OP[TINSKI VESNIK

GODINA I • BROJ 9 • DEKEMVRI 2006 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

Sre}ni novogodi{ni i Bo`ikni prazniciSre}ni novogodi{ni i Bo`ikni praznici

2007

2007

Cementarnica Usje pod lupa

Poradi enormnoto `alewe na gra|aniteod Cementarnica Usje za nepodnosliva miriz-ba na guma i sulfur, op{tinata ekspresno rea-gira{e i ja ospori ve}e izdadenata industri-ska dozvola na gigantot vo delot na koriste-weto na se~kanata guma kako alternativnogorivo. Po 14-mese~na borba so nadle`nitedr`avni institucii, kone~no novata Vladapoto~no noviot minister Aliju ima{e dob-lest i hrabrost da ja ukine dozvolata koja pa-tem ima{e nekolku nedore~enosti. Vo momen-tov gradona~alnikot Xorxe Arsov rakovo-dej}i se od mototo - Gra|anite imaat pravo dadi{at ~ist vozduh, insistira da se zabraniupotrebata i na petrol koksot kako gorivo{to go upotrebuva Cementarnica so obrazlo-`enie deka istiot ne e podlo`en na kontrolana kvalitet vo na{ite nadle`ni institucii.Od ve}e formiranata komisija na eksperti,op{tinata bara detalna proverka na tehnolo-gijata {to ja poseduva Cementarnica, prover-ka na filtrite, mernite instrumenti na zaga-denost i bara ispolnuvawe na evropskite isvetskite standardi za funkcionirawe na ed-na cementarnica koja se nao|a vo urban del.

Prekr{o~na prijava zaUsje poradi zagaduvawe

Dr`avniot ispektorat za `ivotna sredi-na do sudot podnese prijava protiv Cementar-nica-Usje poradi zagaduvawe. Imeno silnatamirizba na sulfur vo vozduhot {to ja po~uv-stvuvaa gra|anite se potvrdi deka e plod na ha-varija na pe~kite na Cementarnica Usje kadevo vozduhot se ispu{teni nekolku pati pove}esulfur nad dozvolenite koli~estva.

Tri Kru{i - gordost na op{tinata

Pred okolu tri iljadi posetiteli voDra~evo sve~eno be{e pu{ten vo upotrebakulturno-verskiot rekreativen centar TriKru{i. Objektot sodr`i amfiteatar, sredi{-niot del se karakterizira so 14 metarski krst,izgradena e crkvata Sv. Petka, prostorot hor-tikulturno ureden so klupi i drug inventar.Vo vtorata faza se predviduva izgradba nasportski igrali{ta (fudbalski, ko{arkar-

ski, teniski), bazen, trim pateka koja }e se po-vrze so mesnosta Pelenica, restoran-hotel idrugi pridru`ni objekti. Kulturno-verskorekreativniot centar Tri Kru{i go osvetinegovoto bla`enstvo G. G. Stefan a vo upotre-ba go pu{tija Premierot Nikola Gruevski igradona~alnikot Xorxe Arsov.

Kulturno leto Tri Kru{i -atrakcija za gra|aniteNad 35 iljadi posetiteli imaa mo`nost,

vo letnite meseci da u`ivaat vo 15-te organi-zirani konceri na prvoto kulturno leto TriKru{i. Spored mnogumina, taa be{e najpose-tena kulturna manifestacija vo Makedonija.Kulturno leto Tri Kru{ii niz svoite pro-gramski sodr`ini ima{e zabaven i afirma-tiven karakter so predznak na za~uvuvawe namakedonskite kulturni vrednosti, tradiciii obi~ai. Niz nego prodefiliraa plejada re-nomirani estradni umetnici. Manifestaci-jata ja organizira i realizira op{tinataKisela Voda.

Otkrivawe na urbanitepiramidi, Fikom,

Samarija, RabaOp{tinata Kisela Voda ja otpo~na bor-

bata so urbanata mafija, so otkrivaweto naslu~aite Fikom, Samarija, Raba i mnogu drugidivogradbi locirani vo op{tinata. Intere-sno e deka site se pojavuvaat vo periodot od2000 do po~etokot na 2005-ta godina. Site siimaat sopstvena {ema na mamewe na gra|anite,pritoa zaobikoluvaj}igi i zloupotrebuvaj}igi zakonite na Republika Makedonija. Ottukaop{tinata podnese nekolku krivi~ni prijavii tu`bi do investitori koi ne go po~ituvalezakonot a vo istovreme urna nad 40-tina objek-ti koi gradele bez grade`na dozvola ili nad-vor od parametrite na grade`nata dozvola.

Op{tinata, gra|anite iinvestitorite so potvrdi

protiv urbaniot haosSakaj}i da se spre~i urbaniot haos i za-

mavot na urbanata mafija vo delot na pove}e-kratno prodavawe na stanovite, op{tinataKisela Voda se stavi vo funkcija na gra|a-nite. Imeno op{tinata so izadavawe na pot-vrdi so ~ija verodostojnost, investitorot ga-rantira deka stanovite ne se prodavaat pove-}ekratno, lokalnata vlast prakti~no na svo-jata teritorija ja spre~i ovaa pojava i sosvojot avtoritet za gra|anite pretstavuva vi-stinska garancija pri kupuvaweto na stanot.

Zbratimuvawe so op{tinataKadi}oj, Istanbul -Republika Turcija

Op{tinite Kisela Voda i Kadi}oj voSkopje potpi{aa dogovor za zbratimuvawe.Sve~eniot ~in se odr`a vo salata na Sovetotna op{tinata a potpisnici bea gradona~alni-kot Xorxe Arsov, gradona~alnikot na Kadi}ojSelami Ozturk i kajmakamot na istata op{ti-na Kasim Esen.

Zbratimuvawe so op{tinataMarkam, Toronto - Kanada

Gradona~alnicite Xorxe Arsov i Do-nald Kazenc, vo Toronto potpi{aa dogovor zazbratimuvawe me|u op{tinite Kisela Voda iMarkam, Toronto. Me|u ostanatoto dogovore-na e trajna sorabotka vo delot na lokalnatasamouprava, ekonomijata, obrazovanieto i kul-turata. Inaku vo Markam `iveat 250 000 `i-teli i e eden od gradovite vo Kanada so najgo-lem broj na makedonski iselenici. Markam esvetski centar na znaeweto vrvnata tehnolo-gija i inovaciite.

Zbratimuvawe so op{tinataOv~i Kupel, Sofija

Po zbratimuvaweto so Kadi}oj i Mar-kam, op{tinata Kisela Voda ja prodol`i me-|unarodnata aktivnost, pa ottuka se zbrati-mi i so sofiskata op{tina Ov~i Kupel.Dogovorena e sorabotka i razmena na iskust-va vo delot na ekonomijata, decentraliza-cionite procesi i vzaemnata razmena naedukativni kadri.

Grade`na dozvola samo za seizmi~kite objekti

Op{tina Kisela Voda i IZIIS potpi-{aa dogovor za sorabotka vo delot na dobi-vawe na grade`ni dozvoli. Vo idnina sekojinvestitor }e dobie grade`na dozvola da gra-di objekt vo op{tinata Kisela Voda samo do-kolku negoviot proekt ima dozvola od IZIISdeka e stabilen i bezbeden od zemjotresi.

Teferi~ pove}e ne e deponija

Op{tinata Kisela Voda od doskore{-nata deponija Teferi~ napravi, mesto za re-kreacija na gra|anite i lokacija so najdobarpogled na Skopje. Za vakvoto definirawe naTeferi~ op{tinarite go saniraa kolovozot

dolg 1,9 kilometri so donacija od svetskatabanka vredna 200.000 dolari. Divata deponijapokraj patot e celosno sanirana ras~istuvaj}istotici toni |ubre i grade`en {ut i okolupatot izgradena e betonska ograda koja vo id-nina }e gi spre~uva gra|anite da frlaat |ubre.Izvr{eno e po{umuvawe na Teferi~ so preku3000 sadnici.

Cvetno defile po povodpatroniot praznik \ur|ovden

Op{tinata na sve~en na~in go odbele`apatroniot praznik 6-ti maj-\ur|ovden. Se or-ganizira cvetno defile niz ulicite na op-{tinata so u~estvo od nad 600 u~enici. Voamfiteatarot Sv. \or|i se odr`a folklorenfestival so u~estvo na kulturno umetni~kitedru{tva koi egzistiraat na teritorijata naop{tinata Aleksandar Makedonski, Zograf,Kitka, Pitu Guli, Jordan Mijalkov i gostiod Bugarija. Sve~enata akademija se odr`a voprepolnata sala Rasadnik a me|u drugite gostina ve~erta bea estradnite umetnici Goce Xu-kleski, Maja Grozdanova-Pan~eva, IskraTrpeva, Efto Pupinovski, Orce Stefkovski,Vidanka Georgieva i Tawa Kalinska.

Promocija na KUD Jordan Mijalkov

So impozantna programa vo koja u~estvu-vaa nekolku umetni~ki dru{tva od zemjava istranstvo, estradnite umetnici Efto Pupi-noski, Iskra Trpeva, Orce Stefkovski, ak-terkata Vera Ristevska koja be{e i voditel-ka na manifestacijata, pred prepolnata kon-certna sala na MOB be{e promovirano KUDJordan Mijalkov. Inaku dru{tvoto ima 80aktivni ~lenovi vo tri kategorii i glavnacel e neguvaweto na kulturnite vrednosti, tra-diciite i obi~aite na Republika Makedonija.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

O P [ T I N A T A V O 62 0 0

www.kiselavoda.gov.mk

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI

3OP[TINSKI VESNIK

O P [ T I N A T A V O 2 0 0 6

www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Rekonstrukcija na patotDra~evo - Kitka

Izgradbata na patot Dra~evo Kitka, vo~ija realizacija u~estvuvaa op{tinite Kise-la Voda, Zelenikovo, Studeni~ani, gradotSkopje, Fondot za pati{ta i Makedonski {u-mi. Rekonstrukcijata se izveduva{e po fazi ataa vsu{nost za gra|anite zna~i posigurna ko-munikacija i podobruvawe na nivniot `ivo-ten standard. Edna od osnovnite celi na pro-ektot e do izraz da dojde me|uetni~kata, mul-tikulturnata i verskata sorabotka i so`ivotvo celina na gra|anite koi se povrzani so ovojpat. Proektot go izraboti ^akar Partners aizveduva~ e GP Mavrovo.

Pronajdena grobnica od rimsko vreme

Vo mesnosta Tri Kru{i kraj Dra~evo,pri postavuvaweto na krstot, e pronajdenagrobnica koja spored stru~wacite datira odrimskiot period. Docnorimskata grobnica e

dolga 3, {iroka 2,3 i visoka 2 metri. Istata eza{titena od strana na op{tinata a Upravataza za{tita na kulturnoto nasledstvo se obvrzada gi izvr{i potrebnite ispituvawa.

