sobira bilki po Dudi-ca. I, ne samo {to gi sobira tuku i si zboruva so niv.Koga propadna politi~ki, propadna, du{i~ka, i kako ~o-vek. Nikako ne moè{e da sfati kako moè da se urnisane{to takvo, ne{to ogromno, ne{to golemo, ne{to traj-no i pravedno; ne{to tolku ~ove~no i ve~no kako ko-munizmot. Kako moè{e - im veli toj na bilkite, nosamo na sigurnite, proverenite - kako moè{e, - veli- ba{ bednite, ba{ onie {to bea vo prvite redovi, oded-na{ da ne go sakaat ona za {to se borea, ona za {to gi-nea kako mravki! Zarem se borevme za xabe!# - pra{u-va od prostum nekoja lajku~ka ili vrtipop, seedno.

Tie se ni{kaat, toj kimka so glavata: Taka e, na-vistina sme se borele za xabe#, veli i ja polni torba-ta samo so bilki so koi moè da se razbere. Sega tividi {to ti e ìvotot#, veli lazej}i niz livadata podmanastirot. Kutreto ~ini potskokni okolu nego, i zas-tani, zdrvi se; daj mu znak so opa{kata, so u{ite iliso edna od prednite noze. Sekoj miris Bap~o go bele-ì so poseben znak; gi deli dobrite od lo{ite, le~eb-nite od otrovnite bilki, a Ivan polzi zad nego, go fa-}a pravecot, gi sobira samo najubavite cvetovi, gi re-di vo pregradite na torbata, i zboruva, zboruva, neprestanuva: Bilkite treba da se sobiraat vo vistin-sko vreme, na vistinsko mesto i na vistinski na~in#,veli i se probiva niz gusteòt, polzi kako na front;gi ropka so noktite, gi se~e bilkite nad korenot. Pe-sot vrti okolu nego i mu aplaudira so u{ite.

Sega mojot Strmec, mojot zlaten vetar, me spu{-ta u{te ponisku, re~isi tokmu nad Ivan: Bilkite -veli toj a ku~eto kle~i pred nego i go slu{a - se mijatdobro i se se~at; se seckaat caka-caka-cak, sitno, cak,a potoa se su{at, ama vo senka, Bap~o! Razberi, najdob-ro e vo senka, Bap~o#, {epoti polzej}i kon rabot na {u-mi~kata. Tuka se kreva na noze i deset ~ekori odi zgr-baven, a setne pak kleknuva, se spu{ta na kolenici izamavnuva so rakata kako da frla bomba. Se razbira,ne frla bomba; taka samo gi rasteruva mu{i~kite ipo~nuva da sobira àlfija i razgon; rosanica i vetro-kaz. Rosanicata, Bap~o - veli a kutreto gi du{ka, giliznuva i gi odobruva trevkite {to mu gi pika pod muc-kata - rosanicata, velam, veli Ivan, ja sopira krvta.Da re~eme, si izvadil zab: ~aj od rosanica vedna{ jasopira krvta! Da ne ~ue zloto, taa sopira i pove}e krv.Momentalno, Bap~o. Ova ovde e krvavec, razbira{. Tojle~i od nervi, nesonica, govorni maani; lekuva mese~a-ri, kako ovie {to se na vlast, da ne ~ue zloto, i leku-va od mokrewe vo krevet, kako onie {to bea na vlast,da ne ~ue zloto; no lekuva i bolni od depresija i od lo-{i soni{ta, kako nas {to se borevme za xabe, Bap~o.Edna trevka a mnogu lekovi, razbira{#, veli i zaleg-nuva, ja stava torbata pred sebe, kako \or|i Sugare kajParalovo. Da ti kaàm pravo, krvavecu, brate - veli.- jas te pijam, brate, samo poradi govornata maana. Dru-ga maana, nemam. Pelte~am, brate, i kaj trebalo, i kajne trebalo; povtoruvam samo edna re~enica: Sega tividi {to ti e ìvotot! Toa. I vidov, i pak ne mi tek-nuva. Porano, brate - veli i stanuva - porano, brate, dane re~am, druè brate krvavecu, porano, veli, kaù-vav celi referati, drèv govori, mitinzi, konferen-cii, so eden zbor laèv, oko ne mi trepnuva{e i voop-{to ne pelte~ev, s se razbira{e. Imam i orden - zas-lugi za narod, veli, a imam i orden za hrabrost za na-rod, veli . - Da ne ~ue zloto # - dodava i pak kleknuva.Kutreto mu pokaùva nekakvo malo strak~e, kako drob-no sonce padnato vo trevata.

10 28.3.2008

Blaè Minevski

rraasskkaazz


* * *

Vetrokaz, - veli Ivan - kaùva kade duva vetrot!Da gi znaev bilkite porano, }e znaev navreme kade du-va, i zo{to duva. Nekoi znaeja, i si go ìveeja ìvo-tot kako ìvot, Bap~o, no ima{e i budali, da ne ~uezloto, kako mene. Tie go ìveeja ìvotot kako parti-ja, Bap~o# - veli a kutreto mafta so opa{kata kako pi-oner so partisko znamence; moè misli deka Ivan Br-lo ne{to mu vetuva, ne{to go fali. Slu{aj, Bap~o, ovamora da go zapomni{! Zavr{i vojnata, zavr{i s; Hit-ler padna, koj zagina-zagina, koj ostana-ostana da si goìvee ìvotot, a jas, Ivan Brlo, komandir na udarna~eta, so orden za hrabrost na reverot, go brkam poDudica Xemo Brbu{, sin na Hisni Brbu{. I, da ne ~uezloto, doznavam deka e vo Drobnik, kaj grobi{tata. Po-leka go stegam obra~ot, i so dvogled go donesuvam predmene, kako da go dràm za uvo.

A toj, kako petel so skr{eno jajce na glavata, stoina kup arsko |ubre, gi kreva racete i vika, komanduva.Setne skokna od |ubreto i po~na da kasapi po seloto.Toj se~e, drugite po nego pravat pastrma. Gi gledam sodvogledot Mefaiq, Riza, Abdula i u{te petmina {togi znam. Na ubienite im gi vadat zabite; pukaat vo tru-povite, gi polnat mrtvite so kur{umi, nikoj ne moèda gi krene. Gledam od ritkata so dvogledot, a selotomi skoka, mi ripa, mi bega od o~ite, ~inam }e mi letneod àl. Gledam: Bogdan Bratu{, ranet go vle~at za ko-sa, go frlaat vo edna zapalena ku}a i u{te pukaat vonego, vo plamenot {to li~i na nego. A toj, du{i~ka, dane ~ue zloto, izleguva od ognot i se krsti, pravi ognenkrst pred sebe. Se prekrstuva i pa|a, se sronuva. Zna-~i, sepak bil vernik, si velam. Krvnicite tr~aat soonie nivni klapnati pantaloni, kako posrani, da ne ~uezloto, i gi palat ku}ite; si igraat so krvta {to im ka-pe od noèvite. Go krevam dvogledot i gledam pogoretri de~iwa zalepeni za eden prozorec, kako xi{nati pe-perutki. A dolu, Avantija i Forka Gabedanovi, svekr-va i snaa, begaat po dvorot, kruàt okolu stoèrot,udiraat po yidi{tata, gi krijat svoite de~iwa, vnu~iwapod pazuvite, no Xemo Brbu{ gi zema edno po edno i gidupi vo grlcata kako jariwa. Trojca so crni {amii navratot ja frlaat Forka so ise~eni gradi vrz decata, amrtvoto telo na Avantija go nabivaat na stoèrot.Gledam taa stoi ispravena, kako da se {eguva, a tie pu-kaat vo nea, ve`baat. Stoèrot se roni - taa ne pa|a.Malku pogore, vo gorniot dvor, Solomija Arnokrak japalat vo slamata. Nekolkupati, celata vo plamen, ka-ko fakel, da ne ~ue zloto, izleguva od ognot, no XemoBrbu{ ja kloca, ja vra}a nazad da dogori.

I taka, dr` ne daj, najposle, pred mrakot, Bap~o,stigna naredba da vlezeme vo seloto, da go oslobodime.So tr~awe slegovme vo Drobnik i gi stisnavme od si-te strani; pile ne moè da preleta. Se ka~uvam na ar-

skoto |ubre, i gledam Xemo i u{te nekolkumina so ne-go, jadat pe~ena koza na ~ardakot kaj kmetot Tane Trn-ka. So koskite ja galat Galaba Trnka legnata pred niv.Pogolemite koski gi redat me|u nozete, pomalite gi pikaat vo ustata, i tresat so glavite, mislam se sme-at. Taa se potkreva so tilot duri moè, no i koga ve-}e ne moè, tie ne priznavaat deka e mrtva - u{te siigraat so nea. Vrtam so dvogledot po Drobnik i pak sevra}am nazad; gledam Xemo Brbu{ se potprel na ogra-data od ~ardakot i si go gali stomakot. @drigaj}i takapogledna kon Dolno maalo, zna~i pravo vo mojot ni-{an, me otkri. Saka{e ne{to da kaè, no samo {to zi-na - go pogodiv pravo vo ustata. Klimna so glavata iklapna preku tarabite. Cel den go ostaviv da visi, dase cedi vo xunxuleto. Do mugrite ja sotrevme bandata,no, samo {to se pojavi sonceto, stigna nova naredba. Isega ti vidi {to ti e ìvotot, Bap~o#, veli Ivan Br-lo i go sobira vetrokazot vo torbata, a kutreto go gle-da pravo vo o~ite, ~eka da prodolì: Vetrokazot e od-li~en protiv gusta krv#, veli Ivan, ama kutreto ne po-pu{ta, ja saka prikaznata dokraj.

