6. sklop: BILO JE NEKOČ Čas: 15 dni Pesnik France Prešeren ... · 2 101. dan 102. dan 103. dan 104. dan 105. dan SPO Bilo je nekoč – U/40,41 V hiši nekoč – DZ 3/13 Ogled

1

6. sklop: BILO JE NEKOČ

Čas: 15 dni

96. dan

97. dan

98. dan

99. dan

100. dan

SPO

Pesnik France Prešeren -

U/43

Ko je ţivel Prešeren –

U/43

Kulturne ustanove

SLJ

Pesem: Kadar se ciciban

joče – B/40 (pesem, pesnik, ilustrator)

(2 uri)

Berem sličice – DZ 3/6

Opismenjevanje

Šola nekoč in danes –

U/32, 33

Berem – DZ 3/12

Opismenjevanje

Pesem: Zvonovi – B/42,

43

MAT

Število 10 – U/44,

DZ 3/ 7

Štejem do 10 - DZ 3/8

Števila do 10 - DZ 3/9

Prikaz s stolpci - DZ 3/10,

11, U/45

ŠVZ

Igre s kolebnico

Rajalne igre

Delo po postajah

LVZ

Risanje z ogljem:

Prešernov portret

(2 uri)

GVZ

Naša himna

Pesem: Zvonovi –

spremljanje z glasbili

2

101. dan

102. dan

103. dan

104. dan

105. dan

SPO

Bilo je nekoč – U/40,41

V hiši nekoč – DZ 3/13

Ogled hiš v okolici

(opazovalni sprehod)

Stare hiše – U/42

SLJ

Pesem: Pismo – B/44,

45 (1 ura)

Opismenjevanje (1 ura)

Dolge in kratke besede –

DZ 3/14

Opismenjevanje

Hiša mojega starega

očeta – DZ 3/16, 17

(opis zgradbe)

Število zlogov v besedi –

DZ 3/19

Začetni zlog v besedi –

U/34, DZ 3/20

Opismenjevanje

MAT

Izdelava računala in

številskega traku

Računam do 10 – U/44

(spodaj), DZ 3/15

Računam do 10 - DZ

3/18

Računam do 10 - DZ 3/21

ŠVZ

Borilne igre v dvojicah

Skok v daljino z mesta

Preval naprej

LVZ

Kiparski relief: Hiša

(2 uri)

GVZ

Poslušanje, ustvarjanje:

Glasbila Carla Orffa

Igramo na glasbila Carla

Orffa

3

106. dan

107. dan

108. dan

109. dan

110. dan

SPO

Naš mali projekt: Mini

muzej - U/45

SLJ 2 uri

Otroci nekoč – U/35

(zgodba ob sličicah)

Končni zlog v besedi –

U/34, DZ 3/23

Opismenjevanje

SPO 2 uri

Ogled filma Kekec

Spoznali smo – U/44

SLJ

Pravljica:

Cepecepetavček – B/96,

97

(2 uri)

Delovni dan stare mame

nekoč – U/36

(branje sličic ob

poslušanje besedila)

Rišem črte – DZ 3/26

Spoznali smo – U/37

Opismenjevanje

MAT

Računam do 10 – DZ

3/22,

Reši, saj zmoreš - U/46

Računske zgodbe– U/47

Računske zgodbe –

DZ 3/24

Naš denar – DZ 3/25

ŠVZ

Igre s padalom

Stare otroške igre I.

Stare otroške igre II.

LVZ

Slikanje: Svetlenje in

temnenje barv

(2 uri)

GVZ

Pesem: Jurček orje

Pesem: Katarina Barbara

4

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 96.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: BILO JE NEKOČ

Cilji SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Odzivajo se na čustvene sestavine besedila.

Spoznajo pesnika Otona Ţupančiča. Utrjujejo izraze pesem, pesnik, naslov, pesniška

zbirka, ilustrator. Razvijajo domišljijskočutne predstave.

MAT:Spoznajo število 10. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 10.

ŠVZ: Navajajo se na sodelovanje in razvijajo prijateljske odnose. Pridobivajo občutek za ritem.

Pridobivajo odrivno moč nog. Zadovoljijo potrebo po igri.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,

grafično delo, branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija

eksperimentalna - eksperimentiranje

izkustveno učenje - igra, praktično delo

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

B/40, knjigi

Ciciban, Mehurčki;

slikovno gradivo o

pesniku Otonu

Ţupančiču

MAT

U/44, DZ 3/7

različni predmeti

(kocke, palčke,

plastična jajčka)

voščenke,

mapa (kartončki s

številkami)

ŠVZ

kolebnice, rutka

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog.

Naročimo, naj pokaţejo svoje najljubše knjige, ki so jih prinesli. Povedo naj, zakaj jim je

knjiga všeč. Če ţelijo, lahko o knjigi pripovedujejo.

Spodbudimo učence, naj povedo, kaj piše na naslovnicah in kaj je narisano. Ogledamo si

naslovnice.

Naročimo, naj knjige prelistajo, pokaţejo besedilni in slikovni del. Povedo naj, ali je v

knjigi napisana pravljica/zgodba ali so napisane pesmi. Ogledamo obliko zapisa pesmi in

pravljice.

Vodimo pogovor, vprašamo.

Kdo napiše pravljice in zgodbice?

Kdo napiše pesem?

Kdo nariše slikovni del knjige?

Poiščite imena pisateljev, pesnikov, ilustratorjev. Preberemo imena.

5

II. dejavnost

Motivacija


Vam starši zvečer berejo pravljice?

Se kdaj zgodi, da vam pravljice ne preberejo? Zakaj? Ali potem jokate?

Kdo pogosto joče? Kaj takrat naredijo starši?

Najava besedila: Pesnik Oton Ţupančič je napisal veliko pesmi o otrocih, ţivalih in naravi,

o starih rečeh in običajih. Poslušajte pesem o tem, kako malčka spravimo v smeh. Naslov

pesmi je Kadar se ciciban joče.

Priprava na poslušanje

Pripravijo se na poslušanje.

Branje in literarnoestetsko doživetje

Pesem je hitra, ¨se norčuje¨ iz cicibana, zato jo tako tudi interpretiramo.

Učenci poslušajo in doţivljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

Interpretacija


Berilo, str. 40

Izrazi: pesnik, pesem, naslov

Naročimo, naj poiščejo ime in priimek pesnika. Kdo je napisal pesem?

Naročimo, naj preberejo naslov pesmi.

Povemo, da je bil pesnik Oton Ţupančič rojen v Vinici v Beli krajini. Pokaţemo tudi

slikovno gradivo.

Branje pesmi

Pesem ponovno preberemo.

Razumevanje jezika besedila

- Ste razumeli vse besede?

- Kaj pomeni »se cmeri za dve mili jeri?«

- Kaj pomeni beseda meh?

- Kaj pa pomeni »po koteh«?

Dopolnjevanje besedila - iskanje razlogov za cibanov jok

Kdo je ciciban?

Zakaj se ciciban joče? Povejte, kaj ga je spravilo v jok.

Kako potolaţijo cicibana, kadar se joka?

Kako potolaţijo tebe, če se jočeš?

Kako lahko še drugače rečemo, da nekdo joka? (tuli, se dere kot jesihar, se cmeri, cmizdi)

Poglabljanje doživetja

Razvijanje domišljijskočutne predstavnosti - »meh za smeh«

Preberemo tisti del pesmi, ki govori o mehu.

Kaj je v mehu?

Naročimo, naj narišejo meh za smeh. (V njem so lahko palčki, zvezdice …)

Pesniška zbirka

Pokaţemo knjigo Ciciban in knjigo Mehurčki.

Povemo, da so v knjigi zbrane pesmi, ki jih je napisal pesnik Oton Zupančič.

Povemo, da se taki knjigi reče pesniška zbirka. Knjigo prelistamo, preberemo naslove

pesmi. Preberemo kakšno pesem iz pesniške zbirke

POMEMBNO: Naročimo, naj doma ali v knjiţnici poiščejo pesmi Otona Zupančiča.

Vprašajo naj starše, kaj vedo o pesniku.

6

Opomba: Pesmi Otona Ţupančiča razstavimo. Razstava nastaja tako, kot učenci prinašajo

knjige. Ob tem nam povedo, kaj so jim o pesniku povedali starši.

III. dejavnost

Učencem povemo, da bomo povedali število, oni pa bodo na naš znak, dvignili ustrezno

število prstov (7, 3, 9, 6 …).

Naročimo, naj preštejejo prste na obeh rokah in povedo, koliko jih je.

Učencem razdelimo posodice in v njih različna ponazorila (kocke, gumbe, palčke, kroglice,

link kocke …). V vsaki posodici je 10 elementov. Naročimo, naj preštejejo predmete v

posodicah in povedo, koliko jih ima vsak.

Na tablo narišemo mnoţico z 10 elementi in v okence napišemo s številko število

elementov. Vprašamo: Ali smo število 10 napisali z eno številko?

Zapis števila 10

Povemo, da je število 10 prvo število, ki ga zapišemo z dvema številkama. Učenci iz mape

izberejo kartonček s številko 10.

Vadijo zapis števila s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po sošolčevem hrbtu.

Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.

Učbenik MAT, str. 44 Prva naloga

Učenci si ogledajo sliko.

Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.

Povedo, kako zapišejo število 10.

S prstom prevlečejo število 10.

Druga naloga

Učenci pripravijo matematični zvezek.

Preberemo navodilo.

Zapis števila 10 vadijo v zvezek. Pozorni smo na oblikovanje zapisa, najprej čez višino dveh

okenc, nato pa v eno okence, pri čemer opozorimo učence, da morata biti sedaj dve številki

zapisani v enem okencu.

DZ 3, str. 7

Prva naloga

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o reševanju naloge.

Povemo, da številu prištejejo 1, izračunajo račun in v vrsti pobarvajo ustrezno število okenc.

Preverimo pravilnost rešitev.

Ugotovimo, da so v vsaki naslednji vrsti pobarvali po eno okence več.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Opozorimo učence na zapis števila v prvi vrsti in na zapis v drugi vrsti.

Preverimo pravilnost naloge.

Tretja naloga

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o načinu reševanja.

Štejejo od 1 do 10.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitev.

IV. dejavnost

Tek z nalogami

Učenci tečejo oziroma hodijo v krogu in izvajajo dodatne gibalne naloge:

7

hiter tek brez prehitevanja, tek z dolgimi koraki, tek z visokim dvigovanjem kolen, sonoţni

poskoki, poskoki po eni nogi, hoja po prstih, po peti, po zunanjem in notranjem delu

stopal...

Gimnastične vaje

Igre s kolebnico

Učence razdelimo v skupine po tri (dva drţita kolebnico, eden jo preskakuje).

Vsak izvede določeno nalogo desetkrat, nato menjajo vloge. Učenca, ki drţita kolebnico,

ponovitve na glas štejeta.

- Valovi

Učenca s kolebnico tik nad tlemi rahlo valovita gor in dol, tako da nastanejo valovi, tretji

učenec priteče in skoči čez kolebnico.

- Kačji preskoki

Učenca s kolebnico valovita po tleh levo – desno, tretji priteče in skoči čez kolebnico.

- Na goro

En učenec drţi kolebnico pri tleh, drugi v višini pasu; kolebnica naj bo napeta. Tretji priteče

in skoči najprej čez niţji del, nazaj grede čez višjega.

- Zvonovi

Učenca kolebnico nihata sem in tja, tretji jo preskakuje.

- Smučar

Učenca drţita napeto kolebnico tik nad tlemi. Tretji jo sonoţno preskakuje od enega konca

do drugega.

- Preskoči kolebnico

En učenec vrti okrog sebe kolebnico tik nad tlemi, ostala dva jo preskakujeta.

Igra: Slepe miši - glej zbirko iger

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA

URA

SPO

SLJ Pesem: Kadar se ciciban joče 115., 116.

MAT Število 10 77.

ŠVZ Igre s kolebnico 58.

