2009 7 17 CILJI, STALIŠČA DO PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (čistopis)

Stališča do predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti

STALIŠČA DO PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI


Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, julij 2009

KAZALO

Stran

I. CILJI 3

II. UTEMELJITEV 3

III. STALIŠČA DO PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI 4

1. PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA 5 – ORGANIZIRANOST ZDRAVSTVA V ZASAVJU

2. DEMOGRAFSKI PODATKI 5 3. IZVAJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V ZASAVJU V PRIHODNOSTI 6 3.1. SODELOVANJE IN ORGANIZACIJA 6 3.2. DOPOLNITVE PREDLOGA ZZD ZA DOSEGANJE CILJEV IZVAJANJA ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI V ZASAVJU 7

IV. PRILOGE IN TABELE 9

PRILOGA 1: Pregled izvajanja zdravstvene dejavnosti v Zasavju po izvajalcih zdravstvenih storitevTABELA 1: Podatki o fizičnem obsegu dejavnosti v specialističnih ambulantah ZD ZagorjeTABELA 2: Nekateri fizični podatki o izvajanju programa v SB Trbovlje in primerjava s SlovenijoTABELA 3: Demografski podatki za Zasavje in Slovenijo

Julij 2009 2


I. CILJI

1. Z uveljavitvijo novega Zakona o zdravstveni dejavnosti se kvaliteta, obseg in vrste oz. nivo zdravstvenih storitev v Zasavju ne more oz. se ne sme zmanjšati.

2. Izvajanje zdravstvenih storitev je potrebno organizirati na način, da bo ekonomsko oz. finančno vzdržno, kar je tudi intenca novega zakona.

3. Pravna organiziranost ponudnikov zdravstvenih storitev v Zasavju ostaja nespremenjena.

4. Ohranijo se obstoječe stacionarne dejavnosti v Splošni bolnišnici Trbovlje, ustanovi in organizira se še nov negovalni oddelek.

5. Za boljšo učinkovitost in (stroškovno) ekonomičnost izvajanja zdravstvenih storitev bo prišlo do večjega povezovanja med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni.

6. Ustanovi se Zavod za javno zdravje za območje Zasavja.

Julij 2009 3


II. UTEMELJITEV

Obseg in razporeditev javne zdravstvene dejavnosti morajo določati potrebe prebivalcev in pa pogoji za enakomerno in približno enako dostopnost prebivalcev do zdravstvenih storitev.

Zasavje je demografsko ogroženo področje, socialno in ekonomsko degradirano, geografsko zelo razgibano in raznoliko, prometna infrastruktura je slaba, verjetnost gradnje avtocest v prihodnje je še vedno vprašljiva. Glede na regionalna razvojna merila je zasavska regija statistično uvrščena v območja, ki potrebujejo posebne ukrepe. Med temeljne ukrepe za vzpodbujanje regionalnega razvoja sodi tudi zagotavljanje, ohranjevanje oz. izboljševanje javnih služb, med katere spada tudi zdravstvo in dostopnost do zdravstvenih storitev. Še dodaten obremenilen problem predstavlja v Zasavju okoljevarstvena problematika. Za Zasavje velja, da je bolj onesnaženo kot to lahko trdimo za druge dele Slovenije, kar bistveno vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev, kar je potrdila tudi študija “Zdravje za Zasavje”, ki je bila izdelana po naročilu Ministrstva za zdravje.

Ugotovitve iz prejšnjega odstavka utemeljujejo tudi ohranjanje in širitve (interna medicina, negovalni oddelek, urgentni center) obstoječih stacionarnih dejavnosti na sekundarnem nivoju v Zasavju.

Ker so sredstva za financiranje razvoja in izvajanja zdravstvenih storitev omejena, je potrebno pri organiziranju zdravstvene dejavnosti upoštevati tudi ekonomsko oz. finančno vzdržnost dejavnosti, kar pa se bo zagotavljalo z ekonomijo obsega in medsebojnim povezovanjem oz. sodelovanjem izvajalcev zdravstvene dejavnosti na primarnem in sekundarnem nivoju v Zasavju. Na ta način se bo zagotavljala tudi 24 urna neprekinjena zdravstvena dejavnost in pa ohranjanje in razvoj posameznih strokovnih področij, posledično pa tudi posameznih izvajalcev. Ta izziv je eno izmed zelo pomembnih meril pri vzdrževanju, zadrževanju in pridobivanju kadrovskih resursov.

Zavodi za javno zdravje bodo sodelovali pri oblikovanju in uresničevanju javno zdravstvene politike na državnem in regionalnem oziroma lokalnem nivoju, še posebno vlogo pa bodo imeli pri upoštevanju specifičnih lokalnih razmer (glej drugi odstavek te točke) in reševanju zdravstvenih problemov lokalnega oz. regionalnega področja, zato je ustanovitev zavoda za javno zdravje za Zasavje nujna.

Podrobnejše utemeljitve so razvidne iz poglavja III.

Julij 2009 4

http://zdravje-zasavje.zzv-lj.si/si/okolje-in-zdravje.html

http://zdravje-zasavje.zzv-lj.si/si/okolje-in-zdravje.html


III. STALIŠČA DO PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

Iz obrazložitve k predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti je razvidno, da je le ta nastal v okviru predvidene zdravstvene reforme.

Po napovedih pripravljalcev naj bi predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti nastal kot posledica zastarelega dosedanjega zakona, kateri ne sledi spremenjenim razmeram, in sicer

- demografskim spremembam – staranje prebivalstva, podaljševanje življenjske dobe

- stroškom zdravljenja, ki so posledica razvoja medicine in večjih potreb ter zahtev prebivalstva

- omejenim možnostih financiranja zdravstvenih storitev.