Uspe{no sprovedena akcijata Bidi Human

Deka humanosta nema granici doka`a,firmata Makprimat - eksport-import koja sa-kaj}i akcijata Bidi Human koja se realizirapo inicijativa i organizacija na op{tinatadodeli 1800 par~iwa nova garderoba. Istatabe{e raspredelena na socijalnite slu~ai voop{tinata, lu|eto so minimalni li~ni doho-di, bezdomnicite vo Katlanovo, domot bez ro-diteli 11 Oktomvri, Klinikata za detski bo-lesti Kozle i na edinaeset~lenoto semejstvood Pripor - Kitanovski.

Proslavena 51-ta godi{nina

Odbele`uvaj}i ja 51-ta godi{nina od po-stoeweto na op{tinata, sve~eno bea pu{tenivo upotreba ~etiri objekti. MZ Potstanicadobi ko{arkarsko igrali{te, na vlezot voDra~evo se otvori Parkot na penzionerite, voMZ Cvetan Dimov se pu{ti vo upotreba uli-cata Bo`idar Axija a na sve~en na~in pu{tenvo upotreba be{e i del od patot Dra~evo-Kitka. Centralnata proslava se odr`a vo mes-nosta Pelenica.

Sve~eno odbele`anpraznikot 11 Oktomvri

Odbele`uvaj}i go praznikot 11 Oktom-vri, Sovetot na op{tinata dodeli priznanijai nagradi. Ovojpat dobitnici na op{tinskiplaketi vo svojot delokrug na rabota bea prof,D -r Dimitar Kerami~iev, D-r Lazar [umanovi prof D-r Jo{ko Milenkovski.

Inicijativa za iseluvawe na Centarot za zavisnici

Op{tinata povede inicijativa za dis-lokacija na centarot za zavisnici poradi fak-tot {to toj ne vr{i kvalitetno lekuvawe nazavisnicite i zgora na toa reproducira novizavisnici vo op{tinata. Inicijativata za dis-lokacija na bolnicata e rezultat i na mnogu-brojnite poplaki na `itelite na op{tinatakoi se soo~uvaat so neprijatni situacii koiim go zagrozuvaat `ivotot. Op{tinskata vlastformira tri~len stru~en tim sostaven od psi-hologot Mile Ginovski, i op{tinskite sovet-nici Nino Gruev (koj podocna stanuva i pret-sedatel na Sovetot) i Risto Sokolovski, koipodgotvija elaborat za efikasno iseluvawe naCentarot za zavisnici nadvor od urbanatazona na op{tinata a istiot pove}epati i be{eprezentiran na javnosta. Na poteg se insti-tuciite na dr`avata.

Op{tinata so proektotEMI vraboti 18 mladi kadri

Vo ramkite na programata na UNDP iOp{tinata Kisela Voda i Ministerstvoto zatrud i socijalna politika be{e sprovedenproektot EMI. Osnovna cel na ovoj proektbe{e da im se pomogne na mladite visokoobra-zovani kadri od teritorijata na op{tinataKisela Voda vo nivnoto vrabotuvawe. Proek-tot trae{e 5 meseci i blagodarenie na gole-mata anga`iranost na gradona~alnikot XorxeArsov, vo firmite vo Kisela Voda bea vrabo-teni 18 mladi kadri.

Besplatni kursevi po angliski jazik

i kompjuteri

So cel da se ovozmo`i kvalitetna nasta-va za izu~uvawe na angliski jazik i kompjuterna nevraboteni lica, socijalni slu~ai i vra-boteni so minimalen li~en dohod op{tinatasprovede besplatni kursevi. Celta na proek-tot e da ima se pomogne na gra|anite koi nema-at finansiska mo`nost da se steknat so zna-ewe koe vo idnina }e im bide neophodno. Kon-kursot go sprovede privatnoto u~ili{te Leti-kum plus a istiot go posetija 60-tinakandidati podeleni vo 5 grupi.

Proekt {to obedinuva

Po inicijativa na dvajcata gradona~al-nici na op{tina Kisela Voda i Kadi}ojSelami Oztur vo momentov se raboti na proek-tot na vozobnovuvawe na semejnata ku}a na namodern Turcija Mustafa Kemal Ataturk.Proektot treba da se realizira vo seloto Ko-xaxik - op{tina Centar @upa so ~ij gradona-~alnik Nuzi [ahin e e vklu~en vo proektot.Inaku za realizacijata na ovoj proekt dvetevladi formiraa nevladini zdru`enija. Pret-sedfatel na Zdru`enieto od makedonska stra-na e akademik Nikola Kqusev vo ~ij sosta senao|aat vidni li~nosti od razni oblasti.

Stipendii za postdiplomci

Op{tinata donese odluka za dodeluvawepari~na pomo{ za finansirawe na del od tro-{ocite za zapi{uvawe na poslediplomski stu-dii na studenti koi `iveat na teritorijata naop{tinata Kisela Voda. Za ovaa namena odop{tinskiot buxet se odvoeni 200.000 denari.Ednokratnata pomo{ od 25 000 denari }e gi po-delat 8 posdiplomci koi predhodno gi zadovo-lija site kriteriumi na konkursot.

Podgotvile: Daniela Radevska iElizabeta Stanoevska

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka: Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

VO SLEDNIOT BROJ GIIZBIRAME LI^NOSTITE

NA GODINATA.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

I N T E R V J U

www.kiselavoda.gov.mk

Toni ^UPOSKI

Mina u{te edna godina od ra-kovodeweto so op{tinskata admi-nistracija. Dali ste zadovolni oddosega{niot proces na decentral-izacijata i koi ingerencii se ne-ophodni pobrzo i poefikasno da setransformiraat od centralnata nalokalnata vlast?

- Za ovaa izminata godina mo-`am da ka`am deka gra|anite naOp{tina Kisela Voda mo`ea da gividat blagodetite od decentrali-zacijata. Iako so minimalni sred-stva so doma}insko rabotewe i sostrategisko planirawe na raboti-te uspeavme da napravime mnoguraboti koi ostavija beleg na Op{-tinata vo 2006-ta godina. Minatatavlada te{ko gi prifa}a{e proce-site na transformacija na vlasta,bidej}i sekoja dobronamerna sug-estija od gradona~alnicite taa jasfa}a{e kako revolt ili, pak, po-litizacija. Novata vlada ima kapa-citeti uspe{no da se spravi so si-te decentralizacioni promeni ijas se nadevam deka tie }e bidat br-zi i efikasni. Sekako deka najpo-sakuvano za gradona~alnicite e dase dobie dr`avnoto zemji{ten nakoristewe od aspekt {to toa eklu~no za razvivawe i prosperitetna lokalniot ekonomski razvoj.

Dali ste zadovolni od srabo-tenoto vo 2006-ta godina?

- Se realiziraa niza proektiod infrastrukturata, no i se na-pravija i kapitalni raboti koi sodecenii bile problem na op{tina-ta. Sekako, beleg pretstavuva iz-gradbata na kulturno versko rek-reativniot centar Tri Kru{i {toima {iroka namena. Manifesta-cijata kulturnoto leto Tri Kru{irealizirana vo amfiteatarot naovoj objekt ja posetija nad 35.000lu|e, no ne treba da se zaboravi de-ka istiot objekt ima i daleku po-{iroka rekreativna i sportska na-mena. Na poleto na kulturata segordeeme so faktot deka Op{tina-ta organizira{e vkupno 40-tinamanifestacii. Isto taka, treba dase gordeeme i so sraboteniot pro-ekt -Teferi~. Od edna deponijakoja so decenii go ma~e{e lokal-noto naselenie, so is~isteni stoti-ci toni |ubre, asfaltirawe napatot i po{umuvawe na lokacija-ta, Teferi~ napravivme prekrasnomesto za rekreacija na gra|anite.

Ako se napravi kratok reka-pitular na srabotenoto bi poso-~il deka asfaltiravme i sanirav-me mnogu ulici, gradevme parkinzii trotoari, izgradivme i sanirav-me pove}e parkovi, uli~noto os-vetluvawe e ubedlivo najdobro odpostoeweto na op{tinata, a {to enajva`no vo momentov imame sra-

boteno 38 proekti koi{to ~ekaatna realizacija za nredniot period.Moram da poso~am deka na barawena gra|anite posebno vnimanieposvetivme i }e posvetime na na-selbata Cvetan Dimov, koja patem,vo minatoto bila bukvalno zapos-tavena.

Ja napravivme ulicata #Bo`i-dar Axija#, prva ulica so kompletnainfrastruktura {to }e se rabotivo 2007-ma godina }e bide #EmilZola#, dodeka dokompletiraweto naovoj del na #Cvetan Dimov# }e za-vr{i so rekonstrukcijata na pove-}e ulici. Vo 2007-ma godina#Cvetan Dimov# }e dobie nov lik.

Imame kapacitet da sespravime so problemite

Vo minatata godina Op{ti-nata se soo~i so dva aktuelni prob-lema {to datiraat od poodamna, aistite od minatite vlasti beazatskrivani, nedefinirani i ne-jasni. Urbanata mafija i ekolo{-kiot problem Cementarnica Usje.

- Vo Op{tina Kisela Voda voizminatite godini pred da dojdenovata lokalna vlast, prakti~nobilo haos. Nikoj za ni{to ne segri`el. Op{tinata bila samo obi-~na avtobuska stanica bez da se po-~ituvaat zakonskite normi i pro-pisi. Sekoj si pravel {to saka ikako saka. No, bez re{avawe naovie dva slu~ai Op{tina KiselaVoda nema perspektiva. Nie ana-liti~ki i mnogu vnimatelno i hra-bro vlegovme vo re{avaweto naovie kompleksni problemi i blago-darenie na poddr{kata {to doa|a-

{e od gra|anite uspavme da gi sa-nirame, iako vo idnina ne o~ekuvau{te pogolema rabota.

Godinava mo`e da se odbele-`i kako godina na borba so urbana-ta mafija. Mnogu grade`ni firmi{to niza godini nanazad rabotelenezakonski, blagodarenie na uspe-{nata rabota na op{tinskata ad-ministracija bea otkrieni i pre-dadeni na organite na vlasta. Ne etajna deka Op{tina Kisela Vodabe{e nositel na razotkrivawetona nezakonskoto rabotewe na Fi-kom, Samarija, Raba i u{te mnogudrugi firmi koi sekoja na svojna~in go iskoristile porane{-noto nerabotewe na op{tinskitei vladinite slu`bi za da gi zlo-upotrebuvaat zakonite na dr`ava-ta, pritoa ve{to manipuliraj}i sogra|anite. Jas veruvam deka vo2007-ma godina problemot so urba-nata mafija vo O{tinata KiselaVoda }e bide re{en i voop{to ne-ma da se spomenuva. ]e imame u{terabota, no imame kapacitet da sespravime so niv.

