Absolut i Zem

8/18/2019 Absolut i Zem

1/7

ABSOLUTIZEMAbsolutizem je oblika vladavine, v kateri ima vladar neomejeno oblast. Ministri za vladarja

pripravljajo zakone. Prvi absolutist je španski kralj. Drugače pa državni stanovi omejujejokraljevo oblast. Sestavljajo jih plemstvo, duhovščina in . stan. . stan plačuje davke, nima

pravi!, zato ne morejo omejevati kraljevo oblast. ". stan pobira in določa višino davkov inimajo veliko pravi!. #ladar pa je od ". in $. stanu %inančno odvisen& ta $ stanova pa določata oizrednih davkih. 'ralj podpira !erkev in obratno& s tem se več moč obeh.# tem času tudizaložništvo in manu%aktura dejata vladarju denar. S vsem tem denarjem se oboročuje,vojskuje, ... (udi s kolonijami se mu poveča moč )razen Anglije*.+aradi vseh teh razlogov postane absolutist. menjeni denar zapravlja za razkošno življenje,nepotrebne vojne, plačano uradništvo, ki so zvesti izvrševal!i kraljevih ukazov. #ladar je imeltudi podporo vojske.

Teoretična razlaga absolutizma

Absolutizem so izpeljali iz versko pojmovanega gledanja na oblast - vladarji so božjinamestniki na zemlji, zato so lahko zahtevali pokorščino.Jean Bodin pravi, da absolutizem združitev posvetne in !erkvene oblasti, kjer se absolutist

podreja bogu ostali pa božjim in vladarjevim zakonom.Thomas Hobbes pa govori o združitvi posvetne in !erkvene oblasti, ki so ji podrejeni vsi.

Merkantizem )gospodarska teorija* pravi, da je absolutistična država, ki usmerja in nadziragospodarstvo. Potrebno je zagotoviti denar, preprečiti odtok denarja iz države, uvajajo !arine,kolonije so tržišče in ne sosednje države, podpirati domačo proizvodnjo in izkoristiti naravna

bogastva. Država nadzira potek proizvodnje, določa !ene, mezde, ustanavlja manu%akturneobrate. ran!oski %inančni minister /ean 0aptiste 1olbert je ustanovitelj merkantizma v

ran!iji. Pomembno je tudi to, da je čim več izvoza in manj uvoza. 2zvažajo v svoje kolonije,kjer so tudi naravna bogastva. Prišlo pa je do tega, da se je država preveč vtikala v trgovino,zato ni bilo več konkuren!e )podobno kot pri !ehih*.

Faze razvoja absolutizma

1. zgodnji absolutizem2. dvorni ali visoki absolutizem )ran!ija*3. razsvetljeni absolutizem )razvil se je pod vplivom idej razsvetljenstva 3asburška

monarhija, Prusija*.

Zgodnji absolutizem

# $4$ "5. stol. vlada v 6paniji ilip 22, ki je absolutist. d kolonij oziroma od geogra%skihodkritij dalje ima 6panija večjo moč, ugled, več denarja, pomaga ji tudi !erkev. #ladar senaslanja na meščanstvo. Absolutistična ureditev v 6paniji traja do "7. stol. 8eta "9:" je kone!vlade 3absburške veje, po " letih zavlada dinastija 0ourbon )leta "9";*.

Visoki absolutizem (Francija)

d leta ":$ naprej kraljevo oblast omejuejo stanovi do "9.stol. 8udvik ". in ";. skušataomejevati državne stanove. Prvi minister


2/7

miru, ki pridobi novo zemljo. ran!ija se je zato zemeljsko okrepila, imela je večji ugled inmoč )ker so pomagali protestantom*. Do leta "55" vodi državo Mazarin, takrat pa jo je

prevzel 8udvik ";. in ukinil prvega ministra )?Država sem jaz@, sončni kralj*. 8udvikov%inančni ministre je /ean 0aptiste 1olbert.

Posus vz!ostavitve absolutistične oblasti v Angliji in na "izozemsemAnglija in >izozemska sta začetni!i oblikovanja meščanske družbe.