Po predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZD) naj bi obseg, vsebino, delovanje in razvoj javne zdravstvene dejavnosti določevale potrebe prebivalcev, kar pa naj bi se realiziralo preko mreže javne zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni dejavnosti.

Iz predloga ZZD je razvidno, da zakon poudarja krepitev primarnega nivoja zdravstvene dejavnosti, saj mora zdravstveni dom zagotavljati celovito obravnavo prebivalstva na določenem geografskem območju in hkrati postane osrednji nosilec in koordinator celovite osnovne javne dejavnosti določenega območja (tudi koncesionarjev). Zahtevna in obsežna vsebina zdravstvene dejavnosti, ki jo je potrebno zagotavljati na vsakem območju, naj bi po napovedih terjala povezovanje občin med seboj.

Na sekundarnem nivoju predlog ZZD določa dve mreži: ambulantno dejavnost in stacionarno dejavnost. Pri razporeditvi stacionarne dejavnosti naj bi se upoštevale lokacije obstoječih bolnišnic. Obstoječe bolnišnice bodo lahko izvajale stacionarno dejavnost le v primeru, da bodo zagotavljale kakovost, varnost in ekonomsko vzdržljivost, kar pa naj bi bilo definirano z dovolj velikim obsegom obravnav (pacientov).

Predlog ZZD prinaša novosti tudi na področju upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, spremljanja kakovosti, delovnega časa, nadzora, delovanja zavodov za javno zdravje, delovanja zbornic, podeljevanja koncesij, ločevanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti, oglaševanja.

Prelog ZZD je bil dan v javno obravnavo 10. junija 2009 in traja do 18. septembra 2009. V okviru javne obravnave je bil organiziran sestanek z ministrom za zdravje g. Borutom Miklavčičem in direktorjem direktorata za javno zdravje na MZ g. prim. Janezom Remškarjem na občini Trbovlje, dne 22. junija 2009. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da naj v Zasavju sami pripravimo predlog organizacije zdravstva na osnovi predloga ZZD oz. pripravimo in oblikujemo stališča glede predloga ZZD. Minister je povedal, da je pripravljen proti koncu meseca julija še enkrat obiskati Zasavje.

Julij 2009 5


G. Matjaž Švagan, predsednik Sveta Zasavske regije je predlagal, da Svet Zasavske regije pripravi in oblikuje stališča glede predloga ZZD. Na osnovi tega je dne 22.6.2009 imenoval delovno skupino, ki jo sestavljajo direktorji zdravstvenih zavodov v Zasavju, da le-ti oblikujejo stališča do predloga ZZD, za sklicatelja delovne skupine pa je bila imenovana Marina Barovič.

Delovna skupina v sestavi: Fakin Cvetka, dr.med., direktorica ZD Trbovlje, Jelka Grahek Markovič, dr.med., direktorica ZD Hrastnik, Danica Slapar, dr.med., direktorica ZD Zagorje ob Savi, asist.mag. Černi Igor, dr.med., strokovni direktor SB Trbovlje, Tatjana Jevševar, dipl.ekon., vodja UAD ZD Trbovlje in Marina Barovič, univ.dipl.ekon., direktorica SB Trbovlje se je sestala dne 2. julija 2009. Mag. Milena Beravs, mag.farm., direktorica Zasavskih lekarn je bila odsotna, vendar je predhodno ustno posredovala svoja stališča.

1. PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA – ORGANIZIRANOST ZDRAVSTVA V ZASAVJU

Zdravstvena dejavnost je po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Ur.list RS štev.:9/92 z vsemi spremembami in dopolnitvam) in Zakonu o lekarniški dejavnosti (Ur.list RS štev.: 9/92 z vsemi spremembami in dopolnitvami) v Zasavju organizirana na primarnem in sekundarnem nivoju. Na primarnem nivoju delujejo zdravstveni domovi (Zdravstveni dom Hrastnik, Zdravstveni dom Trbovlje in Zdravstveni dom Zagorje ob Savi) in Zasavske lekarne Trbovlje z enotami v vseh treh zasavskih občinah ter koncesionarji, na sekundarnem nivoju pa Splošna bolnišnica Trbovlje in koncesionarji (specialistična ambulantna dejavnost).

Podrobnejši prikaz izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarnem in sekundarnem nivoju je razviden iz PRILOGE 1.

2. DEMOGRAFSKI PODATKI

Demografska gibanja so bila v Zasavski regiji nekoliko drugačna po osamosvojitvi Slovenije, saj je bilo zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti veliko priseljencev, kateri pa so odselili ali pridobili drugačen status. Po letu 1993 se gibanje prebivalstva stabilizira, pomembne pa so spremembe v strukturi posameznih starostnih skupin, še posebej v skupini 0, katera kaže, da je praktično enaka letu 1993, kar pa ne zasledimo v Sloveniji. Demografska gibanja in socialni status prebivalcev pomembno vpliva na potrebe po zdravstvenih storitvah, kar je glede na status zasavske regije potrebno še posebej upoštevati.

Julij 2009 6


Iz demografskih podatkov je razvidno, da zasavska regija izstopa od slovenskega povprečja, saj je v strukturi delež otrok do 1 leta manjši od slovenskega povprečja, prav tako populacije od 1 leta do 19 let, večji je delež prebivalcev starih od 20 do 64 let za cca 1 %, delež starejših od 65 let pa je večji za cca 4 % od slovenskega povprečja.

Zaradi demografskih gibanj v preteklosti, predvsem v času tranzicije, je rodnost v Zasavju padala. Za povečanje rodnosti je potrebno poleg posebnih socialnih in ekonomskih ukrepov zagotoviti tudi posebne ukrepe na področju zdravstva, kar pa lahko zagotavljamo le z ohranjanjem in krepitvijo ginekološko porodne in pediatrične dejavnosti tako na primarnem kot na sekundarnem nivoju.