Dobro - veli Ivan i prodoluva: Koga mislevdeka zavr{i vojnata i za mene, kako za site, da ne ~uezloto, eve ti ja stigna nova naredba, a taa veli: ednabanda otpadnici, narodni predavnici {to ne priz-navaat ni sloboda, ni partija, ni nacija, ni okupaci-

28.3.2008 11



ja, {etaat po selata kako osloboditeli, veli, agiti-raat protiv nas, veli, pravat zulumi. Eve, mi veli ku-rirot, i mi go dava spisokot: Ico Vrga, Apostol odPezovo, Jovan Teov, Gino Vojvodata, Risto Klapu{ iDandi od Trebnik. Prethodnata no} napravile gnas-no yverstvo vo Glogovo - go ubile Kuci Mitre i nego-viot sin Yeno. Prvo go kutnale stariot, a mladiot govrzale. Dvajca ~uvale straà; drugi dvajca go se~eleMitre so sekira. Koga zavr{ile so stariot, go kut-nale mladiot. I po~nale da rabotat. Prvo mu gi pre-sekle nozete do kolenata, potoa racete do laktite,potoa u{ite, i na krajot mu gi izvrtele o~ite, kakoorev~iwa. I posle tamu ve}e nemale rabota; se pre-frlile vo Yversko. Maìte gi zatvorivme vo xami-jata, a ènite gi naredivme goli vo edno gumno, i po~-navme da si odbirame edna po edna, so lezet. Jas prvsi ja odbrav [presa Adili, i vedna{ ja piknav voplevnata - mi veli Ico Vrga, edinstven {to go fativìv i edinstven eve go sproveduvam dolu vo [tabot,vo Trebnik. - Taa ne{to zboruva{e, go spomnuva Alah- veli - a od gradite i se cedi toplo mlekce. [mrkavod ednata, {mrknav od drugata - ubavo, majkata, negor~i! Koga ja pu{tiv, celata be{e nalepena so slam-ki. Podzastana malku kaj stoèrot za da se pokrie sokosata. Ja gledam i si velam: sramota e da ja vidat tak-va, si velam. Ja dignav pu{kata i ja ~arnav vo stoma-kot. [presa se svitka i klekna, a kosata padna vrz neaduri potoa. Be{e mnogu ubava taka gu{nata so stoè-rot! Zad nea, na me|ata, Risto Klapu{ ja mlati so{kembeto Mevqude, }erkata na oxata; Gino vojvoda-ta, bez da go simne {inelot, kako zagar se tresi pot-pren so ednata raka vrz kolkot na Qumnija Kloko~i.Kako {to ja udira odzadi, i kako {to ja pritiska sodrugata raka na papokot, taka taa so ustata ja kornitrevata, kako da pasi, du{i~ka, kako koza, veli, da ne~ue zloto. I drugite si rabotea po seloto; ima{e mno-gu rabota.

Pred zajdisonce - veli Ico Vrga - si leèv taka,se odmarav vo senkata na Merie Kurti{i, teraj}i ja dagi prfka gradite kako gulap~iwa, da gi razletuva. Me|univ odedna{ vidov eden }elav starec kako yirka od mi-nareto. Ja potprev pu{kata na kolkot na Merie, name-riv dobro i so eden kur{um go simnav {turecot dolu,vrz opincite pred vratata. Setne, izgorea i opincite,i vratata. Simnuvaj}i se od Yversko, popat vidovme dvemom~iwa, moè imaa pet-{esnaeset godini. Nosea poedna cepanica na ednoto ramo, a na drugoto - sekira.Doa|aat, gledame, pravo kon nas. Skoknav na patot i na-rediv da gi frlat sekirite. Moite po~naa da go tepa-at ednoto, se vika{e Kire, veli, da ne ~ue zloto, a jasdruè, veli, veruvaj, nekako tatkovski mu se dobliìv,go soàliv i go xarnav so noòt vo slabinata. So rakane go doprev, veli. Gi odnesovme i Kire i Pere vo ed-

na vodenica; im nacrtavme ìvi petokraki na ~elata,i setne, jas, so pro{tenie, na dvete im staviv po ednoèlezo odzadi, kako opa{ - zavr{i Ico Vrga, a moè iprodolì, no jas dotuka slu{av. Go izvadiv pi{toloti od visoko, od kowot, dodeka toj mislam se krste{e, muja rascutev glavata kako trendafil. Kur{umot mu pad-na vo xebot na ko{ulata, za spomen. I sega kako da gogledam pred mene, Bap~o; poode u{te malku, oti takvi-te, kutre, sekoga{ preìvuvaat malku i od smrtta, iodedna{ sedna sredpat, se zainati.

Do Trebnik }e odi{ mrtov, rekov i go bodnavkowot niz grobi{ta kon Drobnik - veli Ivan redej}igo vetrokazot vo posebna, tajna pregrada na torbata.Go izvadi revolverot i go stavi vo bo~nata, praznapregrada. - Potoa, Bap~o, dojdoa onie {to ja sakaa tat-kovinata pove}e od{to be{e dozvoleno - re~e i go po-gali kutreto so svoeto ogromno ra~i{te. - I pak jas,komandirot so orden, Ivan Brlo, posledniot budalana svetot, pak jas na ~elo. Zavr{i i toa, dobiv ordenvo vrska so zaslugi za narod, i so zlatni zraci, da ne~ue zloto, i bi {to bi, i taka odedna{, ne znam {to seslu~i, rekoa ni{to ne vaì, ne trebalo da bide kako{to bilo. A nekoi si go ìveeja ìvotot, Bap~o. Dane ~ue zloto, tebe moàm da ti kaàm; ne mi e àl zamene, Bap~o - àl mi e za tebe. I ti ne nau~i da go ì-vee{ ìvotot kako ìvot# - zavr{i, a kutreto eve u{-te go gleda pravo vo o~ite, ne mrda.

Dobro - veli Ivan - vetrokaz! - veli. - Vetro-kazot e lek za ne`ni èni. @enite, kako èni vsu{-nost ne se neguvaat tie tuku ja neguvaat svojata uba-vina, za{to taa e minliva. @enata sekoga{ e èna, noubavinata ne e sekoga{ ubavina - veli Ivan. - I, znae{{to, ama vo doverba, da se razbereme, da ne ~ue zloto,jas za ènite imam podobro mislewe, otkolku za ma-ìte, samo {to ne im go kaùvam toa. Sega ti vidi

12 28.3.2008

Blaè Minevski

rraasskkaazz


{to ti e ìvotot - veli i ja zatvora torbata. - So ~ajod vetrokaz, Bap~o, ènite porano si go miele lice-to nautro i nave~er. Nautro, za da ne im se poznava no}-ta; nave~er - za da ne im se poznava denot. ]e pra{a{- {to ostanuvalo toga{ za poznavawe? Stomakot, Bap-~o! - veli Ivan. - Zatoa u{te n ima na duwava! - ve-li i brbori kako da podlavnuva; se spu{ta na kolenatokmu vo dlapka so spori{. Podlavnuva i kutreto, imafta so opav~eto. - I ovaa bilka e za ènite - veliIvan, a Bap~o, kutreto so bela to~ka na ~eloto, kakoda se smee, mu kapat ligi od ustata. Zastruguva so u{i-te i se klati, nebare mirisot na bilkite go skokot-ka me|u nozete. - Spori{ot e protiv ènski bolesti- mu {epoti Ivan, demek vo doverba. - Nitu edna è-na {to pie ~aj od spori{, ne moè da bide feminis-tka, razbira{, èna vo pantaloni, bez kolenici, raz-bira{ - veli Ivan, no kutreto ne slu{a, grebe so no-zete, mu se mo~a.

Mo~aj vo trweto! - vrisnuva Ivan i so svoeto og-romni ra~i{te, kako so lopata go crpnuva od spori{oti go frla udolu vo trevata. Kutreto udira vo gnil}utuk, no brzo se snao|a, ja kreva nogata na trupecot ipotoa tr~aj}i podlavnuva i se vra}a. Podlavnuva so ne-go i Ivan {mrkaj}i navednat nad eden neven. - Znae{li deka go zabrzuva{ spontaniot abortus, druè nevene!- lavnuva toj. - Moè }e re~e{, kako toa go zabrzuvamkoga e spontan; spontanoto e spontano, i nema drugo, de-mek nau~no me sosekuva{. E, pa, druè nevene, dozvoli,go zabrzuva{, drue, za da bide spontano spontan, a ko-ga e spontano spontan, toga{ u{te pove}e stanuva spon-tan! Kako spontani antikomunisti~ki demonstracii,razbira{! Kako spontano spontana demokratija, razbi-ra{. I na{ata krvava revolucija zavr{i kako spon-tan abortus, razbira{. Sega ti vidi {to ti e ìvotot#- re~e i ja narami torbata.

Ajde, Bap~o, napred vo novi porazi!# - vikna i za-edno so kutreto eve {totuku go pregazija potokot {tose spu{ta me|u karpite so isposni~ki }elii.

Mojot Strmec doa|a do rabot na {umi~kata, ivo lak me kreva visoko nad kostenite, a setne od kos-tenite se simnuva vo manastirot i ottamu zaedno sopotokot pa|a niz karpite i trgnuva udolu kon Drob-nik ili kon Trebnik, ne znam to~no. Na polovinapat, kako da zaboravil ne{to, se vra}a nazad, i,letaj}i nad potokot, doa|a pak do karpite i od nivpak se kreva visoko, svrtuva zad kostenite i me spu{-ta vrz edna osamena breza, tokmu vo edno bledo lis-te na vr{kata. Ottuka setne {umno propadna nizgrankite, gi pogali bilkite, ja ras~e{la trevata igo snema. Od vrvot na brezata vidov samo u{te kakonegde daleku zad rekata î~ika gi razbu{avi kruni-te na kostenite, im go rasturi patecot, splete prc-li so grankite. Kolku vreme sega }e treba da go ~e-

kam#, si velam, a listeto pod mene se ni{ka, se vit-ka kako da saka da se otka~i od gran~eto, kako da sa-ka i toa da pobara negde nekoj umen i ubav veter ka-ko Strmec. Zarem moè listevo da se zaqubi tok-mu vo nego#, si velam, no ni{to ne kaùvam. A i ne-ma vreme da se kaè, za{to pravo kon nas doa|aatIvan Brlo i negovoto razbrano ku~e. Ja spu{ti tor-bata, sedna i se navali na stebloto. Tuka, pod breza-ta, be{e poslana dipla od maj~ina du{i~ka, pa Ivanmoè{e da legne i da se pokrie so nea, ako saka. Kut-reto kle~i sproti nego i go gleda pravo vo o~ite, nego ostava na mira.