LVZ

GVZ

8

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 97.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Doţivljajo in spoznavajo kulturni praznik kot posebno pomemben dan, ki ga Slovenci

praznujemo v spomin na pesnika Franceta Prešerna.

SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami. Zaznavajo in prepoznavajo

začetni/končni glas v besedi.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Obnovijo problem

s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na

različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in

jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 10.

Uredijo po velikosti mnoţico naravnih števil do 10.

GVZ:Poslušajo posnetka slovenske himne v izvedbi orkestra in v izvedbi pevskega zbora;

primerjajo oba posnetka. Prepoznajo melodijo. Spoznajo pojem himna. Naučijo se pesem.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/43, 45,

slikanice

Prešernovih pesmi

SLJ

DZ 3/6

MAT

DZ 3/8,

različni predmeti

(kocke, palčke,

plastična jajčka),

mapa (kartončki s

številkami)

GVZ

posnetka slovenske

himne v izvedbi

orkestra in pevskega

zbora

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povprašamo po bliţajočem prazniku – kako se imenuje, zakaj in kako ga

praznujemo ...

Učenci povedo, kar vedo o pesniku Francetu Prešernu. Njihove podatke dopolnimo.

Ogledamo si slikanice z njegovo poezijo, preberemo kratek odlomek iz slikanice.

Učbenik SPO, str.43

Ogledamo si fotografije in se ob njih pogovorimo.

(Prešernov smenj je prireditev v Kranju, na kateri pričarajo čas, ko je ţivel Prešeren. Po

mestu se sprehajajo ljudje v oblačilih iz 19.stoletja, vozi kočija, igrajo lajnarji...

V Prešernovi hiši je Prešeren ţivel in delal. V njej je danes muzej.)

Povemo: Dr. France Prešeren je pisal pesmi za odrasle. Napisal je tudi pesem Zdravljica. Ko

je pisal pesem, jo je popravljal, prečrtal je cele kitice (pokaţemo rokopis pesmi Zdravljica).

9

Pesem ima veliko kitic.

Vprašamo: Ali ste ţe slišali pesem Zdravljica? Kdaj in kje ste jo slišali? Učenci povedo

svoje izkušnje.

Kaj pomeni beseda himna? Kdaj jo zaigrajo/zapojejo?

Pa jo poslušajmo.

II. dejavnost

Uvodna motivacija - poslušanje in primerjanje posnetkov

Poslušajo posnetka slovenske himne v izvedbi orkestra in v izvedbi pevskega zbora.

Prepoznajo melodijo.

Prepoznajo in primerjajo izvajalce (prvič so himno zaigrali inštrumenti, drugič pa so jo

zapeli pevci).

Spoznavanje in razumevanje pojma himna

Učitelj vodi razgovor o pojmu himna. Razloţi, kaj je in pove učencem kdaj, ob katerih

priloţnostih in kje jo izvajajo in kako se drţavljani vedemo ob tem.

Učenci si ogledajo portret pesnika Franceta Prešerna in spoznajo, da je napisal tudi našo

himno Zdravljico.

Zdravljica - učenje himne po metodi odmeva

Učitelj pove, da se bodo naučili zapeti našo himno. Najprej doţiveto zapoje sam, sledi

vsebinska analiza ob razgovoru. Nato nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih

fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

III. dejavnost

Vprašamo: Ali so ljudje v času, ko je ţivel pesnik Prešeren ţiveli enako kot ţivimo

danes? Povejte, kako mislite, da so ţiveli. Učenci predstavijo svoja vedenja. Odvisno od

podatkov, ki jih povedo učenci, vodimo pogovor o ţivljenju nekoč. Primerjamo oblačila,

obuvala, hiše, druţine, šole, pohištvo, prevozna sredstva …

Veliko predmetov, ki so jih uporabljali nekoč, uporabljamo tudi danes, le da so se

spremenili. Odprite DZ 3 na strani 6.

DZ 3, str. 6

Učenci si ogledajo slike.

Poimenujemo slike v levem okvirju in nato še v desnem. Rečemo: S prstom pokaţite, kje so

narisani stari predmeti.

Preberemo navodilo.

Dogovorimo se, da bodo povezovali s svinčnikom.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitev in se ob tem pogovarjamo o posameznih parih predmetov.

Izvajamo vaje za slušno zaznavanje in prepoznavanje začetnega/končnega glasu v besedi

Razčlenjujemo besede za sličice v DZ 3, str. 6.

- Poišči sličico za besedo, ki ima začetni glas l (z, a. š, p, t, k).

- Poišči sličico za besedo, ki ima končni glas k (o, č, a,).

POMEMBNO: V Učbeniku SPO, str. 45 si ogledamo si slike. Preberemo navodilo.

Naročimo, naj v šolo prinesejo stare predmete, ki jih imajo doma (pri

babici, sosedu …). Namesto predmetov lahko prinesejo tudi slike, fotografije …

Dogovorimo se, da bomo predmete prinašali v šolo in jih sproti razstavljali.

IV. dejavnost

Učenci pripravijo kartončke s številkami in jih poloţijo na mizo tako, da jih razporedijo od

leve proti desni od najmanjšega do največjega (od 0 do 10).

10

- Učitelj ali učenec izklicuje števila, učenci pa dvigajo ustrezne kartončke s številkami.

- Učitelj ali učenec izklicuje števila, učenci pa nastavljajo kocke ali palčke.

- Učitelj ali učenec pokaţe kartonček z določenim številom in učenci nastavijo

kocke ali palčke.

Učenci v zvezek po nareku zapisujejo števila. Opozorimo jih na pravilen zapis in obliko.

Pazijo na orientacijo pri zapisovanju.

Preverimo pravilnost nareka.

DZ 3, str. 8

lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/štejem od 6 do 10/štejem od 6 do 10

lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/sosednje števila od 1-10/ sosednje števila od 1-10 Preberemo navodilo.

Učenci povedo, kako bodo reševali nalogo. Rešijo nalogo.


fb98d43c-14e8-49f3-95f6-9ebc00df583c

Pregled realizacije


URA

SPO Pesnik France Prešeren 58.

SLJ Berem sličice

Začetni, končni glas v besedi - utrjevanje

117.

MAT Štejem do 10 78.

ŠVZ

LVZ

GVZ Naša himna 39.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/2805fdf1-0986-4e1c-bd71-9ebc009cee39

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/fb98d43c-14e8-49f3-95f6-9ebc00df583c

11

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 98.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Spoznavajo, da je bilo ţivljenje ljudi v preteklosti drugačno (hiše, oblačila). Spoznajo

vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes.

SLJ: Berejo ilustracije in jih primerjajo.





Uredijo po velikosti mnoţico naravnih števil do 10. Primerjajo števila po velikosti.

ŠVZ:Razvijajo ritmične sposobnosti. Naučijo se rajalno igro. Razvijajo in utrjujejo pozitivne

medsebojne odnose. Pridobivajo pozornost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/43, fotografije

Prešernove rojstne

hiše, oblačil iz časa

Prešerna, koledarji,

spletne strani,

knjiga - Mušič:

Zgodbe o Prešernu

SLJ

U/32, 33,

MAT

DZ 3/9

mapa (kartončki s

številkami,

kartončki z znaki)

Palčke, link kocke,

gumbi …

ŠVZ

CD, radio, robec

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učbenik SPO, str. 43

Ob fotografijah in ilustracijah se pogovarjamo o času, v katerem je ţivel Prešeren:

- Prešernova rojstna hiša – primerjajo hišo z današnjimi hišami, opisujejo notranjost,

prepoznavajo predmete ...

- Pogovarjamo se, kako so bili ljudje v času Prešerna oblečeni in oblačila poimenujemo

(cilinder, frak ...).

Učencem preberemo zgodbo o Prešernu – Dr. Fig in se o njej pogovorimo.

II. dejavnost

Povemo: Prešeren pa je hodil tudi v šolo. Mati ga je poslala k stricu v Ribnico in tam je mali

12

France hodil v šolo. Bil je zelo priden učenec. Zapisan je bil v zlato knjigo (razloţimo).

Vprašamo: So bile v času Prešernovega šolanja šole take, kot so današnje? Učenci

predstavijo svoje mnenje.

Učbenik SLJ, str. 32, 33

Učenci pripravijo učbenik in preberemo naslov.

V parih si ogledajo ilustraciji in se med seboj pogovarjajo.

Pozovemo učence, naj povedo, kaj je na ilustracijah.

Učencem povemo, da bodo natančno opazovali obe ilustraciji in primerjali šolo nekoč in

danes. Odgovarjali bodo na vprašanja, rešili naloge, povedali svoje mnenje, opaţanja.

Vprašanja/naloge:

- Kakšne barve so v stari učilnici in kakšne v moderni učilnici? Zakaj?

- Oglejte si oblačila otrok in pripovedujte.

- Povejte, kako sedijo učenci.

- Primerjajte učiteljici (oblačila, frizura, ali imata obe palico …).

- Oglejte si šolsko pohištvo in poiščite razlike.

- Primerjajte šolske potrebščine.

- S čim so nekoč ogrevali razrede? Kaj pa danes?

- Kje so si nekoč umili roke pred malico? Itd.

Pozornost učencev usmerimo opazovanje posameznih krogov.

Prvi krog

Pogovarjamo se o pravilih, ki so veljala nekoč v šolah. Povemo, da so učence kaznovali tudi

s palico.

Drugi in tretji krog

Predstavimo delitev, ločevanje na dečke in deklice (dejavnosti, sedenje v klopeh …).

Četrti krog

Povemo, da v razredih ni bilo tekoče vode. Vodo za brisanje table so imeli v posodah, ki so

bile nameščene v leseno ali kovinsko stojalo (umivalniki).

Pozovemo učence, da zastavljajo vprašanja, če bi radi še kaj izvedeli.

Pomembno: Učencem preberemo zapis na desni strani v učbeniku. Dogovorimo se, kdaj

bodo poročali.

III. dejavnost

Učenci delajo v parih. Vsak učenec ima 10 elementov, kartončke s števili od 0 do 10 in

znake za velikostne odnose.

Nastavita vsak svojo mnoţico in s številom (na kartončku) označita moč mnoţice.

Kartončke pomakneta navzdol in med števili postavita ustrezni znak (večje/manjše/je

enako).

Matematični izraz prebereta.

Naročimo, naj kartončke s števili vzamejo v roke in jih pomešajo tako, da ne bodo po

vrsti. Nato naj prvi v paru postavi navzdol na sredino klopi pet kartončkov. Nato naj drugi v

paru prav tako poloţi pet kartončkov k prvim kartončkom. Preberita števili v isti vrsti,

številki razmaknita in med njiju postavita ustrezni znak (večje/manjše/je enako).

DZ 3, str. 9

lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/števila od 1-10/nahrani pošast

lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/števila od 1-10/nahrani morskega psa

- Prva naloga

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitve.

- Druga naloga

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/71006766-4443-47f8-b72b-9ebc00e07335

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/1cee47c7-9205-4fa8-b660-9ebc00e14e6d

13

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitve.

- K tabli pozovemo skupino otrok, ki imajo kartončke s številkami, npr.: 0, 5, 9, 2, 7. Števila

preberemo.

Na tablo napišemo neurejena števila. Učencem povemo, da bomo števila uredili po velikosti

od najmanjšega do največjega. Povemo, kako bomo delali.

- Med pomešanimi števili poiščemo najmanjše število.

- Število prečrtamo in ga napišemo na črto.

- Nato poiščemo število, ki mu sledi, ga prečrtamo in napišemo na črto.

- Števila med seboj ločimo z vejico.

Pozovemo učenca, da opravi nalogo na tabli.

- Postopek ponovimo še za urejanje od največjega do najmanjšega števila.

- Tretja naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo – uredijo števila po velikosti, začnejo z najmanjšim.

Preverimo rešitev.

- Četrta naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo– uredijo števila po velikosti, začnejo z največjim.

Preverimo rešitev.

IV. dejavnost

Tek in hoja z nalogami

Učenci hodijo in tečejo v krogu, na znak izvedejo določeno nalogo (počep, poskok, obrat,

spremenijo smer ali način hoje oziroma teka…)

Gimnastične vaje

Rajalni igri

- Učenci plešejo ţe poznano rajalno igro Ringa ringa raja.