Nizozemska

'one! "5. stol se )>izozemska* združene porvin!e uprejo proti španskim 3absburžanom&severne provin!e razglasijo neodvisnost, se od!epijo. /užne provin!e ostanejo pod 6pan!i,zato občutijo absolutizem. (a neodvisnost pomeni prvo uspešno meščansko revolu!ijo.Meščani si pridobijo pravi!e. #rhovno oblast imajo stanovi, izvršno pa predstavlja državnisvet s predsednikom )#ilijam ranski*. +aradi te politike je tudi bolj razvito gospodarstvo,

predvsem trgovina. Pozneje gospodarstvo slabi, ker trgujejo samo s kolonijami, namesto, da bi se razvijali in izvažali. >izozemska in 0elgija ter 8uksemburg se pre!ej ločijo, kasneje, ko pa se tudi drugi dve ločita se zbližajo.

Anglija

7: let je trajalo od poskusa absolutizma do uveljave parlamentarne monarhije. >a prehodu iz"5. v "9. stol. je Anglija stabilna& utrdila jo je Blizabeta 2. Angilja ima močno trgovino, zato segradi angleški imperij. Blizabeta je ponovno dovolila versko svobodo in dokonča temeljeangelikanske !erkve. Svojo oblast utrdi v taki meri, da bi lahko postala absolutistka. PoBlizabeteni smrti leta "5: prestol zasede škotska dinastija Stuartov (personalna unija med

Anglijo in Škotsko). # tem času pride tudi do državljanskih vojn. >ajprej vlada /akob 2., nato pa 'arel 2, ki mu uspe za ": let uvesti absoluitzem. Parlament je razpuščen& od leta "5;$ do

"5;C je državljaska vojna. Plemstvo je izvolilo svojega predstavnika )liver 1romell* za primer zmage v vojni. Plemstvo zmaga in 1romell vrže 'arla s prestola, prevzame oblast vrepubliki, )traja do "5=7, ko liver umre*. blast imajo nato vrhnji sloji )nadzor ima nadAnglijo, 6kotsko in 2rsko*. Anglija si v "9. stol. zagotovi primat na morju. Po liverjevi smrtina prestol spet pokličejo Stuarte. Stuarti ponovno vzpostavijo parlament, /akob 22. pa spethoče narediti absolutizem. blikujeta se $ strankiE

• #2F2/12 )zagovorniki podreditve kralja parlamentu* - nižje plemstvo• (


3/7

opazovanje, eksperimentiranja, induk!ije in deduk!ije. (o so uporabljali pri raziskovanjusveta okoli sebe. 0istvo ra!ionalizma je tudi prenašanje teoretičnih spoznanj v prakso.Pomembnejši znanstveniki tistega časa so bili >eton, ahrenheit, 1elzius, #olta, Falvani,Gatt )parni stroj*, Papin. +nanost postane trdna. >ova razmišljanja pa se pod vplivomrazsvetljenstva pokažejo tudi v družboslovju. snovno vodilo razsvetljen!ev je svoboda,

enakost, bratstvo. Htemeljitelj te idelje je znen %ran!oski razsvetljene! Monterie. #družboslovju pa se vse naslanja na te ideji. S tem se pojavni novo pojomovanje države, družbein gospodarstva.ameščanstvo se opirajo, ker je nosilo razsvetljenske ideje, kmete pa pridobijo s tem, da jim

ponudi določene ugodnosti. Pri tem pa hkrati tudi dvigujejo stopnjo izobrazbe z uvedboobveznega šolanja. +aradi tega postane prebivalstvo izobraženo, začne se boriti za svoje pravi!e, krepi se narodna zavest in to vladarje na kon!u pokoplje. >ajprej poenotijo zakone, pomeni da so vsi enaki pred zakonom. Marija (erezija je uvedla terezijanski kodeks, ki je poenotil zakone. 8e z dvigom izobrazbene ravni se da modernizirati državo.

Razsvetljeni absolutizem na ozemlju Habsburške monarhije

# "9.stol. se Madžarska v zameno za obrambo pred turško nevarnostjo podredi in priznahabsburško nadoblast. 3absburška monarhija je država v državi. 3absburžani so 1, vendar so izven 3absburške monarhije le vladarji na papirju. >a grskem ne izvajajo re%orm. +adnjirimskoJnemški !esar je 'arel #2. >jega nasledi Marija (erezija. 8eta "9"" je 'arel #2.

okronan za !esarja in je hkrati vladar na območju 3absburške monarhije. stanejo brezmoškega potomstva in z odobritvijo stanov se izda pragmatična sank!ija, ki velja v monarhiji.