Slu{aj, Bap~o! - veli Ivan a toa zacivkuva ra-dosno i mu ja liznuva rakata. - Ovde se }e se povtori.Koga-toga{, ama }e se povtori. Ovde site sakaat da japopravaat istorijata, zo{to ne znaat da go ìveat ì-votot kako ìvot; mislat deka ìvotot e partija, de-ka ìveeweto e istorija, no istorijata ne e ìvot zaìveewe, Bap~o# - veli stavaj}i malku maj~ina du{i~-ka vo torbata. So istata raka go izvadi pi{tolot, gosvrte vo gradite i pukna. Kur{umot udri vo steblotona brezata; glavata na Ivan padna vrz torbata so leko-vite bilki, a kutreto zacimoli lièj}i mu ja rakatavo koja ene u{te go stega trofejniot pi{tol. Po be-lata ko{ula, kako svilena vratovrska mu se spu{ta{iroka dalga krv. Vo o~ite mu {umolat dve brezi, ia-ko e samo edna. Moebi vo niv i jas sum dve, iako mis-lam deka sum edna.

Pred da padnam bespomo{no vrz negovata topla,krvava ko{ula, negde od kaj manastirot, da ne ~ue zloto,dotr~a mojot Strmec; me sobra od rabot na listeto, mekrena visoko nad brezata, visoko nad Drobnik, visoko nadTrebnik, i visoko nad ovaa dolina kade {to Bog gi imaopkoleno site do eden. Boè, {to bi pravela jas, obi~nagluvarka, da go nemav mojot Strmec, mojot zlaten vetar!

28.3.2008 13



GOLOS OGORÊNNOGO

Vo juli 2006 g. spisanieto Akt (br. 16) objavi obe-men tekst od Sande Stoj~evski, eden golos ogor~enno-go literatora# protiv mene, moite knigi i po{iroko.Vidni redaktori na Akt doznale za tekstot durikoga izlegol Akt. Dotoga{ znaele: Sande, toè#redaktor vo Akt, prijavil nekoi prepevi od bugarski.Se razoti{le po odmori#, a potoa Akt osamnal so -golos#! Tuka nedostiga ne{to: tajno ufrlen golos#ne doa|a lesno do udarna reklama so udaren dizajn, a naudarno mesto vo Akt. Drugi se pogriìja da me vove-dat vo drugi, top secret detali : toj golos ogor~enno-go# bil samo del~e# od kniga; bila ve}e# na pat konpe~atnica. Taka, re{iv da ~ekam - pe~atnica.

Knigata1 se pojavi vo april 2007 g. Detali odtaa kniga zboruvaat deka toj Sande dal uste pod kiri-ja za golos# od roman# na Bo{e Pavlovski - Ubavicatai marodoret (2006). So ogled deka odgovoriv2 kako {to~ovek, koj drì do sebesi, odgovora na kontejner krimi-nalni kleveti, se pokaà u{te: treba da se odgovarai na Sande-verzija od Bo{e- roman#. I toj odgovor ekniga: kaùva koi pobudi se plo~ki za pat kon kolosal-ni zabludi. Taa treba da se pojavi vo tekot na ovaa(2008) godina. Knigata si e kniga. Sega mislam vaka:

~itatelite na Akt zasluùvaat ne{to uvid vostru~noto portfolio na toj gromkij golos ogor-~ennogo literatora#. Oti ima i {to da se vidi ko-ga se podotvora portfolio so ajle belini i ne pomal-ku praznini.

Moè da se vidi, na primer, kako Stoj~evski, vrzosnova na kolosalno skromni i zbrkani uvidi, sporiso specijalisti od najvisok red vo svetov. I ne samo

14 28.3.2008

ppoolleemmiikkii

Atanas Vangelov

ARS NEMTURICA

Doobjasnuvawe

Vo ovoj broj na Akt go objavuvame tekstot Ars nemtu-rica na Atanas Vangelov kako odgovor na tekstot AtanasVangelov i zapirkite# od Sande Stoj~evski, objaven vojuli 2006 g. vo Akt br. 16.

Vo svojot odgovor Vangelov prenesuva informaci-ja deka del od urednicite na Akt za tekstot na Sande Stoj-~evski doznale duri koga izlegol Akt# i deka toj biltajno ufrlen.#

Ne znam od kade po~ituvaniot Vangelov ja dobil ovainformacija no taa ne soodvestvuva so vistinata. Zatoa, ka-ko doobjasnuvawe treba da se istakne deka tekstot na San-de Stoj~evski be{e razgledan i prifaten za objavuvawe, nasostanok na koj prisustvuva{e celata redakcija na Akt.

Bratislav Ta{kovski


toa: toj im drì duri kolku arogantni, tolku i his-teri~ni lekcii po pra{awa koi nitu gi razbira, anitu pak nekoga{ }e gi razbere. Cvetan Todorov, vele-mejstor po literaturni teorii, zavr{il kako - pro-zelit.# Simeon Haxikosev, stru~wak od format poanti~ka i evropski literaturi, bil malku srp i mnogu~ekan na komunisti~ka kritika# vo Bugarija.

Tekstov koj go pe~atam vo Akt go narekov Arsnemturica po pri~ina {to Stoj~evski so decenii seubeduva sebesi deka literaturata bila: belina, praz-nina, {uplina, onoj del od lejka koj e oblo# ni{to,a po koj i vodata dobivala forma. Zna~i, toa ni{to#bilo e#! Literaturata bila, po taa linija: molk#,ti{ina#, nemost# i nemtur#. Ars nemturica }e bidetoga{ tehne koe u~i kako se pravat nemosti# i nem-turi# od lejki.

EVOLUCIJA KOJA BUDI BES

Cvetan Todorov spa|a vo redot vode~ki specijalis-ti po pra{awa za prirodata na umetni~kta literatu-ra vo dene{niot svet. Ne propu{ta, koga doa|a do pogod-na mo`nost, da zboruva za svojata intelektualna evolu-cija. Vo namera da utvrdi glavni faktori koi modelira-at takva evolucija? Moèbi go pravi toa zaradi - fak-ti~kata vistina#? Taa vistina# e glaven instrumentvo negovata nau~na rabota. Mu pomaga podobro da japro~ita istorijata na ideite# vo evropskata kultur-na zona. Dobi, isto taka, va`no mesto vo negovata na-u~nata misla po 1982. Instrumentot go kombinira sodrug, komplementaren, koj go nare~e vistina na razot-krivaweto#3. Toj mu pomaga podobro da gi razbere krup-nite idei# vo evropskata tradicija, koi stanale ska-meneti sigurnosti. Treba da se razni{aat# tokmu tiesigurnosti, za da se oslobodi potisnatata energija natie idei koi go oblikuvaat evropskiot modernitet.Najposle: Todorov odgovora na zamerki {to idat odsredina vo koja raboti, no i od drugi mesta? Zamerkitevelat: Todrov razviva nekoj vid determinizam so ~o-ve~ki lik# koga stesnuva avtonomija na edinka, za danapravi mesto za svet vo svetot4 na istata edinka.Toa e glas na antropolo{kiot pesimizam, vo duhot nani~eansko-hajdegerijanskata misla (kon nea se svrtekriloto na radikalniot strukturalizam), koj doa|a oddelata na @ak Lakan, Rolan Bart, Mi{el Fuko i @akDerida?5 Glasot ima i svoja verzija vo amerikanskiotdekonstruktivizam. Se slu{a i od knigite na generaci-jata novi filozofi# kako Finkelkrot i Anri Levi,na primer.

Ekspres-reakcija na pojavata od ve}e klsi~nataKritika na kritikata6, mo{ne dobro zboruva za pot-

resot koj go predzvika taa kniga vo kriloto na radi-kalnata strukturalna misla. Otkako sekna izvorot namaoisti~kiot zanes (i sama go prihranuva{e{e nesves-no?) na revolucionernata 1968 g., taa misla si do~ekada se ostvarat nejzinite ideali# (Krleà). Ili - dazasedna na onoj akademski tron, protiv koj otvori frontso knigata Kritikata i vistinata (1966.) na RolanBart. Ete toga{, Bertran Poaro-Delpe{, kriti~ar napariski Mond koj stana akademik po dve godini, publi-kuva eden tekst na udarno mesto vo literaturniot doda-tok na toj vesnik, pod udaren naslov, so edinstven zbor:Tiens! Zborot kaùva mnogu raboti istovremeno kako,na primer: {to?, taka li?, zar? vidi!, neverojatno!,ete ti sega! da ne ti se veruva! itn. itn.

Koi se glavnite etapi na duhovnata evolucija naTodorov?

Moè, po kus na~in i vo grubi crti, da se skicira-at vaka:

a) eden naglasen interes za stilot na umetni~kodelo vo vreme na negovite studii vo Sofija (do 1963).Fascinacija od egzaktnite metodi na specijalist poversifikacija (Janakiev) od edna, i od polonistot Di-nekov, od druga strana. Dinekov e nepartien#. Dinekovse zanimava so folkloristika, a slu`benata ideologi-ja (dijamat) nema nekoj interes za nea. Taa nauka rabotiso naroden duh#, od koj crpe sveìna sekoja nacional-ideologija. Nacional-ideologijata i komunizmot se,od druga strana, mo{ne dobri prijateli. Tie se koope-rativni, vsu{nost, od eden dol drenki# (G. Todorov-ski). Afinitet kon totalki - ete go prstenot za nivniotbrak. Osnovata klasa# vo proleterskata ideologija e