Minatiot mesec aktivno sevklu~ivte vo akcijata na Vladata naRepublika Makedonia za ru{ewe nadivogradbite. Kolku objekti dosegaopfativte i kava e sorabotkata soresornoto Ministeterstvo za trans-port i vrski?

- Op{tinata ima dobra sora-bota so vladinite ministerstva iinstitucii. ]e potsetam dekaOp{tina Kisela Voda prva vo Ma-kedonija po~na so urivawe na ob-jekti vo temel. Samo dosega takviobjekti imame okolu 40. Inaku,ve}e napravivme dinami~en plan

za urivawe na bespravno izgrade-nite objekti i toj pravovremeno godostavivme do Ministerstvoto zatransport i vrski. Zasega s¢ odi poplanot i nie site na{i zacrtaniraboti gi ispo~ituvavme. Vo mo-mentov urivame 4 zgradi na ulicaNovoproektirana BB. Ne znam da-li vo nekoja druga op{tina se uri-va tolku intenzivno, no moram daposo~am deka za Op{tina KiselaVoda ova ne e e epizoda tuku stra-tegiska opredelba vo borbata pro-tiv urbaniot kriminal i nepo~i-tuvaweto na zakonite na Republi-ka Makedonija.

Izdavaweto na potvrdite ,prakti~no zna~at garancija naOp{tinata i investitorite dekastanovite ne se prodavaat pove}e-kratno. Dali so ovoj proekt se vra-ti doverbata kaj gra|anite vo del-ot na kupuvaweto na stanovi?

-Po slu~ajot „Fi-kom# oprav-dan be{e stravot na gra|aninot zakupuvawe na stanovi vo Kisela Vo-da, kade {to se gradi intenzivno.Sega so potvrdite }e bide posi-gurno za site, kaj gra|anite nema dapostojat somnevawa deka sklu~u-vaat somnitelni dogovori, a ko-rektnite firmi nema da imaat ne-lojalna konkurencija. Inaku, izda-vaweto na ovie potvrdi }e se odvi-va vo tri fazi. Vo prvata, za onie{to sega po~nuvaat da gradat, vto-rata }e gi opfati onie koi {tove}e gi izgradile objektite, dode-ka vo tretata }e se najdat, oniestanovi {to se izgradeni pred po-ve}e godini, a koi s¢ u{te ne seprodadeni. Vo momentov se otpe~a-teni 1.000 potvrdi i 3.000 upatstva.

Intervju: Xorxe Arsov, gradona~alnik na Op{tina Kisela Voda

VO 2007 DEFINITIVNO ]E RAS^ISTIME SO URBANIOT KRIMINAL

4

So minimalni sredstva so doma}insko rabotewe iso strategisko planirawe na rabotite uspeavme danapravime mnogu raboti koi ostavija beleg naOp{tinata vo 2006-ta godina. - Gra|anite na Op{-tina Kisela Voda imaat pravo da di{at ~ist voz-duh, zatoa voop{to ne n¢ interesira godi{niotprofit na cementarnicata, tuku sakame da znaemedali tie gi ispolnuvaat evropskite i svetskitestandardi na funkcionirawe na edna cementarnicavo urbana sredina

Imame mandat da segri`ime za ekologijata

Problemot so CementarnicaUsje povtorno gi vozbuduva gra|a-nite. Po nekolku havarii na vi{okna sulfur vo vozduhot, gr~kite ga-zdi ne ja prifa}aat vinata, tukunaprotiv sakaat da dobijat trajnadozvola za gorewe na se~kana guma.Ima li kapacitet CementarnicaUsje za realizacija na takov pro-ekt?

- O~igledno ne, so ogled nafaktot {to Op{tinata postojanon£ mirisa na guma i sulfur, no toatreba doprva komisiski da go pot-vrdime. Ovaa godina makotrpno ra-botevme na ekologijata. Po `al-bata na gra|anite do nas konkret-no za rabotata na CementarnicaUsje, nie vedna{ reagiravme i iz-legovme so stav deka, gra|anite naOp{tina Kisela Voda imaat pravo

da di{at ~ist vozduh i deka nasvoop{to ne n¢ interesira godi{-niot profit na cementarnicata,tuku sakame da znaeme dali tie giispolnuvaat evropskite i svetski-te standardi na funkcionirawe naedna cementarnica vo urbana sred-ina. [to ima lo{o vo toa {to Op-

{tinata bara da se izvr{i inspek-cija na potrebnata tehnologija zarabota vo fabrikata, ili pak, daproveri kakvi filtri i merni in-strumenti koristat? Ova e procesna decentralizacija. Lokalnatavlast e servis na gra|anite i ima-me dobieno mandat da se gri`ime zanivnite `ivotni uslovi. Ne mo`e-me da si dozvolime nekoj da ne gipo~ituva zakonite na RepublikaMakedonija i pritoa da go zagadu-va nekontrolirano vozduhot so sul-fur i drugi gasovi. Nie kako lo-kalna vlast razgovarame so gra-|anski i ekolo{ki re~nik, a ne natrgovski kako {to razmisluvaatgazdite na Cementarnica Usje.

Dali kone~no e stopirana do-zvolata na Cementarnica za gore-we na se~kana guma kaka alterna-tivno gorivo?

- Po inicijativa na Op{tina-ta stopirana e upotrebata na se~-kanata guma kako alternativno go-rivo, blagodarej}i na novata Vla-da na Republika Makedonija,poto~no na noviot minister zaekologija i `ivotna sredina, so kojvo momentov imame odli~na sora-botka i razbirawe. Zabranata zagorewe na gumata e prviot ekolo{-ki ~ekor. Sega se raboti i za grade-we na kriteriumi za koristewe napetrol koksot kako gorivo, koj ve-ruvam deka e u{te polo{ i poopa-sen od gumata. Naskoro, zaedno soMinisterstvoto za ekologija }e iz-lezeme so zaedni~ki stav, vo delotna gradewe na zakonska regulativaza koristeweto na petrol kosot.Najdobro za gra|anite, ne samo naKisela Voda, tuku i na Skopje, bi-dej}i Cementarnica e kompleksenproblem, a ne lokalen, }e bide do-bro ako gr~kite gazdi mislat po-malku na profit, a pove}e se gri-`at za zdravjeto na gra|anite. Ot-

tuka bi im prepora~al da go kori-stat ekolo{ki ~istiot zemjen gas{to dr`avata ve}e im go dostavi-la vo nivniot dvor.

- Ima{e li Op{tinata dovo-lno sredtsva bez zaguba da ja zavr-{i godinata ?

- Iako od dr`avata vo 2006-tagodina dobivme sosema malku fi-nansiski sredstva, nedovolni za na-{ite potrebi, mo`am da ka`am de-ka snao|aj}i se kako {to znaeme iumeeme uspeavme da gi pokrieme si-te tro{oci i godinata da ja zavr-{ime pozitivno.

- Koi se idnite planovi naOp{tinata od aspekt na komunal-nata infrastruktura?

- Za narednata godina imamepove}e proekti i pravime pointen-zivni planovi. Opfateni se sitemesni zaednici so konkretni pro-grami. Vo plan e vo Kisela Voda iDra~evo da gi udrime temelite nadva verski objekta. Treba da pro-funkcioniraat i op{tinskite jav-ni komunalni pretprijatija. Za toaimame argumenti pred gradot Sko-pje i siguren sum deka tie uspe{no}e si ja zavr{at rabotata i nema dagi izneverat gra|anite. Tri klu~nikapitalni proekti koi treba daotpo~nat so realizacija vo 2007-tagodina se proektite vo Usje, Pin-tija i Porupe vo Dra~evo koi ima-at seriozni problemi so vodata.

Tie se skapi proekti, no se nadevamdeka so donacii }e gi re{ime. Osta-nuva najva`niot problem so atmos-ferskata kanalizacija vo KiselaVoda. Izraboteni se desetici pro-ekti za ovoj problem i veruvam de-ka vo 2007-ma godina }e gi realizi-rame.

- Dali licata so posebni pot-rebi i telesnite invalidi }e go do-bijat svojot sportsko rekreativencentar?

-Prviot objekt {to naredna-ta godina }e se otvori }e bidetokmu sportsko rekreativniot ob-jekt namenet za licata so posebnipotrebi, lociran vo neposrednablizina na Op{tinata. Vo negova-ta realizacija pokraj Op{tinaKisela Voda u~estvuva i Agenci-jata za mladi i sport, GP Ilindeni drugi sponzori. Inaku, do majmesec vo Pripor }e bide pu{tenaedna od dvete sportski sali predv-ideni da se gradat od strana naAgencijata za mladi i sport nana{ata teritorija. Se nadevam de-ka }e bide zavr{en Leapot so sni-mawe na site zagaduva~i, pa ottuka}e bidat formirani ekolo{kitekontroli i ekolo{kata policija.Ima u{te mnogu proekt-programi{to vo momentov gi rabotime, i senadevam deka so permanentna in-formiranost zaedno so gra|anite}e rabotime za prosperitet naOp{tina Kisela Voda.

5KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

I N T E R V J U

www.kiselavoda.gov.mk

Goce STEFANOVSKI

- Vo globala zadovolen sumod rabotata na Op{tina Ki-sela Voda, no nezadovolen sumod nere{avaweto na problem-ot na bolnicata za zavisnici,seriozen problem {to veru-vam deka }e bide re{en sled-nata godina.

Maksim MATEV

- Zadovolen sum od re{a-vaweto na infrastrukturniteproblemi, posebno so semafo-rite kaj stanicata za tehni~kipregled. Za narednata godinao~ekuvam kone~no da se re{iproblemot so „legnatite poli-cajci# i tie da bidat postavenipred u~ili{tata i gradinkite.

Jelica PAN^EVA- CUBALEVA

- Mnogu sum zadovolna odureduvaweto na zelenite po-vr{ini, kako i komunalnitei infrastrukturnite zafati.O~ekuvam so isto tempo da seprodol`i i idnata godina.

Darka BOGDANOVA

- Mnogu raboti se vo pro-gres. Posebno mi se dopa|a po-stavuvaweto na starata rampai tablata {to e postavena namakedonski i na angliski ja-zik, taka {to i stranec da doj-de }e znae vo koja op{tina senao|a. Isto taka, sakam da gopotenciram pozitivniot trendna postavuvawe novi klupi,oplemenuvaweto na parkovitei novite igrali{ta, a blago-darna sum za oplemenuvawetona prostorot okolu zgradataB 2. Kako majka na muzi~ar japozdravuvam letnata manife-stacija Tri Kru{i.

Vo narednata godina o~e-kuvam da se legaliziraat di-vogradbite, a so ogled na stru-~nosta na gradona~alnikotXorxe Arsov o~ekuvam vo id-

nina da ne dozvoli da se pov-toruvaat gre{kite od minato-to i da niknuvaat novi divo-gradbi.