4/7

Določi, da se monarhija ne sme razdeliti in s tem postane 3absburška monarhija uradnodržava v državi. Hved tudi, da se primogatnitura prenese na hčere. Stanovi so se strinjali, da

prevzame vodenje svojih dednjih posesti, ni pa !esari!a. (ako postane ona vladari!a3absburške monarhije, !esar 1 pa postane njen moč 6te%an 8otarinški. 'o je 'arel #2.umrl, je za = let prevzela oblast druga dinastija. Sina Marije /ože% 22. pa je po smrti matere

prevzel oblast tudi v 1. 'o 6te%an umre, Marija ustanovi v 2nsbru!ku zavod v spominnjenega moža.Matijo (erezijo je pri prevzemu oblasti oviral pruski kralj in pride do 6lezijske vojne, takoizgubijo 6lezijo. (ako se Marija (erezija odloči re%ormirati državo na vseh področjih, pričemer se drži načel razsvetljenstva. )uč. od $9;*

#ra"na re$orma

)>a Madžarskem jih večinoma ne izvajajo.* 1ilj je !entraliza!ija in boljši nadzor nad !elotnimobmočjem. 1enter uprave je Dunaj. (u je državni urad, ki ga sestavljajo šolani uradniki.Državo razdeli na upravne enote oziroma kresije, ki so imele svojega predstavnika. #sakoobmočje je imelo sodno, upravno pravi!o. /ože% 22. pa je več kresij povezal v gubrenije. (eh je

na kon!u "9 )"9 državnih glavarjev*. (akšna razdelitev je veljala do kon!a obstoja monarhije.(rst je imel poseben status. #si upravniki posameznih območij so bili dolžni posredovatiin%orma!ije v Dunaj.

%odna re$orma

Državno sodišče je na Dunaju. +akon poenotijo. 'met dobi možnost pritožbe v Dunaju, ki v praksi ne velja. (o je korak k enakosti pred zakonom. Bna kresija je tudi ena sodna enota zokrožnim sodnikom, ki je reševal spore po državnem zakonu. #se pa teče v nemšekm jeziku.(erezijanski kodeks je poenotenje sodstva in zakon, katerega se držijo. 'azenski koderks pa

je dodatek, v katerem piše, katera kazen je za kateri prekršek. Prekličejo smrtne kazni innamesto tega uvedejo težko delo.

&a"'na re$orma

1ilj le te je obdavčitev vseh stanov in s tem izenačijo stanove. (o so naredili postopoma insi!er najprej je veljalo, da sta se ". in $. stan vsako leto dobila in določila izredne davke zanaslednje leto, tedaj pa se je spremenilo in stanovi so se odločali za izredne davke za ": let./ože% 22. pa preneha skli!evati stanove. (erezijanski kataster je popisal obseg vsehobdelovalnih površin )tudi gosposkih*, to je uvedla Marija (erezija. /ože% 22. pa je dodal, da sena podlagi zemlje uvede splošno obdavčitev in si!er v jože%inskem katastru.

Vojaka re$orma

(ej država namenja največjo pozornost. 1ilj je enotna avstrijska vojska. #elja sistemnaborništva, vojaki so v uni%ormah. (o je edina re%orma, ki ni sledila razsvetljenstu. #!esarski vojski je $: različnmi uni%orm, v Avstriji pa poenotijo uni%orme. (o je vojska3absburžanske monarhije. Pruska vojska je predhodni!a nemške vojske. Sistem naborništva

je 9 let. S tem pa določene poki!e izvzamejo, ker jih potrebujejo, plemiči pa si odplačajo.'metje se tako uprejo in se %antje skrivajo pred naborništvom v gizdu in te imenujemorokovnjači. 8eta "9= je Marija (erezija izpeljala ". popis prebivalstva, popisala je vsemoške, kasnejši pa so dodali še število družinskih članov in vero. b prvem popisu so tudidoločili hišne števlike.

olska re$orma

1ilj je vzeti !erkve domeno nad šolstvom in izobražiti prebivalstvo. d leta "99; je uvedenaobvezna šolska obveznost ta vse neglede na stan. Hstanovili so vrste šolE

;