28.3.2008 15


osnovata nacija# vo ideologijata etnocentrizam. Dveteraboti se zamena za omniscenten i seprisuten Bog. Porevolucijata od 1789 g. vive le roi ! evoluira vo vive le peu-ple. Ne carot, tuku nacijata stana vrhoven avtoritet,vozvi{ena vistina i pravda. Edinkata e dol`na da `rt-vuva ìvot na oltarot-nacija,7 kako {to, vo drugo vreme,`rtvuvala ìvot za car, zemnata forma na Boga. Nema,me|utoa, opasnosti, za onoj {to prou~uva formi na na-roden duh# i strukturi spored Janakiev, da bide obvinetza antimarksizam, kako {to go stori toa Stalin (1924)so ruskite formalisti: stanav, po sila na okolnostite,po malku lingvist zatoa {to mi dozvoluva{e toa dapobegnam od ideologijata; postapkata be{e bliska doegzaktnite nauki, jas bev podobro za{titen.# Blisku doegzaknite nauki ne bile, vo toa vreme, literaturniteprou~uvawe, tuku stilistikata, a vo stilistikata, pred-nosta bila na strana na gramatikata. Koga mi uspeva{eda zatvoram tekstovi vo gramati~ki kategorii, mislevdeka sum polo{ od niv (vlasta, semo}nite kontrolori),deka sum ja izigral cenzurata.#8 Stilistikata i folklo-ristikata bile dve zoni vo koi se praktikuval pristappo svoj izbor. Toa noselo i ~uvstvo na sloboda. Ete giokolnostite# koi go turkaat Todorov kon umetni~kiimanencii#. Toj go pravi toa zatoa {to mora; za da

izigra cenzura#; za da pokaè deka ne{to - moè; dekatolku ne moàt semo}nite kontrolori# kolku {tomoè - sam;

b) eden naglasen interes za kompozicijata (sin-taksa) na umetni~kiot tekst. Toj interes po~nuva soknigata Literaturata i zna~eweto (1967), a prodol-ùva so Gramatika na Dekameron (1969) i Poetikatana prozata (1971). Svoj udel vo toj interes sekako imaatspisite na ruskite formalisti. Francuzite ne gi pozna-vaat. Todorov, po primerot na Jakobson koj, vo posto-jan ritam, vnesuva slovenski lingvisti9, poeti i proza-isti vo zapadniot svet, publikuva nivni spisi vo zbor-nik: Teorija na literaturata (1965)10. Toa e po malkuneprijatno duri: ne kaùva li, indirektno, deka to-ga{nata verzija na pariskiot strukturalizam otkri-va raboti koi propu{tila da gi pro~ita odamna? Kontoa treba da se dodade i - duhot na sredinata# vo kojadoa|a Todorov i re{ava da ostane. @erar @enet, ~o-vekot koj go vovede vo krugot na Bart, go dade sledniovopis na toj duh: dolgo se gleda{e literaturata kakoporaka bez kod, za da stane neophodno taa da se gledaedna{ kako kod bez poraka#.11 Sistematskata i mo{neplodna kodna# rabota na Todorov zavr{uva (neo~ekuva-no?) so prou~uvawe idei od spisite na ruskiot specija-list Mihail Bahtin. Od nego pe~ati izbor na francus-ki: Mihail Bahtin, dijalo{kiot princip (1982). Bah-tin mu pomaga da se uveri deka ne se prou~uvaat stil ikompozicija po sebesi i za sebesi. Tie samo pomagaatpodobro da se razbere edno umetni~ko delo, koe doa|aod i ìvee vo/za - zonata interpersonalni odnosi#.Ne samo {to podobro ja ~ita, tuku i podobro ja iskaùvataa zona, vo sporedba so nekoi nemu bliski discipli-ni kako, na primer, sociologijata, psihologijata i fi-lozofijata. Tie im se obra}aat na profesionalni gru-pi. Literaturata im se obra}a na site#. Osven toa, ja-zikot na literaturata e jazik na intenziteti# naspre-ma ramniot jazik# na predmetnite disciplini;

v) vo jasna i obrazloèna forma, taa koncepcijaza literaturata se soop{tuva vo negovata kniga Kri-tika na kritikata (1984), so koja po~nuva smislovna-ta faza na Todorov vo napolno izjasneta forma: lite-raturata ima crta na ~ove~kata egzistencija, taa e edendiskurs (tolku polo{o za site onie {to se pla{at odkrupni zborovi), koj e orientiran kon moralot i visti-nata#; Literaturata i moralot: kakov uàs, }e svikana toa mojot sovremenik; samiot jas koj otkrivav okolusebesi literatura {to i sluì na politikata, veru-vav deka taa treba da prekine sekakva vrska so svetoti da se za~uva od kakov i da e kontakt so toa {to taane e. No vrskata so vrednostite nejze i e inherentna:ne samo {to ne moè da se zboruva za egzistencijata,a da ne se bide upaten kon nea, tuku samiot akt na pi-{uvawe e akt na komunikacija, ne{to koe podrazbira

16 28.3.2008

Atanas Vangelov

ppoolleemmiikkii


vrska so op{tite vrednosti#12; toa {to literaturatane e odraz na nadvore{na ideologija ne dokaùva dekataa nema nikakva vrska so ideologijata.#13

Desetina godina podocna, Todorov ne zboruva ve}esamo za vrska# na literaturata so svetot, samo zau~estvo vo toj svet. Literaturata e ne samo svrtena konmoralot i vistinata# kako kon horizont#; kako konmera koja odgovara na implicitno postavenoto pra{a-we: kolku e taa bliska do svojata priroda, a kolku jaizneverila? Prosto, dali uspeala ili ne da stane li-teratura? Destina godina podocna (1995) Todorov zboru-va za literaturna misla# koja, vo izvesna mera, imaduri i prednosti po odnos na mislata od srodni ilinejze bliski disciplini:

Literaturnata misla e ne samo dostojna da bideprimena me|u diskursite na soznanieto; taa ima istotaka posebni zaslugi. Toa {to se iskaùva preku pri-kazni ili poetski formuli im bega na stereotipite koigospodarat nad mislata vo na{eto vreme, ili na sila-ta na na{ata li~na moralna cenzura koja se vr{i, voprv red, vrz tvrdewata koi ne uspevame eksplicitnoda gi formulirame; neprijatnite vistini za ~ove~kiotrod komu pripa|ame, ili pak za samite nas imaat po-ve}e {ansa da dojdat do izraz vo edno literaturno delo,otkolku vo filozofsko ili nau~no. Literaturnata mis-la ne dopu{ta empiriski ili logi~ki proverki, sigurno,no zatoa pak taa gi razni{uva: na{iot simboli~ki aparatza tolkuvawe, na{ata sposobnost za asocijacii ~iipostapki, posledici, branovi na {ok n sledat dolgovreme po po~etniot kontakt; taa go pravi toa preku evoka-tivno koristewe na zborovite i preku svrtuvawe konprikazni, primeri, kon posebni slu~ai. Vo taa smisla,literaturnite dela ja imaat prednosta da im se obra}aatna site, zna~i da baraat najgolema intelegibilnost;zo{to da se bega od zadovolstvoto da se pogleda kako LaRo{fuko, iako bez nikakva koncesija kon lesninata, goveli jasno toa {to so pedantizam ni go kaùva zamrse-niot diskurs na modernata psihoanaliza.#14

Koi se faktorite {to ja odredile taa i tokmutakva evolucija?

Kolku {to mi e poznato, za prvpat, vo iscrpna isistematska forma, Todorov zboruva za taa rabota vosvojata rasprava Dijalo{ka kritika15, objavena vo kni-gata Kritika na kritikata. Spored podatocite od taarasprava, do promena# do{lo vrz osnova na neposred-nite kontakti so dve krupni intelektualni figuri, aimeno Artur Kestler i Isaija Berlin: ako se pri-nuduvam da razmisluvam za svojot intelektualen pat, naum mi idat sredbite koi pridonesoa da se promenam#;se slu~ija vo Anglija, zemja vo koja retko odam#; vodvata slu~aja se se}avam, za nesre}a, mnogu podobro zaefektite {to go napravija vrz mene iskaànite zboro-vi, otkolku za samite zborovi#.16 Efektite se slednive.

Avtorot na romanot Nula i beskrajot e ~ovek soburna i dramati~na biografija. Toj raboti edno vremeza Kominternata i Stalin. Blizok do krugot na Sartri Merlo-Ponti, Kestler se raziduva so niv po pra{a-weto du{a i fasada na komunisti~kta ideologija. Toago zbliùva so Kami, so kogo pe~ati kniga protiv smrt-nata kazna. @ivee mnogu opasno i burno. Ne bega, tukusee planetarni buri: samiot e bura na dve noze. Zbo-ruva za bolni, dramati~ni vistini na dominantni ideo-logii vo narativna forma, a po na~in po koj go pravitoa Kami vo svojata kniga-zemjotres Pobunetiot ~ovek(1951). So strast so koja nekoga{ rabotel za pobedana komunizmot#, sega raboti za pobeda na gniliot# ka-pitalizam. Artur Kestler e ìvata, otrovna negacijana figurata apoliti~en intelektualec koj (mora da?)prifa}a ìvoten stil so dominanta fatalizam i ram-nodu{nost#. Takov stil praktikuval i Todorov vo Bu-garija, no i potoa: vo periodot za koj go smisli izra-zot transkulturacija# (potrbno vreme za konstrukci-ja na identitet vo nemati~na zemja). Periodot zavr{uvakon sredinata na 70-tite godini.

Eden (sekoj?) apoliti~en intelektualec stanuvafatalist# po diktat na stvarnost vo koja mehanizmotpritisok (represija i teror) ovekove~uva (edna) poli-

28.3.2008 17

ARS NEMTURICA


ti~ka elita. Po~nuva da veruva deka totalitarniotsvet e nadistoriska, ve~na, imobilna pojava, bo`jo car-stvo na zemjata. Toj stanuva ramnodu{en kon s {to enadvor od nego (= svet) zatoa {to dobro znae deka nego-vata vistina na smrtnik nema nikakvi {ansi vo kon-flikt so apsolutnata, bo`ja vistina na svetot vo kojìvee. Znaeweto bara od nego da se otkaè od legitim-nata potreba da praktikuva sloboda#, da ja smali (mno-gu ~esto do nulti-stepen) oblasta na svojata avtonomi-ja ili da go snema kako volja, glavniot beleg na struk-turata li~nost. Tokmu takva ramnodu{nost# (=indif-ference) opi{a Alber Kami ve}e vo 1951 god., kako glasna apsolutnata negacija#, za koja go upotrebi imetonihilizam.17 Porakata e: eden apoliti~en intelektua-lec, kakov {to bil Todorov vo Sofija i potoa vo Pariz(do sredbata so Artur Kestler i Isaija Berlin) e ni-hilist vo aktivna ili pasivna forma. Vo pra{awe sedve verzii vrz edna, identi~na podloga. Podlogata eideolgijata nihilizam so izvor vo antropolo{kiotpesimizam18 pod formata antihumanizam.