Boris PETROVSKI

- Mislam deka minatatagodina pred s¢ ja odbele`a„bitkata# na Op{tinata pro-tiv zagaduva~ite, pred s¢ pro-tiv #Usje#, kako i ru{ewetona divogradbite.

Vo narednata godina o~e-kuvam kone~no da se stavi krajna problemot so divogradbi-te, da se re{i problemot soednonaso~niot soobra}aj naulica „Sava Kova~evi}# i dase vrati stariot re`im na so-obra}aj. Isto taka, smetam de-ka vo narednata godina trebada se dislociraat taksi vozi-lata od trotoarite koi gi

uzurpiraat i da im se najde so-odvetna lokacija. Vo principsum zadovolen od rabotata naOp{tinata vo izminatata go-dina i o~ekuvam isto da seprodol`i i vo narednata.

Vasko SLAMKOV

- Mnogu sum zadovolen odrabotata na Op{tinata, pose-bno od s¢ {to se pravi vo na-selbata Dra~evo, Tri Kru{i,dvata parka ...

Vo narednata godina o~e-kuvam kone~no da po~ne pro{i-ruvaweto na ulica #Prvo-majska#, ureduvawe na mostot navlezot vo Dra~evo, kako icelosno osvetluvawe na ulica-ta #Prvomajska#, odnosno napotegot od Pintija do Dra~evo.Isto taka, o~ekuvam Op{tina

Kisela Voda da ne dozvoligasifikacijata na Skopje da jazaobikoli naselbata Dra~evo.

Nata{a NIKOLOVA

Vo princip sum zadovol-na od rabotata na Op{tinata.Mislam deka spravuvaweto sozagaduva~ite i divogradbitetreba da bide i po`estoko oddosega. Posebno mi se dopad-na organiziraweto na bes-platnite kursevi za doeduka-cija na mladite i smetam dekai vo idnata godina treba da seprodol`i so istata. Kakomlada i nevrabotena li~nostsmetam deka Op{tina KiselaVoda vo narednata godina tre-ba da sprovede i poaktivnimerki za vrabotuvawe na nejzi-nata teritorija.

Podgotvil: Milovan Matovi}

PROMONTINGDRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE I INNSTALIRAWES K O P J E

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l.4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA

Kako ja ocenuvate rabotata na Op{tina Kisela Vodavo 2006-ta godina i {to o~ekuvate taa da napravi vo

narednata?

SORABOTKATAPRODOL@UVA I VO

NOVATA GODINA

- Ja koristam ovaa prilika da gipozdravam moite sogra|ani i daim se zablagodaram za nivnatadosega{na poddr{ka. Se nadevamdeka i vo 2007-ma godina }e ima-me odli~na sorabotka i razbi-rawe. Na site gra|ani im gi ~e-stitam Novogodi{nite i Bo`ik-ni praznici, im posakuvam mnoguzdravje i uspeh vo rabotata.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Avstriskata kompanijaEVN stana sopstvenik na ESM distribucija

Avstriskata kompanija EVN prolet-va stana sopstvenik na ESM distribucija.So toa Avstrijcite go dobija monopolot vodistribucijata na elektri~na energija vozemjava. Avstrijcite za 90 otsto od kapi-talot na ESM ponudija 225 milioni evra ivetija deka }e investiraat 96 milioni evravo narednite tri godini. Proda`bata naESM ja podeli javnosta na dva dela, edni jaopravduvaa, drugi kritikuvaa. Takvi bea ireakciite od politi~kite partii. Partii-te na vlast bea zadovoloni, pred s¢ zaradipostignatata proda`na cena na ESM, anaedno i zaradi, kako {to naveduvaa uspe-{noto zavr{uvawe na privatizacijata.Opozicijata, pak, ima{e sprotiven stav,isto kako i NVO „Glas za svetlina”, kojaso protesti i blokadi na skopskite ulicigo izrazuvaa revoltot zaradi proda`bata.

Kastratovi} mu re~ezbogum na rakometot

Indira Kastratovi} letovo mu re~e zbogumna aktivnoto igrawe rakomet. Bleskavatakariera ja zavr{i na revijalniot pro{ta-len me~ {to go odigra na parketot na SRC„Kale” so svoite nekoga{ni soigra~i. Prednajvernata publika koja ja prepolni sala-ta, Indi re~e deka ne i `al {to zavr{uvaso aktivnoto igrawe rakomet bidej}i sakada go pro{iri semejstvoto. Vo biografija-ta na najdobrata rakometarka na site vre-miwa vo Makedonija, zabele`ani se pove}erekordi. So 71 gol be{e najuspe{en stre-lec na SP 1997 godina, a dotoga{ be{e irekorderka po brojot na postignati golovi.

Be{e ~len na Ol star timot od SP 1999 idva pati ~lenka na Ol star timot na Evro-pa. So timot na Kometal \P vo 2002 be{eevropski prvak. Najbleskavite migovi vonejzinata kariera gi mina so |or~epetrov-ki. Nakuso zamina vo [panija, kade {tobe{e samo nekolku meseci, bidej}i klubotne uspea da obezbedi vizi za prestoj za nej-ziniot soprug Zoran i }erki~kata Sara.Zasega so rakometot ostanuva vrzana prekurakometnata {kola „Kastratovi}” koja javodi so nejziniot soprug.

Se ukina slu`eweto vojska

Vo maj godinava se ukina obvrskata zaslu`ewe voen rok, a regrutite od aprilska-ta klasa bea poslednite voeni obvrznici voARM. So usvoenite izmeni {to bea pred-lo`eni od Ministerstvoto za odbrana, vo-eniot rok }e se slu`i dobrovolno, }e traetri meseci i }e se sostoi samo od obuka. Odredovite na regrutite-dobrovolci }e se po-polnuva profesionalniot sostav na ARM.Vo oktomvri i posledniot regrut-obvrznikja napu{ti ARM i od toj moment taa e pro-fesionalna armija. Obrazlo`enieto od MObe{e deka ARM }e ima polza od ukinuva-weto na doskore{niot model za slu`ewe voARM, za{to }e se oslobodat resursi so koi}e se zabrza modernizacijata i profesion-alizacijata, soglasno so NATO standardite.

So voenata obvrska se ukina i civil-noto slu`ewe voen rok. Se vovede „nova in-stitucija”, dobrovolno slu`ewe, koja }ebide iden rezervoar na novi profesional-ni vojnici. ]e mo`at da slu`at lica do 26godini, koi }e dobivaat pokana vrz osnovana jasno izrazena volja, a }e mo`at da slu-`at i ma`i i `eni.

Iako namenski, „Leb i sol” sepak se

vratija na scenaDefinitivno godinata na muzi~ki

plan ja odbele`a namenskoto vra}awe nascena na legendarnata makedonska roken-rol grupa „Leb i sol”. Vo ~est na 30-godi-{ninata od osnovaweto, deset godini otka-ko ja odr`a poslednata svirka, legendarna-ta petorka se obedini za da odr`i jubilej-na turneja. Proslavenata postava, sostavenaod gitaristot Vlatko Stefanovski, basis-tot Bodan Arsovski, tapanarot GarabetTavitjan i klavijaturistot Kokan Dimu{ev-ski, kon krajot na godinava odr`a desettinakoncerti vo Makedonija i na prostorite odporane{na Jugoslavija. Odr`anite koncer-ti, osobeno pred „svojata” publika vo Sko-pje, definitivno }e im ostanat za cel `i-vot vo se}avawe, po niv se po~uvstvuvale ka-ko vistinski zvezdi, ednogalasni bea odpetorkata. Dali eventualno }e prodol`atda sorabotuvaat i da ja zbogatuvaat i onakaplodnata kolekcija albumi, od „Leb i sol”s¢ u{te nemaat kone~en stav.

Filmuvaniot roman„Kodot na Da Vin~i”predizvika polemiki

vo javnosta

Na po~etokot na maj, na denot na svet-skata i skopska premiera na filmot „Ko-dot na Da Vin~i” MPC gi povika „vistin-skite” hristijanski vernici da ne go gle-daat filmot bidej}i toj pretstavuvalnavreda na hristijanskata vera. Sepak, ma-kedonskite vladici ne gi povikaa verni-cite na protesti pred kinosalite. Nezavi-sno od stavot na Sinodot na MPC, distri-buterskata ku}a „Manaki film” ne go trgnafilmot od repertoarot. Filmuvaniot ro-man na Den Braun gi prepolni kinosalitevo Skopje. So „Kodot na Da Vin~i” se otvo-ri i ovogodine{niot, sekoga{ glamurozenKanski filmski festival.

Povik za bojkot na filmot upati iKatoli~kata crkva od svojot centar voVatikan, poso~uvaj}i deka knigata i fil-mot se krajno antihristijanski, prepolniso kleveti, napadi, istoriski i teolo{kigre{ki, koi se odnesuvaat na Isus Hristos,Biblijata i na crkvata.

Romanot na Den Braun stana kontro-verzen poradi tvrdewata vo nego deka Crk-vata ja smenila istoriskata verzija na nas-tanite povrzani so Isus Hristos. Sporedavtorot na knigata, Isus Hristos bil `e-net so Marija Magdalena i so nea imal po-tomstvo - }erkata Sara.

VMRO-DPMNE ja prezede vlasta

Koalicijata „Za podobra Makedonija”,predvodena od VMRO-DPMNE pobedi naparlamentarnite izbori, koi izminaa vofer i demokratska atmosfera. Nikola Gru-evski be{e izbran za premier na Makedo-nija i pritoa najavi deka }e ja vodi dr`ava-ta kon ekonomski napredok i integracijavo EU i vo NATO.

Re~isi site politi~ki partii oceni-ja deka izborite bile fer i demokratski,so retki incidenti. Takvi ocenki dadoa istranskite misii vo zemjava.

Od albanskite partii na vlast, koali-ciraj}i so VMRO-DPMNE dojde DPA, iakona izborite taa ne go osvoi mnozinstvotoglasovi od albanskata etni~ka zaednica.

Potporu~nicite protestnomar{iraa pred Vladata

Potporu~nicite od poslednata klasana Voenata akademija, koi godinava stanaaoficeri, izvedoa nekolku protestni mar{aod Akademijata do Vladata. Pitomcitemar{iraa vo znak na protest zaradi odlu-kata na Vladata vo ARM da se vrabotatsamo 23 od vkupno 83 potporu~nici od 12-klasa. Iako na vi{okot oficeri Mini-sterstvoto za odbrana im ponudi da rabo-tat vo sudskata policija ili da go prodol-`at obrazovanieto na dr`aven tro{ok,pogolemiot del od pitomcite toa ne go pri-fatija. Problemot, s¢ u{te se obiduvaat dago re{at.