- Učenje rajalne igre Potujem v Rakitnico

Učenci v sklenjenem krogu hodijo v smeri urinega kazalca naokrog. V nasprotno smer hodi

igralec, ki v roki drţi zavozlan robec in prepeva: “Potujem v Rakitnico…” Ko zaključi

kitico, udari z robcem najbliţjega učenca. Zdaj hodita oba okrog kroga in prepevata. Vrsta

zunaj kroga se torej veča, krog pa postaja vse manjši. Ko v notranjem krogu ostane le še en

učenec, ga vsi ostali obstopijo in mu zapojejo: “Ti boš pa doma ostala, ti boš pa doma

ostala, suhe ţemlje ribala!”

Igra: Okameneli ptiči - glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO Ko je ţivel Prešeren 59.

SLJ Šola nekoč in danes

Slikovni narek

118.

MAT Števila do 10 79.

ŠVZ Rajalne igre 59.

LVZ

GVZ

14

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 99.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Doţivljajo in spoznavajo kulturni praznik kot posebno pomemben dan, ki ga Slovenci

praznujemo v spomin na pesnika Franceta Prešerna.

SLJ: Listajo po knjigah. Ločijo slikovni in črkovni del v knjigi. Spoznajo smer branja. Berejo

slike/besede.

LVZ:Pridobivajo si izkušnje z različnimi sledmi, ki jih pušča izbrano risalo. Razvijajo občutek

za bogatenje likovnega motiva s podrobnostmi. Navajajo se na vztrajnost. Razvijajo

motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

LVZ

različni portreti

Franceta Prešerna,

oglje, ustrezni listi,

fiksir

SLJ

DZ 3, str. 12

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence pozovemo, naj povedo: Kdo jim bere knjige? Kdaj jim jih bere? Kako se

počutijo, ko poslušajo zgodbe, pravljice? Kje dobijo knjige? Ali imajo tudi svoje knjige?

Kje imajo spravljene? Kako z njimi ravnajo? …

V kolikor imamo v razredu knjiţnico, si jo ogledamo. Prav tako si ogledamo razstavo

Ţupančičevih knjig.

Povemo: Tudi vi boste kmalu znali brati, nekateri pa ţe berete. Vprašamo: Kaj moramo

poznati, če ţelimo brati?

Kaj pa je dobro vedeti o branju? Poglejmo v DZ 3, str. 12.

DZ 3, str. 12

Učencem naročimo, naj si v parih ogledajo ilustracije in se ob njih pogovarjajo.

Preberemo navodilo.

Vodimo usmerjeno branje posamezne ilustracije.

Prva ilustracija – knjiţne police

Pridobimo pojem knjiţna polica. Pogovorimo se, kako so urejene knjige v knjiţnicah. Kdo

15

skrbi za knjige v knjiţnicah? Kako si jih izposodimo? Kako ravnamo z izposojenimi

knjigami …

Druga ilustracija – branje od leve proti desni

Povemo, da beremo od leve proti desni. Pri branju si pomagamo tako, da mestu branja

sledimo s prstom. Povemo, lahko beremo glasno ali tiho in da moramo branje vaditi.

Tretja ilustracija - ravnanje s knjigami

Učenci naj pripovedujejo svoje izkušnje z ravnanjem z lastnimi knjigami, izposojenimi

knjigami, učbeniki …

Četrta ilustracija – slikovni in črkovni del v knjigi

Ob knjigah si ogledamo črkovni del – besedilo, pokaţemo kako beremo – kje začnemo, kje

končamo z branjem …. Ogledamo si ilustracije (slikovni del) in se ob njih pogovarjamo o

namenu ilustracij, ilustratorjih …

II. dejavnost

Odpravimo se na sprehod v okolico šole in opazujemo, ali je videti, da drţava praznuje.

Pogovarjamo se, zakaj so izobešene zastave.

Vprašamo: Se morda v našem kraju po Prešernu imenuje ulica, trg, šola, kulturno društvo,

pevski zbor ...?

Ogledamo si in poimenujemo kulturne ustanove v kraju (knjiţnica, muzej, gledališče,

galerija ...).

Pogovarjamo se, kaj se v teh ustanovah dogaja.

Opomba: V kolikor ne izvedemo sprehoda v okolico šole, pripravimo slikovno gradivo

(spletne strani, fotografije, knjige …) in ob njem spoznavajo kulturne ustanove.

III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.

Izhodišče in vpeljava likovnega problema

Pogovorimo se o risalih – s čim vse lahko rišemo?

Ponovimo znanje o črtah.

Povemo, da bomo risali z ogljem.

Eksperiment s sledmi, ki jih pušča oglje: Na tleh ali na tabli pripravimo večji list papirja,

posamezni učenci rišejo nanj z ogljem: debelo črto, tanko črto, temno črto, svetlejšo črto,

obarvajo temno ploskev, svetlejšo ploskev ... Učenci opazujejo in opisujejo posamezne

sledi.

Likovna naloga

Likovni motiv: portret Franceta Prešerna.

Ogledamo si nekaj Prešernovih portretov, ki so jih upodobili različni umetniki (npr. Franz

Kurz zum Thurn und Goldenstein, Boţidar Jakac, France Mihelič) in se ob njih

pogovarjamo.

Razdelimo oglje in risalne liste.

Individualno delo učencev

Učenci rišejo po opazovanju reprodukcije Prešernovega portreta v tehniki oglja.

Spodbujamo jih tudi k toniranju posameznih ploskev z različnimi svetlejšimi in temnejšimi

sivimi odtenki.

Risbe spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

Na koncu risbe fiksiramo. Na ta način se delčki ogljenega prahu prilepijo na podlago.

Vrednotenje

Ko so risbe dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

16

Učenci lahko tudi predstavijo svoje risbe, pohvalijo risbe sošolcev …

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih risarskih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …

Pregled realizacije


URA

SPO Kulturne ustanove 60.

SLJ Berem 119.

MAT

ŠVZ

LVZ Risanje z ogljem: Prešernov portret 39., 40.

GVZ

17

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 100.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Doţivljajo zvočnost pesmi. Zaznavajo rimo.

Zaznavajo zvočnost jezika; iščejo dvojice besed, ki se rimajo.

GVZ: Naučijo se pesem Zvonovi. Z Orffovimi glasbili posnemajo zvonjenje zvonov ob petju

pesmi.





uredijo po velikosti mnoţico naravnih števil do 10. Primerjajo števila po velikosti.

Predstavijo podatke s stolpičnim prikazom. Preberejo prikaz z vrsticami.

ŠVZ: Razvijajo spretnost in koordinacijo gibov celega telesa. Navajajo se na drugačno obliko

vadbe, pri kateri sami določajo intenzivnost. Skrbijo za pravilen telesni razvoj. Uţivajo in

se sprostijo ob igrah.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 3/10, 11

U/45

GVZ

notni zapis pesmi

Zvonovi, Orffova

glasbila

SLJ

B/42, 43, zgoščenka Lili in

Bine 1-posnetek št.

36-39

ŠVZ

obroč, ţoge, okviri

švedske skrinje, kiji,

blazine, klop

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Povabimo učence v krog.

Naročimo, naj pokaţejo knjige/pesmi, ki jih je napisal pesnik Oton Ţupančič. Povedo naj,

kaj so jim starši povedali o pesniku.

- Zven besede

Ciciban, o katerem je pisal Oton Ţupančič, se je igral tudi z besedami. Izgovarjal je besedo

ZVONNNN.

Povabimo učence, naj tudi sami izgovorijo besedo po našem zgledu.

Kaj zaslišite, ko izgovorite besedo ZVON?

Kaj vse lahko zveni?

18

Igra z zvokom

Spodbudimo učence, naj se v dvojicah igrajo zvonove.

Vsak naj zveni po svoje: mali zvonci, veliki zvonci, šolski zvonec, budilka …

Raznovrstnost zvoka

Predvajamo različne zvoke zvonov, zvoncev - zgoščenka Lili in Bine 1, posnetek št. 36–39.

Naročimo, naj povedo izvor in povzročitelja zvoka.

Najava besedila: Pesnik Oton Ţupančič je napisal imenitno pesem o zvonovih. Poslušajte.




Pesem je bolj počasna, ritmična, zato jo tako tudi preberemo.

Učenci poslušajo in doţivljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi.

Čustveni odmor


Interpretacija


Berilo, str. 42, 43

Branje pesmi


Razlaga neznanih, starinskih besed

Razumete vse besede?

Kaj pomenijo besede: jaz dan zvonim, pehar, hram, izgrešil …?

Razlago podkrepimo s slikovnim gradivom.

Razumevanje in razlaganje metaforičnega mišljenja

Naročimo, naj narišejo pehar sonca.

Povabimo učence, naj si ogledajo risbice sošolcev in jih komentirajo.

Razločevanje likov besedilne stvarnosti

Koliko zvonov je v Ţupančičevi pesmi?

Ali vsi zvenijo enako?

(Moţne razlage: bim, bim – zvonček ure; bam, bam – zvok zvonov v zvoniku; bom, bom –

zvok večernih zvonov, ki so utrujeni, zaskrbljeni; to so moţne razlage, učenci naj poiščejo

svoje.)

Naročimo, naj narišejo vse tri zvonove.

Dopolnjevanje rimanih dvojic

Naročimo, naj poslušajo, kako zvenijo besede: BUDIM, DAM, DOM.

Spodbudimo učence, naj poiščejo danim besedam besede, ki se rimajo.

BUDIM - BIM

DAM -

DOM –


Dopolnjevanje besedila: zvok - predstava

(Povezovanje asociacij z medmetom bum-bum.)

Naročimo, naj si izmislijo še dva zvonova..

Takega, ki zvoni BEM-BEM:

(npr.: Bem – bem, bem – bem,

jaz _______. ),

Takega, ki zvoni BUM-BUM:

(npr.: Bum – bum, bum – bum,

jaz _______ .).

19

Ko boste spet slišali zvonjenje zvonov, se spomnite Ţupančičeve pesmi. Poslušajte in

razmislite, kaj vam zvonovi pripovedujejo.

Zvonovi - učenje pesmi po metodi odmeva

Povemo, da bomo naučili pesem.

Pesem zapojemo.

Učence naučimo melodijo pesmi ob podajanju krajših glasbenih fraz.

Sproščeno pojemo pesem v celoti.

Posnemanje zvokov zvonov

Vodimo pogovor, s katerimi glasbili bi lahko posnemali zvoke zvonov.

Dogovorimo se:

- pri prvi kitici bodo posnemali zvok bim s trianglom,

- pri drugi kitici bam s činelami,

- in pri tretji kitici bom z bobni.

Po dogovoru zapojejo najprej krajše dele in ob petju bim, bam in bom igrajo z glasbili.

Petje pesmi in igranje na Orffova glasbila

Z izštevanko izberemo učence, ki bodo igrali na glasbila; nato se učenci menjajo.

Pojemo pesem in jo spremljamo z glasbili.

Lahko pa izvajajo pesem tudi v manjših skupinah.

Likovno izražanje

Učenci narišejo k vsaki kitici inštrument, na katerega so igrali ob petju.

II. dejavnost

Ogledamo si razstavo starih predmetov.

Razstavljene predmete razvrstimo v skupine.

Predmete vsake skupine poimenujemo.

Preštejemo število predmetov v posamezni skupini.

Povemo, da bomo število posameznih predmetov prikazali s stolpci. Ponovimo: Kvadratke

vedno barvamo od spodaj navzgor.

Na tablo obesimo list - prikaz s stolpci (glej DZ 3, str. 11 – zamenjamo slike in narišemo

manj predmetov).

Povemo navodilo: Izpolnite prikaz s stolpci. Natančno preštejte predmete in pobarvajte

ustrezno število kvadratkov.

Pozovemo posamezne učence, da opravijo nalogo.

Preberemo prikaz s stolpci.

Učbenik MAT, str. 45

Učenci si ogledajo prikaz s stolpci.

