66_sept_okt_10

suhorobar66 /XII, september - oktober 2010

Poštnina plačana pripošti 1317 Sodražica

Glasilo občine SodražicaGlasilo občine Sodražica

Glasilo Suhorobar je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 1646, praviloma izhaja šestkrat letno, in sicer februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra, decembra; Izdajatelj: Občina Sodražica, Trg 25. maja 3, 1317 Sodražica; tel. št. 01 83 71 005 in 01 83 66 075; e-mail: [email protected] in [email protected]; Prelom in tisk: Kamitex d.o.o.; Naklada: 900 izvodov; Uredništvo: Darja Vetrih – odgovorna uredni-ca, Nina Pirc Vovčko, Petra Marn; Programski svet: Brigita Košmrlj, Ivana Oražem, Ludvik Mihelič, Ivan Šega, Tadej Levstek; Lektoriranje: Katarina Zbačnik

»Ful dogaja«

Naj mi oprostijo zvesti ljubitelji slovenskega jezika, vendar naslov tokratnega uvodnika je padel kar sam, med razmišljanjem o vsebini le-tega. September in oktober nam nista prinesla le novega šolskega in študijskega leta ter sad-nega in zelenjavnega pridelka ampak tudi poplave, volitve in še več.

Poplave so nam prizanesle. Še največ nevšečnosti je naredila podtalnica, ven-dar ob pogledu na potonjene sosednje doline, smo si lahko krepko oddahnili in ponovno ugotovili, da je legi naših krajev, vsaj kar se tiče naravnih nesreč, prizaneseno. Je pa pomenila grožnja pred poplavo temeljito vajo naše civilne zaščite in gasilcev. Kljub temu, da se počutimo dokaj varne pred naravo, pa ne bo škodilo več pozornosti nameniti preventivi. Čisto vseh naravnih ali ekoloških ogroženosti verjetno ne moremo predvideti, vseeno pa smo ob zadnjih nalivih lahko opazili naše »šibke točke«.

Gasilci v Sodražici so bili letos zelo delavni. Od aprila do oktobra so uspeli od temeljev do zunaj zaključenega objekta pripeljati projekt: prizidek gasil-skega doma. Medtem ko se zdi, da se svet vrti okoli politike, gospodarske rasti, ekonomije in bančništva, je še toliko bolj potrebno poudariti pomen prostovoljnega dela. Gasilska društva se v svojem imenu ne ponašajo zastonj s tem nazivom. Čeprav, kadar nam gre dobro, pomislimo, da niti niso tako potrebni, pa se, v situacijah kot je bila letošnja poplava, izkaže, da brez njih res ne gre.

Da se svet ne vrti okoli politike, so pokazale tudi lokalne volitve. V Sodražici so potekale mirno in kakega predvolilnega boja ni bilo zaznati. Župan je ostal brez konkurence in kot Andrej Pogorelec pred 8 leti, dobil še en mandat s 100% glasov. Kljub predvolilnemu zatišju je pod površjem vseeno brbotalo. V občinski svet prihaja kar pet novih svetnikov. Trije iz prejšnjega mandata se niso odločili za ponovno kandidaturo in bi v vsakem primeru dobili nove naslednike. Na volitvah pa so željo po spremembi izrazili prebivalci Gore (kolikor jih je sploh šlo na volitve), ki so se odločili dati priložnost mlajšemu kandidatu, ter prebivalci Sodražice in Jelovca, ki so izmed treh določili enega novega svetnika.

Ne glede na to, da se na volitvah na splošno daje prednost strankarski usmer-itvi, pa si s precejšnjo gotovostjo upam reči, da smo prebivalci naše občine na volitvah dajali glasove posameznikom in ne njihovi strankarski pripad-nosti. Tudi zato je delo sodraškega občinskega sveta v vseh letih potekalo konstruktivno. Dejstvo je, da z omejenimi financami ne moremo prav veliko »telovaditi«, kot se rad izrazi sodraški svetnik z najdaljšim mandatom.

Konec oktobra, ko listje po večini šumi le še pod nogami in sonce s svojo nizko lego pokaže okolje v drugačni luči, občina Sodražica praznuje svoj praznik. Takrat nimamo prostega dneva, vseeno pa obeležimo dan s slavnostno sejo, na kateri se podeli priznanja tistim, ki so doprinesli k našemu boljšemu vsak-danu nekaj več. Prireditev bo 29. oktobra ob sedmih zvečer, v šolski dvorani. Se vidimo.

Darja Vetrih

Foto na naslovnici: Darja Vetrih, Jesenske barve Smrekovca

Gradivo za naslednjo številko oddajte do 1. decembra 2010.

3

4

5

6

8

9

10

13

14

16

17

20

23

ŽUPANOVA STRANPo volitvah in poplavah

IZ POSLANČEVE ZAPISNICEZaskrbljujoče napovedi

AKTUALNOZadnja seja OS v mandatuSvetnik poroča o deluCerkev pri Novi Štifti kulturni spomenik

INTERVJU: Franc Vesel

DIPLOMANTKISimona PogorelcKristina Košmrlj

ŠOLA / VRTEC

DRUŠTVADruštvo upokojencev»Šedržanke« PGD Zamostec

Kulturne drobtinice

OD TU IN TAMOtroci na Debelem RtičuAktivnosti Kluba harmonikarjev UrškaVeliki šmaren pri Novi Štifti

ZA ZDRAVJE: Joga

ŠPORTOLMN Sodražica 2010Aktivno v ŠD ExtremBoris Matelič na državno prvenstvo

OBVEŠČAMOBodimo ekološko osveščeni

NOVIČKE IZ KNJIŽNICE

VSEBINA

2 SUHOROBAR september / oktober2010

Volitve za člane občinskega sveta in župana so za nami in pred nami pa nov mandat. Volitve so tudi priložnost za pregled in obračun narejenega v teh štirih letih. Mandat smo začeli v dobi kon-junkture, ki je obetal tudi za podeželjske občine priložnosti in možnosti za hitrejši razvoj. Sprememba financiranja občin je omogočila, da smo tudi manjše občine lahko pridobile nekaj več sredstev za de-lovanje in zlasti za investicije. Komaj smo začeli s pripravo posameznih projektov, nas je že doletela finančna in gospodarska kriza. Poleg krize so dejanski problem in zavoro predstavljali velikokrat nepotreb-no zaostreni predpisi, ki so načrtovano realizacijo posameznih projektov dodat-no zavlekli.

Na koncu mandata torej lahko ugo-tovimo, da nam vsega načrtovanega in želenega ni uspelo izpeljati do konca. Uspelo pa nam je zaključiti glavni pro-jekt rekonstrukcije trga, celovite ureditve naselja Podklanec in dokončanje odseka rekonstrukcije državne ceste v Vinico. Slednji projekt je sicer nosila država, ven-dar je bila občina finančno in še bolj or-ganizacijsko udeležena. Uspeli smo tudi urediti skoraj deset manjših odsekov. Sk-upaj z Občino Ribnica smo zaključili tudi izgradnjo vrtine v Ravnem dolu. V sode-lovanju z Občinama Ribnica in Loški Po-

tok se je uredil tudi novi urgentni oddelek v ZD Ribnica. Veliko pa je bilo storjenega na področju priprav novih projektov.

Za nov mandat so tako pripravljeni trije veliki in finančno močni investicijski projekti: Razširitev vrtca in izgradnja nove športne dvorane, gradnja kanalizacijskega sistema v Žimaricah in priprava projek-tov za nadaljevanje izgradnje sistemov po drugih območjih občine ter izgradnja širokopasovnega omrežja v okviru kon-zorcija osmih občin. Pomembni projekt je tudi nadaljevanje obnove državne re-gionalne ceste od Sodražice proti Bon-carju. Tu sta pomembni ureditev trga oziroma križišča v središču Sodražice in še zlasti rekonstrukcija ceste skozi Žimarice. Izvedba slednje je načrtovana do konca leta 2013, ureditev trga pa nato do 2015. Čeprav gre za državni investiciji, nosi občina pomemben finančni in orga-nizacijski delež. Za vse te naštete inves-ticije je projektna dokumentacija bodisi pripravljena, potrjena dodeljena sredstva in izvedeni tudi določeni postopki izbire izvajalca bodisi je to še v teku in bo kmalu tudi zaključeno. Pomemben projekt je tudi rekonstrukcija regionalnega vodo-voda, v okviru katerega se predvideva tudi izgradnja vodovoda Ravni dol – Vin-ice – Zapotok – Sinovica – Preska. Ta investicija je predvidena kot skupni ko-

hezijski projekt štirih občin, poleg naše še Kočevja, Ribnice in Loškega Potoka. Med ostalimi projekti ostaja pomemben sprejem novega Občinskega prostorskega načrta, Občinski podrobnejši prostorski načrt za območje Pod cerkvijo, priprava in sprejem občinskega operativnega pro-grama ravnanja z odpadlimi vodami in zaključek komasacije na Gori. Od novih projektov pa ostaja pomemben izziv tudi investicije v turistično infrastrukturo, saj se je na tem področju do sedaj naredilo bolj malo. Poleg navedenih projektov os-tajajo stalno vzdrževanje in obnavljanje občinskih cest in poti ter druge lokalne infrastrukture. Skupaj z Občinami Ribni-ca, Velike Lašče in Loški Potok pa se prip-ravlja projekt izgradnje dializnega centra, katerega nosilec je ravno naša občina.

Načrti in cilji za naslednje obdobje so nedvomno obsežni, zlasti pa so obseže finančne konstrukcije posameznih pro-jektov. Brez dodatnih sredstev države in Evropskih strukturnih in drugih skladov je njihova realizacije nemogoča, zato je rezultat odvisen v veliki meri od posluha in zmožnosti države, da ta sredstva zago-tovi in ponudi. Čeprav bo občinski svet v novem mandatu prenovljen, verjamem, da bo sledil zastavljeni poti in navedene projekte podprl.

Občina Sodražica teče četrti krogPiše: Blaž Milavec, župan

Čeprav so nedavno močno deževje in poplave na srečo pri-zanesli naši občini, smo vendar imeli tudi nekaj hiš, delavnic, polj in cest poplavljenih. Zlasti v času deževja, to je čez vikend, je bila poplavna ogroženost pri nas visoka, najvišja izmed vseh okoliških občin. Izkazalo pa se je, da je vodna in cestna in-frastruktura v glavnem uspešno kljubovala velikim količinam vode. K temu dejstvu so pripomogle tudi izvedene investicije, zlasti na območjih, ki so bila prej pogosto najbolj izpostavljena in poplavljena. Kljub vsemu pa narave ni mogoče vedno predvi-deti in prelisičiti, saj je poplavilo tokrat predvsem tista območja, ki ponavadi niso bila. Ne glede na razne teorije posameznikov o izvedenih ukrepih, je gotovo samo eno, da je potrebno stalno vzdrževanje in urejanje vodnih in hudourniških strug in objek-tov ter spoštovanje naravnih danosti in zakonitosti pri posegih

na občutljiva in izpostavljena območja. Potrebno pa je tudi imeti dobro usposobljeno in opremljeno gasilsko službo, saj so prvi in edini, ki v takih primerih lahko učinkovito ukrepajo in zavaru-jejo naša življenja in premoženje. Zato gre ob zaključku iskrena zahvala gasilskim društvom, tokrat še posebej PGD Sodražica, Zamostec in Žimarice za vso pomoč, ki so jo nudili občini in posameznim občanom. Zahvala gre tudi članom Turističnega društva Sodražica za pomoč pri organiziranju vodne zaščite in polnjenju vreč ter vsem, ki ste prostovoljno priskočili na pomoč organiziranim skupinam ali pa le sosedu, ki je imel malo manj sreče kot vi. Končno pa naj gre zahvala tudi poveljniku Civilne zaščite Občine Sodražica Andreju Pogorelcu, njegovemu namestniku Metodu Puclju in sodelavcem občinske uprave za organiziranje varstva in nadzora v času ogroženosti.

Poplave v septembruPiše: Blaž Milavec, župan

ŽUPANOVA STRAN

2 SUHOROBAR september / oktober2010 september / oktober 2010 SUHOROBAR 3

Leto je krepko zakoračilo v drugo polovico. Prihaja čas priprave bilanc, analiz, ocen … Istočasno pa prihaja tudi obdobje načrtovanja za naslednje ob-dobje.

Izhodišča za optimizem niso najboljša. Slovenija le počasi okreva, bistveno počasneje kot naše najpomembnejše trgovinske partnerice – Nemčija, Avstri-ja, Italija, Francija. Kar pomeni, da po največjem padcu gospodarske rasti v naši zgodovini, ki nas je doletel v zadnjih dveh letih, evropskega povprečja ne lovimo, ampak še nadalje krepko zaostajamo.

Razlogov za optimizem ni. Vegrad gre v stečaj, z njim bo potonilo več kot 1000 zaposlenih. Vlada išče (nekaj sto milijonsko) rešitev za Merkur, SCT pa niti s Pahorjevimi intervencijami ne more pridobiti garancij slovenskih bank za velike posle v Libiji, itd. To pomeni, da so razmere resne, precej težje in bolj zapletene, kot jih je pričakovala vlada. Z vodenimi protikriznimi svežnji ukrepov je vlada sicer zajela veliko medijskega prostora, kvalitetnih premikov pa niso

IZ POSLANČEVE ZAPISNICE

Jesenske zaskrbljujoče napovediPiše: Jože Tanko, poslanec SDS

prinesli. Čeprav je javni dolg izredno narasel, je kreditni krč ostal in bančni sistem je v čedalje večjih težavah. Največja banka pričakuje veliko dokapitalizacijo (sanacijo), odgovornih ni moč najti. Im-eli so samo visoke plače, odgovornosti pa nobene.