Poslednata klasa pitomci be{e edin-stvena vo 12-te generacii {to ne se promo-vira{e vo oficerski ~in so sve~enost naplatoto pred Voenata akademija.

DUI protestira{e za davleze vo vlasta

Vo `e{kite avgustovski denovi Demo-kratskata unija za integracija organizi-ra{e mirni protesti po skopskite ulici igi blokira{e pati{tata vo severozapadnaMakedonija, izrazuvaj}i go svojot revoltzaradi nevleguvaweto vo vlasta. DUI giorganizira{e protestite so cel „da ja raz-budi svesta” na ve}e toga{ vladea~kataVMRO-DPMNE i da poso~i oti DUI trebada e del od vlasta so ogled na rezultatiteod parlamentarnite izbori na koi parti-jata osvoi mnozinstvo od glasovite od al-banskata etni~ka zaednica, no sepak DPAkoalicira{e so pobedni~kata koalicija.

Na protestot se istaknuvaa parolite„Da se po~ituva glasot na Albancite”, „Na-{iot glas e na{e pravo”, „Ne gazete vrz na-{iot glas”...Blokadite traeja nekolku dena,od najavuvanata masovnost nema{e ni{to,pogolemi incidenti nema{e. I pokraj iska-`aniot revolt, DUI ostana opozicija.

Podgotvile: Sowa Jovanovska i Ana Filipovska

N A S T A N I V O 2 0 0 6

N£ ja vrativtenade`ta

Nie, ~lenovite na ku-}niot sovet, od objektotna ul. #Emil Zola# br.6,Kisela Voda, so zadovol-stvo mo`eme da ja izraz-ime na{ata golema blago-darnost za Va{ata isklu-~itelna kooperativnost{to ja poka`avte pri re-{avaweto na na{iot pro-blem so neplatenite ko-munalii. Posebno vo de-lot na na{ata kompletnaza{tita kako lu|e koivlo`ile sredstva, a neznaele deka ne samo {tone bile plateni komuna-liite, tuku i deka objek-tot bil pod hipoteka.

Vi blagodarime nadadenoto vreme i `elbada ne za{titite vo ovaasituacija, blagodarime zadadenata mo`nost da gore{ime na{iot problem,{to nema{e da uspeeme bezva{ata kooperativnost itoelrantnost.

Se nadevame deka soVa{a pomo{ i so pomo{na ovaa Vlada i drugi ka-ko nas }e uspeat da najdatre{enie za ovie neubavi

sostojbi, za sekoj da se ~u-vstvuva sigurno i bezbed-no. Ni vra}ate barem delod nade`ta deka pravdatai ne e taka nedosti`na,deka mo`e da se dofati.Ovie godini takvoto ~uv-stvo ni se izgubi nekadevo apatijata. No, sega,iako mnogu te{ko i mako-trpno, nie sme primer de-ka blagodarenie na `el-bata da se spravite sokorupcijata i kriminal-ot, vr{ej}i go konstant-niot pritisok vrz onie{to ne se trudele da gopo~ituvaat Zakonot, nipomognavte nie da dojdemedo svoite prava i kone~noda znaeme za {to sme gidale svoite sredstva, od-nosno kone~no i pravnoda ja za{titime na{atasopstvenost.

Ku}en sovetKaterina Sazdova

Blagodarnost

za humaniot gest

Mu izrazuvam golemablagodarnost na gradona-~alnikot na Op{tina Ki-sela Voda, Xorxe Arsov zahumaniot gest na sostano-

kot vo Dra~evo na 14 de-kemvri. Posebno za iska-`anite zborovi deka sitesme ravnopravni gra|anina Dra~evo, no i za nego-voto zalagawe Dra~evo ko-ne~no da stane edna ubavaurbano uredena naselba, za{to nie gra|anite mudavame celosna poddr{ka.

Sre}na Nova 2007-magodina mnogu sre}a i us-peh vo rabotata

Milka Petrovska

Do kade e so usvojuvaweto

na DUP za Staklara?Me interesira do ko-

ja faza e usvojuvaweto nadetalniot urbanisti~kiplan za Staklara. Znamedeka istiot be{e na dora-botka vo Ministerstvotoza transport i vrski ideka sega verojatno e voplan negovo usvojuvawe nanekoja od narednite sed-nici na Sovetot. Srde~enpozdrav i poddr{ka voVa{ata rabota.

Robert Nanovski

PISMA PISMA PISMA PISMA PISMA PISMA PISMA

6 www.kiselavoda.gov.mk

Po~ina Petre M. Andreevski,

- bardot na makedonskataliteratura

Kon krajot na septemvri nenadejno po~inaakademik Petre M.Andreevski, koj vo ana-lite na makedonskata literatura }e osta-ne zabele`an kako poet, raska`uva~, dra-mati~ar, kriti~ar preveduva~, nepovtor-liv romansier i hroni~ar na edno vreme.Petre M. Andreevski zad sebe ostavi plo-den opus, knigite na poezija „Jazli”, „I nanebo i na zemja”, „Denicija”, „Dalni nako-valni”, „Pofalbi i poplaki”, „Ve~nakuka” i „Lakrimarij”, knigite raskazi„Sedmiot den”, „Neverni godini” i „Sitelica na smrtta”, romanite „Pirej”, „Ska-kulci”, „Nebeska Timjanovna”, „Posled-nite selani” i posledniot „Tunel” objavenvo 2003-tata. Avtor e i na knigata „Dra-ma”, a decata }e go pametat po dvete stiho-zbirki „[aram baram” i „Kasni porasni”.

Dobitnik e na nagradite „11 Oktom-vri”, “Kni`evno `ezlo”, a dva pati e nagradu-van so priznanijata „Bra}a Miladinovci”,„Stale Popov” i so „Racinovoto priznanie”.

Mega skandalot „Fi-kom” ja potrese

Op{tinataIljadnici gra|ani koi uplatile sta-

novi vo osum objekti na „Fi-kom” ostanaabez uplatenite novi domovi, a najverojat-no nema da bidat nitu obe{teteni. Inve-stitorot, bra~nata dvojka Nikoli}, giizmami gra|anite prodavaj}i gi stanovitena dve ili pove}e lica. Izmamata ja otkri-ja gra|anite so pomo{ na Op{tina KiselaVoda. Sopru`nicite Nikoli} se vo prit-vor, a sudbinata na nesudenite stanari s¢u{te e neizvesna. Vo razotkrivawe na me-ga skandalot se vklu~i i MVR, a za Mini-sterstvoto za transport i vrski toj be{edopolnitelen motiv za spravuvawe sourbanata mafija.

Op{tina Kisela Voda, pak, vo sora-botka so ~esnite investitori za da gi za-{titi idnite stanari na novite objektipo~na da izdava garancii deka pri proda-`bata na stanovite ne se vr{eni dvojnikupoproda`ni dogovori.

Skenderbeg pristigna i vo Skopje

Na 28 noemvri, Denot na albanskotozname sve~eno be{e otkrien spomenikotna \eorg Kastriot- Skenderbeg, lociranpred stokovnata ku}a „Ilinden”. Spomeni-kot, ~ija{to izgradba dolgo be{e osporu-vana vo javnsta, dobi „legalni ramki” poliderskata sredba na ~elnicite na vlade-ja~kite partii koi postignaa politi~kidogovor po koj i Gradot i Upravata za za{-tita na spomenici go proglasija spomeni-kot na Skenderbeg za legalen.

Toj e visok 7 metri, te`ok 2,5 toni.

Pan~ev kone~no ja primi„Zlatnata kopa~ka#Legendata na makedonskiot fudbal,

Darko Pan~ev, vo avgust kone~no ja primi„Zlatnata kopa~ka# od u{te eden pro-slavenfudbaler, Mi{el Platini. Pan~ev go dobipriznanieto za najdobar golgeter vo Evro-pa vo sezonata 1990/91 od francuskiot ves-nik „L’ Ekip# u{te pred petnaeset godini.Toj toga{ be{e igra~ na belgradska„Crvena yvezda#. No, poradi splet na okol-nosti, odnosno poradi raspa|aweto na pora-ne{na Jugoslavija trofejot toga{ ne mube{e dodelen. Nepravdata stara 15 godinibe{e ispravena blagodarenie na Fudbalska-ta federacija na Makedonija i slavniotfudbaler Dragan Stojkovi}-Piksi.

Aferata „Ba~ilo# ja izmolzi dr`avata Ot{tetata od dr`avata {to ja dobi

ov~arot Isnifaris Xemaili za ubieniteovci za vreme na voeniot konflikt vo2001 godina ja rastrese javnosta. Dr`avatamu isplati 720.000 evra za ubienite ovcii o{tetuvawata na ba~iloto na [ar Pla-nina, vrz osnova na, kako {to podocna sepoka`a, falifikuvani dokumenti. Vo ovojskandal bea zame{ani pove}e lica, od koipogolemiot del bea notari, advokati i su-dii. Aferata se razvlekuva{e vo tekot nacelata godina i ostana top-tema vo make-donskata javnost. Se o~ekuva slu~ajot „Ba-~ilo# naskoro da ima kone~na sudska raz-vr{nica, a vinovnicite da snosat soodvet-ni sankcii.

Neuspe{na proda`ba namanastirot vo Govrlevo

Makedonskata pravoslavna crkva pla-nira{e da £ go prodade manastriskiotkompleks vo seloto Govrlevo na cementar-nicata „Usje#, no po `estokite reakcii najavnosta se otka`a od idejata. Prvi~niotdogovor be{e MPC da £ gi prodade crkva-ta i manastirot vo Govrlevo na gr~katakorporacija „Titan#, koja e sopstvenik na„Usje#. MPC prizna deka potpi{ala pred-dogovor, spored koj planirala da prodade

17.366 kvadratni metri za 204.516 evra. Soovoj preddogovor be{e prekr{en crkov-niot Ustav, koj ne dozvoluva proda`ba nazemji{te na koe ima sakralni objekti.

Rabotni~ki Kometal vo tretoto kolo od

kvalifikaciite za L[Fudbalskiot klub Rabotni~ki Kome-

tal uspea da se plasira vo tretoto kvali-fikacisko kolo od Ligata na {ampi-onite, {to prethodno ne mu uspealo nanitu eden makedonski tim. Istoriskiotplasman go ostvari otkako so ubedlivi 4-1go porazi ungarskiot favorit Debrecinvo revan{ natprevarot na Gradskiot sta-dion. So vkupen rezultat od 5-2 po dvetesredbi, Rabotni~ki Kometal go postignasvojot najdobar rezultat vo istorijata igi prodol`i nastapite vo poslednioteliminaciski filter pred elitnoto nat-prevaruvawe. Za `al, timot ne uspea danapravi podvig i podlegna pred fran-cuskiot „Lil#.