@ivotniot stil na Kestler e, me|utoa, ostra ne-gacija na toj fatalizam i ramnodu{nost#. Od drugastrana, toj Kestler ne napa|a, ne pritiska, ne bara so-juznik vo svojot sobesednik. Toj ne mu go naloùva svo-jot model kako dobar izbor koj treba da se sledi, zatoa{to naloùvaweto budi otpori i zatoa {to sekoj izborse ra|a i zree vnatre, vo du{ata na edinka: ima{e ne-koj vid mirna sigurnost#; setiv deka negovata egzisten-cija e dokaz za la`nosta na toa {to go velev#; toj neme napa|a{e vo razgovorot, ne mi zameri ni{to#; ima-{e tivka sigurnost deka e vo pravo zatoa {to be{e -toj {to e#.

Isaija Berlin (Litvanec po poteklo) koj emigri-ra vo Britanija kade {to stanuva profesor na Oksford,slu{a predavawe za Henri Xejms i za negovata umet-ni~ka tehnika. Predavawe drì Todorov koj imal prija-tel vo zdruènie, na ~ie ~elo bil Isaija Berlin: ne-mav ni{to pro~itano od toj filozof#; mi gi raskaàsvoite spomeni za Pasternak i Ahmatova#. Potoa sledu-va razgovor vo domot na Berlin. Todorov saka da se se-

18 28.3.2008

Atanas Vangelov

ppoolleemmiikkii


ti za zborovi od toj filozof: mi kaà ne{to kako: Da,Henri Xejms, da, da, strukturi na raskaùvaweto. Azo{to ne se zainteresirate za raboti kako nihiliz-mot i liberalizmot vo 19 vek? Toa e mnogu zanimlivo,znaete?#19

Zborovite na Berlin gi razbira kako vid ne-odobruvawe# za toa {to go rabotel toga{, no i kako jas-na preporaka# za toa - {to bi trebalo da raboti. Na-sprema Kestler koj ne zameral ni{to, a pak u{te pomal-ku prepora~uval, filozofot od Oksford ne se kole-bal, mnogu otvoreno, da go soop{ti svojot kriti~kistav. Toa {to bilo toga{ od osobena va`nost se opi-{uva so slednive zborovi vo Dijalo{ka kritika: negi staviv, kako po obi~aj [zamerkata i preporakata naIsaija Berlin] vo rubrikata nekompetentnost, zlona-mernost i strast#; Toa {to go razbrav od stavot naBerlin be{e deka literaturata ne e napravena samood strukturi, tuku - isto taka, od idei i od istorija#;a od Kestler, deka nema objektivni pri~ini da se iz-bere odbivaweto da se praktikuva slobodata. Dve evi-dencii sekako, no za koi treba napor da se primat i dase napravat svoi#; Tie stavovi, me|u site drugi za menenepoznati pri~ini, me odvedoa kon revizija na moitepoimi za toa {to e literatura i {to treba da bidekritikata.#20

Naporot da se napravat svoi# tolku prosti evi-dencii koi velat deka literaturata e stil, kompozi-cija i poraka istovremeno; koi velat deka stilot ikompozicijata ja davaat materijalnosta na tekst, a po-rakata - duhovnosta (semanti~ki aspekt; toa {to Haj-deger go vika druga predmetnost# so koja se povrzalapredmetnosta na predmet# = fonema#21), mu odzemapolni deset godini: ako se ima predvid deka Todorovgi sre}ava Kestler i Berlin kon sredinata na sedumde-settite, a negovata rasprava Dijalo{ka kritika kojarevidira pogledi kon literaturata i kritikata se pub-likuva vo 1984. Onie nepoznati pri~ini# imaat, istotaka, svoj udel, po mnogu ne{ta osoben. Toj e vaèn poeden, isto taka, osoben na~in, vo sporedba so onoj {toizvira od tivkata sigurnost# na Kestler, kako i onoj{to ide od ostrite zborovi na Isaija Berlin. Efektenopis na tie pri~ini# se dava na drugo mesto, a po sled-niov na~in: edinkata moè da go pravi toa {to go sa-ka, no taa ne izbira svoe - saka22, toa {to go saka. Moetobitie go izbira moeto pravi, a koj go izbira moeto bi-tie? Koga trgnuvam od toa {to sum, jasno e, jas moàmda ja praktikuvam svojata sloboda. No jas ne sum slobo-den da bidam toa {to sum. Sloboda na voljata postoi,no taa se ispolnuva po odnoc na edno pretpostojno dade-no, ne vo praznina.#23

Eden napor koj, kako {to se gleda, trae polni de-set godini, vo koi se vodi dolga, bespo{tedna borbame|u sili za# i sili protiv#. Napor da se napravat

svoi# mnogu prosti evidencii koi kaùvale i }e ka-ùvaat: nema literatura samo so stil# i kompozici-ja#. Toa se dve raboti koi spa|aat vo sferata materijal-na dimenzija na literaturata. Tretata rabota e tokmuonaa drugost# za koja germanski filozof koristi for-mula: deloto e simbol#.24 Stilot i kompozicijata: toase orientirani#25 sredstva kon magistralna cel, a cel-ta e - poraka. Stapuva na scena kolosalna zabluda, zablu-da za prikaz i pokaz koga od sredstvata se pravat celi,a od celite sredstva!

Toj duhoven napor moè da go dopu{ti, no moèi da go spre~i onoj {to izbira i onoj {to izbral - bi-tie#! Ne pomaga tuka voljata koja izbira svoe pravi#.Se pra{uva duhovniot sklop na ~ovek za toa, a toj vari-ra od ~ovek do ~ovek. Kratko re~eno, edna literaturaso smisla (a postoi li voop{to bez?), kako i smisla-ta na literaturata (mora da) ja izbira toa {to bilo ve}e- izbrano (pretpostojno dadeno#). Negovoto e posled-no i toa e neporeklivo. Po ist na~in po koj drugo pret-postojno dadeno#, a po svoi nepoznati pr~ini#, ubedu-va deka duhovnata strana na literaturata (poraka) bilaideologija, a pak nejzinata materijalna (stil i kompo-zicija), velika# literatura. Ajde da se posluìmetuka so intenzivna# duma koja si ima pravo na izrazi glas, kakvo {to si ima i sekoja ramna#:

Made vo pesok!# (T. âlovski)

EDEN OPASEN PROZELIT

Druga bila istorijata na intelektualnata evolu-cija na Todorov spored toa {to ni veli knigata Za vos-hitot i za porakata na Sande Stoj~evski. Taa istori-ja nemala tri, tuku samo dve fazi koi se isklu~uvaat.Tokmu zatoa, ne stanuva zbor nitu za nekoja evolucija

28.3.2008 19

ARS NEMTURICA


tuku za dve nepomirlivi intelektualni optiki vo traj-na borba: kako prosta binarna opozicija, kako da# ine#, kako velika# i mala#, kako literatura despot#i literatura izme}ar#, kaàno so re~nikot na Stoj-~evski koj pokaùva vidni sklonosti kon vid vizantiz-mi#26 za koi ubavo zbruva eden roman na Julija Kristeva.

Prvite ~lenovi od taa opozicija ja davaat figura-ta Cvetan Todorov do 1985 g., vremeto koga se pe~atiprevod na negovata kniga Poetika na prozata na bu-garski jazik. Vtorite ~lenovi ja davaat figurata To-dorov po pojavata na taa kniga vo negovata mati~nazemja, so koja ne se soglasuva kojznae kolku. Negovatazemja drì do dlaboki koreni# na koi se krepi nacio-nalnoto steblo. Tie se spu{taat vo dalno, matno mina-toto, a pak Todorov tvrdi deka negovite koreni bilevo idninata: moite koreni se moite deca, no tie seFrancuzi; idejata deka i dolàm ne{to na Bugarija zatoa {to mi go dala, mi e tu|a; im dolàm samo na prija-teli i se trudam da go vratam dolgot; ve}e ne sum voBugarija no Bugarija sekoga{ e vo mene.#27

Eden od tie prijateli na koi im dolèl Todorovbi trebalo da bide, spored {ok-naodite na Sande Stoj-~evski, kriti~arot Simeon Haxikosev28. Toj kriti~armu pomognal nemu da go uni{ti svojot avtoritet na poz-nat i priznat specijalist po literatura. Mu pomognaltaka {to go prinudil da otkaè kanon na orto-for-malizam za da vleze vo crkva na dogmataki marksizam.

Tokmu taka veli Sande i dodava mo{ne u~eno i pou~no.Dodava deka sekoja promena ne bila sporna vo princip,iako bila mnogu opasna vo - princip. Promenata siimala lice i opa~ina: legitimno pravo [e] na ~ovek dase menuva, zna~i da se nadgraduva ili da se devastira,vo edna ili vo druga nasoka...#29 Liceto e nadgraduva#,a opa~inata devastira#. Nema, zna~i, mufte promeni.