Da so težave resne, se vidi tudi iz proračunov za leti 2011 in 2012 in spremljajoče zakonodaje. Ne bo pričakovanih sprememb v vrtcih, za dlje časa bodo socialni demokrati in njihovi vladni partnerji z DeSUSom vred zam-rznili pokojnine, plače in druge pravice se omejujejo.

Precej manj bo tudi sredstev za občine ter državne in občinske inves-ticije, s čemer bo ogroženo tudi črpanje »evropskih sredstev«. Izvedba okoljskih in drugih projektov se bo zamaknila daleč v prihodnost in vprašanje je, če bo Slovenija še kdaj imeli na razpolago tolikšno kvoto nepovratnih sredstev. Vsi pa vemo, kaj pomeni, če ni investicij. Razvoj zastane, prav tako produktivnost in konkurenčnost, počasi postaneš pre-

drag, posli odtečejo drugam. In kriza se nadaljuje.Pa to ni vse. Vlada prihaja še z novimi davki, kot da bremen še ni dovolj. Ne dviguje ali na novo uvaja samo trošarin, na trošarine obračunava tudi DDV. Pričakovati je tudi višje obdavčitve dobičkov izčrpanega gospodarstva in tudi povišanje stopenj DDV-ja.

Vsem pa je poslala preliminarne ocene vrednosti nepremični, v katerih skoraj nič ne »štima«. Kmetijske površine bodo poleg katastra obremenjene še z novim premoženjskim davkom.

Ni čudno, da se dogajajo protesti neza-dovoljnih državljanov vseh struktur in da stavka več deset tisoč javnih uslužbencev. Vlada je v svojih zahtevah nenasitna in v svojih zavezah zelo nestanovitna.

Na tak scenarij smo opozarjali že vse od menjave vlade. Ukrepi, ki smo jih predlagali, so bili usmerjeni v državne in zasebne investicije, v vzpodbujanje gospodarske rasti, ki edina lahko prinese socialno varnost in delovna mesta. Žal so bili vsi naši predloga zviška zavrnjeni. Zmagali so argumenti moči in nadutosti.Upam, da ne za dolgo.

V imenu občine ter v svojem imenu se zahvaljujem za tvorno in korektno sodelovanje vsem funkcionar-jem preteklega mandata: članom občinskega sveta, nadzornega odbora, drugih delovnih odborov in komisij ter vodstvom in zaposlenim javnih ustanov, podjetij in drugih organizacij, vodstvom in članom različnih društev in klubov, zlasti pa sodelavcem v občinski upravi.

Vsem novo izvoljenim in imenovanim funkciona-rjem iskrene čestitke in povabilo za konstruktivno sodelovanje.

Blaž Milavec, župan

Cerkev pri Novi Štifti razglašena za kulturni spomenik

V septembru se je zaključil projekt Nova Štifta. Z njim je romarska cerkev pridobila 20 asfaltiranih parkirnih mest, info točko v samostanu, kjer najdete tudi zloženke, natisnjene v tem projektu. Za uspešnejše pridobivanje sredstev s strani države, pa je občinski svet sprejel odlok o razglasitvi cerkve pri Štifti za kul-turni spomenik lokalnega pomena. Projekt je delno financiran evropskimi sredstvi iz programa LEADER.

DV


Zahvala in čestitke

Na zadnji seji v mandatnem obdobju 2006–2010 so se svet-niki sestali 16. septembra in obravnavali 11 točk dnevnega reda. Zaradi nastalih sprememb tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani so svetniki po hitrem postopku sprejeli rebal-ans Občine Sodražica za leto 2010 in potrdili polletno poročilo o izvrševanju proračuna.

Občinski svet Občine Sodražica je sprejel 3 odloke, in sicer Odlok o razglasitvi cerkve Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti za kulturni spomenik lokalnega pomena, po skrajšanem postopku pa Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica in Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Ribnica.

Občini je smernice za razglasitev cerkve Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti za kulturni spomenik lokalnega pomena podal Za-vod za varstvo kulturne dediščine; območje cerkve in okolice pa je že od sprejetja občinskih prostorskih aktov od leta 2004 opre-deljeno kot območje kulturne dediščine in ne prinaša novih pos-ledic za lastnike dediščine in parcel na vplivnem območju.

AKTUALNO

Ob koncu mandata občinskega svetnikaPiše: Tone Prijatelj

Štiri leta so mimo. Prehitro, da bi se uresničile vse ideje, ki sem jih videl kot potrebne za izboljšanje bivanja v občini Sodražica, katere del so tudi Zamostec z zaselki ter Sinovica in Preska. Kljub temu je občina živa stvar, v kateri se vedno nekaj dogaja. Med vidnejšimi uspehi občine je prav gotovo ureditev trga, pa tudi projekt športne dvorane, ki je tik pred realizacijo.

Ena glavnih skrbi v bližnji bodočnosti je prav gotovo projekt kanalizacije, katere zametki so že pripravljeni v Žimaricah, sledijo pa ostale vasi preko Sodražice, Za-mostca do Vinic Lipovšice in Zapotoka.Prav tako se počasi (mogoče prepočasi) odvija projekt rekonstrukcije vodovoda proti Kočevju, katerega del je tudi vo-dooskrba Sinovice in Preske. Izvedba tega projekta rokovno ni jasno začrtana. Vseka-kor se bo moral novi – stari župan močno truditi, da se bo zadeva odvila v naslednjih letih.

Projekt obnove vodovoda v Zamostcu se premika v naslednji mandat. Sam ga tudi nisem forsiral, ker je ta projekt pov-ezan z izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Mislim, da spadata izgradnja omrežja ka-nalizacije in prenove vodovoda v skupen projekt. Ob tem bo prišlo do enkratnega razkopavanja ceste po Zamostcu, katerega posledica so manjši stroški. Zamostec v času mojega mandata tudi ni bil postavljen

čisto ob stran, čeprav bi se vedno dalo na-rediti še kako malenkost. Na sejah je bilo z moje strani dano precej pobud, med kat-erimi so se nekatere realizirale, nekatere pa niso padle na plodna tla.

Med realizirane sodijo: postavitev avtobusnih postajališč, dokončanje poti proti Sinovici, postavitev ogledal v centru vasi in Podgori, odkup oz. menjava parcele pri gasilskem domu – za potrebe preus-meritve potoka, postavitev javnih luči pri gasilskem domu, izdelava odtočnega ka-nala pri Kovačič Dominu- meteorna voda iz Kobile, obnova poljske poti proti »Ko-biljem dolu«, popravilo traktorske poti pod Presko.

Ostale pobude dane v času delovanja: asfaltna mulda v Grdem dolu od Prijatelj F. navzdol – potrjeno pa še ni realizirano, varnostna ograja pri Bravčaru – pod Sle-meni – še ni realizirano, umirjanje prometa v Zamostcu – predlog - signala tabla za hitrost - še nedorečeno, cestno ogledalo na križišču med slemensko cesto in cesto iz Grdega dola- zavrnjeno s strani direkcije za ceste, cerkev na Strmici – posek dreves pod cerkvijo – še nedorečeno, ureditev in dokončanje mrliških vežic - se uvrsti v dolgoročni plan, asfaltiranje poti na Vranovih njivah- možno po pridobitvi pogojev, dokončanje poti proti Štrikom - pobuda zavrnjena (vendar zaradi plazu

spet aktualna), potreba po izgradnji doma za ostarele – nedorečeno, ureditev prob-lema smeti – trenutno rešen s postavljeno nadzorno kamero, vračanje sistema velikih kontejnerjev za kosovne odpadke – še nedorečeno.

Med ostalimi idejami, ki se dotikajo Za-mostca, je tudi ta, da moramo krajani tudi sami nekaj narediti za našo okolico. Tako smo na seji vaškega odbora sprejeli sklep o lastnem vzdrževanju poljskih poti. V ta na-men so se določili nosilci skupin za konk-retne poti, ki bi organizirali vzdrževanje. Med dogovorjenimi je bila v tem času očiščena vejevja in popravljena le pot v Štrike. Žal so nam zadnje vode naredile več škode, kot jo lahko popravimo sami. Zadeve po posameznih poteh bo potrebno še pregledati. Ker gre v nekaterih primerih za večjo škodo se v tem primeru pričakuje pomoč občine.

Ob zaključku svojega mandata bi se rad zahvalil županu, pa tudi svetnikom, ki so podprli moje predloge. Naj omenim, da je Občinski svet skozi 4-letno obdobje deloval dokaj homogeno, brez vidnih strankarskih nasprotij. V glavnem smo si bili enotni, kaj je prednost v razvoju občine Sodražica in smo v tem duhu tudi potrjevali ali zavračali županove ali svetnikove predloge.

Novo potrjenemu županu in prenov-ljenemu občinskemu svetu, s tem pa tudi naslednjemu predstavniku Zamostca želim v prihajajočem obdobju obilo uspeha, predvsem pa dovolj finančnih sredstev, za realizacijo postavljenih ciljev.

Zadnja - 20. redna seja Občinskega sveta Občine Sodražica Piše: Petra Marn

Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica in o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glas-bena šola Ribnica je bilo potrebno uskladiti z Zakonom o finan-ciranju vzgoje in izobraževanja, spreminjajo pa se členi o številu članov v svetu zavoda, pri Glasbeni šoli Ribnica pa tudi členi o imenovanju ravnatelja.

Svetniki so na seji obravnavali tudi dve vlogi Odbora za komu-nalne dejavnosti in prostorsko planiranje in šest vlog Komisije za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Sodražica ter tri predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad za leto 2010, ki bodo podeljene v petek, 29. oktobra, ob 19.00 uri na slavnostni seji Občinskega sveta s proslavo.

Za obdobje 2010–2014 je bila imenovana Občinska volilna komisija Občine Sodražica, ki jo po novem sestavljajo: predsed-nik Zvonko Janež, namestnica predsednika Maruša Pakiž Arko, člani Vinko Zajc, Gregor Pirc, Francka Ambrožič ter namestniki članov Lea Zajc, Anita Krajnc in Stane Hočevar.


INTERVJU

Odtipkam telefonsko številko, zazvoni, nato rečem: »Do-ber dan, sem dobila Franca Vesel?« »Če iščeš Acota, si ga dobila.« Mnogi ga poznamo kot izredno spontanega človeka. Z vsem srcem je obrtnik, obenem pa dejaven na številnih področjih. Npr. kot predsednik OOZ Ribnica in član strateškega sveta Občine Sodražica, do nedavnega je predsedoval tudi organizacijsko-kadrovski komisiji OZ Slovenije. Spregovorila sva predvsem o obrtništvu, nje-govem razvoju in prihodnosti.

Sodražanom ste poznani kot izjemno angažiran človek z veliko energije, vedno pripravljen podpreti različne ideje ali priskočiti na pomoč. Od kod jemljete pozitivnost, pripravljenost pomagati?

Človek je družbeno bitje in zato vedno velja – če želiš pre-jemati, moraš dajati. To je moj motiv, zato tudi vse funkcije, ki jih imam, opravljam popolnoma prostovoljno. Da sem lahko pričel tako razmišljati, sem prebral nekaj »metrov« knjig in obiskal nekaj delavnic. Imel pa sem tudi to srečo, da sem imel pogum za nekaj novega, za pot naprej. Zato kozarca nikoli ne vidim napol praznega, vedno je napol poln. Če misliš dobro in pozitivno, to dobiš nazaj. O tem priča tudi osnovni fizika-lni zakon: akcija dá reakcijo.

Že mnogo let ste dejavni kot obrtnik. Kaj vas je pripeljalo v obrtniške vode in kaj je tisto, zaradi česar ste ostali?

Obrtnik sem približno 25 let. Izhajam iz obrtniške družine, oba starša sta imela mojstrski izpit, ki ga je danes po dolgem času znova mogoče opravljati. Mojo edino de-lovno dobo (kot delo v podjetju) predstavlja osemmesečno pripravništvo, ki sem ga opravljal na Inlesu, da sem dosegel VI. stopnjo izobrazbe. Lahko bi ostal tam, vendar mi danes ni žal. Obrtnik sem zato, ker ne bi mogel delati nečesa, kar mi ni všeč ali pa se ne bi strinjal s sistemom, z ljudmi. Želim biti svoboden in sam razpolagati s svojim časom in dohodkom. Z obrtjo sem po opravljanju pripravništva znova začenjal po samoosvoboditveni vojni in kljub težkim časom je nekako šlo.

Kaj je predpogoj, da greš na svoje in postaneš obrtnik, podjetnik? Kakšen človek moraš biti?

Dobro vprašanje. Večina ljudi obrtnika vidi kot nekoga, ki se koplje v denarju, nihče pa ne vidi odpovedovanja, ki je predpogoj za njegov uspeh. Redko kdo ima to srečo, da je obrt ali podjetje podedoval po starših, če pa zadevo na novo postavljaš, veliko vlagaš v izobraževanje, tehnologijo, razvoj. Tisti, ki želijo veliko zaslužiti na kratek rok, naj raje ne začnejo z obrtjo. Če si na svojem, veliko delaš, kdaj tudi z izgubo. Tu ni delovnika od sedmih do treh, ves čas si vpet v delo. Pozi-tivni vidiki obrtniškega dela pa so nedvomno samostojnost, svoboda in čez leta trdega dela tudi materialna korist.