[e}erinska stana nov lider na SDSMRadmila [e}erinska stana nov lider

na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedo-nija (SDSM) na vonredniot vonreden sojuzna partijata. Taa zastana na ~elo na par-tijata otkako ~lenovite na SDSM mu iz-glasaa nedoverba na porane{niot lider

Vlado Bu~kovski. [e}erinska be{e edin-stveniot kandidat za pretsedatel na naj-golemata opoziciska partija. Osven uspe-hot na profesionalen plan, taa i privat-no ima{e uspe{na godina. Vo septemvrise oma`i so Bo`idar Jankovski-Bobo,direktor na „Dajners Makedonija#.

Fudbalskatareprezentacija povtorno

ja iskompleksiraAnglija

Makedonskata fudbalska reprezenta-cija vo noemvri odigra fenomenalna fud-balska pretstava na slavniot stadion„Old Traford# protiv selekcijata na An-glija, igraj}i bez golovi 0-0. Gordiotalbion povtorno ja navedna glavata predmalata balkanska zemja na angliska treva,otkako pred ~etiri godini vo Sautemptonnatprevarot zavr{i 2-2. Natprevarot pro-tiv Anglija be{e del od kvalifikaciiteza Evropskoto prvenstvo 2008.

KISELA VODA7 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

N A S T A N I V O 2 0 0 6

BENZINSKATA PUMPA „SUPERTREJD“ NA SVOITEVERNI POTRO[UVA^I IM GI ^ESTITA

NOVATA 2007 GODINA I BO@IKNITE BRAZNICI

Rezervacii i proda`ba na avio karti za site svetski destinaciiEkskluzivni turisti~ki paket aran`mani:letuvawa, zimuvawa, hotelski rezervacii za site svetski destinaciiOrganizacija i poseta na saemi,kongresi i seminari nasekade niz svetotStudentski i u~ili{ni ekskurziiPlanirawe i organizacija na nastani

Katerina PANOVA- ILIEVSKA

Bo`ik se smeta za najgolem hri-stijanski praznik bidej}i na toj dense proslavuva ra|aweto na Isus Hri-stos. Spored evangelieto Deva Ma-rija i Josif trgnale da se zapi{atvo knigata za popis od Nazaret voVitleem, kade {to i se rodil IsusHristos. ^inot na ra|aweto na Spa-sitelot se slu~il vo edna pe{teravo blizina na gradot, kade {to se za-solnuvale ov~arite. Ovoj moment naHristovoto ra|awe vo hristijanska-

ta religija zazema mnogu va`no me-sto i e prika`an preku crkovnitefreski i ikoni.

Okolu odbele`uvaweto na pra-znikot Bo`ik kaj narodot se izvedu-vaat niza obredni rituali koi {tovodat poteklo od minatoto, a so koise proslavuva Hristovoto ra|awe.Za `al, denes golem del od ovie obi-~ai se is~eznati. No, kako ostatokod minatoto denes se ostanati obi-~ai povrzani so proslavuvaweto naBadnik ili t.n. Koledarski obi~ai{to se izveduvaat eden den pred Bo-

`ik. Vo po~etokot Kolede bil pa-ganski praznik so koj se slavelora|aweto na Sonceto, no Hristijan-skata crkva ovoj den go povrzala soHristovoto ra|awe, odnosno so onojkoj {to go sozdal sonceto. Koledar-skite obi~ai se izveduvaat no}tasproti Badnik koga se pali koledar-skiot, ili badnikov ogan. Porano,ogan se palelo vo sekoja ku}a, dode-ka denes na ovoj den se sobiraat po-ve}e semejstva od isto maalo i zaed-ni~ki praznuvaat. Za ovaa prigodasekoe semejstvo podgotvuva posnahrana koja {to se slu`i vo tekot nave~erta. Spored starite narodni ve-ruvawa se smetalo deka preku pale-weto na badnikoviot ogan }e izgo-rat site lo{i i {tetni raboti ideka }e bidat isterani lo{itedemoni i ve{terki. Praznuvawetoe prosledeno so peewe na razni ko-ledarski pesni, igra i muzika. NaKolede vo sekoja ku}a se stava Bad-nikovo drvo koe {to na doma}initeim nosi sre}a i beri}et vo tekot nacelata godina.

Koledarski pesni

Sli~no kako i so Veligdenski-te jajca, vo domot ne treba da se za-teknat lanskoto i novoto badnikovodrvo, no so lanskoto badnikovo gran-~e mo`e da se potpali koledarskiotogan. Za da se najavi praznuvawetona Badnik i na Bo`ik doma}initena glavnata vrata vo domot postavu-vaat badnikovo gran~e koe tuka stoido Bo`i}.

Ve~erta sproti Badnik, predizgrejsonce vo sekoj dom doa|aat ko-ledari koi go najavuvaat Hristovotora|awe. Porano na Kolede odele sa-mo ma{ki deca, dodeka denes toa ve-}e ne se praktikuva, pa vo koledar-skite grupi u~estvuvaat i devoj~iwa.Koledarite pred vratite na sekojaku}a peat koledarski pesni, a za voz-vrat od doma}inite dobivaat poda-roci kako sitni pari, orevi, bom-boni, portokali, kosteni i sli~no.

Vo narodniot folklor postoibogata zbirka na narodni koledar-

ski pesni koi {to ponekoga{ mo`eda bidat i so bezobrazna sodr`ina.Najpopularna koledarska pesna koja{to se zadr`ala do dene{en den epesnata #Kolede lede# koja koleda-rite treba da ja ispeat do kraj, papotoa doma}inkata }e im ja otvorivratata.

Kolede lede,padnalo gredetepalo dede,dede se ma~ibaba go kva~iso ~etiri jajca, guski ni, patki ni Kolede!

Se smeta deka onoj {to nema daim otvori vrata na koledarite }e gosledi nesre}a vo tekot na godinata.Spored narodnite veruvawa najuba-

vo bilo prviot kodete ili da e Rom, Romite se sre}litaka i na semejstvsre}a. Obi~no najdobiva prviot kolne na vrata bidej}vil ra|aweto na I

Ve~erta na 6-tnuva Badnik. Vo s}inkata mesi badkoja porano se stari~ka. Poga~ata e na so krstovi ili ki ornamenti. Za Bse postavuva posnami, grav, riba, pe~med i drugo. Koga ve~era, doma}inotrpezata i go kr{idelovi kolku {to jstvoto. Kaj nekoi

Bo`ikni praznuvawa

KOLEDARITE GONAJAVUVAAT

HRISTOVOTO RA\AWE

8

Badnikoviot ogan gi uni{tuva zlite sili. Na po~etokot Kolede bilpaganski praznik so koj se slavelo ra|aweto na Sonceto, no Hristijan-skata crkva ovoj den go povrzala so Hristovoto ra|awe, odnosno so onoj

koj {to go sozdal sonceto

Na 14-ti januari spored noviotkalendar se praznuva ObrezanieHristovo, Sveti Vasilij Veliki iPravoslavnata Nova Godina, poz-nata kaj narodot kako Stara NovaGodina.

Praznikot Obrezanie Hristo-vo se povrzuva so evrejskiot obi~ajna obre`uvawe na ma{kite deca naosmiot den od ra|aweto. Obre`u-vaweto se izveduvalo vo hram kadese davalo ime na deteto i so toj ~inse vospostavuva vrskata so Boga. Naosmiot den od ra|aweto Isus bilodnesen vo hram kade {to e izvr{enovoj obred, a potoa mu dale i ime,onaka kako {to £ prenel angelot naDeva Marija. Hristijanskata crkvavo ~est na ovoj nastan, na osmiot denpo Bo`i} go praznuva praznikotObrezanie Hristovo.

Na ovoj den se slavi i praznik-ot vo ~est na Sveti Vasilij Velikiod Kesarija. Toj vo tekot na svojot`ivot ja {irel Bo`jata nauka istanal mnogu popularen kaj naro-dot. Toj izvesen period bil pro-gonet `iveej}i vo pustina, a posmrtta na toga{niot vladika voKesarija toj ja prezema negova-tauloga. Umrel na 1-vi januari 389godi-na i ottoga{ crkvata vospomen na negovoto ime go slaviovoj praznik.

Kaj makedonskiot narod ovojprazik e poznat kako Vasilica, a voizveduvaweto na obi~aite i veru-vawata e povrzan so Novata Godina.Vasilica e vo periodot na nekrste-nite denovi koi {to se najopasniza ~ovekot i traat s¢ do praznikotVodici. Kaj narodot e {iroko ras-prostraneto veruvaweto deka voovoj period mrtvite se budat, {eta-at ve{terki i demoni i deka sitelo{i sili se aktivni i mo`at da

im na{tetat na luZa za{tita od onarodot se izvedobredi {to treblo{otijata. Vo Makedonija se izobi~ai, a osobenVasili~arski g(babari, rusalidrugi). Ovie gruptaveni od vozrasnniv ima svoja ulogi izveduvaat. Oimaat humorkarakter kade {imaat mom~eto i starec i drugi aktsnicite e soodvetdol`itelno celatci, svirki, tropakavali, gajdi i s¢sozdade silen zvukskandirawe i tro~arskite dru`inicel da se zaplalo{ite duhovi. Vvo sekoja ku}a, sKolede, peat pesnvasili~arskata idaruvani od doma}nekoj ne im otobi~no im nanesuvrot. Porano osobda ne se sretnat dgrupi oti se veruvnesre}a, a ako sedoa|alo do krvav{to imalo i ~ove

Na Vasilicaod Makedonija separi~ka, sli~no kGolem del od obreduvaat na Vasilicnosno se od prethrno site imaat zobezbedat sre}a i

Sveti Vasilij V

Vasili~arskgi isteruvaat l

oledar da e ma{kooti se veruva deka

ii po priroda, paoto }e im donesatjgolemi podaroci

ledar {to }e trop-}i toj prv go naja-

Isus Hristos.ti januari se praz-sekoja ku}a doma-nikova poga~a vo

avalo srebrena pa-prazni~no ukrase-drugi hristijans-

Badnik na sofrataa hrana, posni sar-~ena tikva, orevi,site }e sednat nat ja blagoslovuva

i lep~eto na tolkuima ~lenovi seme-

i semejstva postoi

obi~aj poga~ata da ja vrtat do tri pa-ti i potoa sekoj od semejstvoto samda si iskr{i del od nea. Od poga~atase ostava po edno par~e za Gospod iza ku}ata, no porano vo ruralnitesredini ostavale par~e i za stokatai za nivite. Otkako }e se iskr{i po-ga~ata site prsutni ja baraat para-ta i onoj {to }e ja najde se veruva de-ka }e go sledi sre}a cela godina.Parata se ~uva cela godina vo crvenovino, med i listovi od badnikovo dr-vo. Vo nekoi delovi vo Makedonijaovoj obi~aj so kr{ewe poga~a so pa-ra se izveduva i na Vasilica iliStara Nova Godina.