Delež relativno aktivnega prebivalstva je v Zasavju večji kot Sloveniji, kar mora krepiti primarni nivo zdravstvenega varstva, še posebej z vidika preventive in pa tudi stacionarne sekundarne dejavnosti na temeljnih dejavnostih, s posebnim poudarkom na primerni organiziranosti urgentne dejavnosti.

Večji strukturni delež starejših od 65 let v primerjavi s slovenskim povprečjem mora vplivati na krepitev interne medicine in organiziranja neakutne obravnave – negovalnega oddelka, na kar dodatno vplivajo še prilivi pacientov iz domov za starejše (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Radeče)

Demografski podatki za Zasavje v primerjavi s Slovenijo za izbrana obdobja so razvidni iz TABELE 3.

3. IZVAJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V ZASAVJU V PRIHODNOSTI

Strategija razvoja zdravstvene dejavnosti v Zasavju mora zagotavljati razvoj, kakovost, učinkovitost, enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, celovite zdravstvene oskrbe prebivalstva na primarni in delno sekundarni ravni in bo temeljila na dopolnjenih merilih za postavitev mreže.

Da bomo v Zasavju lahko zagotovili vsem prebivalcem celovito in kakovostno zdravstveno oskrbo z elementi razvoja in učinkovitosti, dostopnosti, še posebej v smislu posebnih razvojnih ukrepov, katerih naj bi bila deležna zasavska regija, je potrebno temu primerno tudi organizirati zdravstveno dejavnost, ki mora biti nacionalno podprta s krepitvijo tistih dejavnosti, ki bodo omogočali v prvi vrsti spremembe v demografskih gibanjih (posebno varstvo žena in otrok), nato pa še spremembe v socialnih, ekonomskih, okoljevarstvenih pogojih.

Julij 2009 7


3.1. SODELOVANJE IN ORGANIZACIJA

Zdravstveno dejavnost na področju Zasavje organizirajo Zdravstveni dom Hrastnik, Zdravstveni dom Trbovlje in Zdravstveni dom Zagorje ob Savi ter Splošna bolnišnica Trbovlje in koncesionarji na primarnem in sekundarnem nivoju.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti v Zasavju sodelujejo med seboj pri zagotavljanju zdravstvenih storitev tako da

- se na primarnem nivoju povezujejo med seboj na osnovi pogodbenega odnosa na tistih področjih, ki jih je racionalno organizirati skupaj zaradi zahtevne in obsežne dejavnosti, ki jih morajo zagotavljati po 24. členu predloga ZZD (npr. ortodontija in drugo)

- se na primarnem nivoju povezujejo s sekundarnimi izvajalci zdravstvenih storitev na področju ambulantne dejavnosti s pogodbenim odnosom, tako da zagotavljajo čim večjo dostopnost do specialističnih ambulantnih storitev (zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni lahko opravljajo Splošna bolnišnica Trbovlje, zdravstveni domovi in koncesionarji)

- se na sekundarnem nivoju povezujejo s primarnim nivojem na osnovi pogodbenega odnosa na tistih področjih, ki jih je racionalno organizirati na sekundarnem področju (npr. rtg in drugo)

- se povezujejo s pogodbenim odnosom s Splošno bolnišnico Trbovlje pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva na področju ginekologije in porodništva in pediatrije, tako da bo tej populaciji zagotovljeno neprekinjeno zdravstveno varstvo, nadomeščanju, nenadnih izpadih in obratno (SB Trbovlje se povezuje z ZD iz enakega razloga).

Pri vzpostavitvi mreže za Zasavje je potrebno upoštevati obolevnost s posebnim poudarkom na študiji »Zdravje za Zasavje«, katere naročnik je bilo MZ, demografska gibanja, okoljevarstveno problematiko, prometno povezanost in s tem povezano dostopnost do zdravstvenih storitev. Vsa specifična problematika Zasavja med drugim tudi pogojuje ohranitev SB Trbovlje v dosedanjem statusu (splošna bolnišnica), na določenih področjih (interna medicina) pa celo povečati obseg dejavnosti in formirati nov negovalni oddelek.

Za potrebe Zasavje je potrebno ustanoviti Zavod za javno zdravje.

3.2. DOPOLNITVE PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV IZVAJANJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V ZASAVJU

Julij 2009 8


Za doseganje ciljev izvajanja zdravstvene dejavnosti v Zasavju je potrebno predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti dopolniti, in sicer

- pripraviti je potrebno posnetek stanja izvajanja zdravstvene dejavnosti na vseh nivojih, podkrepljeno z analizami in pripraviti projekcije razvoja za bodočnost oz. postaviti željene cilje in predvidene roke za doseganje ciljev

- pojme, ki se nanašajo na gravitacijo, geografsko območje, območje več občin (zavodi za javno zdravje), statistične regije, območne enote pri ZZZS, je potrebno opredeliti in/ali poenotiti

- merila za mrežo morajo biti kvantificirana in sestavni del tega zakona ali posebnega zakona ali nacionalnega plana

- da je potrebno izločiti iz meril, da se določi število, vrsta in velikost bolnišnic, ker bo to določeno že z merili (razvoj in obstoj posameznih dejavnosti v bolnišnici ne more biti odvisen samo od razpoložljivih sredstev in želja posameznikov za pridobitev večjega števila pacientov ter koncentriranje le teh v posameznih centrih, ampak mora biti dana enakopravna možnost razvoja stroke v vseh slovenskih bolnišnicah)

- strokovnost oz. število obravnavanih primerov na izvajalca se mora presojati skozi daljše časovno obdobje dela zdravnikov in morajo biti kvantificirana