Franc VeselPiše: Nina Pirc Vovčko

V soboto, 23. oktobra, ob 20.00,

bo v dvorani Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj Sodražica potekal

Jazz večer. Pridite in uživajte ob zvokih klasičnih jazzovskih pesmi v

izvedbi Tony Cater Jazz Banda z mnogimi glasbenimi gosti. Večer tudi tokrat ne bo potekal v obliki koncerta, ampak bo šlo bolj za druženje in sproščen pogovor ob dobri glasbi, pijači in prigrizkih. Prireditev bo povezoval Marko Modrej.

Vstop prost!

Mladinski klub Sodražica


V počastitev občinskega praznika Občine Sodražica

Vas vabimo na slavnostno sejo Občinskega sveta s proslavo,

kjer bomo podelili priznanja za leto 2010.

Prireditev bo v petek, 29. oktobra 2010, ob 19. uriv dvorani Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj

Sodražica.

Prireditev bodo obogatili gosti - PRIFARSKI MUZIKANTI.

Vabljeni!

župan Blaž Milavec

INTERVJU

Obrtništvo mnogi povezujemo z lesom in suho robo. Koliko to drži?

To ne drži. Lesna dejavnost v Slo-veniji predstavlja okvirno 6,5 odstotka obrtništva. Okoli polovica obrtnikov je iz gradbeništva, veliko je tudi avtopre-voznikov. Male delavnice v obliki popol-danske dejavnosti propadajo, ker je konkurenca prehuda. Včasih se pošalim na svoj račun in pravim, da sem bil včasih izdelovalec iz lesa, potem sem postal predelovalec, danes pa sem uničevalec lesa. Zakaj? Včasih smo vse delali »na roke«, potem smo postali tehnološko naprednejši, danes pa je vse avtoma-tizirano in moramo za isti denar obdelati ogromno količino lesa.

Kakšen je potem trend med obrt-niki? Je scenarij zelo črn?

Mislim, da ni vse tako črno. Zagotovo imajo bodočnost storitvene dejavnosti, saj imajo dodano vrednost in jih namesto nas ne morejo opraviti Kitajci. Primer za to je tudi ribniški Rokodelski center, ki je dodano vrednost dobil s ponudbo delavnic. Turisti izdelke tam ne samo kupujejo, pač pa sami sodelujejo pri nji-hovem izdelovanju. Tudi sam zelo podpi-ram ta center, ki je doživel velik posluh s strani Občine Ribnica na čelu z županom in je nastal v samo štirih letih. Naša želja je, da se turisti v teh krajih zadržijo vsaj 4–5 ur, saj bo to pomenilo tudi postopen razcvet gostinske dejavnosti, čez čas spal-nih kapacitet in tako naprej. V teh krajih imamo ogromno »za pokazat«, pa tega ne znamo.

Katere so torej naše močne točke?

Sam sem malo več potoval, npr. po Belgiji in Bolgariji, Irskem, Finskem, ZDA. Dejstvo je, da tu nimajo kaj dosti pokazati, turisti pa kar derejo k njim. K nam pa ni nikogar, čeprav ima skoraj vsa-ka vas izredno bogato zgodbo, zgodovi-no. Moramo spremeniti mentaliteto, da bomo lahko prodajali svojo kulturo, čist zrak in naravo. Svet postaja mala global-na vas. Če želimo delo, se moramo lotiti terciarnih dejavnosti, saj se proizvodnje multinacionalk selijo na Kitajsko. Njim selitev ni problem, lahko si jo privoščijo, kot obrtnik pa si obsojen na to lokacijo. Rešitev je v razvoju turizma, ki pa mora biti nujno v sklopu s kulturno dediščino. Ne več tovornjaki, avtobusi morajo žlice voziti v Nemčijo.

Če pogledava aktualno stanje, še vedno vlada gospodarska kri-za. Koliko odseva med obrtniki? Jo zaradi svoje majhnosti morda še bolj občutijo?

Gospodarska kriza je v obrtništvu velika. Večina obrtnikov je namreč koop-erantov večjih družb in imajo zaposlene, ki jih ne morejo plačati. Nimajo namreč prilivov, danes vsak gleda le nase, obrtniki pa so na koncu plačilne verige. Sam mis-lim, da kriza sploh še ni dosegla dna. Slo-venija je tako majhna, da naša vlada nima dosti vpliva – za nas je pomembno, kaj se dogaja v Nemčiji, saj smo zelo odvisni od njih. Ko bo iz recesije Nemčija, bomo tudi mi. Edino rešitev težav predstavlja delo, da lahko plačujemo prispevke. Na tem mestu pa bi lahko pomagala tudi naša vlada, saj je v Sloveniji vse preveč socialne podpore za ljudi, ki je ne potrebujejo.

Ali za izboljšanje stanja lahko kaj naredijo tudi obrtniki sami?

Absolutno ne smeš samo čakati, da se stanje izboljša. Lahko racionaliziraš svoje delo in razmisliš o tem, kako bi mu dal dodano vrednost. Eden izmed pogostih načinov je danes tudi korupcija. Sam ne bi nikoli pristal nanjo, saj ko enkrat začneš, samo še toneš. Pomoč in konkurenčno prednost pa pomeni tudi izobraževanje. Menim, da obrtniki premalo vlagajo vanj, saj pogosto slišim »Nimam časa, moram delat’«. V tem primeru se vedno spom-nim na zgodbico o dveh kraljih, ki sta

se med seboj vojskovala, takrat še z loki in puščicami. Pa je k enemu izmed njiju prišel trgovec z orožjem in mu ponujal sodobnejše orožje. Kralj mu je dejal: »Ne vidiš, da nimam časa, ker se vojskujem?« Tako je kralj zamudil priložnost, da bi premagal svojega nasprotnika.

Izobraževanja nudi tudi OZ Rib-nica. Kaj vse je pravzaprav njena naloga?

Glavne naloge vseh območnih zbor-nic so izobraževati, obveščati člane in jim svetovati. Pri nas ugotavljamo, da so člani zadovoljni z našim delom, kar na nek način odseva tudi rednost plačevanja članarin. Kar se tega tiče, smo na vseslovenskem območju vedno na 1. do 3. mestu. Če ima kdo problem, mu takoj, zagotovo pa vsaj čez čas, pomagamo. Prirejamo brezplačne seminarje, ohranjamo domačo umet-nostno obrt. Uspelo nam je zagotoviti geografsko poreklo suhe robe in naciona-lno poklicno kvalifikacijo za suhorobarja, ki je kvalifikacija na republiškem nivoju, pridobiti pa jo je mogoče na Srednji šoli Kočevje. Za domače umetnostne obrtni-ke smo olajšave s 25 dvignili na 70 odsto-tkov, za kar gre zahvala Jožetu Tanku. V sklopu ribniške OOZ deluje tudi točka e-VEM, organiziramo novoletna druženja in še bi lahko našteval.

Če se z današnje točke ozreva še v prihodnost – kolikšno je po vašem mnenju zanimanje mladih za obrti in podjetništvo? Se vam zdi, da so do-volj drzni, podjetni?

Med mladimi zanimanje za samos-tojno pot zagotovo narašča. Nekoliko k temu pripomorejo tudi službe, ki niso več to, kar so bile, saj delo pogosto lahko opravljajo samo pogodbeno. Če si st-vari sposoben voditi sam, zakaj ne bi šel na svoje? Sam sem mnenja, da bi vsak delavec lahko imel svoj s. p., konec kon-cev prodaja svoje roke. Če bi bil priden in dober, bi se zanj pulili, lenuhi pa bi bili v tem primeru prikrajšani. V mojih mladih časih ni bilo toliko možnosti, ker je bil do-tok informacij majhen. Danes je drugače. Ljudje smo v osnovi radovedni, z infor-macijami pa – posebej mladi – dobijo ideje. Tudi svetovno gledano so bogati in uspešni ljudje vedno mlajši. Bistvo uspe-ha se skriva v idejah in za mlade je dobro, če so samozaposleni.


DIPLOMANTKI

Bližal se je rok za oddajo prispevkov, ko smo se začudeno spraševali, ali je sploh kdo diplomiral. Nikogar nismo os-ebno poznali, nihče še ni ničesar namig-nil. Bomo tokrat res ostali praznih rok oz. strani? Odločitev, da temeljito poizvemo, se je izkazala za modro, zato vam tokrat lahko z veseljem predstavljamo ekono-mistko Simono Pogorelc in biotehnolog-injo Kristino Košmrlj.

Simona Pogorelc z Vinic je sveža diplomantka Visoke poslovne šole (VPŠ) Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer Trženje. Pravzaprav bi lahko rekli, da ji je ekonomija od nekdaj za petami. Najprej je namreč zaključila program Ekonomski tehnik na Gimnaziji Kočevje, nato prvo stopnjo bolonjskega študija na VPŠ, prav tu pa sedaj pričenja tudi drugo, magis-trsko stopnjo. Se sprašujete po smeri? Tako na prvi kot na drugi stopnji jo spremlja trženje. »Enostavno se ne vidim nikjer drugje,« pravi. »Če me letos ne bi sprejeli, bi počakala na naslednje leto.«

K številnim odločitvam za študij krep-ko pripomorejo profesorji, kar se je zgo-dilo tudi v Simoninem primeru: »V sred-nji šoli smo imeli dobrega profesorja, ki nam je ekonomijo približal s praktičnimi primeri in skozi pogovor, zato sem se tudi odločila, da bom znanje poglabljala na tem področju, posebej še o trženju in oglaševanju.« Simona je na fakulteti z veseljem sodelovala pri praktičnih trženjskih projektih, kot je npr. priprava oglasa za Mercatorjevo znamko Lumpi. Najboljše ideje so študenti kasneje dejan-sko predstavljali na podjetjih.

Simonino diplomsko delo, s katerim je septembra letos uradno postala »diplo-mirana ekonomistka (VS)«, nosi naslov Merjenje zaznav študentov o družbeni odgovornosti podjetij. Pojem »družbena odgovornost podjetij« vključuje tako zadovoljstvo zaposlenih kot varovanje okolja, Simona pa je pri tem naredila še primerjavo med ameriškimi in slovenski-mi študenti. Z anketami med ameriškimi študenti ji je pomagala mentorica, slov-enske študente je anketirala sama. »Bist-venih razlik med ameriškimi in slovens-kimi študenti ni bilo, opazila pa sem, da Američani raje podprejo družbeno odgo-

vorna podjetja, medtem ko pri Slovencih pogosteje prevlada odločitev glede na ceno, torej lastna korist.«

Kako naprej? Simona je v času absol-ventskega staža delala v klicnem centru podjetja Bisnode d.o.o., kjer je promovi-rala prodajo izdelka Bonitete.si, namen-jenega posebej podjetjem. »To delo mi predstavlja odlično izkušnjo,« pove Simona, ki sicer meni, da je njena zgov-ornost del t. i. poklicne deformacije. Z oktobrom se bo posvetila magistrskemu študiju, kasneje pa se vidi na področju marketinga. Prepričani smo, da ji bo s tolikšnim navdušenjem lepo uspevalo. Pa srečno!

V znanju je močPiše: Nina Pirc Vovčko

Kristina Košmrlj iz Podklanca je doma v naravoslovnih vodah. »Mogoče se sliši čudno, ampak od nekdaj me za-nimajo rastline,« se nasmeje. In prav to zanimanje jo je po končani OŠ vodilo v Biotehniški izobraževalni center Lju-bljana, program Tehniška gimnazija. »Razmišljala sem tudi o splošnih gim-nazijah, a me “klasika“ ni mikala,« pove. »Tu smo imeli poleg splošnih še strok-ovne predmete, kot so mikrobiologija, laboratorijske vaje in biotehnologija, v katerih sem resnično uživala.«

Odločila se je, da ostane v naravoslovju. Bila je prva generacija študentov Bioteh-nologije na Biotehniški fakulteti. »Bili smo pravi poskusni zajčki,« pripomni. Izmed številnih področij jo je pritegnila agronomija in z njo genetika. Seveda je s tega področja tudi njeno diplomsko delo z naslovom Optimizacija postopkov pre-hodne transformacije celične kulture to-baka BY-2 z uporabo sporočilnega gena za

zeleno fluorescirajoči protein. Ne skrbite, če si pod tem ne morete ničesar predstav-ljati. Kristina pojasnjuje, da gre za širše področje rastlinskih transformacij, ki je seveda izjemno specifično.

Med klepetom mi postane jasno, da govorim z izredno samoiniciativnim in razgledanim dekletom. Nenehno potuje, se uči tujih jezikov, je članica mednaro-dnega društva študentov agronomije

(IAAS) ter se udeležuje njihovih medn-arodnih srečanj. »Kjer imaš prijatelje, tam si doma,« pravi, a hkrati dodaja: »Po vsakem potovanju pa tudi ugotovim, da je slovenski dom najlepši, vsekakor pa na-jbolj enostaven.«

Kristina je prav tako odšla na štirimesečno prakso v Nemčiji, natančneje na inštitut Helmholtz Zentrum München. »Raziskovala sem vpliv gnojil na mikrobe v tleh,« pojasni, »iz česar bo objavljen tudi strokovni članek.« Pa načrti za naprej? Z novembrom se po-daja globlje v akademske kroge, saj bo nastopila službo mlade raziskovalke na Biotehniški fakulteti, natančneje na Kate-dri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin, kjer je doslej dobri dve leti delala kot študentka. »Tri leta in pol bom pripravljala doktorat, kasneje pa si mogoče želim nekaj časa preživeti še v tujini.« Kristini lahko le še čestitamo in ji zaželimo obilo uspeha za naprej!


ŠOLA / VRTEC

OBVESTILOVse starše, ki imate otroke vključene v vrtcu, obveščamo, da se VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2011

oddajo praviloma do 15. novembra 2010.