Menuvaweto na Todorov bilo, spored {ok-dijagno-zata na Stoj~evski, so - devastira#. Po~nalo toga{koga Todorov go pro~ital predgovorot kon svojata knigaPoetika na prozata, prevedena na bugarski, negoviotprv, maj~in jazik. Predgovorot go napi{al Simeon Ha-xikosev, koj bil klasika za prjamalinejna# marksis-ti~ka optika po pra{awa za prirodata na literatura-ta i osobeno za nejzinata funkcija. Zatoa i lesno moèltoj kriti~ar da identifikuva nekoi konfliktni to~-ki# me|u bazi~ni na~ela na marksisti~kata doktrinaod edna, i na~ela na strukturalnata {kola od drugastrana. Vo eden pristojno dolg citat od toj predgovorvo knigata Za voshitot... se opi{uva tokmu takva kon-fliktna to~ka#. Naveduvam del: za razlika od struktu-ralnoto literaturoznanie, marksisti~koto e ubedeno30vo odrazuva~kata sposobnost na literaturata, vo nej-zinite mo`nosti da dava vistinita informacija zasocijalnite procesi#; literaturata ne pretendira dabide ogledalen ili naturalisti~ki odraz na ìvotot,nitu negovo podraàvawe, no nema somnenie deka taapretstavuva interes za ~itatelot ne samo kako teksttuku i kako soznanie za ìvotot#.31

Te{ko moè da se re~e deka ~ovek koj (kako {tomnogu dobro se gleda od poso~eniot navod) opi{uvapolaritetni doktrini po pra{aweto priroda na umet-ni~ko delo i negovata funkcija, pretstavuva paradig-ma na komunisti~ka kritika# koja sekoga{ se murti#sproti druga {to spori so nea i ja osporuva so faktotsomnenie kon spoznatlivosta na realniot svet prekuliteraturata#.32 Onoj {to opi{uva, ne e vo toa {to goopi{uva: toj e na distanca. Nema opis bez egzotopi-ja# (Bahtin), nema na~in ~ovek da zboruva za kit ako evo utroba na kit. Slednive detali od opisot na Haxi-kosev mnogu dobro zboruvaat za toa deka, avtorot na kni-gata Za voshitot... ima nekoj krupen, nere{liv kon-flikt so sebesi. Toj konflikt go tera da izvrtuva ida deformira kristalno jasna misla od navod, za danapravi privid deka, avtorot na toj predgovor, bil edentvrd komunisti~ki kriti~ar. Duri i da e take# (T.âlovski) treba sekako da se ima na um slednoto: ko-munisti~ki# ne zna~i lo{, a kapitalisti~ki# dobarkriti~ar po eden prost, avtomatski na~in. Ne zna~i, za-toa {to gluposta si e glupost i vo socijalizmot i vokapitalizmot# (Krleà). Moè li da pokaè nekoj deka,na primer, opisite na noviot roman# se lo{i opisisamo zatoa {to avtorot (Lisien Goldman) na tie opisi

20 28.3.2008

Atanas Vangelov

ppoolleemmiikkii


si ostana orto-marksist, a pak opisite na kukulinskiotciklus romani od S. Janevski koi gi napravi GeorgiStardelov se opisi za voshit samo zatoa {to prestanalda bide cresco-marksist i stanal lirski hermenevt,33 kako{to samiot ja opi{uva, na pogodno mesto, svojata pod-novena kriti~ka praktika, vo duhot na vremeto#?

Koga zboruva za glavniot koncept (odraz#) namarksisti~kato literatu-roznanie#, bugarskiot kri-ti~ar Simeon Haxikosev se upatuva kon atributot eubedeno.# Toj atribut doa|a od sferata na klasi~nataretorika. Imeno, predmet na taa disciplina e, vo verzi-jata na Platon, ubeduvaweto so izvor vo privid/slika(eikos) nasprema vistinata (aletheia) koja, pak sporedPlaton, doa|a od naukata# logika. Kratko re~eno, voperspektivata na kriti~arot za koj stanuva zbor mark-sisti~koto literaturovedenie# raboti so verojatnos-ti, ne so fakti~ki sudovi koi ne se isto {to i vrednos-nite. Zatoa, propozicijata Literaturata ima crtana ~ove~kata egzistencija# moè da bide vistina ilizabluda. Toa }e se utvrdi otkako }e se podloì na testna vistinata. Za toa dali ima vistina vo toj sud e nad-le`na logikata, koja znae da kaè kakva e vrskata me|uargument i stav. No zatoa pak: propozicijata marksis-ti~koto literaturoznanie e ubedeno...# pravi ve}eproblemi. Ubeduvaweto raboti so sugestii. Tie, kaànoso termini od retorikata na Aristotel, izviraat odskrateniot silogizam, ne od polniot kako vo logikata.Ete ja razlikata me|u cresco (veruva) i cogito (znae). Onoj{to veruva ne samo {to ne mora, tuku i ne tolku retkovoop{to ne saka da znae. Ne tolku retko, toj ne imveruva duri ni na sopstvenite o~i, po pri~ina {to croireest plus fort que voire.34 Toj e ponesen, o~aran (ma|osan), eden~ovek vo ex-stasis (nadvor od sebesi), ~ovek koj toga{ isamo toga{ dopira35 bitie#. Ili - op{ti so Bogovi,kako {to ubeduva i Platon vo Dijalozi. Toj o~aran~ovek moè da bide u{te i mnogu iskren (korenot kr/~rgi dava: cresko vo lat.; iskra, iskren, o~aran vo sloven.jazici) vo svojata ubedenost koja sepak malku pomagada se razbere {to e toa umetni~ki tekst.

Toa {to se re~e za marksizmot kako optika konliteraturata vaì po istiot na~in i za strukturaliz-mot. I toj bil, spored Haxikosev, ubeden#, samo vo sprotivnoto. Toj bil ubeden# deka literaturata nemalanikakva soznajna dimenzija; deka site onie {to baraattakva dimenzija od nea ja pretvoraat vo sredstvo. Toasredstvo treba da im posluì za nekoi skrieni celi.Onie {to praktikuvaat takov vid literatura ne samo{to ja izneveruvaat, tuku i gazat po nejzinata du{a.Taka rekol Haxikosev iako nikade ne veli, vo toa {togo dava Stoj~evski od negoviot predgovor. Taka rekolzatoa {ta tokmu taka mu treba na Sande, a mu treba ponalog na porivi za koi }e stane zbor na drugo mesto.

Po ist na~in Stoj~evski postapuva i so drugi de-tali koi mu sluàt, na Haxikosev, da ocrta karakteris-

tiki na edna ili druga doktrina vo predgovor kon Poe-tikata na prozata od Todorov. Tie detali se atributi-te odraz#, ogledalnost# i informacija#. Haxikosevgi dava pod navodnici vo tekstot na toj predgovor itie ne se tamu samo zaradi ukras. Mo{ne ubavo kaùvaattie dve raboti istovremeno: a) onoj koj ukaùva na tieatributi, se povikuva na nivniot status vo doktrina-ta za koja rasprava; b) dava do znaewe deka imaat obo-sobeno (okazionalno) zna~ewe vo sporedba so osnovno-to koe se beleì vo re~nik. Na primer: edna informa-cija (bez navodnici) moè da bide to~na ili neto~na.Edna navodna informacija e rabota koja li~i na infor-macija, a ne e toa tokmu zatoa {to li~i.

Zavr{niot del od navodot jasno kaùva deka taadoktrina, vo nejzinata osnovna verzija, nema dobra vrs-ka so teorijata na otraènieto# (T. Pavlov). Poto~no,kaùva deka na~eloto mimesis od Poetikata na Aris-totel upatuva na nekoja pretstava za svet, ne na svetotkako predmetnost. Ete zo{to, spored Haxikosev, lite-ratrurata ne pretendira# na principot ogledalnost#,odraz# i podraàvawe# (imitatio). Toa zboruva dekatoj e dobro upaten vo Poetikata36 na Todorov kade{to jasno stoi deka kategorijata mimesis na Aristotelmnogu pove}e raboti so javno mnenie# i mnogu poma-lku so stvarnost#. Ne samo {to e dobro upaten, tukuHaxikosev go uvaùva ~itaweto na Todorov na toa mes-to od Poetikata na Aristotel, koj vide va`na, aktuel-

28.3.2008 21

ARS NEMTURICA


na nijansa na odnosot delo-svet. Nijansata se sostoivo slednovo: edno umetni~ko delo ne podraàva# svet.Delto go imitira toa {to se misli deka e svet#.

I, najposle, poslednoto po redosled, a prvo pova`nost.

Haxikosev jasno veli deka, od perspektiva na mark-sisti~kata kritika, literaturata e va`na ne samo#kako tekst, tuku i kako soznanie#. Toa ne zna~i drugoosven deka: stilot i kompozicijata od edna (konfigura-cija na delo) i porakata od druga strana (edinci poevokacija vo Poetikata na Todorov) se podednakvova`ni, deka se toa konstituienti. Da se kaè, me|utoa,deka - edna marksisti~ka kritika (barem vo onaa verzi-ja za koja zboruva Haxikosev na ona mesto od predgovo-rot, na koe se povikuva Stoj~evski), drì samo do so-drìna, no ne i do forma na umetni~ki tekst, zna~i dase kaè deka taa ja ignorira materijalnosta na edenumetni~ki tekst; zna~i deka ja uvaùva samo negovataduhovnost. Ete ti sega i paradoks na koj ne mu posvetu-va ni najmalo vnimanie knigata Za voshitot..., koj nestanuva pomal samo zatoa {to Sande ne saka ili ne mo-è da go vidi! Paradoksot glasi: kako moè da se imenu-va dijamat edna doktrina koja uvaùva duh, a ne materi-ja iako se kolne vo obratnoto?! Taa doktrina uvaùvaduh koga veli deka marksisti~koto literaturoznanie#ja razbiralo umetni~kta literatura samo# kako sozna-nie#, no ne i kako stil i kompozicija iako, kaj Haxi-kosev, mnogu ubavo si stoi: nema somnenie deka taa[=literaturata] pretstavuva interes za ~itatelot nesamo kako tekst tuku i kako soznanie za ìvotot.#Da se re~e - toa (a toa, samo toa i tokmu toa se veli kajSande!) zna~i {to? Zna~i grubo da se falsifikuvaatprosti evidencii# za koi treba duhoven napor ako sa-ka nekoj da gi napravi svoi#.