- da je potrebno določiti merila za zahtevne storitve, ki se lahko na ambulantno specialističnem področju opravljajo le znotraj stacionarnega zdravstvenega varstva

- da je potrebno dopolniti merila za finančno vzdržnost dejavnosti v smislu, da se lahko opravlja tudi dejavnost, ki ne zadosti tem kriterij, če je to v interesu oz. v dobrobit posebne skupine prebivalcev (npr. porodnice, pediatrija)

- pri zagotavljanju dejavnosti na sekundarnem stacionarnem varstvu je potrebno opredeliti bolnišnično lekarniško dejavnost s poudarkom na kliničnem farmacevtu

- pri opravljanju lekarniške dejavnosti na primarnem nivoju je potrebno opredeliti kliničnega farmacevta oz. farmacevta specialista, obvezno članstvo v lekarniški zbornici in podeljevanje licenc preko nje

- da je pomanjkanje zdravnikov tako na primarnem kot sekundarnem nivoju posledica neustreznega razpisovanja specializacij, zato morajo biti le te v bodoče razpisane na zdravstveni zavod in ne za območje oz. regijo

- da je tehnološki razvoj posameznih zdravstvenih zavodov posledica sistema financiranja s strani ustanoviteljev, zato v določenem časovnem obdobju to ne more biti kriterij za obstoj določene dejavnosti, ampak je potrebno postaviti roke za prilagoditve

- da je potrebno omogočiti izvajanje specialistične ambulantne dejavnosti na primarnem nivoju in primarne dejavnosti na sekundarnem nivoju (ginekologija, pediatrija in druge oblike, če je to strokovno in racionalno)

- da je potrebno določiti kriterije za oblikovanje zdravstvenih zavodov za javno zdravje (potreba po ustanovitvi v Zasavju)

Julij 2009 9


- pri podeljevanju dovoljenj za delo je potrebno črtati določilo, ki govori o tem, da se odvzame dovoljenje, če ne izpolnjuješ pogojev (prej moraš imeti možnost, da nepravilnosti oz. pomanjkljivosti odpraviš).

Marina Barovič, univ.dipl.ekon. Matjaž ŠvaganKoordinatorica Predsednik sveta zasavske regije

Pri pripravi gradiva so sodelovali:Skušek Fakin Cvetka, dr.med.Slapar Danica, dr.med.Grahek Markovič Jelka, dr.med.Asis.mag. Černi Igor, dr.med.Mag. Beravs Milena, mag.farm.

Julij 2009 10


PRILOGA 1: Pregled izvajanja zdravstvene dejavnosti v Zasavju po izvajalcih zdravstvenih storitev

1. PRIMARNI NIVO

1.1. OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST S SPECIALISTIČNIMI AMBULANTAMI

Občina HrastnikV občini Hrastnik delujejo:ZD Hrastnik kot javni zavod za izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti na območju občine Hrastnik z odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda ZD Hrastnik z dne 20. 6. 1991.

Zavod je organiziran v zdravstvenih službah in upravno tehničnih službah. Zdravstvena služba izvaja osnovno zdravstveno, zobozdravstveno in specialistično zdravstveno varstvo, na primarni ravni organizirano v zdravstvenih enotah splošne medicine, šolskem dispanzerju, dispanzerju za žene, dispanzerju za medicino dela, prometa in športa, patronaži in negi, šolski zobni ambulanti, fizioterapiji ter v enoti za diagnostiko in reševalni službi.

Upravno tehnična služba izvaja računovodska dela, vzdrževalna dela in čiščenje.

Dejavnosti zdravstvenih služb:- splošna medicina: preventivna in kurativna dejavnost odraslih in stanovalcev

Doma starejših Hrastnik, nudenje nujne medicinske pomoči in dežurstva,- šolski dispanzer: preventivna in kurativna zdravstvena dejavnost otrok in

mladine,- dispanzer za žene: preventivno in kurativno zdravstveno varstvo žena,- dispanzer za medicino dela, prometa in športa: preventivni pregledi delavcev,

voznikov in športnikov, naloge pooblaščenega zdravnika,- šolska zobna ambulanta: preventivno in kurativno zobozdravstveno varstvo

otrok in mladine,- patronaža in nega: zdravstveno varstvo na bolnikovem domu,- fizioterapija: rehabilitacija bolnikov in invalidov,- enoti za diagnostiko:

o laboratorijska diagnostikao ambulanta za denzitometrijo (odkrivanje osteoporoze)

- reševalna služba: nujni in nenujni reševalni prevozi, prevozi dializnih in onkoloških bolnikov.

V prostorih zavoda delujejo tudi izvajalci javne zdravstvene službe s koncesijo:

- locirani v glavni stavbi zdravstvenega doma kot najemniki prostorov:

Julij 2009 11


Zasebna splošna ambulanta Manca Zupan, dr. med. spec. spl. med.,

Zasebna pediatrična ordinacija Potušek Kuhar Katarina, dr. med. spec. ped.,

Zasebna zobna ordinacija Fele Žujič Anica, dr. dent. med., Zasebna zobna ordinacija Mladen Goranovič, dr. dent. med., Zasebna zobna ordinacija Jernej Guna, dr. dent. med., APEX – T. A. d.o.o., (zasebna zobna ordinacija), Zasebni zobni laboratorij Sašo Sebanc, Zasebni protetični laboratorij Milan Zgomba, ing. zobne

protetike,- locirani izven glavne stavbe zdravstvenega doma:

Zasebna ambulanta Amna Sarajlič, dr. med. spec. spl. med., Dol pri Hrastniku,

STARK d.o.o., Ljubljana (otroška zobna ambulanta, locirana na Dolu pri Hrastniku in v glavni stavbi ZD Hrastnik),

Medicinski center Heliks d.o.o., Trbovlje (lociran v stari stavbi zdravstvenega doma),

Elizabeta Skočir, patronažna zdravstvena nega (locirana v stari stavbi zdravstvenega doma),

Sonomed d.o.o., specialistična dejavnost za ultrazvok z delovanjem v Zagorju.