Vloga mora biti oddana na obrazcu,ki ga lahko dobite tudi na sedežu Občine Sodražica ali na spletni strani www.sodrazica.si.

V kolikor vloge ne oddajate prvič, vam ni potrebno ponovno izpolnjevati rubrik EMŠO in DAVČNA ŠTEVILKA. Zaželeno je, da na vlogo pripišete telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi.

Ob morebitnih nejasnostih lahko pokličete na tel. št. 83 71 005.

Letos nas je poletje bogato obdarilo s toplimi sončnimi žarki, pa tudi z dežjem ni nič skoparilo, tako da smo vsi nestrpno čakali na mesec september in šolsko leto, ki je pred nami.

Sreda, 1. septembra 2010, je bila zagotovo najpomembnejši dan za naše letošnje prvošolčke. Prestopili so prag šole in postali učenci naše šole.

Ob devetih dopoldne smo se v dvora-ni šole zbrali vsi prvošolčki z matične in podružnične šole Sveti Gregor v sprem-stvu svojih staršev, učiteljic prvih razre-dov, ravnateljice šole in člani družinskega gledališča Kolenc.

Uvodni pozdrav in dobrodošlico vsem je izrekla naša ravnateljica, ga. Ma-jda Kovačič Cimperman. Z gledališko predstavo Čarovnica Lili je družinskemu gledališču Kolenc uspelo popeljati otroke v pravljični svet, v katerem otrok do os-mega ali celo devetega leta starosti išče hrano in jo prav gotovo najde v pravljicah. Vsi prisotni smo bili priča, da so otroci ob gledanju Čarovnice Lili tudi aktivno sodelovali in našli pobudo in vzpodbudo za razvoj domišljije.

Po končani predstavi je sledil skok v prvi razred in pogostitev za otroke.

Otroci so po skoku v prvi razred slove-sno prejeli diplomo, s katero so tudi ura-dno postali prvošolčki. Vsak otrok je do-bil še sadno rezino in sok. Starši so imeli priložnost, da so med seboj poklepetali in izmenjali vtise prvega šolskega dne, ki so ga doživeli skupaj z otrokom.

Navdušeni obrazi otrok, njihovih staršev in nas učiteljic, so bili

dokaz, da so takšni trenutki v šoli dobrodošli.

V skupini Medvedki smo uspešno zakorakali v novo šolsko leto in se polni energije lotili od-krivanja novosti.

Mesec september smo namenili medse-bojnemu spoznavanju in v svojo sredino uspešno sprejeli pet novih otrok. Trudili smo se, da bi se v naši sredini čim hitreje počutili sprejete in zaželene ter da bi z veseljem in radoved-nostjo prihajali v skupino.

Otroci imajo zelo radi gibanje, spre-hode in igre v naravi in tega je bilo v sep-tembru zelo veliko. Pri tem nas ni oviralo niti močno deževje, ki nam je ponudilo temo za opazovanje, pogovore in konec koncev tudi za igro na prostem v manj lepem vremenu. Od doma smo si prinesli škornje in rezervna oblačila ter se z veli-kim veseljem lotili skakanja po lužah. V vrtec smo se vrnili mokri, umazani, ven-

September pri MedvedkihPiše: Meta Hribar

dar neskončno zadovoljni, saj kaj takega ne počnemo prav pogosto.

Nismo si želeli tako velikih poplav in jezili smo se, kadar je bil dež preveč vztra-jen, vendar smo si tudi take sive dni znali narediti zabavne. Naučili smo se nekaj ve-selih pesmic, ki so nam pomagale odgan-jati sivino in zaplesali z dežniki.

Naši novinci so tako ugotovili, da je v vrtcu lahko zelo zabavno in zanimivo, čeprav so v skupini sami. Zadovoljst-vo vseh otrok in njihovih staršev pa je najlepše darilo vzgojiteljicam, ki se trudi-jo otrokom polepšati vsak dan posebej.

Skok v prvi razredPiše: Minka Pakiž


DRUŠTVA

Večkrat se spomnim izreka velikega francoskega filozofa Voltaira, ki pravi: »Delo nas osvobaja treh velikih nadlog, dolgočasja, greha in pomanjkan-ja.« Otrokom pa je bil posebej všeč tisti Slomškov: »Lenoba je vseh grdob grdoba«. Upokojen-ci še vedno veliko delamo, de-lamo zaradi boljšega počutja, za svojo dušo in za dobro drugih.

V tem članku bi rada pred-stavila opravljeno delo Društva upokojencev Sodražica od spomladanskega občnega zbora dalje, bilo je vroče poletje in še bolj vroča jesen.

Začela bom s tistim za našo dušo, z izleti. Uspešno smo organizirali dva, spomladanskega in jesenskega.

V maju smo obiskali turistično manj znane kraje v Zasavju med Radečami in Zidanim Mostom. Po kratkem ogledu starega mestnega jedra Radeč in cerkve sv. Petra smo se vkrcali na splav na reki Savi in se odpeljali do Zidanega Mosta. Med potjo smo si ogledali kar tri zidane mostove iz časov gradnje železnice iz Du-naja v Trst. Na splavu smo dobili pravo flosarsko malico, zabaval nas je muzi-kant z domačimi vižami. Obiskali smo še čudovito vasico Svibno, kjer so razvaline gradu vitezov Ostrovrharjev in od koder je krasen razgled na dolino in vrh Kum. Tu nas je čakala pokušina novih dobrot Aktiva kmečkih žena Arnika.

Preživeli smo dan poln novih doživetij, spoznali smo še en košček naše domovine in se utrujeni, a zadovoljni in polni novih moči, vrnili domov.

Na drugi izlet na začetku jeseni smo se odpravili v naše skoraj sosednje in bližnje kraje, za katere smo menili, da jih moramo bolje spoznati. To je v Kostel in deželo Petra Klepca.

Peljali smo se mimo Gotenice in Kočevske Reke, kjer smo spoznali mračno polpreteklo zgodovino tega območja. Občudovali smo novo cerkev v Kočevski Reki. Po Kostelu nas je vodila lokalna vodička, ki dobro pozna te kraje in nji-hove posebnosti. Debeli zidovi gradu Kostel so nas spomnili na naše prednike in na njihovo težko življenje, ko so bili še tlačani ali pa v času turških vpadov, pred-vsem pa v času številnih vojn. Reka Kolpa pa je tej pokrajini dala svojevrsten videz

in čudovite naravne podobe, vhod v podzemne jame, »tro-mostovje«, izvir Rinže, kanjon ...

Dolina Kolpe je tja do Osilnice oaza miru in spokojnos-ti, kjer črpaš nekje iz globine zemlje novo energijo. Če si le dovolj odprt in sproščen, se ti izpraznjene baterije v telesu na novo napolnijo. Ni čudno, da je bil tu doma Peter Klepec, ljudski junak, ki je svojo moč prav tako črpal iz narave. Med potjo smo

občudovali neokrnjeno naravo in nara-vne lepote hribov in gora na obeh straneh meje. Ustavili smo se na vzpetini pri cerk-vi sv. Ane, kjer je lep razgled po dolini. Ogledali smo si cerkev sv. Egidija v Rib-jeku, ki najstarejša cerkev na Kočevskem. Obiskali smo galerijo priznanega kip-arja Staneta Jarma v Osilnici. Po kosilu v gostišču Kovač so nas zabavali domači muzikanti. Radi bi se vrnili po novi cesti iz Osilnice čez Borovec, a žal uradno še ni odprta. Pa kdaj drugič, obiskati take za-nimive kraje večkrat, je tudi zanimivo.

V avgustu smo imeli že tradiciona-lno srečanje z zlatoporočenci in našimi jubilanti, to je tistimi, ki so v tekočem letu praznovali 60, 70, 80, 90 ... Darilca zanje že vrsto let pripravljamo skupaj z učiteljicami razrednega pouka in učenci. Nasploh imamo s šolo lepe odnose, zgledno sodelujemo in smo vsem, pred-

Vroče poletje, še bolj vroča jesen članov DU SodražicaPiše: Cvetka Vesel


DRUŠTVA

vsem vodstvu, zelo hvaležni. Upokojen-ski pevski zbor se je tudi tokrat izkazal s čudovitim repertoarjem pesmi, ki so nam blizu. Naše prostovoljke in prostovoljci pa so že uigrana ekipa navajena delati, skrbeti, da prireditve uspejo tudi po orga-nizacijski plati. Tudi tu smo se lepo imeli.

Poleti so se končale 35. športne igre upokojencev Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Naši športniki so tekmovali v balinanju in orientacijskem pohodu. V balinanju je letos prvič tekmovala tudi ženska ekipa. Uvrstitev tekmovalcev je solidna, moška ekipa je dosegla celo tretje mesto. Čestitamo!

Najzahtevnejše, a hkrati najbolj ko-ristno in humano delo, opravljajo pros-tovoljke, ki so vključene v vsesloven-ski projekt Starejši za starejše. Redno se izobražujemo, da bi svoje prostovoljno delo opravile čimbolj profesionalno. Naše geslo je, nihče ne sme biti prezrt, pozabljen, odrinjen. Zadnji obisk smo opravile tik pred dnevom starejših, ko smo jih povabile na druženje v dvorano šole. Odziv je različen, kakor smo različni ljudje. Nekateri so bili obiska zelo veseli in so komaj čakali skupnega druženja. Nekateri so se zaprli v svojo ozko družbo ali celo samoto. To ni dobro, ne za telesno, ne za duševno zdravje. Poskusile bomo še, s prijazno in toplo besedo. Besede združujejo in nič ne stanejo.

Žal delo prostovoljcev ni nikjer analizirano in ovrednoteno. Obiski pri starejših so daleč od oči in interesa širših množic, medijev. Koga pa brigajo stari, s katerimi so samo stroški, koristi pa no-bene? Veliko je takih v tej naši deželici, ki tako razmišljajo. Ostane nam samo topel občutek, da smo naredili nekaj dobrega za sočloveka.

Mediji malo poročajo o največji pri-reditvi namenjeni starejšim in širši družbi za lepše življenje starejših, to je »Festival za tretje življenjsko obdobje«. Letos je potekal že deseti tovrstni festival, tokrat z geslom: Za strpno in socialno sožitje vseh generacij. Obiskali so ga naši pevci in sk-upina prostovoljk. Bili so navdušeni nad programom, različnimi prireditvami in delavnicami.

Naj sklenem z mislijo, skrbimo zase, da bomo lahko pomagali drugim.

Šedržanka ni kar tako. Ne glede na to, da podpira kar tri vogale hiše, je tudi članica sekcije »Šedržank« Turističnega društva Sodražica, kjer ni pros-tora za moške pred-stavnike.

Med Šedržankami je že nekaj časa vrela želja po izletu, kjer bi se bolje spoznale, skupaj bi od-krivale lepote Slovenije, poklepetale, zapele, vsekakor pa bi en dan minil brez obveznosti. Pobudnica izleta Marija, ki sta ji priskočili na pomoč Mateja in Vida, je organizirala in začrtala pot na Štajersko. Tako smo se v soboto, 11. septembra, ob šesti uri zjutraj zbrale pred šolo in nestrpno čakale avtobus. Na prvi postaji med vinorod-nimi štajerskimi griči smo si ogledale cerkev na Prihovi, pot pa nas je nato vodila v Slov-ensko Bistrico na obisk škofovske kleti z degustacijo. Naša naslednja postojanka je bila pri Marjanu Streharju, večratnemu nagrajencu Čebelarske zveze Slo-venije. Tudi tukaj smo pokušale medene pijače in občudovale izdelke pridnih čebel. Naš izlet se je nadaljeval do Svetih treh kraljev, kjer smo im-ele kosilo, nabrale pa smo si tudi moči za pohod do Črnega jezera, ki je eden od pohorskih biserov, v katerem so nekoč zbirali vodo za plavljenje lesa po drčah v dolino Drave. Naše potepanje po Štajerski smo zaključile v kmečkem turizmu Gregorič na Tinski gori. V večernih urah smo se s prijetnimi vtisi vračale domov, enotne pa smo si bile tudi v tem, da se naslednje leto zopet odpravimo spoznavat Slovenijo. Hvala Mariji in njenemu bratu za vodenje izleta, hvala pa tudi Občini in Turističnemu društvu Sodražica, ki sta nas pri izletu finančno podprla. Šedržanke se ne družimo samo pred Tržnim dnevom, ampak tudi med letom. Na našem oktobrskem srečanju smo pod budnim očesom Vide pekle zanimivo slano pecivo »rožice«, nazdravile Abrahamovki in razmišljale o idejah za dejavnosti na Tržnem dnevu.

Šedržanke na ŠtajerskemPiše: Petra Marn

september / oktober 2010 SUHOROBAR 11 10 SUHOROBAR september / oktober2010

v njeni prisotnosti, ter prisotnosti našega župana Blaža Milavca, ki nam vse čas stojita ob strani in pomagata pri zorenju našega odnosa, smo se srečali v šolski dvorani. Prisrčna hvala obema za pomoč in čas, ki sta nam ga darovala. Šola je sode-lovala tudi v programu.

Mladi plesalci iz Svetega Gregorja pod vodstvom gospe Zdenke so v oblačilih iz »njega dni »z ljudskimi plesi dodali svežino in iskrivost večeru. Zelo pa sta obogatili program Neja in Lenča Debel-jak iz Plosovega. Neja, dijakinja 2. letnika SGŠ, je kot prava umetnica brezhibno zai-grala na klavirski harmoniki in »frajtona-rici« narodne in narodno-zabavne viže prijetne za uho. Lenča, njena mlajša sestri-ca, ki se ji je pridružila iz vrst folkloristov, pa je solo in v duetu s sestro s čvrstim in čistim glasom zapela ob spremljavi har-monike sproščeno in samozavestno. Prava poslastica za vse prisotne. Vse čestitke in prisrčna hvala vama in tudi očetu, ki je poskrbel za ozvočenje in nemoten potek.