Preberemo navodilo.

Preberemo vprašanje.

Učenci poiščejo podatek v prikazu s stolpci in odgovorijo na vprašanje.

Dejavnost ponovimo tolikokrat, kolikor je vprašanj.

DZ 3, str. 10

Ogledajo si sliko, poimenujejo prostor in predmete.

DZ 3, str. 11 Prva naloga

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o načinu reševanja naloge (Predmete poiščejo na sliki na strani 10.)

Opozorimo jih, da je črtna risba stola, namenjena vsem stolom, ne glede na obliko; omare

vsem omaram, ne glede na obliko ….).

20

Rešijo nalogo. Med reševanjem učencem nudimo pomoč.

Preverimo rešitve in beremo podatke iz prikaza s stolpci.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o načinu reševanja naloge.

Rešijo nalogo. Med reševanjem učencem nudimo pomoč.

Preverimo rešitve.

POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo škatlo za 10 jajc. V kolikor imajo

10 plastičnih jajčk – sredica jajčka presenečenja, naj jih prinesejo.

III. dejavnost

Igra: Atomčki s počepi

Gimnastične vaje

Delo po postajah

Na vsaki postaji se učenci zadrţijo po 2 minuti. Obhodijo naj vse postaje. Postaje označimo

z vadbenimi karticami.

- Z roko kotalijo obroč po prostoru.

- Z nogo brcajo ţogo v gol (okvir švedske skrinje).

- Z rokama kotalijo dve ţogi hkrati okrog kiijev.

- Kotalijo se po blazini brez pomoči rok.

- Z ţogico zadevajo plastenke.

- Preskočijo klop in jo nato podplezajo.

- Po klopi hodita dva učenca hkrati, vsak začne na svojem koncu. Na sredini se morata

srečati, ne da bi kdo od njiju stopil na tla.

Igra: Dirigent

Opomba: Glej zbirko iger.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Zvonovi 120.

MAT Prikaz s stolpci 80.

ŠVZ Delo po postajah (vaje za razvijanje spretnosti) 60.

LVZ

GVZ Pesem: Zvonovi – spremljanje z glasbili 40.

21

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 101.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Poslušajo in doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Odzivajo se na čustvene sestavine

besedila. Razvijajo domišljijskočutne predstave. Razvijajo zmoţnost doţivljanja in

razumevanja knjiţevnega prostora in časa tako, da domišljijsko predstavo dogajalnega

prostora in časa povezujejo s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega sveta.

ŠVZ: Pridobivajo vzdrţljivost, spretnost in borbenost. Navajajo se na delo v dvojicah. Razvijajo

moč celega telesa. Upoštevajo pravila igre.

MAT:Štejejo, zapišejo in berejo števila do 10. Uredijo po velikosti mnoţico naravnih števil

do 10. Izdelajo ponazorila.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

vrv

SLJ

B/44, 45

MAT

škatla za jajca in 10 plastičnih sredin jajčk

presenečenj ali jajčka, izdelana iz plastelina,

10 ščipalk za perilo, pripetih na rob škatle za

čevlje,

10 gumbov nanizanih na vrvico,

številski trak, mapa (kartončki s številkami)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija


Bim – bim, zaspance budim! Kdaj se to dogaja?

Kako se zjutraj prebujate?

Kako pa se zvečer odpravljate spat?

Kaj se zgodi, če nočete v posteljo?

Kaj takrat napravijo vaši starši?

Ali vam kdaj rečejo: Bo prišel ... (črni moţ, volk, divji moţ …).

Najava besedila: Mogoče bi lahko dobili celo pismo z ukazom, da je treba takoj spat! Tako

pismo, pismo z ukazom za spanje, je pesem Otona Ţupančiča z naslovom Pismo.




Prebemo pesem. Pazimo na prirejanje glasu za posamezno kitico pesmi:

1. kitica – pripovedovalec;

22

2. kitica – otrok;

3. kitica – kralj in njegovo povelje.

Čustveni odmor


Interpretacija


Berilo, str. 44, 45

Naročimo, naj poiščejo v berilu pesem Pismo. Preberejo naslov, ime pesnika, si ogledajo

ilustracije in o njih pripovedujejo.

Branje pesmi


Domišljijska predstavnost

Kje je daljna deţela, tuji kraji? Kakšna je?

Kdo ţivi v daljni deţeli? (Z domišljijsko predstavnostjo neznane daljne deţele, pokrajine doseţemo ločevanje umetnostnega in

neumetnostnega besedilnega sveta.)

Razumevanje besedila - različni govori oseb

Kdo sprašuje, kaj piše v pismu?

Kdo odgovori na vprašanja?

Domišljijskočutno zaznavanje osebe

Preberemo prvo kitico pesmi.

Naročimo, naj narišejo zamorskega kralja.


Spodbudimo učence, naj napišejo pismo zamorskemu kralju.

Nekaj idej za zapis.

Narekujejo pismo staršem.

Narekujejo pismo bratu, sestri.

Narekujejo pismo učiteljici.

Sami napišejo pismo.

Napišejo pismo s piktogrami.

Samo narišejo pismo.

Izmislijo si nenavadno pismo, nenavadno pisavo.

Pismo lahko napišejo na računalnik.

Predlog: Pesem lahko poveţemo tudi z afriško pravljico, ki smo jo obravnavali, poslušamo

afriško glasbo, plešemo ...

II. dejavnost

Izdelava računala

- Učenci pripravijo vsak svojo škatlo za jajca in 10 plastičnih sredin jajčk presenečenj ali pa

si izdelajo 10 jajčk iz plastelina. Jajčka pospravijo v škatlo.

- Učenci pripravijo škatlo za čevlje in na njen rob pritrdijo 10 ščipalk za perilo.

- Učenci pripravijo vrvico in nanizajo 10 gumbov.

Izdelava številskega traka

Učenci pripravijo kartončke s številkami in jih razporedijo od 1 do 10.

Učenci na pripravljen trak, ki je razdeljen na 10 enakih delov, s temnim flomastrom

napišejo številke. Pomagajo si s prej nastavljenimi kartončki.

Preverimo pravilnost zapisa.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

23

Na tablo napišemo račune seštevanja in odštevanja in predstavimo uporabo računal in

številskega traka.

Izdelana računala označijo s svojim imenom in jih odloţijo na dogovorjeno mesto v razredu.

III. dejavnost

Lovljenje

Običajno lovljenje, učenci imajo moţnost “zapika”: stoja na eni nogi.

Gimnastične vaje

Borilne igre

Učenci se razdelijo v pare.

a) igre s potiskanjem

- moţ potiska voz (Dva učenca stojita drug za drugim; sprednji je voz, drugi pa moţ, ki

potiska teţak voz naprej; prvi se naredi teţkega, drugi pa poloţi sprednjemu roke na

lopatice in ga potiska naprej.)

- kozlička (Učenca naredita drug nasproti drugemu oporo klečno, primakneta desni rami in na

znak začneta potiskati drug drugega nazaj.)

- potisk s hrbti (Učenca sedeta na tla s hrbti skupaj; na znak potiskata nazaj.)

- potisk s stopali (Učenca sedeta drug nasproti drugemu in poloţita stopali skupaj; na znak

potiskata z nogami skupaj in kdor se umakne nazaj, je premagan.)

b) igre z vlečenjem

- konj vleče voz (Učenca stojita drug za drugim in se drţita za roke; sprednji je konj, zadnji

teţak voz; sprednji vleče zadnjega; vlogi menjata.)

- dva se vlečeta za roke (Učenca stojita obrnjena drug proti drugemu in se drţita za roke. Med

njima je črta. Na znak začneta vleči in kdor potegne nasprotnika čez črto, je zmagovalec.)

c) petelinji boj

Učenca stopita na eno nogo in roki prekriţata na prsih. Zaletavata se drug v drugega in

skušata nasprotnika spraviti iz ravnoteţja, tako da bi ta stopil še na drugo nogo.

Vlečenje vrvi

Na vsako stran vrvi stopi enako število učencev. Na znak začno vleči vrv. Zmaga stran, ki

potegne nasprotnike čez srednjo črto.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Pismo 121., 122.

MAT Izdelava računala in številskega traka 81.

ŠVZ Borilne igre v dvojicah 61.

LVZ

GVZ

24

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 102.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Spoznavajo, da je bilo ţivljenje ljudi v preteklosti drugačno. Spoznajo vidike ţivljenja

ljudi v preteklosti in danes.

SLJ: Slušno in vidno zaznavajo dolţino besed.




jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici

naravnih števil do 10, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju

problemov.

GVZ:Prepoznavajo in poimenujejo glasbila Carla Orffa. Preizkušajo in primerjajo zvoke

glasbil. Prikazujejo načine igranja na glasbila. Ugotavljajo izvor zvokov glasbil.

Razvrščajo glasbila v skupine glede na material, iz katerega so narejena.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/40, 41,

DZ 3/13,

stari predmeti

SLJ

DZ 3/14,

dolgi in kratki

papirnati trakovi za

označevanje

dolţine besed

MAT

U/44, DZ 3/15,

palčke, kocke,

računala, številski

trak, mapa

(kartončki s

številkami in

znaki)

GVZ

Orffova glasbila

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učencem naročimo, naj pripravijo DZ in ga odprejo na strani 14. Vsak učenec dobi dolg in

kratek trak.

DZ 3, str. 14

Preberemo naslov.

- Povemo: Poimenovali boste posamezno sličico. Lutka bo vašo besedo ponovila. Pod sličico

boste postavili dolg trak, če bo beseda dolga in kratek trak, če bo beseda kratka.

Naročimo, naj odstranijo trakove.

- Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o reševanju naloge.

Rešijo nalogo – dolgo besedo označijo z dolgo črto, kratko besedo pa s kratko črto.

Preverimo rešitve.

25

II. dejavnost

Učencem pokaţem nekaj starih predmetov, ki so na razredni razstavi. Ugotavljajo, čemu so

bili namenjeni. Ali te predmete uporabljamo tudi danes? Kdaj so jih uporabljali? Kakšni so

predmeti, ki jih uporabljamo danes?

Učbenik SPO, str. 40, 41

Opazujejo ilustracijo ţivljenja v stari hiši in se med seboj pogovarjajo.

Vodimo pogovor: Kateri prostor prikazuje ilustracija? (“hiša” – danes dnevna soba).

Katere predmete poznate? Poimenujte jih. Kje ste videli take predmete? ...

Kaj delajo ljudje na sliki? Kako so oblečeni? …

DZ 3, str. 13

Ogledajo si fotografijo. Ugotovijo, da prikazuje podoben prostor, kot ga prikazuje

ilustracija v učbeniku.

Ogledajo si risbe predmetov okrog fotografije in jih poimenujejo.

Natančno opazujejo fotografijo. Med risbami poiščejo podobne predmete in jih obkroţijo.

III. dejavnost

Učenci pripravijo računala in številske trakove. Z njimi si lahko pomagajo pri računanju.

DZ 3, str. 15

lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/seštevam od 1-10/parkirna hiša

lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/odštevam od 1-10/parkirna hiša

Preberemo navodilo.

Vsako nalogo si dobro ogledajo in povedo, kako jo bodo reševali.

Samostojno rešujejo naloge. Nudimo individualno pomoč učencem.

Sproti preverjamo pravilnost rešitev.


Peta naloga

Prepišejo račune v zvezke in jih izračunajo.

Preverimo rešitve.

IV. dejavnost

Uvodna motivacija - uganke

Učitelj skrivaj zaigra na šest različnih Orffovih glasbil, ki jih imajo učenci na sličicah (npr.

boben, triangel, palčke, strgalo, ksilofon, činele, ropotulja).

Učenci zapišejo številke od 1 do 6 k sličicam in sicer po vrsti tako kot slišijo zvoke. Če

zaigra prvi boben, k bobnu pripišejo 1, če zaigra drugi triangel, mu pripišejo 2, itd.

Po končani uganki učenci poročajo v kakšnem vrstnem redu so slišali zvoke šestih Orffovih

glasbil.