Občina TrbovljeV občini Trbovlje delujejo:Zdravstveni dom Trbovlje, ki ima organizirano:

- ambulantno dejavnost splošne in družinske medicine (izvajata 2 specialistki, 2 zdravnika splošne medicine, 3 specializantke in več pogodbenih zdravnikov)

- ambulanta splošne medicine v DUFS Trbovlje 20 ur tedensko- otroško-šolski dispanzer (preventivna in kurativna dejavnost, izvajajo 4

specialisti, junija je končala specializacijo zdravnica, ki bo prevzela tudi vodenje razvojne ambulante v sklopu pediatrije

- nevrofizioterapija in delovna terapija za otroke iz Zasavja- pedopsihiatrija (v teku specializacija lastnega kadra)- zobozdravstvo za otroke in mladino (3 izvajalke dr.dent.med.)- zobozdravstvena vzgoja- ortodontska ambulanta za celo Zasavje (v teku pridobivanje nostrifikacije iz

ortodontije z lastnim kadrom)- zobozdravstvo za odrasle (5 dr.dent.med. v javnem zavodu in 2 dr.dent.med.

kot koncesionarja v prostorih našega ZD)- zobna tehnika- zobni rentgen za potrebe Zasavja in druge (Panorex)- NMP enota C- Reševalna služba – nujni in nenujni prevozi, dializa, prevozi onkoloških

bolnikov- Patronažna služba in nega na domu- Klinična psihologija- Psihiatrija- Center za zdravljenje odvisnosti za celo Zasavje- Dispanzer za ženske, preventiva in kurativa, v isti ambulanti tudi ginekološki

UZ, UZ pregledi za nosečnice in UZ kolkov za dojenčke Trbovelj- Specialistična okulistična ambulanta s pripadajočo diagnostiko in nekaterimi

manjšimi operativnimi posegi

Julij 2009 12


- Specialistična ambulanta za otorinolaringologijo (izvajata 2 izvajalca spec. ORL dvakrat tedensko za celo Zasavje)

- Specialistična dermatološka ambulanta (2 izvajalca spec.dermat. dvakrat tedensko za Zasavje)

- Spec. ambulanta medicine dela, prometa in športa- Laboratorij.

Koncesionarji: medicinski center HELIKS d.o.o. Trbovlje: - izvaja specialistično ambulantno dejavnost s področja diabetologije (izvaja za

področje potreb občanov občine Hrastnik), gastroenterologije, kardiologije)- zobozdravstvo za odrasle (2 zobozdravnika v prostorih ZD Trbovlje)

Občina Zagorje ob SaviV občini Zagorje ob Savi delujejo:Zdravstveni dom Zagorje, ki ima organizirano:

a) ambulantna dejavnost splošne medicine- 3,15 nosilca ( izvajajo 3 spec.spl.med.) otroški dispanzer - 1,6 nosilca ( v teku je specializacija, delo izvajajo zdravniki ZD in pogodbeni sodelavci, šolski dispanzer- 0,6 nosilca(delo izvaja spec. spl. medicine s podiplomsko izobrazbo),

NMP-enota 1b, fizioterapija- 0,39 nosilca, delo izvaja pogodbena sodelavka koncesionarkapatronaža in nega bolnika na domu - delo izvajajo 4,3 nosilke dejavnostidisp.za mentalno zdravje- logopedska služba za Zasavje - 1 nosilkasplošna ambulanta v DSO Izlake- v obsegu 0,6 zdravnika spec.spl.med. izvajanje zdravstveno vzgojne dejavnosti- po programulaboratorijska dejavnost

b) specialistično ambulantne dejavnosti:- specialistična ambulanta za pljučne bolezni in alergije- za celotno Zasavje v obsegu 1,13 nosilca dejavnosti, delo izvaja spec.spl.med. s podiplomsko izobrazbo,- specialistična ambulanta za sladkorne bolezni- 0,40 nosilca, delo izvaja spec.spl.med. s podiplomsko izobrazbo- specialistična kardiološka ambulanta- 0,13 nosilca, delo izvaja zunanja sodelavka

c) izvajanje reševalnih prevozov:

- nenujni reševalni prevozi.- reševalni prevozi dializnih bolnikov,- reševalni prevozi onkoloških bolnikov

d) zobozdravstvena dejavnost za otroke in mladino- 2,38 nosilca, delo izvajata dva zobozdravnika z podiplomsko izobrazbo, izvajanje zobozdravstvene vzgoje,

e) prodaja medicinsko tehničnih pripomočkov in pomožnih zdravilnih sredstev v specializirani prodajalni za območje Zasavja,izposoja medicinsko tehničnih pripomočkov v izposojevalnici za območje Zasavja

f) nezdravstvene dejavnosti:

Julij 2009 13


upravno računovodska služba,tehnične službe ( čistilke, pralnica, telefonist-receptor, elektrovzdrževalec)

Za zasebnike izvajamo storitve na področju laboratorija, specialističnih storitev z RTG, računovodske storitve in storitve tehničnih služb.

Nekateri fizični podatki o obsegu dejavnosti so razvidni iz TABELE 1.