Seveda so tudi stare narodne pesmi, ki jih je zapel naš upokojenski oktet pobožale po srcu in ušesih vse prisotne in želele biti všečne. Upam, da nam je uspelo doseči na-men in obuditi kak lep spomin na davne čase, mlado ljubezen in srečne dni. Naj lep spomin in sreča traja vse do nasled-njega srečanja, vmes pa se je potrebno malce založiti s kakšnim grižljajem. Za to so poskrbeli naši vestni in neutrudni pros-tovoljci, ki nikoli ne zatajijo. Pripravijo in pospravijo prostor in vmes postrežejo. Tokrat so šle dobrote še posebno v slast, saj je Neja veselo raztezala meh in Lenči ni zmanjkalo viž in veselja do prepevanja.

Meni je bil večer lepo izpolnjen, upam, da tudi vsem prisotnim in nasvidenje spet leto osorej.

DRUŠTVA

Z minevanjem poletja se vijejo meglice prek pokrajine in z njimi se včasih priplazi neka žalost v nas, ki nas začenja hromiti, če ji dopustimo, da se nas polasti. Spomnimo se rajši, kako darežljiva je jesen, ki napolni naše shrambe, da lahko v miru pričakamo zimo in uživamo njene sadove.

Če se malce ozremo nazaj, v pomlad, poletje, se spomnimo naših dejavnosti in dejanj v minulem času in se vprašamo; so bila naša dejanja vredna našega dostojan-stva in spoštovanja, kaj so pomenila za lju-di, ki z nami sobivajo. Mislim, da so mnogi izmed sodraških upokojencev uspeli pre-buditi svetlobo srca v sebi in v tistih, ki so jim skušali polepšati kakšen dan, trenutek, ko so obiskovali starejše, prisluhnili njiho-vim težavam, jih skušali razumeti, pomir-iti, potolažiti ali razveseliti. Trudili smo se po najboljših močeh, da bi vsak nekaj našel zase in za druge: z organizacijo in izvedbo izletov, skupnega piknika, kjer smo, kot že nekaj let, počastili in skromno obdarili (z doma narejenimi darilci) ju-bilante in zlatoporočence, jim pripravili kratek kulturni program s petjem našega okteta, veselimi igricami za sprostitev, z glasbo, plesom in prigrizkom.

Za nami je 1. oktober – DAN STAREJŠIH OBČANOV, ki je potekal v veselem, sproščenem in kulturnem vzdušju. Seme, ki smo ga posejali na ta dan pred tremi leti, je ne samo skalilo, marveč raste iz leta v leto v zdravo življenje. Kako ne bi, saj za njegovo rast skrbi več gener-acij in v sodelovanju je radost, lepota in skupno zadovoljstvo. Ustvarili smo med-sebojni odnos, ki je poln razumevanja, upanja, želje, da bi skupno odpravili čim

več nadlog, ki nas težijo v vsakdanjem življenju in ohranili vero v dobroto, resni-co in lepoto. Lepo se je srečati z ljudmi, ki znajo svoje življenje povezati v lepo celoto in najti zaklade, ki so se skrivali v minulih težavah. Ničesar ne obžalujejo, zavedajo se, da je to njihovo življenje in v vsaki slabi stvari, ki se jim je pripetila, odkrijejo nekaj svetlega.

S svojo prostovoljno in brezplačno dejavnostjo skušamo doseči, da bi bilo med njimi čim manj ljudi, ki so ujetniki preteklosti, ki jih nenehno nekaj preganja, so nestrpni ali jih skrbi prihodnost. Čas je minljiv, kar je tolažba za tiste, ki trpijo in obžalovanje za tiste, ki zmorejo srečno uživati. Toda žal, še nikoli ni bilo dneva, ki se ne bi končal v objemu noči, ali še tako lepega jutra, ki se ne bi prelil v temo večera.

In kako se je naše srečanje prelilo v dogajanje in dočakalo slovo? Po zaslugi prijazne ravnateljice OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, gospe Majde Cimperman, in

Srečanje starejših občanovJesenska žetev upokojencevPiše: Ivana Oražem

Občankam in občanom se za potrditev novega županskega mandata ter izvolitev dveh svetniških mandatov in skoraj 40 % vseh danih glasov za svet-nike iskreno zahvaljujemo in obljubimo našo zavze-tost in trud pri vodenju naše občine ter izpolnitvi načrtovanih ciljev.

Blaž Milavec in kandidati za svetnike OO SLS Sodražica


Zahvala

Minilo je tretje četrtletje v letu 2010, v katerem gasilke in gasilci PGD Zamostec nismo stali križem rok. Po krajšem počitniškem predahu je skupina članov začela s preureditvijo dela gasilskega doma (stolpa) s ciljem, da se pridobi nove pros-tore za sanitarije. Groba zidarska dela so narejena.

Konec avgusta pa je začelo z vajami šest tekmovalnih ekip. Pripravljali smo se na tekmovanje, ki ga je za 25. septembra raz-pisala Gasilska zveza Ribnica. Žal je bilo en teden prej tekmo-vanje odpovedano. Da nam motivacija za resna dela ne pade, poskrbimo tako, da se tudi zabavamo. Tako je bilo pred gasil-skim domom organizirano druženje za vse vaščane Zamostca. To je bil že tradicionalni »Dan ocranc`u«. Še posebno smo se nasmejali, ko so ženske čez ovire vozile možakarje v »karjoli«.

Že nekaj let se tudi začetek septembra začne delavno, saj se pripravljamo na Ribniški semenj, kjer v gradu poskrbimo za pijačo in jedačo obiskovalcev in s tem prislužimo društvu še kako potreben evro.

Sredi septembra je mati narava z obilnim dežjem spravila na noge precej prostovoljnih gasilcev. Tudi gasilci PGD Zamostec so dežurali in bili v pripravljenosti, saj je bil v nevarnosti tudi gasilni dom. Prav pomoč gasilcev prostovoljnih društev priza-detim v poplavah je pokazala, da v Sloveniji še obstaja zavest, da smo skupaj močnejši in ni zastonj rek »v slogi je moč«.

Ni kaj, na ženskah svet stoji.

Poplavljena cesta, ki vodi mimo gasilnega doma do Podgore.

PGD ZamostecPiše: Mateja Prijatelj

DRUŠTVA

9. septembra je bila v Galeriji Miklova hiša v Ribnici otvoritev razstave našega občana iz Vinic, akademskega slikarja Draga Hrvatckega z naslovom: slike_grafike_objekti. Razstavo najnovejših slikarjevih del iz obdobja zadnjih petih let je pred-stavila Sandra Bratuša, odprl pa jo je sodraški župan Blaž Mi-lavec. Tako si je bilo mogoče do 10. oktobra ogledati slike, v kat-erih umetnik išče prave barvne kontraste, izdeluje slike s čistimi barvnimi ploskvami, ujetimi v pravokotne in geometrične ob-like.

V petek, 24. septembra, pa je na grajski pristavi Marof v Rib-nici odprl vrata Rokodelski center, v katerem je bilo v večernih urah odprtje razstave tečajnikov Likovnega izobraževalnega centra - LICE Galerije Miklova hiša. Do 17. oktobra so bila na ogled predstavljena kiparska in slikarska dela, fotografski izdelki različnih tematik ter umetnine iz industrijskega in grafičnega oblikovanja ter arhitekturni izdelki. LICE je dobil svoje prostore na Marofu, kjer bo potekalo izobraževanje v sodobno oprem-ljenem prostoru - v slikarskem in kiparskem ateljeju, tečajniki pa bodo na področju likovne ustvarjalnosti spoznavali tudi ostale zvrsti likovne umetnosti.

Kulturne drobtinicePiše: Petra Marn

Kipi tečajnikov po živem modelu, foto: Petra Marn

Utrinek z otvoritve, foto: Marko Burger


Območno združenje Rdečega križa Ribnica je tudi letos omogočilo osnovnošolcem Loškega Potoka, Sodražice in Ribnice letovanje na De-belem rtiču. Razdeljeni smo bili v dve ve-liki skupini. Prvo skupino so predstavljali otroci iz Loškega Potoka in Sodražice.

Polni pričakovanj smo se v petek, 02. 7. 2010, odpeljali proti slovenski obali. V skupini je bilo 42 otrok, pedagoška vodja Maja Krajec in 4 vzgojitelji spremljeval-ci: Nina Anzeljc, Damjana Šega, Polon Jamnik in Boštjan Dejak. Na morju smo uživali polnih deset dni, vse do 12. julija. Vreme nam je bilo naklonjeno. Vsak dan smo lahko uživali na plaži, se kopali v morju in na bazenu. Čez dan so se otroci udeleževali različnih športnih iger (nam-izni tenis, nogomet, vlečenje vrvi), kjer so zasedli tudi nekaj odličnih prvih mest. Najmlajši so barvali pobarvanke, risali, izdelovali zapestnice in aktivno sodelova-li na popoldanskih delavnicah. Počitke smo izkoristili tudi za kakšno družabno igro, manjkala pa ni tudi dobra glasba, za kar so poskrbeli otroci kar sami. Najbolj so otroci uživali v morju, ko smo se ob-

Letovanje na Debelem rtičuPiše: OZ RK Ribnica

OD TU IN TAM

Povorka harmonikarjev za vpis v Guinnessovo knjigo rekordovPiše: Mojca Štupica

V nedeljo, 29. 08. 2010, smo se člani Kluba harmonikarjev Urška udeležili mednarodnega festivala Panonika Harmonika, ki je bil organiziran na tridnevni prireditvi v Cerkljah ob Krki.

Kljub temu, da svetovni rekord na tej prireditvi s prisotnost-jo 233 harmonikarjev ni bil presežen, smo uživali. Razpoloženje je bilo čudovito. Zaigrali so dve skladbi – Avsenikovo Golico in Slakovo V dolini tihi, ob kateri je zapela množica, ki je spreml-jala prireditev.

Poleg letalskega preleta in prekrasnih skokov s padalom, smo do večernih ur uživali tudi ob nastopih ansamblov. Spremljali smo tudi nastop ansambla Roka Žlindra in se ponosni, da pri-hajamo iz doline znanih muzikantov proti večeru vrnili domov.

V upanju, da v naslednjem letu z udeležbo dosežemo število harmonikarjev za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov vabimo vse harmonikarje, da se nam pridružijo.

metavali z vodnimi balončki. Z velikim zanimanjem se nam je pridružila še pisana druščina drugih otrok. Otroci so bili tako čez dan zaposleni z različnimi dejavnos-tmi, ob večerih pa so se sprostili in uživali na plesu v amfiteatru ob plaži. Spletla so se mnoga nova prijateljstva, preskočila pa je tudi marsikatera iskrica prve ljubezni. Največje veselje je bilo nočno kopanje, ki so ga otroci izkoristili v polni meri, saj je bil tisti večer bazen na voljo le naši sku-pini. Ni manjkalo skakanja v vodo, pota-pljanja, »tunkanja« in »špricanja«.

Tako kot vse lepo hitro mine, so tudi naše počitnice minile, kot bi mignil. Zad-nji večer smo vzgojitelji spremljevalci otrokom pripravili posebno presenečenje. Podelili smo diplome, ki so si jih prislužili v teh desetih dneh počitnikovanja. Diplo-mo je dobil vsak otrok za njegovo najbolj pozitivno, hudomušno, domiselno, pri-jazno stran, ki smo jo opazili na vsakemu posebej tekom naših skupnih dni na De-belem rtiču. Na koncu smo se skupaj posladkali še s sladoledom, naredili nekaj spominskih fotografij in si zaželeli vse lepo. Naslednje jutro smo se vsi z lepimi vtisi z morskih počitnic vrnili domov.


OD TU IN TAM

Klub harmonikarjev Urška je v soboto, 7. avgusta, ob 15. uri organiziral 18. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev. Tekmovalci, ki so se prijavili iz cele Slovenije, so se razvrstili v 4 kategorije. Udeležba tekmovalcev je bila 24 harmonikarjev, od tega je bilo 6 deklet.

Naša napovedovalka Mojca Štupica je povezovala in pozdravila vse obiskovalce in ljubitelje harmonike. Komisijo so letos sestavljali Jože Arko, Drago Elikan, Franci Rejec in Vili Marinšek. To so vsi harmonikarji, ki imajo tudi svoje ansamble. V strokovnem delu je zapisoval in vodil Jože Lampe iz Ribnice.

V kategoriji do 12 let je bilo 9 tekmovalcev, zmagal pa je Mit-ja Bukovec iz Rake pri Krškem, drugi je bil Matej Markeljc iz Mokronoga in tretji Jan Drobnič iz Dolenijh Lazov pri Ribnici.

V najmočnejši kategoriji od 13 do 18 let je bilo tudi 9 tek-movalcev. Zmagovalec je bil Matic Markelj iz Mokronoga,

18. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev Urška 2010Piše: Klub harmonikarjev Urška

druga je bila Katja Jakljevič iz Metlike, tretji pa Erik Šavron iz Kopra. V tretji kategoriji od 19 do 50 let so tekmovali 3 tekmov-alci, zmagal pa je Boštjan Šporar iz Dolenijh Lazov, druga je bila Nataša Slabe iz Rovt nad Logatcem, tretji pa je bil Alojz Mugrelj

z Otočca. Veterana sta bila dva, boljši pa je bil udeleženec vseh tekmovanj Tone Kljun Špan iz Prigorice, ta-koj za njim pa je bil Ivan Zavrl iz Lahovč pri Brniku. Najboljši štirje so ponovno zai-

grali in dobili smo absolutno zmagovalko Urške 2010 Kat-jo Jakljevič iz Metlike. Tudi letošnje nagrade je izdelal naš rezbar Drago Košir.