Preizkušanje in primerjanje zvokov glasbil Carla Orffa

Učenci si razdelijo glasbila. Vsak učenec dobi svoje Orffovo glasbilo, če pa jih na voljo ni

dovolj, dobi vsak par po eno glasbilo.

Posamezniki ali par svoje glasbilo poimenujejo, pokaţejo in povedo kako nanj igramo,

poskusijo opisati iz katere snovi je glasbilo (leseno, kovinski, z napeto koţo, …) ter kakšne

zvoke oddaja (neţne, mehke, ostre, grobe, kratke, dolge, visoke, nizke, tihe, glasne).

Primer: To je triangel. Nanj igramo tako, da ga z eno roko držimo za obešanko, v drugi roki pa

držimo palico. S palico udarjamo po stranici. Triangel je kovinski in igra visoke zveneče

tone.

Razvrščanje glasbil Carla Orffa v skupine

Učenci ali pari si razdelijo kartice s sličicami glasbil, ki so jih spoznali.

Glasbila razvrstijo v skupine (na tabli) glede na material – snov iz katere so le-ti narejeni

(lesena, kovinska in glasbila z napeto koţo). Sličice pritrdijo v ustrezno skupino.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/3bb56e91-ca3a-4d7d-9031-9ebc00deeb49

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/e462f36d-79a6-4cac-b926-9ebc00de420d

26

Pregled realizacije


URA

SPO Bilo je nekoč

V hiši nekoč

61.

SLJ Dolge in kratke besede 123.

MAT Računam do 10 82.

ŠVZ

LVZ

GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Glasbila Carla Orffa 41.

27

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 103.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Spoznavajo stare hiše v okolici šole. Spoznavajo, da je bilo ţivljenje ljudi v preteklosti

drugačno.

SLJ: Razvijajo zmoţnost poslušanja posnetih enogovornih neumetnostnih besedil. Pozorno

poslušajo posneto opisovalno besedilo. Povzamejo bistvene podatke. Odgovarjajo na

vprašanja. Izraţajo svoja občutja med poslušanjem. Vrednotijo svojo zmoţnost poslušanja

in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali.






problemov.

ŠVZ:Urijo skočno moč nog in vzdrţljivost. Navajajo se na upoštevanje pravil igre. Vadijo

tehniko skoka v daljino z mesta. Navajajo se na spremljanje lastnega napredka.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

radio, blazina,

kolebnice, vrvica,

stojala, obroči,

plastenke, ţogice

SLJ

DZ 3/16, 17,

zgoščenka Lili in

Bine, posnetek št. 26,

fotografije (slike)

različnih hiš

MAT

DZ 3/18

palčke, kocke, računala,

številski trak,

mapa (kartončki s

številkami in znaki, Črni

Peter/Spomin,

Sestavljamo cvet)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učenci vzamejo iz mape igro Črni Peter/Spomin ali igro Sestavljamo cvet. Igrajo lahko v

paru, skupini ali samostojno.

(Lahko pripravimo svoje didaktične igre.)

DZ 3, str. 18

Preberemo navodilo.

Učenci si nalogo dobro ogledajo in povedo, kako jo bodo reševali.

Samostojno rešujejo nalogo. Pri delu si lahko pomagajo s ponazorili.


28

II. dejavnost

Na tablo pritrdimo slike različnih zgradb. Ob slikah se pogovarjamo. Povemo, v čem so si

hiše različne in v čem podobne.

Igra: Poslušaj, ugani

Učencem povemo, da bodo poslušali kratko besedilo, ki bo predstavilo eno izmed hiš, ki je

na sliki na tabli.

Navodilo: Natančno poslušajte in opazujte hiše. Ko boste uganili, katera hiša je

predstavljena, dvignite roko. Prišli boste k tabli in pokazali opisano hišo.

Opomba: Na kratko opišemo nekaj hiš, ki so na slikah. Opis naj vsebuje značilnost, ki jo

ima samo ena hiša, da bodo učenci hitreje uganili. V opisovanju se lahko poskusi tudi kdo

izmed učencev.

Povemo: Na radio Lilibi je prispelo pismo. Poslušali bomo, kaj v njem piše in kdo je pismo

napisal.

- Prvo poslušanje

- Dejavnosti pred poslušanjem

Učenci se pripravijo na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo

besedilo poslušali dvakrat.

Pripravimo zgoščenko in posnetek štev. 26.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek Hiša mojega starega očeta.

Pozorno poslušajo opis zgradbe.

- Dejavnosti po poslušanju

Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.

Ali vam je bilo besedilo všeč? Kaj ste si zapomnili?

Kdo je poslal pismo? Kaj je bilo v pismu? Koliko glasov ste slišali? Katere osebe so

govorile? Katera oseba je prebrala opis hiše? Kdo ţivi v majhni hiši? Kje stoji hiša starega

očeta? S čim stari oče zaklene hišo?

- Drugo poslušanje


Naročimo, naj natančno poslušajo opis hiše in si zapomnijo čim več podatkov.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek Hiša mojega starega očeta.

Pozorno poslušajo opis zgradbe.


Povemo, da bodo rešili naloge v DZ 3, str. 16, 17.

Učenci pripravijo svinčnik in barvice.

Preberemo vprašanje/navodilo pri vsaki nalogi. Pogovorimo se, kako bodo rešili nalogo.


III. dejavnost

Odpravimo se na sprehod v okolico šole. Opazujemo hiše in se pogovarjamo, koliko so

stare. Učenci utemeljujejo, zakaj tako mislijo. Spomnimo jih na poslušanje opisa hiše

starega očeta. Pri opazovanju hiš naj poiščejo katero izmed značilnosti, ki jo je imela hiša

starega očeta.

Ogledamo si najstarejšo hišo v okolici in jo primerjamo z novejšimi. Opazujemo zunanjost

(velikost oken, debelino zidov, streha ...). Zakaj se jim zdi hiša stara? V kakšnem stanju je

(obnovljena, propada)?

V razredu ponovimo, kakšna je bila hiša, ki smo jo opazovali. Opišejo zunanje značilnosti.

Primerjamo jo z opisom poslušanega besedila Hiša starega očeta.

29

Opazovano hišo lahko narišejo v zvezek.

IV. dejavnost

Igra: Pet komolcev - glej zbirko iger

Gimnastične vaje

Skok v daljino z mesta

a) vadba po postajah

- sonoţno čez potok (Dve kolebnici poloţimo vzporedno na tla, učenci jih sonoţno

preskakujejo.)

- sonoţno čez vrvico (Na dve stojali napnemo elastiko, učenci jo sonoţno preskakujejo.)

- čez vrtečo kolebnico (En učenec vrti kolebnico okrog sebe tik nad tlemi, ostali jo

preskakujejo; vloge menjajo.)

- po kamnih (Na tla poloţimo več obročev v primerni razdalji, učenci sonoţno skačejo iz

obroča v obroč.)

b) merjenje: skok v daljino z mesta

Vsak učenec nekajkrat skoči. Najboljši rezultat zapišemo v tabelo.

Zadevanje plastenk

Učence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina dobi sodo število (vsaj šest) plastenk, ki so

oštevilčene od 1 do 5. Plastenke izza črte ciljajo z ţogico. Ko podrejo dve plastenki,

izračunajo vsoto zapisanih števil. Igra se konča, ko poderejo vse plastenke.

Pregled realizacije


URA

SPO Ogled hiš v okolici – opazovalni sprehod 62.

SLJ Hiša mojega starega očeta – opis zgradbe 124.


ŠVZ Skok v daljino z mesta 62.

LVZ

GVZ

30

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 104.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti - slušno razločevanje. Poslušajo besede in

prepoznavajo zloge in njihovo zaporedje. Določijo število zlogov. Poslušajo besede in

prepoznavajo začetni zlog v besedi.

SPO: Spoznavajo, da so bile hiše v preteklosti drugačne.

LVZ: Osveţijo pojme, povezane s kiparstvom (kip, kipar, kiparski material, modelirka, glina).

Pridobivajo si izkušnje valjanja gline ter risanja v glinasto ploščico. Negujejo

ustvarjalnost. Ob uporabi modelirke, valjarja in drugih kiparskih pripomočkov razvijajo

svojo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

fotografije hiš

U/42

SLJ

DZ 3/19,

20, U/34

kocke

LVZ - za prikazovanje: fotografije

različnih stavb, poudarek na

detajlih – portali, okenski okviri,

ograje …,

- za oblikovanje: glina, deščica,

valjar, modelirka, različni

predmeti za odtiskovanje

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

DZ 3, str. 19

Učencem razdelimo kocke.

Preberemo naslov.

Učenci si ogledajo slike in poimenujejo predmeta/bitja na njih.

Besedo za sličico razčlenijo na zloge (ploskanje). Za vsak zlog nastavijo kocko. Ugotovijo,

koliko zlogov ima beseda.

Preberemo navodilo.

Dogovorimo se, kako bodo reševali nalogo.

Rešijo nalogo. Pobarvajo toliko kroţcev, kolikor zlogov ima beseda.

Preverimo rešitve.

Učbenik SLJ, str. 34 – zgornja naloga

Učenci si ogledajo slike in poimenujejo bitja/predmete na njih.

Preberemo naslov in navodilo.

Poimenujejo posamezno sličico. Besedo za sličico razčlenijo na zloge (ploskanje). Povedo

31

število zlogov.

Določijo prvi zlog v besedi.

DZ 3, str. 20

Ogledajo si slike in poimenujejo predmete/bitja na njih.



Rešijo nalogo. Zlogujejo besede. Poveţejo besedi, ki imata enak začetni zlog.

Preverimo rešitev.

II. dejavnost

Ogledamo si fotografije različnih hiš. Otroci jih opisujejo in razvrščajo po starosti.


Ogledamo si fotografije starih hiš. Povemo, da so to hiše iz različnih delov Slovenije.

Ugotavljajo njihovo starost.

Hiše primerjajo: Iz katerega materiala so narejene? Kakšna okna imajo? Koliko oken imajo?

S čim so pokrite strehe?...

Primerjajo dele hiš z današnjimi: S čim prekrivamo strehe danes? Kakšna so okna današnjih

hiš? ...

Razmišljajo: Če bi ţiveli v starih časih, v kateri od teh hiš bi najraje ţiveli? Razloţijo, zakaj.

III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo deščice. Glino in

orodja bomo razdelili po končani demonstraciji in napovedi likovne naloge.


Pripravimo si nekaj fotografij hiš in arhitekturnih detajlov iz območja, kjer ţivimo (portali,

okna, dimniki, ograje, stopnice …)

Z učenci se pogovorimo o značilnostih hiš v okolici, ki smo si jih ogledali na sprehodu.

Ogledamo si fotografije stavb, se pogovorimo o likovnih motivih.

Likovna naloga

Izdelali bomo hišico iz razvaljane gline.

Pozorni smo na različne podrobnosti kot so portali, okna, dimniki, ograje, stopnice …

Demonstracija postopka oblikovanja reliefa:

Najprej glino pregnetemo in jo na deščici sploščimo.

Sploščeno glino povaljamo.

Z modelirko izreţemo obliko hišice. Podrobnosti s paličico zarisujemo v ploščico,

odtiskujemo vzorce ali uporabimo tudi druge postopke.


Učenci izdelajo hišico (kot relief), oblikujejo podrobnosti.

V zgornji del ploščice zavrtajo dve luknjici za vrvico, s katero bomo hišico obesili na steno.

Izdelke podpišejo.

Opomba: Izdelke posušimo in jih ţgemo v keramični peči. Ţgane izdelke lahko patiniramo ali

kako drugače površinsko obdelamo.

Vrednotenje (izvedemo na žganih, dokončanih izdelkih)

Hišice razstavimo.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev,

domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o svojih

izdelkih, komentirajo izdelke sošolcev.

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

32

Pregled realizacije


URA

SPO Stare hiše 63.

SLJ Število zlogov v besedi

Začetni zlog v besedi

125.

MAT

ŠVZ

LVZ Kiparski relief: Hiša 41., 42.