Polni deset godini mu trebalo na Todorov da ginapravi svoi# onie evidencii koi od sekoga{ kaùvaledeka literaturata ne e napravena samo od strukturituku, isto taka, od idei i od istorija.# Mnogu ubavo segleda: na delo se tie isti evidencii# koga: na mesto-to od idei# }e se postavi izrazot soznanie#; na mestood strukturi# - stil# i kompozicija#, a kontekst#i svet# na mesto od istorija#. Stoj~evski nema, me|utu-toa, ni najmal problem so tie evidencii#. Nema, zatoa{to ni ne gleda evidencii# iako manipulira so niv.Edni favorizira, a drugi ignorira. Taka pravi zatoa{to samo i - samo taka toj moè da dojde do slikata (sa-mo vo negovite o~i!) superiorna erudicija koja grmi odamvon na razjareno samoqubje: Simeon Haxikosev bilìv primer za komunisti~ka kritika# koja u{te i gikara# site onie {to gledale samo stil i kompozici-ja, a duri potoa (i eventualno!) nekoja poraka vo umet-ni~ki tekst. Taka gledale zatoa {to taa poraka bilane{to izli{no i vtorostepeno, ne{to tu|o i valkano,

a po odnos na ~itota na umetnosta, po odnos na - ~ista-ta# umetnosta: Ete taka mislea Cvetan Todorov i Van-gelov, ama bugarskata komunisti~ka kritika im oprekraci i zapo~na da im se murti, pa i [] da im prefr-la za nivnoto razbirawe na prirodata na literaturnotodelo#.,37 veli Sande koga fali faza so forma# na To-dorov, a kudi faza so smisla#, koja dovela do te{kadevastacija# vo negoviot duh. Veli, ama ima, vo toavelewe, ne pomalku devastacii# na prosti evidencii#od redot na onie kaj Simeon Haxikosev, a za koi stanave}e zbor.

Kako mislea# Todorov i Vangelov?Tie mislele to~no taka kako {to sega - miiis-

li# Sande Stoj~evski, {to treba da kaè deka: toga{tie bile vo i so literaturata, a sega se protiv taa lite-ratura vo nejzinata avtenti~na, avtonomna forma; dekagi snemalo koga izlegle od taa avtentika i avtonomi-ja; deka gi goltnal mrakot - devastira#. Sande Stoj~ev-ski, koj legitimno# se menuval vo nasoka# na super-struktura (nadgradba#), praznoslovje, vakancija i va-kantnost; koj mnogu blagovremeno se evakuiral i sebe-si od literaturata (najdobroto {to moèlo da go sto-ri!) za da ne rokne i toj kako toj# vo gladna bime deloublie; vo koja gubel traga i glas tekst koj sakal da sta-nuva - tekst; ete, tokmu toj Sande storil s {to treba-lo da stori za da dodrì glava na ramena od - devasti-ra#. Ama, sega, tokmu toa devastra# pra{uva jasno iakoskromno: kako moè, toj {to peka po praznini, vakanciii vakantnosti, da prezira devastacii#? Neli ubavose znae: vrskata e krvna me|u koja bilo devastacija# i

22 28.3.2008

Atanas Vangelov

ppoolleemmiikkii


koja bilo vakantnost ili vakancija? Ako navistinaprezira, toga{ laè toj koga veli deka qubel vernopraznini i vakancii! Ako sepak qubel verno, toga{mnogu laè koga veli deka preziral devastacii#! Tuku,ajde da e samo toa i tolku.

Stojat lo{o rabotite (poto~no mnogu lo{o!) iso ona to~no taka# zatoa {to: a) Todorov nikoga{ nemislel to~no taka kako {to Sande misli deka mis-lel, b) {to zna~i: ~ovek ne napu{ta misla {to ja nemalkoj b) ako sepak ja napu{til iako ja nemal to~no taka,v) toga{ na toj Sande mu trebalo vreme od nekoi 36 go-dini nadgradba# g) za da stasa do edno devastira# mesto, a na koe bil no ve}e ne e toj Todorov, d) otkakostasal, mesto da se urne vo ex-stasis oti mestoto e praz-nina#, belina#, nemost# i nemtur#, ìva slika za~ista lirika so noumen#; |) toj se uriva vo arhajskibes zatoa {to istiot Todorov go ostavil mo{ne samiako so noumen#; d) {to kaùva sega, od ubavo pouba-vo, deka i toj arhajski bes e edna prosta inverzija# (K.L. Stros) na gore{ta obi~#.

Koga saka da pokaè Sande kolku golema i ~istaobi~# imal Todorov kon skrieni strukturi vo koibila du{ata na literaturata, se povikuva na citat odrasprava vo koja stanuvalo zbor za delo od srednovekov-nata literatura. Toj citat mnogu ubavo kaùval dekaliteraturata bila forma, samo forma i to~ka. Eve goi toj citat vo koj Todorov go rekol to~no toa sporedSandeta: osnovnata tema na Baraweto na SvetiotGral e samiot raskaz (kako i pri sekoj drug raskaz, nosekoga{ po razli~en na~in). Kone~no, baraweto na

Svetiot Gral ne e samo barawe kod ili smisla, tukui barawe raskaz.#38

Kako {to Simeon Haxikosev pi{uva, vo svojotpredgovor, deka ~itatel bara od literaturata ne samotekst# tuku i soznanie#, taka i Todorov pi{uva dekaliteraturata e kod#, smisla# i raskaz#. Od toa {togo veli Todorov, Stoj~evski izostava dve treteni, a gozadrùva samo onoj raskaz# za koj Todorov veli dekabil tema# (=semati~ka kategorija) kako i za sekojraskaz#, a sekoga{ na poinakov na~in#. Koga se izos-tavaat celi dve tretini od misla na specijalist kojatreba da posluì kako avtoritetna potkrepa za ~ovekkoj saka da ubedi drugi deka literaturata bila formai samo forma, toga{ stanuva jasno deka toj vr{i nasil-stvo vrz taa misla, deka ja deformira ili, blago re~eno,ja doteruva taka za da vleze nekako vo negoviot kalap.Koga si dopu{ta nekoj takvi nasilstva, moè da go pra-vi toa po tri osnovi: a) ne e vo sostojba da vidi {toveli mislata na onie avtoriteti na koi se povikuva ikoi treba da ja potkrepat negovata optika posledi-ca na kolosalno skromen uvid vo disciplinata litera-turna nauka; b) e vo sostojba da vidi, me|utoa, taa mislane samo {to ne e toa {to mu treba, tuku e daleku od ra-dikalniot nihilizam, na {to se sveduva literaturatakoga od nea se amputira smislata#; v) mora da pristapikon takvi brutalni nasilstva, vidlivi za obi~en ~ita-tel a ne samo za dovolno upaten ~ovek vo pra{awa naliteraturata, po nalog na nekoi temni porivi protivkoi zdraviot razum moè malku, ili ni{to.

Sosem izvesno e, za avtorot na ovie redovi, dekakaj Stoj~evski stanuva zbor za kombinacija na triteraboti vo razli~ni dozi. Koga go veli toa, toj go imana um slednovo: ako e nesomneno kolosalno skromen#negoviot uvid vo supspecijalni pra{awa na literatur-nata nauka, toga{ vo op{ti, ne bi moèl da bide podoluod uvid na obi~en ~itatel#. Ako eden obi~en ~ita-tel# gleda deka, samo po drasti~na deformacija na mis-lata na Simeon Haxikosev, moè da se postavi toj podrubrikata komunisti~ka kritika# vo lo{ata smislana toj zbor, a pak dijalo{kata kritika (Stoj~evski vo-op{to ne ja poznava, iako toa e ve}e op{to mesto za upa-teni lu|e) da ja okvalifikuva kako neomarksisti~ka#i prozelitska#39, toga{, izvesno e: ne moè ni Sandeda ne go vidi - toa!

Mo{ne mnogu zboruva, vo toj pogled, samiot izborna kvalifikacijata prozelit#. Izrazot prozelit#neposredno vklu~uva religiski kontekst, vo koj imavernici i otpadnici. Verata e, kako {to se znae, pra-{awe na dogma. Taa e po priroda radikalna: isklu~uvapra{awa i somnenija, ne priznava volja. Voljata raz-ni{uva sigurnosti. Ne samo {to ne gi slu{a, tuku seko-ja vera, kako i fanto{-verata na Sande vo belini# iobli praznini# e krajno netrpeliva#, arogantna i

28.3.2008 23

ARS NEMTURICA


militantna. Netrpelivosta#40 e dominanta za sekojadogma koja: izop{tuva, isklu~uva, otstranuva od stado#.Taa frla anatema# vrz onie kaj koi oslabela vera ilija zagubile. Takvi anatemi ima mnogu kaj Sande: ne samoza Haxikosev i Todorov, tuku i za Sartr, Bodler, Ko-neski, Aleksiev i drugi. Za avtorot na ovie redovi naj-mnogu, se razbira.

Ima smisla da se opi{e dogmata nihilizam voverzijata na Sande. Da se ignorira, zna~i da se progla-suva dogma za - literatura. Ne e te{ko i da se pogodive}e: opisot na toj dogmatizam ne moè a da ne n dovededo postojno, iako bledo, anemi~no# (Mitrev) lice nana{iot modernizam vo negovata prva, radikalna verzi-ja. Najposle, nema tikva bez koren. Takva e i ovaa.

24 28.3.2008

Atanas Vangelov

1 Sande Stoj~evski: Za voshitot i za porakata. Skopje, Makavej 2007.2 Atanas Vangelov: Makite na Mocart od @van. Pogovor Venko Andonovski. Skopje, Kultura 2007.3 Post-scriptum: La vrit des interprtations in Les morales de lhistoire. Paris, Hachette/Pluriel 1997. , 211-221.4 Posebno za toa: Structure de la personne in La vie commune. 135-160. ; Lindividu : plurarilit et universalit in Le jardin imparfait. Paris, Grasset 1998. , 200-228.5 Detali za toa vo Les racines nitzschano-heideggriennes in Franois Dosse : Histoire du structuralisme. I . Le champs du signe, 1945-1966. Paris, ditions la Dcuverte 1992.,

421-438.6 Critique de la critique. Paris, ditions du Seuil 1984.7 Spartanskata pesna: ,Nie sme toa {to bevte; }e bideme toa {to ste# e po ednostavnosta, kratka himna za sekoja tatkovina.#; Edna golema privle~nost

me|u lu|e, sveti po duh i so toplo srce, sozdava moralna svest koja se vika nacija. Kako {to taa moralna svest ja dokaùva svojata sila preku `rtvite koinaloùvaat abdikacija na edinednkata vo polza na edna zaednica, taa e legitimna, taa ima pravo da postoi.# (Ernest Renan: Quest-ce quune nation. Paris,Agora/les classique 1993. , 54, 56).