Prijetno druženje smo zaključili z ansamblom Erazem iz Postojne. Sponzorji prired-itve so bili: Občina Sodražica, Obrtna Zbornica Ribnica in Avtoprevozništvo Kljun iz Do-lenjih Lazov .

Leto se je hitro prevesilo v drugo polovi-co, ko smo s hrepenečim srcem pričakali velik praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga še posebej slovesno častimo v naši romar-ski cerkvi pri Novi Štifti, ki ji je ta cerkev posvečena.

Ves teden pred praznikom se verniki iz okoliških vasi zbirajo, da počistijo in ure-dijo cerkev, samostan in okolico, ki s svojo lepoto in mirom privablja ljudi od blizu in daleč.

S tihim pričakovanjem in srcem, pol-nim upanja, začnemo praznovanje že na predvečer praznika s sveto mašo, ki jo dar-ujejo novomašniki. Letos nas je nagovoril in nam podelil svoj novomašni blagoslov novomašnik gospod Erik Švigelj, kaplan v Ribnici. Sveta maša se zaključi s pro-cesijo z lučkami, ko v mraku, razsvetljen-

im s plapolajočimi svečkami stopamo v spokojnosti narave in blagodejni toploti večera v procesiji, ki se vije od cerkve po travniku in cesti nazaj do cerkve. Verniki se radi udeležijo tudi celonočnega bdenja pred Najsvetejšim, od večerne maše pa vse do jutranjih ur, ko se prične praznik s prvo sveto mašo ob 6. uri zjutraj, nadaljuje ob 8., 10. in 12. uri, zaključi pa se ob 16. uri s slovesno sveto mašo in procesijo z Marijinim kipom. Mašo je letos vodil naš no-voizvoljeni provincial p. Stane Zore. Lep, sončen dan je priva-bljal čez cel dan, še posebej pa ob sklepu praznovanja, veliko romarjev in Marijinih častilcev na Brinov grič.

Nepregledna množica je v molitvi in petju stopala za Marijo, zvonovi so peli Njej na čast, srca vseh vernikov so se zlila v eno srce, napolnjeno z milostjo in hvaležnostjo.

Ves čas so na voljo tudi spovedniki, da lahko prav tako kot okolico, zunan-jost praznovanja, očistimo svoja srca, se zahvalimo Mariji, naši Materi, za vse pre-jete darove in se ji zaupno vedno znova priporočamo za pomoč in varstvo.

Praznovanje velikega šmarna pri Novi ŠtiftiPiše: Jelka Pakiž


Jogijske tehnike sproščanje, asane ali telesne vaje, pranajama ali di-halne vaje in meditacija vzpostav-ljajo v človeku ravnovesje. S tem ohranjajo naše telesno in psihično zdravje, krepijo našo življenjsko en-ergijo, optimizem, nas pomlajujejo. Dajejo nam zaupanje, notranjo moč, koncentracijo, omogočajo nam sa-mospoznavanje, odkrivanje naših še neodkritih sposobnosti in vzdržujejo nenehen stik s seboj.

Joga je več tisoč let star sistem različnih vaj, ki je nastal z namenom pomagati človeku. Vsak posameznik si lahko z vad-bo pomaga ne glede na starost v različnih življenjskih situacijah. Prilagojena je ev-ropskemu človeku, njegovemu načinu življenja in sodobnim težavam.

Vse bolj se vsi zavedamo, da smo za-dovoljni in zdravi, ko živimo skladno s seboj in z okoljem. Danes se soočamo z vse večjimi zahtevami družbe, ki obre-menjujejo telo in duševnost. Vedno več ljudi ima težave zaradi telesne in duševne napetosti (stres, živčnost, nespečnost, posledice pomanjkanja gibanja). Zato so tehnike, s katerimi izboljšujemo zdravje in vzpostavljamo telesno, duševno in duhovno ravnovesje, vse bolj cenjene. Med njimi je tudi joga, ki po zahtevnosti obsega različne stopnje vaj, podobne telo-vadnim, izvajajo pa se lahko sproščujoče ali intenzivneje, kar omogoča poleg

sproščanja tudi krepitev telesa in telesne moči, ravnovesje v delovanju organov, s tem pa zmanjševanje najrazličnejših zdravstvenih tegob, tudi več let trajajočih, ko smo poskusili že marsikaj, a ni bilo izboljšanja. Različne dihalne tehnike vse te učinke še povečajo.

Najpomembnejši cilji joge so telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje. Že Paracelsus je rekel: »Zdravje ne pomeni vsega, toda če ni zdravja, je vse brez pomena.« Tako z jogo ne vplivamo samo na mišice, sklepe, ampak na vse procese v telesu: dihanje, srce, obtočila, živce, limfni sistem, prebavila, žleze, na notranje organe in psihično počutje. Te vaje nam dajo spokojnost, duševni mir, sproščenost, občutek notranje svobode in miru.

Zakaj je koristna joga?Piše: Darinka Suljević

Duševno zdravje je odvisno od čistosti našega uma, ki je več tisočkrat močnejši od telesa. Poleg čutil je um gospodar našega telesa. Mnogokrat podležemo čutilom, ne da bi se zavedali: hrana lepo diši, je dobrega okusa, zato si jo privoščimo, se prekršimo in posledice so tu. Marsikaj lepo izgleda, zato nas premami, da kupimo in se potem napr-ezamo, delamo prekomerno, se preveč zadolžimo ter si nakopljemo hude težave. Misli pa nas usmerjajo v dejanja. Če so nerealne, negativne, se jim pridružijo še strahovi, povzročajo neravnovesje v telesu in delovanju živcev. S pomočjo meditacije pridemo v stik s seboj in izv-orom vseh kompleksov, strahov, vzorcev razmišljanja … Spoznavamo lastno bit, se osvobajamo negativnosti, razvijamo zau-panje, modrost, mir, razumevanje in lažje rešujemo probleme v življenju.

Socialno zdravje se kaže v tem, da smo se sposobni sprostiti in uživati življenje, ob tem pa ostajamo odgovorni. Pogoste prepreke so medosebni odnosi, ki jih znamo reševati in ohranjati strpnost, ra-zumevanje in spoštovanje.

Duhovno zdravje se kaže skozi vse naše delovanje, katerega glavna naloga je zaščititi vse oblike življenja, upoštevati njihovo samobitnost in delati po načelu: »Ne rani nikogar«. Nenasilje je najvišja dolžnost - ob tem se spomnimo nase, česa ne bi sami želeli – zato tega ne počnimo drugim.

Harmonija telesa, duha in dušeSe želite dobro razgibati, obenem sprostiti, znebiti stresa, bolečin in še marsikaterih sodobnih zdravstvenih težav?

Vnesite v svoje življenje več energije, zadovoljstva, zbranosti, harmonije telesa in duha.

Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vas vabi v ob ponedeljkih ob 19.30 v OŠ v Sodražico, vsak četrtek ob 20.00 v

staro poslovno stavbo na Riku v Ribnici; vsako sredo, ob 20. 00 v OŠ v Velike Lašče k redni začetni vadbi joge.

Spletna stran: www.jogaribnica.si

Prijavite se po telefonu: 041 316 989 ali 041 397 789 ali na e-mail: [email protected]

ZA ZDRAVJE


Tako kot je šlo h koncu nadvse lepo in vroče po-letje, tako je šla h koncu tudi poletna občinska liga »Sodražica 2010«, ki je ravno tako postregla z vročimi in napetimi srečanji, kjer smo bili lahko vsi priča, da je nogomet lahko velikokrat morda še kaj več kot le igra. Vidi se, da je tekmovalni naboj prisoten pri večini ekip, ki pa se seveda umiri, pri enih prej pri drugih malo kas-neje. Ekipa Dinsd Okić je že drugo leto zapored doka-zala, da je ekipa, ki ne zna samo igrati, temveč se tudi dobro organizirati, saj je poletje čas dopustov, ko mar-sikdaj tudi pomemben člen ekipe manjka in tako tudi ekipa morda brez njega izgublja. To so oni zelo spretno izpeljali in z dobro organizacijo jim je manjkajoče ig-ralce vedno uspelo nadomestiti, tako da se padec v igri skoraj nikoli ni poznal. Tako so povsem zasluženo z enim samim porazom osvojili občinsko ligo že drugo leto zapored. Agatonci (Dolenja vas) so s samo točko zaostanka pristali na drugem mestu, kar je za tako mlado ekipo, ki pa tudi ni vedno nastopala v popolni zasedbi, zelo lep uspeh. Tretje mesto si je z zmago v zad-njem krogu priborila ekipa KMN Kot, ki pa bi po im-enih sodeč morda lahko zasedla še kakšno mesto višje. Vendar se je vnovič pokazalo nogometno pravilo, da ne igrajo imena temveč ekipa. Mlada ekipa Bjertek (Loški Potok) si je na koncu priborila četrto mesto, pa čeprav jim je kar dolgo kazalo še malo bolje. Nekaj nespamet-nih oddaj točk pa jih je stalo mesta med prvimi tremi. Za uteho jim je ostal pokal Sodražice, ki so ga osvojili povsem zasluženo. Peto mesto je pripadlo Veteranom. Le mesto pod njimi so pristali igralci Slemen.

Sedmi so bili Odpisani, ki gredo vsako leto pridno po lestvici navzgor. Osmo mesto so si z zmago v zadn-jem krogu priborili Neznani, ki bi bili lahko z malo več športne sreče še kakšno mesto višje. Deveto mesto je osvojila ekipa NK Zamostec. Deseto mesto so si pri-borili vedno borbeni, a večkrat premalo zbrani igralci Globeli, ki so igrali zelo poletno in preudarno, vendar ne več kot polčas, saj jim je po navadi v drugem polčasu pošla zbranost in prepotrebna energija, ter so tako mar-sikatero srečanje, ki so ga že imeli v svojih nogah na koncu izgubili. Enajsto mesto je pripadlo ekipi Gore. Borbena ekipa Amz Teama pa je na koncu osvojila dvanajsto mesto. Zadnje trinajsto mesto pa je osvojila ekipa Rožc in si priborila tudi pokal za fair play, kar tudi nekaj šteje.

Končna lestvica

DINSD OKIĆ stari in novi prvaki v futsalu »OLMN Sodražica 2010«Piše: Tadej Levstek

Ekipa: T Z R P DG PG GR TOČ

1 Dinsd Okič 12 10 1 1 65 17 +48 31 2 Agaton 12 10 0 2 79 23 +56 30 3 KMN Kot 12 10 0 2 60 29 +31 30 4 Bjertek 12 9 1 2 61 18 +43 28 5 Veterani Sodražica 12 6 3 3 49 33 +16 21 6 Slemena 12 6 3 3 37 27 +10 21 7 Odpisani 12 4 3 5 26 43 -17 15 8 Neznani 12 4 0 8 29 41 -12 12 9 NK Zamostec 12 3 1 8 24 50 -26 10 10 Globel 12 3 1 8 25 39 -14 10 11 NK Gora 12 2 2 8 14 28 -14 8 12 AMZ Team 12 2 1 9 15 60 -45 7 13 Rožce 12 1 0 11 14 90 -76 3

ŠPORT

KLUB HARMONIKARJEV URŠKAIN OBČINA SODRAŽICA

vas v počastitev občinskega praznika vabita na

8. revijo domačih ansamblov,

ki bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uriv dvorani Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj

Sodražica.

Nastopilo bo osem ansamblov iz domačih in tujih logov, pripravljamo pa tudi posebno presenečenje.

VLJUDNO VABLJENI!


V soboto, 21. 8. 2010, smo v prelepem sončnem vremenu izpeljali šesti tradicionalni nogometni turnir na travi. Turnirja se je udeležilo osem ekip, ki so bile razvrščene v dve tekmovalni skupini. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v polfi-nale.

V prvem polfinalu sta se pomerili ekipi Benles (Loški Po-tok) in ekipa Bober bar Lož (zadnji zmagovalec tega turnirja). V zelo razburljivi tekmi, ki se je končala z neodločenim izidom so imeli v maratonskem izvajanju kazenskih strelov več športne

ŠD Extrem osvojilo turnir na traviPiše: Tadej Levstek

V petek, 20. 8. 2010, smo končali še z zaključnim turnirjem šesterice, ki se je potegovala za pokal Sodražice. V lepih in na-petih tekmah so imeli tudi gledalci, ki jih ni bilo malo, kaj videti. Nekatere tekme se namreč niso končale tako, kot je velika večina že v naprej napovedala. V prvem polfinalu so Okići rutinirano premagali ekipo Odpisanih. V drugem polfinalu tudi Agaton-ci niso imeli pretežkega dela z ekipo Neznanih. Bolj vroča in nepredvidljiva tekma pa je bila zadnja polfinalna med KMN Kot in Bjertkom. Tekma se je končala z neodločenim izidom 1 : 1, tako smo lahko uživali v izvajanju kazenskih strelov, kjer pa so imeli bolj mirne noge Bjertki, ki so tako napredovali v finale.