GVZ

33

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 105.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Opismenjevanje

ŠVZ: Razvijajo koordinacijo gibov celega telesa, proţnost in spretnost. Utrjujejo tehniko

prevala naprej. Navajajo se na disciplinirano delo.



različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov, jih

uporabijo pri reševanju podobnih problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih

števil do 10, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov.

GVZ:Prepoznajo zvoke glasbil Carla Orffa. Poimenujejo glasbila Carla Orffa. Igrajo na glasbila

kratke in dolge tone. Oblikujejo preproste spremljave k znanim pesmim.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

blazine, tamburin,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

MAT

DZ 3/21,

palčke, kocke,


trak,

mapa (kartončki s

številkami in znaki,

matematične igre)

GVZ

Orffova glasbila

IZVEDBA DNE

I. dejavnost - opismenjevanje

II. dejavnost

Igra: Vstanite številke

V igri sodeluje 10 igralcev. Vsak dobi kartonček s številko do 10. Vodja igre pripoveduje

zgodbo, v kateri nastopa čim več številk. Naloga igralcev je, da čim hitreje vstanejo, ko

zaslišijo svojo številko.

Primer zgodbe:

»Danes zjutraj sem se zbudil ob 6 uri. Umil in oblekel sem se in za zajtrk popil 1 skodelico

mleka. Z avtomobilom me je mamica odpeljala do šole. Pred šolo sem srečal 5 sošolcev in 3

sošolke. Vseh 9 nas je odšlo v razred. Pouk se je pričel ob 8 uri. Najprej smo imeli

matematiko. Izračunal sem 2 stolpca računov. Pri uri športne vzgoje smo tekli 7 krogov in

naredili 10 počepov. Po kosilu smo odšli 4 učenci k pevskemu zboru.«

34

Predlog: Igro razvijemo naprej. Številke naj se postavijo v pravilno zaporedje od 1 do 10;

od 10 do 1; iz vrste naj stopijo številke 2, 4, 6, 8, 10 – učenci morajo ugotoviti zaporedje …

DZ 3, str. 21

Prva naloga

Preberemo navodila.

Nalogo si dobro ogledajo in povedo, kako jo bodo reševali.

Samostojno rešujejo nalogo. Lahko si pomagajo s ponazorili.


Druga naloga

Preberemo navodila.

Nalogo si dobro ogledajo.

Pojasnimo strategijo reševanja in zapisovanja rezultatov.



Tretja naloga – teţja naloga

Preberemo navodila.

Nalogo si dobro ogledajo.

Pojasnimo strategijo reševanja in zapisovanja rezultatov.

Dogovorimo se, da lahko nalogo rešujejo v parih in si pomagajo s prsti (spomnimo jih na

igro, ki smo jo ţe igrali).



Opomba: Hitrejši učenci lahko iz priloge vzamejo igre, ob katerih računajo do 10. Igrajo

lahko v paru, skupini ali samostojno.

III. dejavnost

Igra: Lov na repek

Gimnastične vaje

Preval naprej

a) predvaje za preval naprej

- objemi kolena in se na blazini zibaj naprej in nazaj (od vratu do stopal in nazaj);

- zajčji poskok (opri se na vse štiri, dvigni roke in jih postavi naprej, z nogami se odrini – teţa

je na rokah, nogi postavi pred roki);

- počepni, z rokami se opri na tla, dvigni boke, spodvij glavo in poglej med nogama nazaj.

b) preval po klancu

c) preval naprej

Igra: Marsovček

Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.

IV. dejavnost

Uvodna motivacija - prepoznavanje in poimenovanje glasbil Carla Orffa

Učitelj skrivaj zaigra na tri različna Orffovih glasbila.

Učenci prepoznajo zvoke in glasbila poimenujejo.

Učenci narišejo glasbila, ki so jih slišali.

Igranje na glasbila Carla Orffa – kratki in dolgi toni

- Učitelj zaigra preprost ritmični vzorec iz dolgih in kratkih tonov.

Učenci zaznajo razliko med dolgimi in kratkimi toni.

- Učenci si razdelijo glasbila. Vsak učenec dobi svoje Orffovo glasbilo, če pa jih na voljo ni

dovolj, dobi vsak par po eno glasbilo.

Učitelj izvaja kratke ritmične vzorce, sestavljene iz dolgih in kratkih tonov, učenci

35

ponavljajo za njim.

Primeri:

- dolgi plosk, dva kratka tleska, dolgi plosk; triangel ponovi,

- trije dolgi udarci z nogo; boben in tamburin ponovita,

- pet kratkih udarcev izmenično po kolenih; palčke ponovijo,…

Spremljanje pesmi

Učenci se razdelijo v skupine po tri ali štiri.

Učitelj določi vsaki skupini svojo pesem iz nabora znanih pesmi in razdeli glasbila.

Učenci pojejo in se poljubno spremljajo ob petju.

POMEMBNO: Učencem naročimo, naj naslednji dan prinesejo igrače, ki jih imajo radi.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Opismenjevanje 126.


ŠVZ Preval naprej 63.

LVZ

GVZ Igramo na glasbila Carla Orffa 42.

36

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 106.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ:Doţivljajo interpretativno prebrano pravljico. Razvijajo zmoţnost predstavljanja, vţivljanja

v osebo, poistovetenja z njo. Prepoznavajo glavne in stranske knjiţevne osebe. Razvijajo

sposobnost razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Zaznavajo in doţivljajo

posamezne dogodke v besedilu kot zaokroţene celote. Vrednotijo temo (prijateljstvo) glede

na lastno izkušnjo.

ŠVZ:Navajajo se na sodelovanje v skupini. Razvijajo sposobnost poslušanja, koncentracijo in

pozornost. Ob igri se sprostijo in razvedrijo. Upoštevajo pravila igre.






problemov.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

padalo, kolebnice,

kartončki s števili

MAT

U/46, DZ 3/22

palčke, kocke,


trak

SLJ

B/96, 97, knjiga

Cepecepetavček,

igrače učencev,

SSKJ

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

- Povabimo učence, naj pokaţejo svoje igrače. Igrače si ogledamo.

Vodimo pogovor o muzeju.

Naredili bomo muzej igrač. Ali veste, kaj je muzej igrač?

Katero izmed svojih igrač bi dali na polico v muzej igrač?

Kaj pa je sploh muzej?

Ogledamo SSKJ. Povemo, zakaj imamo tako knjigo.

Poiščemo besedo muzej in preberemo, kaj pomeni. (Muzej je ustanova, ki zbira, ureja in

hrani pomembne predmete; razloţimo tudi besedo ustanova.).

- Povemo navodilo za ureditev muzeja.

Razdelili se boste v skupine.

37

Vsaka skupina si bo pripravila prostor, kjer bo uredila svoj muzej igrač.

Dogovorili se boste, kako boste igrače uredili.

- Povabimo učence na ogled muzeja igrač.

Na ogledu naj vsak razloţi sošolcem, zakaj je prav ta igrača zanj posebno dragocena.

Najava besedila: Danes boste v našem muzeju poslušali pravljico o deklici Polonci, ki je

nekoč obiskala muzej igrač. Pravljica ima nenavaden naslov Cepecepetavček. Kdo ve, zakaj?


Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.

Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.

Izjava po čustvenem odmoru: »Cepecepetavček. Vidiš. Zdaj greva domov. Vse jim bova

povedala. A le glej, da ne boš kar molčal …«

Interpretacija


- Knjiţevne osebe

Katere osebe nastopajo v pravljici?

Katera je glavna knjiţevna oseba? Kakšna je? Povejte kaj o njej.

Kakšna je soseda? Ste opazili na njej kaj posebnega? Kako govori?

- Knjiţevno dogajanje

- Kako se je Polonca srečala s Cepecepetavčkom?

- Opišite srečanje. Kaj je rekla? Kako ga je stisnila k sebi? Kako se je z njim pogovarjala?

- Kako je Cepecepetavček dobil ime?

- Kako je na Cepecepetavčka reagirala soseda?

- (Preberemo iz slikanice:«Uhuhuhu! Kje si našla to grdo reč? Daj jo brţ sem, da jo vrţem v

peč!« »Gotovo ga je ţe kak pes vlačil po zobeh.«)

- Cepecepetavček je bil v nevarnosti. Odrasli ga niso marali. Kaj je sklenila Polonca? Kako

ga bo rešila?

- Povejte kaj o muzeju igrač. Kako si ga predstavljate?

- Kako je bilo zvečer, ko je mama dajala Polonco spat? (Pogovarjali sta se o imenih.)

- Ponoči je bilo Polonci hudo za Cepecepetavčkom. Kaj je naredila naslednji dan?

- Kakšna je noč v muzeju igrač? Kaj se je dogajalo?

- Potem sta Polonca in Cepecepetavček zaspala. Kaj se je medtem dogajalo doma? Kaj se je

dogajalo po vsem mestu?

- Kako so Polonco našli?

- Kaj je bilo s Cepecepetavčkom?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico.


Berilo, str. 96, 97

Preberemo odlomek.

Vodimo pogovor o osebnih imenih.

Katera imena so vaša najlepša imena?

Komu je tako ime?

Zakaj so to najlepša imena?

II. dejavnost

Učenci pripravijo zvezke in pisala.

Povemo, da bomo pisali narek števil.

38

Ponovimo pravila nareka.

Narekujemo števila ________________________________________.

Učenci števila zapisujejo.

Preverimo pravilnost zapisanih števil. O delu se pogovorimo.

DZ 3, str. 22

Prva naloga

Preberemo navodilo in pojasnimo strategijo reševanja in zapisovanja.

Pozornost učencev usmerimo na mreţo v sredini med stolpcema računov.

Učenci so pozorni na prvo vrsto v mreţi in na prva računa.

Ogledamo si dopolnjevanje prve vrste z barvami in sicer tako, da beremo zapis od leve proti

desni. Preberemo račun in rezultat in primerjamo z barvami v mreţi. (Preberemo: En roza

kvadratek plus devet modrih kvadratkov je enako deset kvadratkov.)

Ogledamo si desni račun. Pozovemo učence, naj povedo v čem se razlikuje zapis od levega

računa.

Oba računa napišemo na tablo in zapise primerjamo.

1 + 9 = 10

10 = 1 + 9 Po analogiji rešujejo ostale račune.

Preverimo rešitve.

Druga naloga

Na tablo napišemo nekaj računov, kjer je rezultat na prvem mestu. Ob računih pojasnimo

pot do rezultata.

Preberemo navodilo in pojasnimo strategijo reševanja in zapisovanja.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitve.


Prva naloga

Preberemo besedilo v oblačkih.

Učenci povedo, katera števila v vrsti je obkroţil Bine, katera Lili.

Preberejo največje/najmanjše število v vrsti.

Druga naloga

Preberemo navodili.

Učenci izvedejo dejavnost.

Tretja naloga

Preberemo navodilo.

Prepišejo račune v zvezek in jih izračunajo. Lahko si pomagajo s ponazorili.


III. dejavnost

Vrtiljak

Učenci se postavijo okrog padala, vsi ga primejo z isto (levo oz. desno) roko. Določimo

smer teka. Na znak začnejo vsi hoditi (teči, skakljati, skakati po eni ali obeh nogah, hoditi

po vseh štirih, po treh, nazaj, bočno…) v določeno smer. Hitrost vrtenja določamo z

udarjanjem na tamburin. Na poseben znak morajo učenci zamenjati smer vrtenja.

Gimnastične vaje

Igre s padalom

- Lov številk

Učence preštejemo na štiri. Vsak si mora zapomniti svojo številko (1, 2, 3 ali 4). Vsi učenci

39

primejo padalo z eno roko in hodijo okrog padala. Učiteljica zakliče eno številko in vsi

otroci s to številko spustijo padalo in hitro stečejo okrog, da zopet pridejo nazaj na svoje

mesto.

Učenci se lahko gibajo na različne načine: hodijo, počasi tečejo, skakljajo, hodijo nazaj ali v

stran…

- Zamenjaj mesto

Učence preštejemo na štiri. Postavijo se okrog padala in ga primejo z obema rokama. Na

znak padalo dvignejo, da se napne. Pokličemo številko od 1 do 4 in poklicani učenci se

morajo po vseh štirih hitro splaziti pod padalom na drugo izpraznjeno mesto. Ali jim uspe,

preden se jih padalo dotakne?