Koncesionarji, ki izvajajo:

- splošno ambulantno dejavnost (3. specialisti splošne medicine), dejavnost šolske medicine – 1 spec.pediatrije, dejavnost ginekologije in porodništva- 1 spec.ginekolog, patronažna služba (3 nosilke), fizioterapija (2 nosilca), zobozdravstvo za odrasle (5 nosilcev), zobozdravstvo za otroke in mladino (1 nosilka),

- kot zasebna dejavnost se izvaja tudi dejavnost medicine dela, prometa in športa (1 spec.medicine dela),

Odstotni delež zaposlenih v ZD in v zasebni dejavnosti je 60:40. Vsi zasebniki, razen ene zobozdravnice in dveh zobnih tehnikov, imajo najete prostore v stavbi ZD.

1.2. LEKARNIŠKA DEJAVNOST

Zasavske lekarne so organizirane kot javni zdravstveni zavod in pokrivajo vse tri zasavske občine s svojimi enotami v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi. V občini Trbovlje sta organizirani dve enoti, v občini Zagorje in Hrastnik pa ena enota. Na Dolu pri Hrastniku in Izlakah pa je organizirana še podružnična lekarna.

Na primarnem nivoju delujejo tudi naslednji koncesionarji: Lekarna Pušnik Trbovlje.

2. SEKUNDARNI NIVO

Na sekundarnem nivoju deluje Splošna bolnišnica Trbovlje. Po ustanovitvenem aktu Splošna bolnišnica Trbovlje opravlja dejavnost na primarnem in sekundarnem nivoju.

Na primarnem nivoju se izvajata naslednji dejavnosti- zdravstveno varstvo žena (dispanzer za žene)- fizioterapevtske storitve.

Na sekundarnem nivoju je dejavnost razdeljena na a) specialistično bolnišnično dejavnost, v katero sodijo

Julij 2009 14


- akutna bolnišnična obravnava pacientov- neakutna bolnišnična obravnava pacientov (zdravstvenega nega)- spremstvo staršev v primeru hospitalizacije otrok (spremstvo in doječe

matere)b) specialistično ambulantno dejavnost na internističnem, kirurškem, ortopedskem, nevrološkem, anesteziološkem, pediatričnem, ginekološkem, radiološkem in ultrazvočnem področju.c) dializno dejavnost.

Tako določena zdravstvena dejavnost se izvaja na oddelkih, enotah in službah, nezdravstvena dejavnost pa se opravlja v enotah ali službah.

Za izvajanje akutne in neakutne bolnišnične dejavnosti so organizirani štirje temeljni oddelki:

- interni oddelek- kirurški oddelek- pediatrični oddelek- ginekološko porodni oddelek.

Druge zdravstvene dejavnosti se izvajajo na:- oddelku za anestezijo in reanimacijo- oddelku za dializo- oddelku za radiologijo- laboratoriju za klinično kemijo- oddelku za fizikalno rehabilitacijo- bolnišnični lekarni.

Kot samostojna služba je organizirana služba zdravstvene nege.

V letu 2006 se je iz bolnišničnega laboratorija odcepil laboratorij za ZD Trbovlje kljub temu, da se je dokazovalo, da takšna odcepitev ni ekonomsko in strokovno opravičljiva glede na to, da sta stavbi narazen cca 150 m.

V letu 2008 je bil oddelek za transfuzijo priključen Zavodu za transfuzijsko medicino Ljubljana.

Za potrebe zdravstvenih oddelkov je organizirana tudi patoanatomska dejavnost.

V okviru posameznih oddelkov delujejo neslednje specialistične ambulante: - internistične : nefrološka, antitrombotična, kardiološka, gastroenterološka,

diabetična in urgentna ambulanta

- kirurške : splošna, travmatološka, flebološka, proktološka, in urgentna ambulanta ter ambulanta za stomo, preoperativna ambulanta

- ginekološke: splošna, ambulanta za rizično nosečnost, urološka, za moško in žensko subfertilnost, mamografija, ambulanta za bolezni dojk in urgentna ambulanta

- pediatrične: splošna, alergološka, nefrološka, neonatalna in urgentna ambulanta

- ortopedska ambulanta- nevrološka ambulanta- urološka ambulanta- radiološka in ultrazvočna ambulanta.

Julij 2009 15


Nezdravstvene dejavnosti se v zavodu opravljajo v okviru:- upravno računovodske službe,- tehnične službe,- higiensko servisne služb,- prehrambene službe in- oskrbovalne službe.

Nekateri fizični podatki o izvajanju programa v Splošni bolnišnici Trbovlje so razvidni iz TABELE 2.

Julij 2009 16


TABELA 1: Podatki o fizičnem obsegu dejavnosti v specialističnih ambulantah ZD Zagorje

PRIKAZ PREGLEDOV v special.ambulantah ZD ZAGORJE v letih 2006,2007,2008

Specialističnaambulanta

REALIZ. PREGLEDOV 2006



PRIMERJAVA pregl.Index RazmerjePrvih pregl. Pregl. ponov./prve08/06 (06+07+08)

Prvi Ponovni SKUPAJ Prvi Ponovni SKUPAJ Prvi Ponovni SKUPAJ

Diabetična ambul.

820 2.224 3.044

834 2.142 2.976

987 1.838 2.825

120,4 2,35

Pulmološka ambul.

2.610 1.582 4.192

2.758 1.627 4.385

2.918 1.578 4.496

111,8 0,58

Kardiološka ambul.