V prvi finalni tekmi sta se pomerila prvo in drugo uvrščeni ekipi iz prvenstva (Okić : Agaton). Izid je bil vse do konca izenačen, tako sta si obe ekipi priborili točko. Tudi druga finalna tekma se je končala z delitvijo točk, le da je bil tokrat rezultat med Bjertkom in Agatonom 2 : 2. Tako je o končnem zmagoval-cu turnirja odločala zadnja tekma med Bjertki in Okići. Bjertki so tokrat občinske prvake deklasirali in povsem zasluženo os-vojili pokal za prvo mesto. To je bil za to mlado moštvo do sedaj njihov največji uspeh. Na koncu nam je preostalo le še, da pro-glasimo dobitnike pokalov in priznanj.

Vsa zahvala za izvedbo lige pa pripada neumornemu Stanetu Hočevar, ki je ves čas bdel na tem, da je vse potekalo po začrtanih smernicah.

POLFINALE, PETEK, 20. 8. 2010

DINSD OKIČ I 5:0 VI ODPISANI 18:00 AAGATON II 6:0 V NEZNANI 18:30 BKMN KOT III 1:1 IV BJERTEK 19:00 C

FINALE

DINSD OKIČ 1:1 AGATON 19:30 AGATON 2:2 BJERTEK 20:00 BJERTEK 4:2 DINSD OKIČ 20.30

Najperspektivnejši igralec lige je bil Teo Turk (1996). (Bjertek)Pokal in nagrado za naj vratarja lige je prejel Nejc Mohar.(Bjertek)Najboljši igralec lige je bil Nik Jelič. (Agaton)Najboljši strelec v pokalu pa je postal Jure Kordiš. (Bjertek)Prvo tri uvrščene ekipe so poleg pokala prejele še praktične nagrade (1. komplet dresov, 2. vetrovke, 3. športne nogavice).

Rezultati zaključnega turnirja:

Bjertki odnesli pokal »Sodražica 2010«Piše: Tadej Levstek

sreče igralci Bober bara, ki so se tako drugo leto zapored uvrstili v finale. V drugem srečanju so se pomerili igralci ŠD Extrem in Studenec (Velike Bloke). Extremovci so bili tokrat boljši, tekma se je končala z izidom 4 : 0.

Tako smo v malem finalu v tekmi za tretje mesto videli obračun med Benlesom in Studencem.

V velikem finalu sta se pomerila ŠD Extrem in Bober bar, ki je zelo hitro povedel z rezultatom 2 : 0. Malo nezbranosti so zna-li extremovci hitro kaznovati in so z dvema zadetkoma izenačili na 2 : 2. Tako smo lahko bili na koncu priča izvajanju najstrožjih kazni, kjer so bili extremovci srečnejši. Tako jim je pripadel pre-hodni pokal in pokal za prvo mesto.

Osvojili pa so še lepo praktično nagrado (komlet športnih dresov in hlač).

Končna lestvica turnirja:

1. mesto ŠD Extrem2. mesto Bober bar3.mesto Benles4. mesto Studenec

Najboljši vratar turnirja je bil Beno Benčina (Benles)Najboljši igralec Pele Ajderpašič

ŠPORT


Komaj je za nami nadvse naporna in do sedaj rezultatsko najbolj uspešna sezona 2009/2010 (bronasto odličje U13, srebr-no odličje U15, četrto mesto v MNZ Lju-bljana U18 in bronasto odličje U21, orga-nizacija dveh zaključnih turnirjev U15 in U21), že se pridno pripravljamo na novo tekmovalno sezono v futsalu 2010/2011. V novo sezono se prijavljamo z istimi eki-pami kot v preteklosti, s tem, da bomo v MNZ Ljubljana tekmovali tudi z ekipami U11 in U9. Novost v letošnjem letu je tudi, da smo dobili generalnega pokro-vitelja (Fragmat Izolirka d.o.o.), ki nam je priskočil na pomoč. Po njem bomo tudi nosili tekmovalno ime: FRAGMAT EX-TREM. Vse ekipe že pridno in zavzeto trenirajo tako na zunanjih površinah, kot v športnih dvoranah (Sodražica, Loški Potok in Ribnica).

Prvi s sezono že v začetku oktobra pričenjajo igralci U21, ki so nosilna vrv našega kluba.

S pripravami smo pričeli v mesecu avgustu in do začetka prvenstva odigrali štiri prijateljska srečanja (Fragmat Ex-trem 2 : 3 KMN Velike Lašče, Fragmat Extrem 1 : 6 KMN Bronx Škofije, Frag-mat Extrem 4 : 2 KMN Viktorbit e Bla-gajna in KMN Viktorbit e Blagajna 3 : 11 Fragmat Extrem). V septembru smo do-bili tudi organizacijo članskega pokala na ravni MNZ Ljubljana. Odigrali smo dve srečanji in osvojili končno drugo mesto, kar je bilo premalo za napredovanje v os-mino finala.

Z novim elanom in novimi močmi smo se pripravljeni spoprijemati tudi v novi tekmovalni sezoni, saj nam motivov

FRAGMAT EXTREM prede novo sezonoPiše: Tadej Levstek

kar ne zmanjka. Tudi letošnji cilji so zelo podobni lanskim, to pa je klub in njegov izgled še dodatno dvigniti in tako še do-datno prispevati k sami promociji tako naših krajev kot samega kluba.

Da bo temu res tako, se bomo še posebej potrudili trenerji (Gorazd Knavs U15, Jani Čampa U13, Dare Mihelič U18, Tadej Levstek U21, Mitja Mihelič, pomočnik trenerja U21, Boštjan Slavec U9 in U11, Jani Mihelič U9 in Grega Janeš, pomočnik trenerja U11 in U15), kot seveda ostali nepogrešljivi člani tima (Franc Arko, Stane Hočevar, Franc Rot, Fadil Okić, Miha Lovšin, Matej Mihelič, Nataša Arko, Zidar Jože in Boštjan Mihelič), kot tudi tisti, ki so nam v danih trenutkih, ko je bilo to najbolj potrebno,

priskočili na pomoč in brez katerih bi seveda bila vsa izpeljava marsikaterih projektov bistveno težja.

Še vedno imamo isto vizijo, da mora-mo biti homogeni, strpni in potrpežljivi pa se nam bo obrestovalo morda tudi tisto, kar se nam še ni, kajti tihe želje so seveda vedno večje, pa kot rečeno bodi-mo strpni.

Vse ljubitelje futsala vabim, da nas obiščete na naši spletni strani http://www.sd-extrem.si/, kjer lahko dobite natančne podatke, kje in kdaj si bo moč ogledati katero izmed selekcij, kajti tudi vaša pomoč s tribun lahko pripomore k uspehom, ki jih bomo proslavili skupaj.

Lep športno extremov pozdrav do naslednjič.

ŠPORT

Boris Matelič gre na državno prvenstvoPiše: Miran Štupica

V nedeljo, 29. 8. 2010, je BŠK Gaj Kočevje organiziral prvenstvo Dolenjske območne balinarske zveze v natančnem zbijanju. Že tretji letošnji naslov je os-vojil Boris Matelič iz BK Sodražica in se

kot prvak uvrstil na državno prvenstvo za leto 2011. Na prvenstvu so iz Sodražice nastopali še Jože Košmrlj, Stane Petrič in Franc Vesel, vendar odmevnejšega rezul-tata niso dosegli.

Vrstni red: 1. Boris MATELIČ, BK Sodražica2. Bojan TOMŠE, BŠK Dolenja vas3. Anže ZULE, BŠK Sodček - Kočevje4. Franc MIKLIČ, BŠK Gaj Kočevje


V zavesti sodobnega človeka je vse bolj prisotno spoznanje, da varovanje okolja ni le modna muha, ampak nuja. Posledice človekovega delovanja se ved-no bolj kažejo na okolju in že vplivajo na kakovost našega življenja.

Čisto in urejeno okolje je vrednota, za katero si moramo prizadevati vsi.

Odpadkov je vedno več in prostora na odlagališčih zmanjkuje. Eden od prvih korakov k rešitvi je ločeno zbiranje od-padkov. Podatki kažejo, da je v občini Sodražica 80 % vseh nastalih odpadkov odloženih na deponijo kot mešani ko-munali odpadek, samo 20 % odpadkov je ločenih in se reciklirajo. V zahodni Ev-ropi in tudi ponekod v Sloveniji pa je to razmerje ravno obratno. Na odlagališču odložijo samo še 15–20 % vseh nastalih odpadkov, ostalo so ločeno zbrani od-padki. Dejstvo je tudi, da moramo za vsak odloženi kilogram odpadkov plačati odlaganje in okoljsko dajatev. V kolikor zmanjšamo količino odloženih odpadkov, si posledično lahko zmanjšamo položnice za odpadke.

EKOLOŠKI OTOKIEkološki otok je mesto, kjer so

nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov . Za ločeno zbiranje odpad-kov smo v občini Sodražica za gospod-injstva postavili 13 ekoloških otokov.

STEKLOKaj odlagamo v posode z napisom steklo?Steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil, drugo stekleno embalažo. V posodo za steklo ne sodijo:Okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil (steklo neonskih, halogenskih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil), pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas, laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo, porcelan, keramiko … Nasveti:• stekleno embalažo vedno izpraznimo in izplaknimo z vodo, • ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov, • če smo v dvomih, kaj sodi v posodo z zelenim pokrovom, preberimo ABC od-padkov.

PAPIRKaj odlagamo v posode z napisom papir?Časopise, revije, zvezke, knjige, prospek-te, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo, lepenko.V posodo za papir in karton ne sodijo:Kartonska votla embalaža tekočin (mleko, sadni sokovi, jogurti – tetrapak...), samokopirni, povoščeni in plastificirani papir, celofan, tapete, higienski papir (papirnate brisače, prtički, robčki…), od živil pomazana ali prepojena (jedilno olje, druge tekočine in ostanki živil) pa-pirnata ter kartonska embalaža (pladnji, kozarci in skodelice za enkratno uporabo, embalaža globoko zmrznjenih živil in jedi …), ovitek od čokolade, natron vreče lepil, cementa, apna, krmil …

Nasveti: • kartonske škatle in drugo embalažo z ve-liko prostornino zložimo ali raztrgamo,• revijam in prospektom vedno odstrani-mo zaščitno folijo.

EMBALAŽAKaj odlagamo v posode za embalažo?Plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, votlo embalažo od mleka, sokov, jogurtov (terapak) ..., plastične lončke, plastične vrečke od živil in čistil, PVC folije.

V posodo za embalažo ne sodi:Plastična ali kovinska embalaža nevarnih snovi ali njihovih ostankov, ki zahteva posebno ravnanje (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin, pesticidi, barve, laki …), kosovni plastični predmeti (otroške igrače, po-lomljeni plastični stoli ...), embalaža od bal, gajbice …Nasveti:• embalažo vedno izpraznimo,• večje plastenke in pločevinke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo prostornino, • umazano embalažo pred odlaganjem speremo z vodo.

Ločeno zbiranje odpadkov

JAVNO KOMUNALNO PODJETJEKOMUNALA RIBNICA d.o.o., Goriča vas 11A, 1310 RibnicaTel./fax.: 01/8361-138e-mail: [email protected], www.komunala-ribnica.si

OBVEŠČAMO


V letu 2010 smo na sedežu JKP Ko-munala Ribnica v Goriči vasi uredili zbir-ni center.

V zbirni center lahko pripeljejo od-padke tako fizične kot pravne osebe.

Oddaja ločenih frakcij odpadkov iz gospodinjstev v zbirnem centru je brezplačna. 2x na leto imajo prebivalci tudi možnost koriščenja kupončkov za brezplačen odvoz kosovnega materiala do skupne letne količine 2 m3. Kupončke ste dobili na dom letos spomladi.

V primeru naročila kontejnerja za ko-sovni odpad (več kot 2 m3) za oddajo gradbenega materiala in oddajo salonit-nih plošč pa je potrebno plačati skladno s cenikom. Za vsa naročila je potrebno predhodno poklicati na tel: 01 836 11 38.

Za podjetja, ki plačujejo deponiranje, zbiranje in odvoz odpadkov, je oddaja ločenih frakcij odpadkov brezplačna. Oddajo kosovnega odpada, oddajo ne-varnih odpadkov in oddajo salonitnih plošč in gradbenega odpada pa je potreb-no plačati skladno s cenikom.

V sam zbirni center lahko pripeljete naslednje odpadke: bela tehnika, plastika, papir in karton, les, gume, steklo, nevarni odpadki (baterije, kemikalije, zdravila, sijalke ...), kovine, vzmetnice, postelje, sedežne garniture, obleke, embalažo od bal, odpadno električno in elektronsko opremo, salonitke, kosovne plastične predmete (otroške igrače, plastično pohištvo …)

Vse občane, ki vozijo odpadke v naš zbirni center naprošamo:• da se držijo uradnih ur zbirnega centra, • da ne puščajo odpadke po celem dvorišču, ampak jih odložijo na mesto, ki je namenjeno za določen odpadek (kršitve bomo sankcionirali),• da podajo podatke, ki jih zahteva delavec v zbirnem centru, saj bomo le tako imeli popolno in pravo evidenco glede oddaje odpadkov,• da je odpadek, ki ga pripeljejo, pravilno pripravljen za oddajo: 1. embalaža od bal za seno – čista, 2. salonitne plošče – zložene na paleti in ovite s folijo,3. avtomobilske pnevmatike ločene od platišča

Zbirni center na sedežu JKP Komunala Ribnica d.o.o.Odpiralni čas za občane je:Ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 7.00 do 15.00 Torek od 9.00 do 17.00 Sobota od 8.00 do 12.00

Surovine, ki jih zberemo ločeno (pa-pir, steklo, pločevinke in plastenke), se namreč vrnejo v ponovno predelavo oziro-ma se reciklirajo. S tem razbremenimo odlagališče odpadkov, ohranimo naravna bogastva (gozd) in zmanjšamo porabo energije. Biološke odpadke lahko kom-postiramo ter predelamo v kakovosten humus, ločeno zbrani nevarni in kosovni odpadki pa bodo deponirani po pred-hodni razgradnji tako, da ne bodo pred-stavljali nevarnosti za naravo in človeka. Z ločenim zbiranjem odpadkov torej in-dustriji zagotovimo stalen vir dragocenih surovin in energije, odlagališče pa je manj obremenjeno in tako lahko dlje časa nudi prostor ostankom odpadkov.

Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču in bremenili naše okolje, postanejo v drugačni obliki spet up-orabni.

JKP Komunala Ribnica d.o.o.

OBVEŠČAMO

Obvestilo Zaradi malomarnosti in nevestnosti nekaterih občanov pri ločevanju oziroma nepravilnem odlaganju odpadkov vas obveščamo, da bomo vse kritične ekološke otoke opremili z videonad-zorom, saj bomo le tako lahko kršitelje ustrezno obravnavali.

JKP Komunala Ribnica d.o.o.

Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost je odprl svoja vrata. Lahko ga obiščete od ponedeljka do sobote med 8.00. in 17.00. uro, ob nedeljah in praznikih pa po dogovoru na dežurni telefon 041 780 864.V Rokodelskem centru si lahko ogledate stalno razstavo V korak s časom, kjer je predstavljena sodobna produkcija suhe robe in lončarstva, vsi razstavljeni izdelki pa imajo geografsko označbo Ribniška suha roba. Do konca leta pa so v pros-toru za občasne razstave na ogled postavljeni izdelki, kateri so prejeli najvišje priznanje Obrtno podjetniške zbornice Slo-venije, Zlata vitica.Rokodelski center je namenjen tudi vsem ustvarjalcem, ki se bodo lahko v prihodnje pod vodstvom različnih mentorjev Likovno izobraževalnega centra Galerije Miklova hiša - LICE udeležili izobraževanja na področju likovne ustvarjalnosti: slikarstva, kiparstva, fotografije, oblikovanja …V spodnjih prostorih Rokodelskega centra je rokodelska delavnica, namenjena demonstraciji izdelave suhe robe in lončarstva, poseben prostor pa je namenjen rokodelcem iz Slovenije in iz tujine. V delavnici se izvajajo tudi tehniški dnevi za osnovne in poklicne šole ter rokodelski tečaji za različne ciljne skupine. Že sedaj se oblikujejo prve skupine, ki se bodo učile lončarstva, izdelovanja viter in pletenja viter v leseno podno.Lepo vabljeni!

TIC Ribnica


ZahvalaOb smrti ljube mame

PAVLINE ARKO(1924–2010)Zamostec 29

se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom Zamostca, Grdega Dola in Podgore, da ste nam pomagali pospremiti mamo na njeni poslednji poti.Zahvala vsem, ki ste jo prišli pokropit, pri njej molili in jo pospremili do groba.Hvala g. Francu Bizjaku za lepo opravljeno mašo. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.

Njeni domači

Zahvala Zapustil nas je stric in svak

JOŽE ZORE(1915-2010)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-jateljem in znancem za izrečena sožalja, molitev, darovane svete maše ter darovano cvetje in sveče.Zahvaljujemo se g. župniku Francu Bizjaku za lep mašni obred, g. Janezu Žabotu za sveto mašo v Želimljah, pevcem in Komunalnemu podjetju Ribnica. Iskrena hvala gospe Dragici Nad za pomoč pri negi, gospe Majdi Zalar za strokovno patronažno pomoč in nasvete ter gospe Majdi Miljanovič za vsa dobra dela. Zahvala tudi gos-podu Stanetu Matku za pomoč pri oskrbi groba. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, vzpodbujali, se ga spomin-jali in pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči domači

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.A kar ni njeno, nam ne more vzeti.In to, kar je neskončno dragoceno,je večno in nikdar ne more umreti.

(S. Makarovič)

Dolgost življenja našega je kratka.Kaj znancev je zasula že lopata!

Odprta noč in dan so groba vrata;al dneva ne pove nobena pratka.

(France Prešeren)

ZahvalaV 88. letu je za vedno zaspala draga mama,

stara mama, babica in prababica

IVANA MARNVinice 13

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njenemu spominu, jo pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Francu Bizjaku za lepo opravljen obred, delavcem Komunalnega podjetja Komunala Ribnica in pevcem. Posebna zahvala Ivani Cvar za vso pomoč.

Žalujoči vsi njeni

Ko pošle so Ti moči,zaprla trudne si oči.

In čeprav spokojno spiš,z nami še naprej živiš!

Točka vseživljenjskega učenja OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica

Napovednik dogodkov za mesec november in december 2010

10. 11. 2010 ob 16.00 uriVEZAVA KNJIGE

(mentorica Metka Starič)

24. 11. 2010 ob 16.00 uri KAKO PREPREČITI PREZGODNJE STARANJE KOŽE

(kozmetičarka Laura K. Jurkovič)

8. 12. 2010 ob 16.00 uri NAUČIMO SE MEŠANJA KOKTAILOV

(mentorica Maja Žitnik)

22. 12. 2010 ob 16.00 uri PRIPRAVA SLAVNOSTNEGA POGRINJKA

(mentorica Lea Lavrič)

VABLJENI!

Vse aktivnosti v projektu CVŽU so brezplačne, saj je projekt financiran iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za šolstvo in šport.

Za Ljudsko univerzo Kočevje Milena Petek, koordinatorica projekta


Ponovno sta minila dva meseca, poletje se je poslovilo in v deželo se je pritihotapila pisano obarvana jesen. Ponovno smo po-brskali med knjižnimi policami in za naše zveste bralce izbrali naslednje knjižne no-vosti.

Nemška pisateljica Kerstin Gier pred-stavlja svoj novi roman, ki ima naslov Nevesta je žal rekla ne. Elisabeth je presrečna. Njen Alex je pravi sanjski moški, odlično se ujemata in odločita se za poroko. Toda Alex kot arhitekt dobi pomemben posel v drugem mestu in Elisabeth ostane sama za vse. Ukvarjati se mora s pripravami za poroko, odganjati nadležne sorodnike in mimogrede še nadzirati gradnjo njune san-jske hiše. Vendar Alexovi motivi za poroko niso povsem čisti. Ko to Elisabeth ugotovi po naključju, se je prisiljena sprijazniti, da z zakonom ne bo nič. To pa še ne pomeni, da se bo odpovedala tudi poroki.

Ameriška pisateljica Danielle Steel ponuja v branje nov roman z naslovom Dar ljubezni. Roman nas popelje v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo življenje preprostejše kot danes, ko so ljudje še ver-jeli v sanje in je družina pomenila vse. Srečo idilične družine iz majhnega ameriškega mesta nenadoma pretrese smrt otroka. Ljubeč zakon se skrha, nežne vezi med člani družine se boleče pretrgajo, njihovi čuti otopijo. A ko v mesto pride neznana mlada ženska, se pojavi novo upanje. Dot-akne se njihovih src in jim podari največji dar – dar ljubezni.

Izpod peresa angleške pisateljice Sherry Thomas prihaja nov roman, ki ima naslov Načrtovana ljubezen. V londonski plemiški družbi velja, da imata gospod in gospa Tremaine najpopolnejši zakon. Ta temelji na vljudnosti, spoštovanju in svo-bodi. Kako jima to uspe? Zadnjih deset let živita ločeno - vsak na svoji celini. Nekoč pa je bilo povsem drugače. Ko je Gigi Row-land prvič zagledala Camdena Saybrooka, jo je takoj zajela neustavljiva privlačnost. Kar pa se je začelo z iskrico strasti, se je končalo z izdajo. Mož jo je namreč zapustil v jutru po njuni poročni noči. Zdaj si Gigi želi biti prosta, da bi se znova poročila, a ji mož postavi nezaslišano zahtevo v zameno za njeno svobodo: dati mu mora potomca. Gigijina odločitev bo imela posledice, ki si jih ni nikoli predstavljala. Ko bodo prišle na dan vse skrivnosti in se bo spet prebudilo

Novičke iz knjižnice Piše: bibliotekarka Nežka Mohar Gačnik

poželenje, se bo moral najbolj občudovan londonski par ali ponovno zaljubiti ali pa za vedno raziti.

Tokrat Vam iz zbirke Klub preiskovalk umorov predstavljamo kriminalko, ki ima naslov 8. priznanje. Medtem ko se na-jbolj glamurozni milijonarji San Francisca družijo na zabavah, jih nekdo opazuje in čaka na priložnosti za maščevanje. Popolni umori ostajajo brez dokazov o storilcu. In medtem ko Lindsay Boxer preiskuje prvi odmevni umor, najdejo brutalno umorjen-ega pridigarja s sporočilom. Njegov primer že zaključijo kot nerešenega, ko novinarka Cindy Thomas med brskanjem po žrtvini preteklosti ugotovi, da pridigar morda le ni bil tako svetniški, kot so vsi mislili. Članice Kluba preiskovalk umorov pa se ne ukvarjajo le z zapletenimi detektivskimi primeri. Soočajo se tudi s svojo najhujšo preizkušnjo: ali bo ljubezen med Cindy in Richem Conklinom uničila vse, kar so štiri prijateljice zgradile?

Carolyn Jessop in Laura Palmer sta avtorici resnične zgodbe, ki si jo lahko preberete v knjigi z naslovom Pobeg. Za tesno zastrto zaveso mormonske ločine, imenovane Fundamentalistična cerkev Je-zusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, se skriva ena najbolj skrivnostnih skupnosti v ZDA. Člani živijo po strogih religioznih pravilih in v poligamnih zakonih. Ali lahko kaj takega sploh še obstaja v 21. stoletju? Ta osupljiva zgodba nas opozarja, da je resničnost lahko veliko bolj čudaška kot izmišljene zgodbe. Zgodba Carolyn Jessop je ena izmed mnogih. Pri osemnajstih so jo prisilno poročili s petdesetletnim Mer-rilom. Postala je njegova četrta žena in v sedemnajstih letih zakona je rodila osem otrok. V dramatičnem poročilu razkriva Carolyn zatiralsko religiozno ločino, ki si brezkompromisno podreja predvsem ženske in otroke, o zunanjem svetu pa ustvarja izkrivljeno podobo. V skupnosti ženskam ne priznavajo nikakršnih pravic. Ves denar, ki ga zaslužijo, morajo dati svoje-mu možu. Ne smejo prosto izbirati poklica in sprejeti morajo dejstvo, da mož odloča o njihovih življenjih. Možje svoje žene in otroke nenehno telesno ter duševno zlora-bljajo. Carolyn je kljub grožnjam ugotovila, da ne more več živeti v ločini. Odločila se je, da bo pobegnila. Postala je prva ženska, ki se je osamosvojila in uspela s seboj vzeti še otroke.

Izbirate lahko med naslednjimi novimi slikanicami: Čarovnica Uršula; Kamen želja; Dinka Tinka se zgubi; Nikovo ja-jce; Kako ujeti zvezdni utrinek; Dunja, diamantna vila; Tonja, safirna vila; Zmajček Zog; Modrost nilskih konjev itd.

V zbirki Klub tiara v Rubinastem dvor-cu je izšla nova knjiga, ki ima naslov Princ-esa Olivija in žametni plašč. Na Aka-demiji za princese se že dolgo ni zgodilo nič zanimivega. A danes zjutraj so princese izvedele, da se jim obeta obisk. Prišli naj bi princi! Princesa Olivija sanjari, kako se ji bo z občudovanjem priklonil princ. Toda on namesto nje izbere grozno princeso Bogdano.

Založba Karantanija je izdala knjigo Potopljeni vlak ali Usodni bohinjski trikotnik, ki prihaja izpod peresa sloven-skega pisatelja Ivana Sivca. To je detektivska taborniška zgodba, napisana po resničnih dogodkih v usodnem bohinjskem trikot-niku, v katerem izginjajo ljudje in … loko-motive.

Trilogija Dekle v zelenem irskega pisatelja Aubreyja Flegga se je začela s Krili nad Delftom, se nadaljevala z Mavričnim mostom in se zaključuje s knjigo V orlovih krempljih. Avstrija, 1910. Portret Louise Eeden visi v stanovanju družine Abrahams na Dunaju. Mali Izaac Abrahams zgodaj pokaže talent, zaradi katerega bo postal slaven violinski virtuoz. Pogosto vadi pred portretom in Louise postane tako njegovo občinstvo kot tudi njegova kritičarka. Erich Hoffman medtem odrašča južno od Dunaja, v gospodinjstvu, ki mu dominira zagrenjeni militaristični stari oče, ki v fanta zaseje prvo seme antisemitizma. Po priključitvi Avstrije pošljejo Izaaca v koncentracijsko taborišče Terezín in nato v Auschwitz. Erich, zdaj častnik pri SS, pridobi Louisin portret in zdi se, da bo končala v Hitlerjevi zbirki. Lahko Louise Izaaca reši pred plinsko celico in Ericha pred njegovim nacizmom?

S tem tudi zaključujem tokratni pre-gled nekaterih knjižnih novosti. Vljudno vabljeni v sodraško knjižnico, kjer je upo-rabnikom na voljo še en računalnik za brezplačen dostop do interneta in elektronske pošte. Lepo se imejte in na svidenje do prihodnjič!

... za najmlajše in mladino

Za odrasle...


- največja izbira zimskih avtoplaščev vseh dimenzij- ugodni predsezonski popusti- ALU in lita platišča- ugodna ponudba zimskih avtoplaščev

Jože Osvald, s.p.1310 Ribnica

T: 01 836 35 48M: 041 719 548

Documents

66_sept_okt_10