8 Devoires et Dlices. Une vie de passeur. Entretiens avec Cathrine Portvin. Paris, Seuil 2002., 41.9 Za nego Boduen de Kurtene, profesorot na Krste Petkov Misirkov e ne pomala nau~na figura od onaa na Ferdinan de Sosir.10 Edna godina pred toa (1964) Francija, blagodarenie na Belgiecot Nikola Rive, muzikolog koj stanuva lingvist i blizok prijatel na Todorov, dobiva po{irok

uvid vo spisite na Jakobson preku knigata Op{ta lingvistika, vo koja se pe~ati i statijata Lingvistika i poetika). Jakobson e i avtor na predgovorotkon Teorija na literaturata vo prevod i redakcija na Todorov.

11 Gerard Genette : Structuralisme et crtique littraire in Figures I. Paris, ditions du Seuil 1976, 145 .12 Critique..., 188.13 Ibid., 189.14 La vie commune, 12.15 Une critique dialogique in Critique de la critique , 179-193.16 Ibid., 179.17 Albert Camus : Lhomme revolt. Paris, Ide/Gallimard 1972.: 17, 78.18 Nikola Milo{evi} pokaùva deka moderniot antropolo{ki pesimizam izvira od filozofskata misla na Artur [openhauer: Sosem poinaku go vide

ontolo{kiot status na apsurdnata, li{ena od sekakva smisla perspektiva na istorijata Hegeloviot golem sovremenik i golem protivnik Artur [open-hauer# (Prilozi za filozofoju istorije, Izabrana dela, 2. Beograd, Slu`beni list SCG 2003., 353.)

19 Ibid., 180.20 Ibid., 181.21 Heidegger : Lorigine de loeuvre dart in Chemins qui ne mnent nulle part.- Paris, TEL/Gallimard 2006 (prvo izd. 1962), 16.22 Jas istaknuvam.23 Devoires et Dlices. Une vie de passeur. Entretiens avec Cathrine Portvin. Paris, Seuil 2002. , 63 .24 Heidegger, 16.25 Roman Jakobson: Structure linguistique subliminales en posie in Questions de potique . Paris, aux ditions du Seuil 1973., 280.26 Meurtre Byzance. Paris, Fayard 2006 (prvo izd. 2004 g.), 137.27 Devoires et Dlices, 63.28 Specijalist po anti~ka i zapodnoevropska literatura, doktor na filolo{ki nauki i dolgogodi{en profesor na sofiskiot univerzitet. Objavil nad 30

knigi po pra{awa i dela od zapadnoevropskata i bugarskata literatura, me|u koi i edna obemna Enciklopedija vo 2 toma za evropskata literatura od Vdo IX vek, kako i dve antologii (na provansalskata i portugalskata poezija).

29 Za voshitot..., 53.30 Site kurzivi vo navodot se moi.31 Za voshitot..., 92.32 Ibid., 92.33 Vo predgovor (Zbor odnapred, 7-8) kon knigata Deset Stardelov objasnuva deka taa pretstavuvala prodolùvawe na knigata Portreti i profili (1987)

bidej}i# bila i sodrìnski i metodolo{ki prodolùvawe na istiot hermenevti~ki pristap.# (Skopje, Makedonska kniga 1993.)34 Veruva e posilno od gleda.35 Stanuva zbor za pojavata meneralizacija na egzistencijata koja, vo Op{tata antropologija na C. Todorov se opi{uva po sledniov na~in: Koj ne se se}ava

za momenti koga ~uvstvuvame deka sme stanale drvo, kamen, beton, koga se ~ini deka bitieto iscelo se mineralizira, koga nemame èlba da zboruvame,koga odvaj mrdame i samo po navika, koga drugite ne postojat [] Taa sostojba sekako ne zbogatuva, no i ne e toa {to go barame od nea; taa sostojba vr{ivrz nas dejstvo na steknuvawe povtorna sigurnost, duri i koga nejzinata akcija e negativna. Paradoksalno, toa e, isto taka, na{eto edinstveno neposred-no iskustvo so beskone~nosta, so apsolutnoto.# (La vie commune.- Paris, La couleur des ides / Seuil, 1995, 69.)

36 Potique in Quest-ce-que le structuralisme. Paris, du Seuil 1977.37 Ibid., 92.38 Za voshitot..., 92.39 Ibid.: 49, 53.40 Milo{evi}, op. cit. 225.

ppoolleemmiikkii


Ladno e vo [losberg. Pe~kite se polniso na{ite nokti i vlakna. Liftot so jaglen i }ibriti ostana zaglaven srede frizernicata kaj Gradskata porta.tamu besplatno n gi potstriàa krkmitei sega se ogleduvame edni vo drugi, pH neutralni.Koga tetka Elze n gi dopletuva papu~iteSi igrame pikado: taa so sinata igla vo na{eto,Nie so crvenata vo nejzinoto srce. Gruss gott.Flasterot ja sopira krvta vo ranata,a ja zabrzuva azilnata postapka.I qubovta. ]e bide, veli tetka Elze.Koja prva n re~e: Ajde, Evropa ne jade lu|e#,i n bodre{e pridu{eno, a gradite se krevaa kako na doilka, potprena do re{etkite na planinatakoga zadi{ani gi zarivavme ~elata vo magi~nite kockiso vozduh i ne znevme dali begstvoto zavr{i ili {totuku zapo~na.Eve#, re~e, ovde mreàta e otpletena, a potoa s }e bide dobro, ova ne se lisici, ova se samo stega~iza race {to gi ispletov sama#.Ra~na izrabotka, crven pe~at za kvalitet.Stega~ po stega~, vo stisokot stanavme nejzini i taa na{a. Granicata be{e samo pro{irena vena {to moè da se preskokne.Kako lastik, kako pole za plo~ka, ili Neka bie, neka bie...#Vo [losberg tepihot ima sedum poliwa,Za sekoj kontinent po edna plo~ka i edna za tetka Elze.@ivotot e ve`ba za eden drug ìvotkoj ne ~uka na vratata na slabite u~enici.Za da nema povtoruva~i tetka Elze pred spiewe n baknuva v ~elo, a no}e od pod pokrivkata n giizvlekuva racete kako na ilustracija vo detskospisanie.Okolu ~a{ite so B complex B3 i B6 ~inat Gordiev jazol od na{ite creva.Nautro tetka Elze nema pove}e prvut,a ni nie ramni stapala. Jademe {trudla so jabolka.Taka bilo otsekoga{: da se ostane vo forma treba,da se zalaè vremeto frleno vo sportskata torba zad vratata.Niz oxakot im mavtame na decata {to vo redicidoa|aat na nastava po ìvotni iskustva.Ova, deca, se begalci, veli u~itelkata.A od {to begaat, u~itelke?Od nadgrobni fotografii.

Taka Elze okolu vratot nosi fotoaparat Smena#.Vo vetvi ali{ta im ma~kame na decata bajat leb so trikapki maslo za jadewe ili so grst {e}er (za s plati u~ili{teto).Decata jadat i blujat i potoa liàt spleskani bonboni od jagoda {to sekoj od nas dolgo gi ~uval vo xebot od trenerkata.Taka sovremenite deca se zdobivaat so se}avawa,a nie ne zaboravame na na{ite potekla.Tetka Elze im zema i nim merka za stega~i za race.Vo crnata ~anti~ka na u~itelkata so natpis Ping Bag# 40 dena otstojuvaat meleni lu{pi od jajca,potoa }e gi izme{a so majonez i ke~ap i so niv }e gismiruva u~enicite {to se kikotat vo zadnata klupa:V~era vratata na tramvajot za malku }e ja skine{eglavata na mama pa denes otide na rabota javaj}i ja{panskata doga#.Na{ite majki odea na rabota so ~orapi preku ~izmitezatoa tolku daleku od doma stignavme nie.Gradot visi nad nas kako polica {to popu{ta pod te{ki

28.3.2008 25

ppooeezziijjaa

Lidija Dimkovska

BALADA ZA BEGALCITE NA TETKA ELZE


re~nici, gi zemame eden po drug i gi stavame na glavatr~aj}i me|u Herengase i Mura, begalci in praesentia.Vrz stega~ot namesto ~asovnik nosime ra~en mera~ nakrven pritisok, jazikot e lift me|u qubovni sistoli i dijastoli.Nozete u{te vo detstvoto go doprea dnoto,a nekoi i granicata. Tagata e ortopedska gre{ka, veli tetka Elze.I ete, gradskiot bazen n povikuva na terapija:Plivajte 40 dena kako {to plival Isusvo okoto na Otecot, bidete vitki i zdravi,vodata za begalec e najdobra masaà, zatoa Isus ja izdrà Golgotata,pominete go Boìkniot post vo kostum za kapewe,opu{tete se, i Isus se opu{tal koga gazel po vodata#.Ja gledame pra{alno tetka Elze, a taa go prevrtuvapeso~niot ~asovnik.Vreme e papokot da se vovle~e, jazikot da se ispruì,vo }esi~kata od novogodi{noto sindikalno paket~e sekoj da si turi pra{ok za perewe i malku pepel.Molbite se neve{to napi{ani, ma{inite za perewepolni, no koj gleda - }e vidi, a koj pere - vrz jaè }e se ispruì.Praznici se site denovi vo koi na novorodenitene im se pojavuvame vo soni{tata.Toga{ ulicata pod zamokot ja vikame nagalenoporadi godi{ninata na narodniot heroj.Na tetka Elze e milo. Sega ste samo moi; veli,no leka-poleka }e stanete i nivni. A kolku heroiima otade rekata? Za sekoj begalec po eden prst od noga-ta i eden od rakata.Go posetivme gradskoto rodili{te. Na golemo platnovo holot se vrti reklamata za deteto {to pla~e i se udira od podot zaradi ~okolado, a tatkoto crveneeod sram. Ti rekov, use a condom.

Dva reda me{alki za beton - mevovi {to se izvivat vo tanc, Rodilki {to zreat so svoite sinovi vo inkubatorDodeka devoj~iwata se ra|aat so mominsko prezime.A nie sme begalci ne samo za{to begame tuku i za da begame.Od ehoto na zarodi{ot vo hodnikot, od srcevoto cik-cak, od kislorodot vo radijatorite. Tetka Elzeim deli na tatkovcite legnati na boksovite stega~i za race.Ubavo e koga racete se stegaat prekrsteni vo stol~e.Sedime na niv i ~ekame odgovor.V

Documents

Akt