5/7

• tri"ialke - en razret na podeželju, učijo se brat, pisat in računat )5J"$ let*&• gla"ne ole - v večjih mestih, so nadaljevanje trivialke, gre za razredne šole in si!er za

predmetno stopnjo&• normalka - v deželnih prestolni!ah, je že priprava na gimnazijo, ki so jih ustanovili,

kjer so bile noramlke.Maturo uvedejo šele leta "7=9. Po gimnaziji, pa je bil močen dvo letni študij %ilozo%ije,medi!ine, prava in bogoslužje. 6olanje je bilo potrebno polačevati, razen za revne )trivalka jezastonj*. Podeželski otor!i, ki so se najprej šolali so bili sponzorirani s strani vaških župnikov.# šoli so govorili slovenski jezik, nemščina je predmet poučevanja. Hčbenikov ni bilo,učiteljev in prostora ni bilo, zato so priskočili na pomoč duhovniki, ki so pisali tudi posvetneučbenike.+aradi šol se krepi tudi narodna zavest. Slovenski razsvetljen!i so bili predvsem duhovniki.Hstvarita se $ prebuditeljska koržkaE Pohlinov in +oisov krožek.

*me'ka re$orma

1ilj je izboljšati položaj kmeta. S tem dosežejo kmetovo zaupanje v !esarja in državo.'metov položaj sta izboljševala (erzijanski in /ože%inski kataster )enotni davki*, možen je bilodkup zemlje v dedni zakup, robotniški patent )zmanjšanje tlake na dni, kasneje možen tudiodkup tlake*, nevoljniški patent )kone! osebne vezanosti na zemljo, kmetje postanejo osebnosvobodni in lahko zapustijo kmetijo*. Hstanovijo se tudi kmetijske družbe. +a nasnajpomembnejša je prva v 1elov!u, najbližja pa v 8jubljani. 'mete so kreditirali, izobraževaliglede kmetovanja, izdajali priročnike v slovenskem jeziku, s tem pa krepijo narodno zavest.

+osodarska re$orma

Sprva je poudarek na merkantilizmu, v času /ože%a 22. pa se pojavi %iziokratizem. (rst in


6/7

Prva in#utrijsa revolu$ija

Anglija leta "955 na eni strani izgublja ameriške kolonije, na drugi strani pa tega leta Gattizumi parni stroj. Prvo industrijsko revolu!ijo drugače imenujemo tudi revolu!ijo železa in

premoga. +ačne se v Angliji in se nato razširi po Bvropi. Fre za prehod iz ročnega na strojnodelo )proizvodnjo*. Hporabljati se začne pojem tovarna. 2ndustrializa!ija je pro!es tekom

katerega uvajamo nove dosežke. (o je le tehnična revolu!ija in ne gre za sodelovanje tehnikein znanosti.(a začetek industrijske revolu!ije v Angliji so omogočili surovine iz kolonij in ostalesurovine, delovna sila, ki je svobodna, imela je dovolj denarja, ob enem pa so bili takoangleška družba, kot politika in industrija usmerjeni v razvoj. Potreben je gospodarski in

politični liberalizem, ki strmi k razviti družbi. # tem času se v Angliji tudi pre!ej poveča prebivalstvo. (o je nekako sprožilo nove načine, s katerimi bi zamenjali stare načine. Pojavise parni stroj leta "955, najprej pa se pojavi v tekstilu. >astanejo nove tekstilne tovarne.#zporedno s tem pa se uvajajo tudi novosti na področju kmetijstva )železni plug, brane,žetveni stoj, mlatilni!e*. Poleg tega se novosti uveljavijo tudi v prometu, rečnem prometu,

pojavi se tudi ladijski vijak. Pojavijo se tudi predilni stroj, tkalski stroj, mehanične statve, ...Posledi!e vseh teh novosti so, da se v Angliji premoženski razlike poglobijo. >astopi novrazred in si!er proletarijat oziroma delav!i, ki so svobodna delavna sila )reveži, kmečko

prebivalstvo*. +načilnost sega sloja je nizka plača, s katero težko preživijo, zato so nujnodelali vsi v družini. Palača je bila nizka, ker bilo število brezzaposlenih veliko in sodelodajal!i delav!e izkoriščali, drugiča pa je moral delodajale! imeti določen pro%i, določendel denarja je moral vrniti v proizvodnjo in vse je šlo na račun delav!ev. Meščanstvo postaneali uprava in izobraževanje, znanost ali pa lastniki tovarn. 8astniki tovarn pa so lahko tudi

plemiči. >aslednja posledi!a je onesnaževanje, pojavijo se razlike med bivšim srednjeveškimmestom in modernem industrijskim mestom. >ato je izkoriščanje naravnih virov in enotnitrgovski prostor.