128 3 131

162 3 165

194 3 197

151,6 0,02

TABELA 2: Nekateri fizični podatki o izvajanju programa v SB Trbovlje in primerjava s Slovenijo

NEKATERI FIZIČNI KAZALCI V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE

PACIENTI LEŽALNA DOBA

ODDELEK 1993 1998 2003 2008INDEKS 2008/1993 ODDELEK 1993 1998 2003 2008

INDEKS 2008/1993

interni 1567 1744 1693 1640 104,7 interni 10,88 9,58 8,96 8,99 82,6gin.por. 2312 2208 2051 2132 92,2 gin.por. 6,11 5,79 3,8 3,16 51,7kirurški 1615 1878 1687 1905 118,0 kirurški 8,9 7,3 5,87 4,71 52,9pediatrični 943 839 688 747 79,2 pediatrični 7,4 6,5 3,54 2,65 35,8SKUPAJ 6437 6669 6119 6424 99,8 SBT 8,16 7,3 5,8 5,05 61,9

ZASEDENOST POSTELJE

ODDELEK 1993 1998 2003 2008INDEKS 2008/1993 ODDELEK 1993 1998 2003 2008

INDEKS 2008/1993

interni 91,60 89,70 92,40 91,51 99,9 interni 51 51 45 44 86,3gin.por. 90,00 81,40 71,13 80,01 88,9 gin.por. 43 43 30 23 53,5kirurški 85,60 84,20 77,53 79,01 92,3 kirurški 46 45 35 31 67,4pediatrični 70,80 78,80 66,74 67,49 95,3 pediatrični 27 19 10 8 29,6SBT 86,17 84,42 81,03 83,85 97,3 SKUPAJ 167 158 120 106 63,5

VIR: Zdravstveni statistični letopis, IVZ Ljubljana in podatki SBT

Julij 2009 17


PRIMERJAVA MED DEJAVNOSTJO SBT IN SLOVENIJO

DEJAVNOSTRS SBT RS SBT RS SBT RS SBT

INTERNISTIČNA 5,90 10,88 5,40 9,58 7,30 8,96 7,00 8,78GINEKOLOŠKO PORODNA 5,90 6,11 5,40 5,79 4,00 3,80 4,20 2,86KIRURŠKA 8,20 8,90 7,30 7,30 6,10 5,87 5,60 4,93PEDIATRIČNA 7,70 7,40 5,70 6,50 3,80 3,54 3,70 3,25

DEJAVNOSTRS SBT RS SBT RS SBT RS SBT

INTERNISTIČNA 74,00 91,60 71,10 89,70 79,00 92,40 82,60 89,75GINEKOLOŠKO PORODNA 74,00 90,00 71,10 81,40 66,10 71,13 68,60 62,11KIRURŠKA 83,60 85,60 75,10 84,20 57,30 77,53 69,40 75,74PEDIATRIČNA 68,20 70,80 63,20 78,80 48,80 66,74 49,50 82,74

VIR: Zdravstveni statistični letopis, IVZ Ljubljana in podatki SBT

ZASEDENOST 1993

ZASEDENOST 1998

ZASEDENOST 2003

ZASEDENOST 2006

LEŽALNA DOBA 1993

LEŽALNA DOBA 1998

LEŽALNA DOBA 2003

LEŽALNA DOBA 2006

ŠTEVILO DIALIZ PO POSAMEZNIH VRSTAH

LETO LETO LETO LETO LETO LETO INDEKS INDEKS1994 2004 2005 2006 2007 2008 2008/ 1994 2008/ 2004

DIALIZA I 3.051 3.511 2.987 2.278 2.674 87,64

DIALIZA II 186 185 202 283 534 287,10

DIALIZA III 4.551 4.513 5.227 5.725 5.934 130,39

SKUPAJ 4.733 7.788 8.209 8.416 8.286 9.142 193,15 117,39

PORODI

1993 1998 2003 2007 2008 INDEKS INDEKS2008/ 1993 2008/ 2003

SB TRBOVLJE 582 459 401 532 514 0,88 1,28SLOVENIJA 19913 17734 16917 19585 21550 1,08 1,27

Vir: IVZ Ljubljana, podatki SBT

Julij 2009 18


ŠTEVILO HOSPITALIZIRANIH PREBIVALCEV IZ ZASAVSKIH OBČIN V SB TRBOVLJE IN V DRUGIH BOLNIŠNICAH SLOVENIJE

INTERNISTIKA

OBČANI LETO SBTDRUGE

BOLNIŠNICE SKUPAJ LETO

VSI HOSPITALIZIRANI V

SBT IZ ZASAVJAIZ DRUGIH

OBČIN

HRASTNIK 1997 364 156 520 1997 1600 1.381 2192006 313 190 503 2006 1605 1520 85

TRBOVLJE 1997 599 190 789 STRUKTURA2006 727 331 1.058 1997 100,00 86,31 13,69

ZAGORJE 1997 418 180 598 2006 100,00 94,70 5,302006 480 279 759

SKUPAJ SBT 1997 1381 526 1.9072006 1520 800 2.320

STRUKTURA 1997 72,42 27,58 100,002006 65,52 34,48 100,00

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO





OBČIN

HRASTNIK 1997 241 44 285 1997 2349 914 1.4352006 301 52 353 2006 2046 1212 834

TRBOVLJE 1997 373 43 416 STRUKTURA2006 479 40 519 1997 100,00 38,91 61,09

ZAGORJE 1997 300 66 366 2006 100,00 59,24 40,762006 432 98 530

SKUPAJ SBT 1997 914 153 10672006 1212 190 1402

STRUKTURA 1997 85,66 14,34 100,002006 86,45 13,55 100,00

KIRURGIJA





OBČIN

HRASTNIK 1997 376 181 557 1997 1851 1.598 2532006 266 255 521 2006 1782 1.184 598


ZAGORJE 1997 536 230 766 2006 100,00 66,44 33,562006 399 324 723

SKUPAJ SBT 1997 1598 673 22712006 1184 945 2129

STRUKTURA 1997 70,37 29,63 100,002006 55,61 44,39 100,00

Julij 2009 19


PEDIATRIJA





OBČIN

HRASTNIK 1997 208 88 296 1997 877 803 742006 156 41 197 2006 743 644 99


ZAGORJE 1997 212 124 336 2006 100,00 86,68 13,322006 220 79 299

SKUPAJ SBT 1997 803 289 10922006 644 182 826

STRUKTURA 1997 73,53 26,47 100,002006 77,97 22,03 100,00

Vir podatkov: IVZ Ljubljana, podatki SBT

TABELA 3: Demografski podatki za Zasavje in Slovenijo

PREBIVALCI PO STAROSTNIH SKUPINAHStarostno obdobje vse starostne skupine od 0 let od 1 let do 19 let od 20 let do 64 let več kot 65 let