- Hitro računanje

Učenci se okrog padala usedejo na tla. Vsak učenec dobi kartonček s številom od 1 do 10.

Povemo račun seštevanja/odštevanja v obsegu do 10. Učenci, ki imajo kartonček z

rezultatom danega računa, hitro vstanejo, stečejo okrog padala in se usedejo nazaj na svoje

mesto.

Kače!!!

Na padalo damo nekaj kolebnic. Učenci naj poskušajo čim hitreje s padala otresti te

strupene kače. Kogar se kača dotakne, mora preteči en krog po telovadnici, nato se lahko

vrne v igro.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Cepecepetavček 127., 128.

MAT Računam do 10

Reši, saj zmoreš

85.

ŠVZ Igre s padalom 64.

LVZ

GVZ

40

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 107.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Ob ilustracijah sledijo glasno branemu besedilu. Odgovarjajo na vprašanja.

SPO:Spoznavajo, da je bilo ţivljenje ljudi v preteklosti drugačno in da so bili predmeti, ki so

jih uporabljali drugačni

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.

Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih

problemov. Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo (besedilo), podatke,

vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Štejejo do 10 – naprej in nazaj.

Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 10, vključno s številom 0. Uporabijo

računske operacije pri reševanju problemov.

GVZ: Razumejo pesem Jurček orje. Besedilo ritmično izrekajo in izreko spremljajo z lastnimi

inštrumenti. Ustvarjajo preprosto melodijo za pesem.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

stari predmeti, slike

SLJ

U/36, zgoščenka

Lili in Bine 1,

posnetek št. 27

MAT

U/47, mapa

GVZ

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Pripovedujejo, kaj so o ţivljenju nekoč izvedeli od dedkov in babic.

Ogledamo si stare predmete ali slike, ki so razstavljeni v razredu.

Za vsak predmet povedo, kje so ga dobili, kako se imenuje, za kaj se je uporabljal, koliko je

star ...

Istovrstne predmete primerjajo med seboj, npr.: različne likalnike.

Razvrščajo jih po različnih kriterijih (starost, namen uporabe ...).

Poskušajo določiti najstarejši in najmlajši predmet v skupini.

Če je mogoče, preizkusijo delovanje predmetov (npr. mletje z mlinčkom za kavo).

Dogovorimo se, na kakšen način bomo uredili zbirko – kako bomo razvrstili predmete.

Bomo dodali kakšen napis?

Opomba: Na ogled zbirke lahko povabimo vrstnike, ravnatelja, starše ... Pripravimo se na

vodenje po razstavi.

41

II. dejavnost

Povemo: Med razstavljenimi predmeti sem opazila nekaj predmetov, ki so jih nekoč

uporabljale gospodinje. Bi jih znali poiskati in poimenovati. Ko predmet poiščete, povejte

za kaj so ga gospodinje rabile.

Učenci poiščejo gospodinjski pripomoček, ga poimenujejo in povedo, za kaj se je

uporabljal.

Povemo: Prisluhnili bomo radiu Lilibi in poslušali zanimivo oddajo o ţivljenju ljudi nekoč.

Dejavnosti pred 1. poslušanjem

Pripravijo se na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo besedilo

poslušali dvakrat.

- Prvo poslušanje


Učenci se pripravijo na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo

besedilo poslušali dvakrat.

Pripravimo zgoščenko in posnetek štev. 27.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek Delovni dan stare mame nekoč.

Učenci zbrano poslušajo.


Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.

Ali jim je bilo besedilo všeč? Kaj so si zapomnili? Ali veste, kaj pomeni beseda juţina,

(škaf, svitek, vedro, perilnik, petrolejka, smetišnica, lončena skleda, kredenca …)?

Pojasnimo besede.

Kako se imenuje posoda, ki jo je imela stara mama pod posteljo? Čemu je bila

namenjena?

Ali je bil delovni dan stare mame nekoč zanimiv? Povedo svoja mnenja.

- Drugo poslušanje


Povemo: Natančno poslušajte in si zapomnite čim več podatkov. Zdaj ne boste poslušali

posnetka, temveč vam bom besedilo brala, vi pa boste ob mojem branju brali slike.

Odprite Učbenik SLJ, str. 36.

- Poslušanje

Beremo besedilo Delovni dan stare mame nekoč (priloga spodaj). Učenci berejo slike in

zbrano poslušajo.


Učencem postavljamo vprašanja iz poslušanega besedila.

Kaj je naredila stara mama zjutraj?

Kam je odšla?

Kje je zakurila ogenj?

Kakšen zajtrk si je pripravila?

Kakšna so bila tla v kuhinji?

S čim je pometla tla?

Kam je pometla smeti?

Kam je postavila posodo z zeljem in krompirjem?

Kdaj bo jedla zelje in krompir?

V kakšno posodo je stresla jed?

Kaj je postavila na mizo?

Kaj je naredila po juţini?

S čim je zajela vodo iz vodnjaka?

Kam je zlila vodo?

42

Kako je nesla škaf z vodo domov?

V katero posodo je zlila vodo iz škafa?

Kako je prala perilo?

Kaj je potrebovala, da je lahko posušila oprano perilo?

Kaj je delala zvečer?

S čim si je svetila?

Kako se je zaključil delovni dan stare mame?

Pozovemo učence, naj ob slikah v učbeniku povedo, kako je preţivela delovni dan stara

mama nekoč.

Preberemo besedilo pod sliko v učbeniku. Pogovorimo se in primerjamo delovni dan stare

mame nekoč in delovni dan njihove babice, mamice.

III. dejavnost

Ustno računanje in štetje do 10

Učenci štejejo od 1 do 10.

Štejejo od 10 do 0.

Povemo račune, učenci jih ustno izračunajo.

Učenci si iz mape Matematične igre izberejo liste z računskimi zgodbami (računanje do 10).

Nastavijo problem.

Zastavijo vprašanje.

Sestavijo račun, ga izračunajo in zapišejo v zvezek.

Ponovijo vprašanje in nanj odgovorijo.

Opomba: Teţavnost lahko stopnjujemo tako, da niz sličic razreţemo in sestavimo nov niz,

h kateremu je potrebno sestaviti novo računsko zgodbo, nov problem, nov račun.


Skupaj si ogledamo računske zgodbe v slikah.

Preberemo navodilo in povemo, da bomo ob sliki sestavili računsko zgodbo.

Prva slika

Učenci si ogledajo sliko in sestavijo računsko zgodbo.

Zastavijo vprašanje.

Povedo račun in ga izračunajo. Račun napišemo na tablo.

Učenci ponovijo vprašanje in povedo odgovor.

Račun prepišejo v zvezek.

Opomba: Po enakem postopku delamo ob ostalih slikah.

IV. dejavnost

Motivacija

Učence povabimo k igri. Ponovimo izštevanke in jih ritmično spremljamo: An, ban, Pika

Nogavička, En kovač …

Zapojemo in zaplešemo rajalne igre: Ringa - ringa raja, Bela, bela lilija …

Najava besedila: Spoznajmo še kakšno pesmico za igro. Sploh ni teţko – samo izmisliti si je

treba kaj smešnega, nenavadnega, kakšnega Jurčka, ki orje z mačkami.

Obravnava pesmi

Berilo, str. 13

Preberemo pesem.


- Katera ţival je vol?

- Kaj pomeni beseda vole?

- Kaj pomeni beseda oral?

- Kaj je smešno, nenavadno?

43

- Kje je Jurček doma?

- Kaj dela Jurček?

- Katere ţivali nastopajo?

- Kaj delata muci?

- Kje so voli?

Jurček orje – ritmično izrekanje in dodajanje gibov

Pesem ritmično izrekamo.

Pesem ritmično izrekamo in dodajamo gibe.

Primer:

I – plosk

T- tlesk

D- udarec z desno nogo ob tla

L- udarec z levo nogo ob tla

DL- udarec z dlanema hkrati po obeh nogah

JUR - ČEK S POD – GO - RE MA PI – SA - NE VO – LE

I T D L DL I I T D L DL

JE VO – LE PRO – DAL, JE Z MA – ČKI O – RAL

I T D L DL I T D L DL

Jurček orje – ustvarjenje melodije

Učence razdelimo v dve skupini.

Prva skupina ustvarja melodijo za prva dva verza, druga skupina za druga dva verza.

Melodiji smiselno poveţemo v celoto.

Vsi učenci zapojejo pesem.

POMEMBNO: Starši ali stari starši naj zapišejo v zvezek naslov ene slovenske ljudske pesmi,

ki so jo peli v otroštvu.

Pregled realizacije


URA

SPO Naš mali projekt: Mini muzej 64.

SLJ Delovni dan stare mame nekoč (branje sličic ob poslušanju

besedila)

129.

MAT Računske zgodbe 86.

ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Jurček orje 43.

44

Priloga - SLJ

DELOVNI DAN STARE MAME NEKOČ

Stara mama se je zgodaj zjutraj zbudila in vstala.

Odšla je v kuhinjo in zakurila ogenj v štedilniku. Zajtrkovala je belo kavo in

kruh.

Dopoldne je pospravljala. S sirkovo metlo je pometla lesena tla v kuhinji. Na

leseni smetišnici je odnesla smeti iz hiše.

Začela je pripravljati juţino. Na štedilnik je postavila posodo z zeljem in

krompirjem.

Ko je bila jed kuhana, jo je stresla v lončeno skledo.

Na mizo je postavila leseno ţlico in skledo s hrano. Sedla je k mizi in

pojuţinala.

Po juţini je vzela lesen škaf in odšla k vodnjaku po vodo. Z vedrom je zajela

vodo in jo zlila v škaf.

Na glavo je dala svitek in nanj postavila škaf z vodo.

Doma je vodo iz škafa zlila v lesen čeber. V čeber je postavila perilnik, namilila

perilo in ga na perilniku zdrgnila.

Oprano perilo je obesila na vrv. Pripela ga je z lesenimi ščipalkami.

Zvečer je sedla na stol v bliţini krušne peči in ob petrolejki pletla volnen

pulover.

Ob osmih zvečer je odšla spat.

45

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 108.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Natančno opazujejo niz sličic. Pripovedujejo ob nizu sličic.

Slušno razčlenjujejo besede na zloge. Določijo število zlogov. Zaznavajo in prepoznavajo

končni zlog v besedi.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.

Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih

problemov. Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo (besedilo), podatke,

vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici


problemov;

ŠVZ:Razvijajo osnovne motorične sposobnosti in spretnosti. Spoznajo elementarne igre, ki so

se jih igrali otroci v preteklosti.







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

U/34, 35, DZ 3/23 MAT

DZ 3/24

palčke, kocke,


trak

ŠVZ

kol, robček,

klobuk/čepica,

palica

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Vodimo pogovor o šoli nekoč. Učenci povedo, kaj so jim povedali starši o šoli, ki so jo

obiskovali oni.

Učbenik SLJ, str. 35

- Povemo: Ilustrator je narisal, kako so ţiveli otroci nekoč. V parih si oglejte slike in se

pogovarjajte.

Učenci povedo, kaj so opazili na slikah.

Pozornost učencev usmerimo na okenca s pikami. Povedo, kaj pomenijo.

- Opazujemo vsako sličico. Poimenujemo bitja/predmete na njej in povemo, kaj se je kje

zgodilo.

- Postavljamo vprašanja o podatkih s sličic, npr.:

Primer za prvo sličico:

V katerem prostoru sta deklici (damo imena)? Kakšen je prostor? Kateri predmeti so v

46

razredu? Kako sta deklici oblečeni? Kaj delata?

Predstavljaj si, da si učenec, ki sedi v razredu, kot je narisan in pripoveduj, kaj delaš.

Primer za drugo sličico:

Kam odhajata otroka (imena)? Kako sta oblečena? Kje ima šolske potrebščine deklica? Kje

ima šolske potrebščine deček? Kakšne so bile nekoč šolske stavbe?