Semeen praznik

Otkako }e zavr{i ve~erata so-frata ne se kreva, tuku se ostavahranata cela ve~er, oti se veruva

deka no}ta Gospod }e dojde i }e senahrani. Na ovoj den ne se odi na go-sti bidej}i se smeta za semeen praz-nik, pa ottuka e ostanata i pogovor-kata #Kaj i da si na Badnik i na Bo-`ik doma da si#.

Utroto po Badnik e Bo`ik, 7-miJanuari, den na Hristovoto ra|awe.Ve~erta sproti Bo`ik pred vratatavo domot decata si gi ostavaat svoi-te ~evli ili ~izmi so veruvawe dekadedo Bo`e }e dojde i }e im ostavipodaroci.

Za Bo`ik semejstvoto se sobi-ra na zaedni~ki ru~ek, a za taa pri-

goda doma}inkata prigotvuva mrsnahrana. Kako tradicionalen specija-litet vo sekoja ku}a e jagne{kotomeso. Ve~erta na Bo`ik se odi voposeta kaj bliskite rodnini i prija-teli. Obi~aj e pomladite da odat kajpostarite i da si go ~estitaat Hri-stovoto ra|awe so zborovite #Hris-tos se rodi- Vaistina se rodi#. Nagosti ne se odi so prazni race, a toazna~i deka treba da se odnese #pona-dica#, odnosno kola~, portokali ilipoga~a. Na ~estito se odi vo tekotna trite dena koga se slavi Bo`ik.

So Bo`ik po~nuvaat 12-te nekrste-ni, ili pogani denovi, {to traat sedo Vodici. Spored narodnite veru-vawa vo tekot na ovoj period kogaIsus ne bil krsten vladeele zli si-li, vampiri i demoni koi {to mo-`at da mu nanesat {teta na ~ovekoti zatoa bile izveduvani niza obrediso koi ~ovekot }e se za{titi. Se ve-ruva deka duri na Vodici koga Isus}e bide krsten }e prestane vlijanie-to na zlite sili.

u|eto i na stokata.ovi zli sili kajduvaat interesniba da ja izbrkaat

site delovi odzveduvaat sli~ni

no poznati se t.n.rupi ili tajfi

ii, xamalari ipi naj~esto se sos-ni lu|e i sekoj odoga vo igrite {to

Obi~no ovie igriristi~no-erotski{to glavna uloga

nevestata, popot,teri. Sekoj od u~e-tno maskiran, a za-ta grupa nosi yvon-alki, tenxeriwa, ona {to mo`e dak. Silnoto peewe,opawe na Vasili-i se izveduvaat soa{at i isteraatVasili~arite odatsli~no kako i zani i ja izveduvaat

igra. Za toa tie se}inite, a dokolku

tvori vrata tievale {teta vo dvo-

beno se vnimavalodve vasili~arskivalo deka toa nosie sretnat obi~noi presmetki kade

e~ki `rtvi. a vo nekoi delovie kr{i poga~a sokako i na Badnik.edite {to se izve-ca se paganski, od-ristijansko vreme,aedni~ka cel dai beri}et na poe-

dinecot i na okolinata. Postojat razni narodni

obi~ai {to se povrzani sozapo~nuvaweto na Novata Godina.Ovoj praznik decata goodbele`uvaat so igri, pesni idrugi obredi koi se razlikuvaat odonie {to gi izveduvaat vozrasnite.Decata se sobiraat i palat za-edni~ki ogan, a potoa se delat pogrupi i odat po ku}i. Pred vratitena domovite tie tropaat se stapovii peat prigodni pesni, a potoadobivaat podaroci od doma}inite.Decata so sebe nosat pra~ki oddren i so niv gi udiraat lu|eto,obi~aj poznat kako #surovewe# .Ovoj obi~aj simbolizira zdravje kajlu|eto, a toa se gleda i preku narod-nata pogovorka #Zdrav kako dren#.Ovoj obi~aj se praktikuval kako zalu|eto, taka i za `ivotnite.Obredite so koi se odbele`uvaNovata Godina pred s¢ se odnesu-vaat na predviduvaweto na sre}atana sekoj ~len od semejstvoto, kakoi na stokata i na nivite. Porano seposvetuvalo golemo vnimanie nadobitokot i na zemjodelskiteposevi bidej}i toa pretstavuvaloosnovna egzistencija na sekoesemejstvo. Postoi interesen obi~ajza predviduvawe na sre}ata inapredokot vo godinata {to doa|a.Taka, na primer, vo zagreana pepeldoma}inot staval zrna `ito i spo-red toa kolku }e ripne zrnototolku }e ima napredok vo tekot nagodinata. Isto taka, lu|eto stavale`ar vo crepna pokriena so vr{niki potoa se gleda tie {to se pre-krieni so bela pepel }e imaatsre}a, a tie {to se izgasnati }e gisnajde bolest ili nesre}a.

Na 19-ti januari se praznuvapraznikot Vodici i so toa zavr-{uva periodot na 12-te nekrstenidenovi {to po~nuvaat na Bo`ik.Na ovoj den Sveti Jovan Krstitelvo rekata Jordan go krstil IsusHristos. Vodici se praznuva vo dvadena. Prviot den, na 19-ti januari,osven Vodici se vika i Vojordaniili Ma{ki Vodici, a vtoriot dense vika Sobor na Sveti Jovan Krsti-tel ili @enski Vodici. Prviotden od praznikot se bawale prvoro-denite ma{ki deca i zetovcite, paottamu i imeto Ma{ki Vodici, do-deka vtoriot den, na @enski Vodi-ci se bawale prvorodenite `enskideca i mladite nevesti. Vo Skopjeovoj obred se izveduval vo rekataVardar kade {to popot gi poprsku-val vernicite so svetena voda.

Interesno e deka i ovoj praz-nik se proslavuva vo pomali i pogo-lemi grupi nare~eni bratstva ilikumstva. Sekoja grupa si ima svojkum {to go narekuvaat Sveti Jovani toj vo tekot na celata godina go~uva svetiot krst. Izbiraweto nanov kum naj~esto se vr{elo po sta-rost, a denes onoj koj {to }e go fa-ti krstot go prezema kumstvoto zaidnata godina.

Den pred Vodici e praznikotVodokr{tenie. Utroto koga }e seslu{ne kambanata sekoj kum od gru-pata vo crkva nosi kotle so voda ikrst vrzan so gran~iwa od bosilek,po edno gran~e za sekoja ku}a {to ipripa|a na taa grupa. Popot gi peesite krstovi zaedno i ja osvetuvavodata i so nea vo tekot na denot sepoprskuva ku}ata, {talata i nivi-te za da se izbrkaat site lo{i sili.

Na Bogojavlenije se izveduvaobi~ajot na frlawe krst vo voda.Otkako popot }e ja ka`e molitvatakrstot go frla vo voda i po negoskokaat mom~iwa ~ij broj mora dabide neparen. Onoj {to }e go fatikrstot dobival razni podaroci.Denes, ovoj obi~aj se izveduva masov-no vo rekata Vardar kade {topove}e desetici mom~iwa skokaatpo svetiot krst. Po zavr{uvawetona ovoj obred se veruva deka vodatastanuva sveta i lekovita, pa lu|etosi polnat od nea i ja ~uvaat vo tekotna celata godina. Popladneto naVodici ma`ite odat na koledica, nosamo vo ku}ite od svoeto bratstvo.

Na vtoriot den od praznikot seslavi Sobor na Sveti Jovan Krsti-tel i toga{ proslavuvaat site oniekoi {to go nosat imeto Jovan. Po-

rano na ovoj den poznat kako @enskiVodici na koledica odele `enite,no samo vo ku}ite na svoite brat-stva. Edna od niv ja oblekuvale kakonevesta i taa bila zadol`ena da gisobira parite i drugite podaroci oddoma}inite. Za sekoj ~len od seme-jstvoto se peele posebni pesni. De-nes, retko se praktikuvaat ovie obi-~ai, no vo ~est na praznikot se praviimenden, se kanat gosti na ve~era, ana sofrata se slu`i mrsna hrana.

Vo odbele`uvaweto na oviepraznici posebno mesto zazema pre-davaweto na kumstvoto. Toj obi~ajse izveduva obi~no vo ku}ata na sta-riot kum koj go odvrzuva krstot imu go predava na noviot kum i sotoa mu go predava i kumstvoto. Sta-riot i noviot kum zaedni~ki go od-vrzuvaat krstot i na sekoja famili-ja od grupata £ davaat po edno gran-~e bosilok i del od crveniot konecso koj bil vrzan krstot. Potoa, ma-`ite do tri pati go krevaat visokonoviot kum, a toj gi blagoslovuvasite prisutni. Od site obi~ai {tose izveduvaat za kumot se smeta dekapretatvuva vrska me|u lu|eto i Go-spod i toj ima uloga na nivni za{-titnik vo tekot na pretstojnatagodina.

eliki- Vasilica

ite dru`ini lo{ite duhovi

Bogojavlenije- Vodici

Vodata stanuva sveta i lekovita

11KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Stojan TRUBAREVSKI

Godinava {to izminuva

Op{tina Kisela Voda posti-

gna dosta uspesi, no treba u{-

te mnogu rabota za da se podo-

bri sostojbata vo nea, sme-

taat pretsedatelot i nekoi

~lenovi na sovetot. Spored

niv, borbata protiv urbaniot

haos, reakciite protiv za-

gaduvaweto od cementarni-

cata, no i popravkite na uli-

cite, izgradbata na centarot

“Tri kru{i” i zbratimuvawe-

to so drugi op{tini se glavni-

te aktivnosti {to ja odbele-

`aa godinata.

Nikola GRUEV

Naprednavme vo orga-nizacijata

Napredokot vo organizaciskatapostavenost na Sovetot, kako i na op{tin-skite slu`bi se toa {to, spored mene, jaodbele`a 2006 godina vo Op{tina KiselaVoda, smeta pretsedatelot na Sovetot,Nikola Gruev.

- Site procesi i funkcii na Sovetotte~at spored predvidenite terkovi. Istotaka, vo ramkite na procesot na decentral-izacijata, se dooformuvaat i op{tinskiteslu`bi i seto toa pridonesuva kon poste-peno oformuvawe na op{tinata kakoosnovna kletka na op{testvoto. Toa esu{tinata na promenite {to se slu~ija is¢ u{te se slu~uvaat, a }e pridonesat zapodobro da se re{avaat osnovnite proble-

mi na gra|anite, kako tekovnoto odr`uvawena infrastrukturata, popravka na ulici-te, javnoto osvetluvawe i pridonesot za~ista i za zdrava `ivotna sredina - veliGruev.