Spol skupaj moški ženske skupaj moški ženske skupaj moški ženske skupaj moški ženske skupaj moški ženske

SLOVENIJA 1993 1.989.408 964.460 1.024.948 19.570 10.055 9.515 509.503 261.383 248.120 1.226.700 611.486 615.214 233.635 81.536 152.099

ZASAVJE 1993 46.922 22.701 24.221 419 209 210 11.470 5.893 5.577 29.043 14.581 14.462 5.990 2.018 3.972

SLOVENIJA 1998 1.974.139 956.054 1.018.085 17.488 9.055 8.433 458.315 234.933 223.382 1.232.405 615.634 616.771 265.931 96.432 169.499

ZASAVJE 1998 45.674 21.985 23.689 384 183 201 10.212 5.235 4.977 28.267 14.136 14.131 6.811 2.431 4.380

SLOVENIJA 2003 1.997.919 978.519 1.019.400 17.088 8.864 8.224 405.229 208.112 197.117 1.276.910 649.384 627.526 298.692 112.159 186.533

ZASAVJE 2003 45.831 22.314 23.517 335 170 165 8.895 4.516 4.379 29.405 15.007 14.398 7.196 2.621 4.575

SLOVENIJA 2006 2.008.516 985.876 1.022.640 18.440 9.433 9.007 384.588 197.837 186.751 1.289.150 657.109 632.041 316.338 121.497 194.841

ZASAVJE 2006 45.311 22.029 23.282 377 187 190 8.175 4.175 4.000 29.340 14.932 14.408 7.419 2.735 4.684

Vir: Zdravstveni statistični letopis, IVZ Ljubljana

STRUKTURA PREBIVALCEV PO STAROSTNIH SKUPINAH Starostno obdobje vse starostne skupine od 0 let od 1 let do 19 let od 20 let do 64 let več kot 65 let


SLOVENIJA 1993 100,00 48,48 51,52 0,98 0,51 0,48 25,61 13,14 12,47 61,66 30,74 30,92 11,74 4,10 7,65

ZASAVJE 1993 100,00 48,38 51,62 0,89 0,45 0,45 24,44 12,56 11,89 61,90 31,07 30,82 12,77 4,30 8,47

SLOVENIJA 1998 100,00 48,43 51,57 0,89 0,46 0,43 23,22 11,90 11,32 62,43 31,18 31,24 13,47 4,88 8,59

ZASAVJE 1998 100,00 48,13 51,87 0,84 0,40 0,44 22,36 11,46 10,90 61,89 30,95 30,94 14,91 5,32 9,59

SLOVENIJA 2003 100,00 48,98 51,02 0,86 0,44 0,41 20,28 10,42 9,87 63,91 32,50 31,41 14,95 5,61 9,34

ZASAVJE 2003 100,00 48,69 51,31 0,73 0,37 0,36 19,41 9,85 9,55 64,16 32,74 31,42 15,70 5,72 9,98

SLOVENIJA 2006 100,00 49,08 50,92 0,92 0,47 0,45 19,15 9,85 9,30 64,18 32,72 31,47 15,75 6,05 9,70

ZASAVJE 2006 100,00 48,62 51,38 0,83 0,41 0,42 18,04 9,21 8,83 64,75 32,95 31,80 16,37 6,04 10,34


Julij 2009 20


Starostno obdobje vse starostne skupine 1993 od 0 let 1993 od 1 let do 19 let 1993 od 20 let do 64 let 1993 več kot 65 let 1993


SLOVENIJA 1.989.408 964.460 1.024.948 19.570 10055 9515 509.503 261.383 248.120 1.226.700 611.486 615.214 233.635 81.536 152.099

HRASTNIK 10.840 5.187 5.653 87 41 46 2.547 1261 1286 6.857 3.426 3.431 1.349 459 890

TRBOVLJE 18.989 9.166 9.823 156 82 74 4.480 2.344 2.136 11.851 5.896 5.955 2.502 844 1.658

ZAGORJE 17.093 8.348 8.745 176 86 90 4.443 2.288 2.155 10.335 5.259 5.076 2.139 715 1.424

ZASAVJE 46.922 22.701 24.221 419 209 210 11.470 5.893 5.577 29.043 14.581 14.462 5.990 2.018 3.972

Starostno obdobje vse starostne skupine 2006 od 0 let 2006 od 1 let do 19 let 2006 od 20 let do 64 let 2006 več kot 65 let 2006


SLOVENIJA 2.008.516 985.876 1.022.640 18.440 9.433 9.007 384.588 197.837 186.751 1.289.150 657.109 632.041 316.338 121.497 194.841

HRASTNIK 10.326 4.946 5.380 80 41 39 1.788 897 891 6.703 3.395 3.308 1.755 613 1142

TRBOVLJE 17.869 8.717 9.152 139 73 66 2.995 1.577 1.418 11.803 5.984 5.819 2.932 1083 1.849

ZAGORJE 17.116 8.366 8.750 158 73 85 3.392 1.701 1.691 10.834 5.553 5.281 2.732 1039 1.693

ZASAVJE 45.311 22.029 23.282 377 187 190 8.175 4.175 4.000 29.340 14.932 14.408 7.419 2.735 4.684


Julij 2009 21

Documents

2009 7 17 CILJI, STALIŠČA DO PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (čistopis)