Primer za tretjo sličico:

Kje je zbrana druţina? Poimenuj pohištvo v kuhinji. Koliko članov ima druţina? Kaj

delajo? Kaj imajo na mizi? Zakaj jedo vsi iz ene sklede? So člani druţine srečni? Kako

veš?

Povej, v čem se razlikuje kuhinja na sliki od kuhinje, ki jo imate doma.

Primer za četrto sličico:

Kje so se zvečer zbrali otroci in dedek? Zakaj so se zbrali? S čim so si svetili? Kaj je delal

dedek? Kaj so delali otroci?

Povej, kako ti preţiviš večer s svojimi starši/starimi starši.

Učenci samostojno pripovedujejo ob ali nizu sličic.

Učenci predstavijo svoje mnenje sličicah in besedilih.

Spodbujamo jih z vprašanji, npr.:

So vam bile sličice všeč? Zakaj? Ste lahko s sličic prepoznali dogajanje? Ste lahko s sličic

prepoznali razpoloţenje oseb? Je sošolec natančno opazoval sličice in povedal, kaj se na

njih dogaja? Je govoril glasno in razločno?

II. dejavnost

Učbenik SLJ, str. 34 – spodnja naloga

Učenci si ogledajo slike in poimenujejo bitja/predmete na sliki.


Besedo za sličico razčlenijo na zloge (ploskanje).

Določijo zadnji zlog v besedi.

DZ 3, str. 23

Učenci si ogledajo slike in poimenujejo predmete/bitja na sliki.



Rešijo nalogo. Zlogujejo besede. Poveţejo besedi, ki imata enak končni zlog.

Preverimo rešitev.

III. dejavnost

Računanje na pamet.

Učenci urijo seštevanje in odštevanje v mnoţici naravnih števil do 10.

DZ 3, str. 24

Zgornja naloga - levo

Učenci si ogledajo sličico s klovnom.

Preberemo vprašanje in navodilo.

Preštejejo balone. Zapišejo račun in ga izračunajo.

Ponovimo vprašanje. Učenci povedo odgovor.

Zgornja naloga - desno

Učenci si ogledajo sličico z opico.

Preberemo vprašanje in navodilo.

Preštejejo banane. Zapišejo račun in ga izračunajo.


Spodnja naloga

Učenci si ogledajo sličico v posameznem okvirju.

47

Preberemo navodilo.

Povedo računsko zgodbo.

Zastavijo vprašanje. Zapišejo račun in ga izračunajo.


Opomba: Po enakem postopku rešijo naloge v ostalih okvirjih. Pozorni smo na računsko

operacijo.

Učencem so pri seštevanju in odštevanju v pomoč izdelana računala in številski

trakovi.

IV. dejavnost

Igra: Kdo se boji črnega moţa

Gimnastične vaje

Stare otroške igre (igramo jih zunaj)

- Škarjice brusiti

- Tat

Igra: Lonec ubijati


Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Otroci nekoč

Končni zlog v besedi

130., 131.

MAT Računske zgodbe 87.

ŠVZ Stare otroške igre I. 65.

LVZ

GVZ

48

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 109.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Spoznavajo, da je bilo ţivljenje ljudi v preteklosti drugačno. Spoznajo vidike ţivljenja

ljudi v preteklosti in danes.

LVZ: Ločijo svetle in temne barve. Svetlijo in temnijo barve z belo in črno. Bogatijo svoj

doţivljaj. Navajajo se na doslednost in vztrajnost pri slikanju.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

posnetek filma

Kekec, U/44

LVZ

-tempera barve,

čopiči, paleta, krpica, lonček z vodo,

ris. list

-stari predmeti za opazovanje

-reprodukcije slikarskih del z

motivom tihoţitja (npr. Giorgio

Morandi, Gojmir Anton Kos, Paul

Cezanne)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Pripravimo se na ogled filma Kekec. Učence opozorimo, naj bodo pozorni na način

ţivljenja otrok: oblačila, jedilni pribor, posoda, oprema bivališč, zgradbe ...

Po ogledu se pogovorimo o vsem, kar so opazili. Razmišljajo, kaj bi se v zgodbi spremenilo,

če bi se dogajala danes.

Ilustrirajo odlomek, ki prikazuje ţivljenje nekoč (pastirci pri jedi, pastir – oblačila, bivališče

pastirjev...).


Učence razdelimo v skupine. Ob slikah ponovimo, kaj smo se naučili o tem, kako so ljudje

ţiveli nekoč. Preberemo izjavo Bineta. Povedo, kaj je muzej. Pripovedujejo o svojih obiskih

muzeja.

Navodilo za delo v skupinah:

- Skupini določimo sliko v učbeniku, str. 44.

Naročimo, naj se v skupini pogovorijo, kaj so se naučili/kaj so si zapomnili o: hišah, starih

predmetih, o kulturnem prazniku.

- Skupine poročajo.

Dopolnimo poročanje skupin.

Dopolnimo s podatki iz filma Kekec.

49

II. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo tempera barve in

slikarske pripomočke.


Pogovorimo se o starih predmetih, ki smo jih opazovali pri SPO.

Pojasnimo, da so mnogi slikarji na slikah upodabljali različne predmete. Takšnim slikam

rečemo tihoţitja.

Prikazovanje umetniških reprodukcij: pokaţemo nekaj umetniških tihoţitij in se ob njih

pogovorimo.

Demonstracija postopka slikanja: Ponovimo osnovne postopke pri slikanju, pojasnjujemo,

pokaţemo.

1. Najprej nanesemo izbrane barve na paleto.

2. S tanjšim čopičem in izbrano redkejšo barvo črtno narišemo oblike predmetov na

slikarsko podlago – list.

3. Na paleti mešamo barve (svetlimo, temnimo, izkustveno mešamo) in jih nanašamo na

list. Najprej pobarvamo večje ploskve, potem manjše, na koncu naslikamo podrobnosti.

Likovna naloga

Postavimo na mizo pred učence nekaj starih predmetov.

Opazovali jih bomo in naslikali tihoţitje. Pri tem bomo upoštevali prej demonstriran

postopek slikanja.


Učenci naslikajo tihoţitje po opazovanju.

Slike spredaj na majhno podpišejo.

Vrednotenje

Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

Pogovorimo se o nastalih izdelkih. Učenci lahko tudi pripovedujejo o svojih slikah.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

Pregled realizacije


URA

SPO Ogled filma Kekec

Spoznali smo

65., 66.

SLJ

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje: Svetlenje in temnenje barv

(Likovni motiv: Tihoţitje s starimi predmeti)

43., 44.

GVZ

50

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 110.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.

Ponovijo, utrdijo in v novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje.

MAT:Spoznajo mersko enoto za denar (€) in njegovo vrednost. Razvrščajo denar po vrednosti.

Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 10. Obnovijo matematični problem.

ŠVZ: Razvijajo osnovne motorične sposobnosti in spretnosti. Spoznajo elementarne igre, ki so

se jih igrali otroci v preteklosti.

GVZ: Besedilo ritmično izrekajo. Ob ritmični izreki izvajajo gibe. Naučijo se pesem. V skupini

pojejo pesem. Ponovijo značilnosti ljudske pesmi. Likovno izrazijo vsebino pesmi.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

ţoge, zbirka iger

MAT

DZ 3/25,

mapa – denar

GVZ

B/14

notni zapis pesmi

Katarina Barbara

SLJ

U/37, ZD 3/26

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

DZ 3, str. 26

Ogledajo si ilustracijo.

Preberemo navodilo in se pogovorimo se o reševanju naloge.

Z vzorci izpolnijo samo klobuk. Ostalo opravijo za domačo nalogo.

Učbenik SLJ, str. 37

Preberemo naslov.

Učenci si v parih ogledajo slike in preberejo besedila v oblačkih.

Vprašamo: Kaj smo se naučili? Učenci povedo in o vsaki informaciji se pogovorimo in jo

razširimo z vprašanji tako, da ponovimo snov.

Ideja: »Spoznali smo« lahko delamo na sliki v DZ, str. 26 (čarovnica)

- Povemo besedo ČAROVNICA. Učenci povedo, da je to dolga beseda in na tabli označijo

dolţino besede. Povedo naj nekaj dolgih besed.

- Naročimo, naj povedo, kaj vse ima čarovnica. Med naštetimi besedami poiščemo kratke

besede (nos, oči, roka …).

- Povemo besedo ČAROVNICA. Učenci besedo razčlenijo na zloge. Povedo število zlogov.

Prepoznajo začetni/končni zlog v besedi.

51

- Pozovemo učenca, naj prinese knjigo in pokaţe slikovni in črkovni del v knjigi.

Ob knjigi ponovimo, kako beremo.

II. dejavnost

Zastavimo problem: »V trgovini ţeliš kupiti igračo čarovnico. Kaj potrebuješ?« Učenci

predstavijo svoja mnenja.

Predstavimo jim denar (pripomoček, lahko tudi pravi denar) in ga poimenujemo. Preverimo,

koliko učenci vedo o denarju (vrednost; ravnanje z denarjem; poimenovanje - kovanci,

bankovci; kje ga dobimo; čemu ga dobimo; kaj vedo o banki, bančnih avtomatih –

predstavijo naj ţivljenjske izkušnje).

Učencem naročimo, naj iz priloge izreţejo kovance in bankovce.

Poimenujejo njihove vrednosti.

Razvrstijo denar po vrednosti – od najmanjše do največje.

V parih nastavljajo različne vrednosti, najprej (kovanec za 1€, kovanec za 2€, bankovec za

5€, bankovec za 10€) .

V parih drug drugemu podajajo navodila, kolikšno vrednost naj nastavijo.

DZ 3, str. 25

Preberemo navodilo.

Povedo, kako bodo rešili nalogo.

Samostojno rešijo naloge.


III. dejavnost

Igra: Medvedje v verigi

Gimnastične vaje

Stare otroške igre

- Gospodarja ni doma

- Figure metat

Igra: Kdo meče ţogo


IV. dejavnost

Motivacija

Spodbudimo učence, naj povedo, katere pesmi so v otroštvu peli njihovi starši in stari starši.

Zapojemo pesem Jurček orje.

Najava besedila: Ampak ni smešen samo tale Jurček. Spoznali bomo še eno smešno otroško

ljudsko pesem, v kateri nastopa deklica Katarina Barbara.

Pesem Katarina Barbara

Preberemo pesem.


Kaj pomeni beseda domek?

Kaj pomeni beseda varvala?

Kaj je smešno, nenavadno v tej pesmi?

Kaj je delala deklica?

Ali je dobro varvala dom?

Katera ţival nastopa v pesmi?

Kaj se je zgodilo z njo?

Katarina Barbara – ritmično izrekanje in dodajanje gibov

Pesem ritmično izrekamo po kiticah.

52

Pesem ritmično izrekamo in jo spremljamo z lastnimi inštrumenti.

Katarina Barbara - učenje pesmi po metodi odmeva

Zapojemo pesem.

Učence naučimo pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz.

V skupini sproščeno zapojemo pesem v celoti.

Spodbudimo učence, da ob petju pesmi v krogu rajajo. V ritmu se pozibavajo, korakajo ...

Ljudska pesem - ponovitev snovi

Ponovimo o značilnostih ljudske pesmi, kako je nastala in se ohranila do danes.

Učenci lahko zapojejo katero izmed pesmi, ki so jih v otroštvu peli njihovi starši ali stari

starši.

Likovno izražanje glasbene vsebine pesmi Katarina Barbara

Spodbudimo učence, naj ilustrirajo vsako kitico posebej.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Rišem črte

Spoznali smo

132.

MAT Naš denar 88.

ŠVZ Stare otroške igre II. 66.

LVZ

GVZ Pesem: Katarina Barbara 46.

Documents

6. sklop: BILO JE NEKOČ Čas: 15 dni Pesnik France Prešeren ... · 2 101. dan 102. dan 103. dan 104. dan 105. dan SPO Bilo je nekoč – U/40,41 V hiši nekoč – DZ 3/13 Ogled