i imela pogojev za takojšen sprejem novosti. + uvajanjem novosti se začnešele v K "7.stol. apolonove vojne v začetkuC:Jih let*, ko so odmev na %ran!osko revolu!ijo. >ato pa >apoleon uvede gospodarskiembargo, zaprejo tržišče za Angleške izdelke, ker ni mogel Anglije vojaško poraziti. Hvede!elinsko zaporo in s tme prepreči tudi uvedbo novosti. 'o >apoleona izženejo, pa je še vedno

prisoten strah po novem >apoleonu in se zato še vedno večina evropskih vladarjev oklepastare politične ureditve.

Fran$osa revolu$ija1. razmere pred letom "97C2. %ran!oska revolu!ija3. >apoleonove vojne4. pomen %ran!oske revolu!ije

%& razmere !re# letom %'()

Po smrti 8udvika L2#. se orani družbeni in politični sistem. evdalizem predstavljanajvečji problem. staja delitev družbe na stanoveE duhovščina, plemstvo in stan.(o so bili intelektual!i, meščani, bankirji. Predstavljali so gonilno silo, ki je ran!ijo

prepeljala od revolu!ije. # ta satn so spadali tud kmetje. C9 prebivalstva v ran!iji

životari. Skupen interes stanov je kone! %evdalizma. 'er je država zelo potrošnanastopi %inančna kriza v času 8udvika L#2. (a uvede splošno obdavčitev prebivalstva.

5


7/7

n in njegov žena Marija Antonueta, slika para negativno vplina na okoli!o )družino,državo*.

*& +ran$osa revolu$ija

Hpori se začno v mestih. Hstanavljajo samoupravne organe, nastanejo

samoupravneobčine, vojska )narodna garda*. 2deja se širi na podeželje. snovnezahteve so bileE kone! tlake, %evdalne, sodne in upravne re%orme, uvedba zakona predvsemi.#zroki za %rann!osko revolu!ijoE

J potrošnost dvoraJ vojaški neuspeh, lakota, revščinaJ pričakovanje s strani razsvetljen!ev.

'riza državeE splošna obdavčitev prebivalstva )predlog propade*. 'ralj skličegeneralne stanove, kateri naj bi odločali o izrednih davkih. (o se zgodil leta "97C. .stan zahteva drugačno odločanje )glasovno, glasovanje po glavah*. 'ralj ne pristane nazahtevo, zato . stan ustanovi narodno skupščino. 'ralj pristane na narodno skupščinohkrati pa pripravlja vojsko za napad na njih. . stan to izve kar v v povod za %ran!oskorevolu!ijo. >apadejo bastilijo )simbole absolutistčne oblasti*.

1. ";.5."97C - .C."9C" N vzgled po amerški revolu!iji.ran!ija je prešibka, da bi zadušila revolu!ijo do leta "9CC.

>a podeželju kmetje uničujejo simbole %evdalizma )gradove*. Hspe jimizrinit %evdalizem. (o se dogaja postopno. # skaldu s razsvetljenskimire%ormami se izbolžuje položaj kmeta.Deklera!ija o OOOOOOOOOOOOOOOOO vsebuje vsa razsvetljenska načelazagotovljeno je bilo načelo enakosti. Spremeni se ustava leta "9C". S tem

bila omejena absolutistična oblast. ran!ija postane ustavna monarhija.

2zvršna oblast pripada kralju in ministrom. +akonodajno oblast predstavlja novo izvoljena skupščina na temelju s !enzurom omejenevolilne pravi!e.-irondisti . ima po departmaji Fironde )ostavna monarhija*.Jakonbinci . po samostanu sv /akoba v Parizu)republika*.2. "9C$J"9C

'oali!ijske vojne - zveza evropskih držav proti ran!iji.'ralj pobegne, ga ujamejo& giljotina.

Documents

Absolut i Zem