Od aktivnostite na Op{tinata, tojkako najzna~ajni gi odvoi borbata protivhaosot vo grade`ni{tvoto, no i izgradba-ta na kulturnite spomenici, kako versko-rekreativniot centar “Tri kru{i” i real-izacijata na proektot Teferi~.

Pretsedatelot Gruev ja oceni rabota-ta na Sovetot kako dosta uspe{na vo godi-nava {to izminuva i istakna deka sorabot-kata me|u site sovetnici bila na visokonivo, na sekoja sednica.

- Ne mo`am da odvojam nekoi odlukiili sednici kako najzna~ajni, bidej}i seko-ja sednica e so posebno zna~ewe. Na site segleda gri`ata i inicijativnosta na sovet-nicite, spored {to i gradona~alnikot giopredeluva nivnite prioriteti, velipretsedatelot Gruev.

Za slednata godina toj o~ekuva daprodol`i organizaciskiot razvoj naOp{tinata i re{avaweto na osnovniteproblemi na gra|anite, koi, pak, treba dadobijat pogolemo vlijanie vo re{avaweto.

- Mora mnogu posilno da pro-funkcionira spojot me|u mesnite zaedni-ci i Op{tina Kisela Voda. Gra|anskatainicijativa e najbitna i zatoa gra|anite,preku nivnite zaednici, treba da gonaso~uvaat gradona~alnikot vo negoviteaktivnosti, dodava Gruev.

Gorica ANGELKOVSKA

Krenavme glas protiv zagaduvaweto odcementarnicata

Toa {to }e ostane vo se}avawe seaferite vo grade`ni{tvoto, no ne smeemeda zaboravime deka kone~no go krenavmeglasot protiv zagaduvaweto od cementar-nicata, smeta sovetni~kata GoricaAngelkovska.

- Otkrivaweto na golemite grade`niaferi, kako “Fi-kom”, “Samarija” i drugi,

no i borbata protiv toa {to se narekuvaurbana mafija e najzna~ajnata rabota {tose slu~i vo Op{tina Kisela Voda vo godi-nata {to izminuva. Sepak, treba da se odbe-le`i i borbata protiv cementarnicata.Mo`ebi kako op{tina ne postignavmemnogu, no go prekinavme dolgogodi{niotmolk i morame da prodol`ime so tie aktiv-nosti. Godinava, isto taka, se sredija dostaulici, se popolnija dupkite, a mo{nezna~ajna e i izgradbata na centarot “Trikru{i” i zbratimuvaweto so pove}eop{tini - veli Angelkovska.

Taa dodava deka Sovetot rabotel dostauspe{no, a edna od najzna~ajnite odluki{to ja usvoil e taa za legalizacija na divi-te naselbi.

- Mnogu lu|e so decenii `iveat vo tienaselbi i nikoj ne se potrudil da go re{inivniot status, dodava sovetni~kata Angel-kovska.

Spored nea, iako mnogu se postignalogodinava, treba u{te pove}e da se raboti.

- Slednata godina o~ekuvam da seraboti barem dva-tri pati pove}e, bidej}iop{tina koja bila zapostavuvana 30 do 40godini ne mo`e da se sredi odedna{, istak-nuva taa.

Aleksandar PANDOV

Trebaat samo malkupove}e pari

Se ~uvstvuvaat promeni vo urbaniz-mot, ekologijata, kako i vo bezbednosta kaju~ili{tata i gradinkite, veli sovetnikotAleksandar Pandov.

- Mislam deka godinava {to pominuvabe{e uspe{na, no sekoga{ ima nade` sled-nata da bide u{te pouspe{na. Samo da imamalku pove}e pari, vo Op{tinata nemadovolno pari za da se napravat site proekti.Iako ima vidliv napredok, sepak mojataop{tina e daleku od toa kako jas ja zamis-luvam. Kako op{tina {to e sosedna so cen-tarot na glavniot grad, taa treba da bidemnogu porazviena i pouredena - smetaPandov.

Za Sovetot toj veli deka e za-~uduva~ki kompakten, koga }e se zeme pred-vid deka vo nego ~lenuvaat sovetnici odpove}e politi~ki partii i nezavisni~lenovi.

- I pokraj raznolikosta, mnogu odlukise usvojuvaat ednoglasno. Voop{to ne se~uvstvuva tenzija na sednicite, a ne ni se slu-~ilo nitu nekoja to~ka da ja odlo`uvame podva ili tri meseci. Duri i sekoga{ koga opo-zicijata }e dade konstruktiven predlog, tojse prifa}a, dodava Pandov.

Miroslav TASEVSKI

• objavivme „vojna“ na

urbanata mafija

Objavenata vojna protiv urbanatamafija e toa {to ja odbele`a godinava {topominuva, smeta sovetnikot Miroslav Ta-sevski. Spored nego, postojanoto otkri-vawe i razre{uvawe na grade`nite aferimora da prodol`i i slednata godina.

- Op{tina Kisela Voda porano ima{eimix na mesto kade {to vladee haos vourbanizmot i vo grade`ni{tvoto. No, soostrata borba protiv ovie pojavi uspeavmeda ja smenime taa slika. Site sakame da segradi, no mora da ima red, da se po~ituvaatdetalnite urbanisti~ki planovi i da imapodobri uslovi za site `iteli, a ne edni sosvoite objekti da gi zagrozuvaat drugite,veli Tasevski.

Negovite o~ekuvawa za slednata godi-na se da se ispolnat site udarni vetuvawa{to gradona~alnikot i sovetnicite gi dalepred gra|anite, a da se prodol`i i so sitepo~nati aktivnosti godinava.

I toj ja oceni rabotata na Sovetotkako uspe{na.

- Zadovolen sum od toa kakofunkcionirame kako Sovet. Site potreb-ni odluki gi nosime navreme i pridonesu-vame za uspe{nata rabota na Op{tinatacelosno, veli Tasevski.

KAKO SOVETNICITE JA VIDOA

2006 GODINA

IMA[E USPESI, NOPOTREBNO E MNOGU

POVE]E

OP[TINA KISELA VODA

U P A T S T V Oza voveduvawe i za izdavawe potvrdi kako dokaz za slo-boden stan, delovna prostorija, gara`a i sli~no, koi

gra|anite mo`at da gi kupat vo stanbeni zgradi {to segradat na teritorijata na op{tina Kisela Voda

Skopje, noemvri 2006 godina

Vrz osnova na ~len 57 od Statutot na op{tinaKisela Voda (“Sl. glasnik na grad Skopje“ br. 8/05), gra-dona~alnikot na op{tina Kisela Voda na 22.11. 2006godina donese

U P A T S T V O

za voveduvawe i za izdavawe potvrdi kako dokaz za slo-boden stan, delovna prostorija, gara`a i sli~no, koi

gra|anite mo`at da gi kupat vo stanbeni zgradi {to segradat na teritorijata na op{tina Kisela Voda

Zaradi za{tita na gra|anite od pojava na dvojnaproda`ba na stanovi, delovni prostorii, gara`i i sli~no(vo natamo{niot tekst: stan ili stanovi) vo zgradi {to segradat na podra~jeto na op{tina Kisela Voda (OKV) iliod kupuvawe stanovi za koi ne se plateni komunalii ilikoi nemaat odobrenie za gradewe ili koi otstapuvaat ododobreniot proekt vo gabarit ili vo katnost, OKV izda-va potvrdi ~ija osnova }e ja ~inat slednite elementi:

I. Precizirawe i dopolnuvawe na baraweto za izdavawe odobrenie

za gradewe

Kon baraweto za dobivawe odobrenie za gradewedelovna ili delovno-stanbena zgrada na podra~jeto naOKV, liceto ili licata barateli treba da dostavat izja-va deka rabotite }e gi finansiraat sami (so anga`irawena nekoj izveduva~) i deka celokupnata obvrska okolu grad-bata i prodavaweto na stanovite e nivna obvrska.

Ako, pak, tie odlu~at pravoto na izdgradba i, vo istovreme, pravoto na investirawe vo rabotite okolu izgrad-ba na stanovite da mu go prenesat na drugo ili na drugilica (investitori), toga{ kon baraweto za odobrenie zagradewe, zaedno so potrebnata dokumentacija opredelenaso zakonskite propisi, treba da prilo`at dogovor za zaed-ni~ka gradba so izbraniot izveduva~, koj, naj~esto, e iinvestitor na rabotite. Toj dogovor treba da bide zaverenkaj notar, pri {to, vo nego treba jasno da bide naglaseno,koj od investitorite }e bide NOSITEL na obvrskata zapla}awe nadomestok za ureduvawe na grade`noto zemji{te.Vo dogovorot, isto taka, treba precizno da bidat navedenisopstveni~kite odnosi i idnite prava vrz taa osnova {to,po zavr{uvaweto na gradbata, }e gi imaat site lica {to sepotpisnici na toj dogovor.

II. Izdavawe potvrdi za anga`iran stan

1. Liceto (ili licata) baratel na odobrenie za gra-dewe, na dobrovolna osnova mo`e da pobara OKV da muizdade potvrdi za stanovi {to planira da gi izgradi vozgradata za koja bara odobrenie za gradewe, na na~inutvrden so ova upatstvo.

2. Ako odlu~i da bara potvrdi od to~ka 1 na ovaupatstvo, kon baraweto za dobivawe odobrenie za grade-we, liceto (ili licata) baratel na odobrenieto za grade-we mo`e da prilo`i i barawe (na obrazec {to e sostavendel na ova upatstvo) za izdavawe i za dobivawe potvrdi zastanovi {to gi izdava OKV, a koi konkretniot investi-tor - baratel na odobrenieto za gradewe, }e im gi dodelu-va na kupuva~ite popolneti so nivnite li~ni podatoci poispolnuvawe na me|usebnite dogovorni obvrski {toproizleguvaat od sklu~eniot dogovor za zdru`uvawe nasredstva, kupoproda`en dogovor ili drug vid na dogovorso koj }e gi reguliraat me|usebnite odnosi i koj mora dabide zaveren kaj notar. Za podnesenoto barawe za izdava-we i za dobivawe potvrdi za stanovi i za dobivawe na tiepotvrdi, baratelot/investitorot treba da plati soodve-ten pari~en nadomestok utvrden so Odlukata za utvrduva-

we nadomestok i negovo pla}awe za dobivawe potvrda zasloboden stan, delovna prostorija, gara`a i sli~no vostanbeni zgradi {to se gradat na teritorijata na op{tinaKisela Voda (“Sl. Glasnik na op{tina Kisela Voda“ broj11/06).

Pla}aweto na nadomestokot od stav 1 na ovaa to~kai utvrduvaweto na obvrskite na baratelot na potvrditevo odnos na na~inot na nivno koristewe }e se reguliraatso dogovor me|u baratelot na potvrdite i OKV, na obra-zec {to e sostaven del na ova upatstvo. Toj dogovor trebada se sklu~i vrz osnova na barawe na investitorot i toapred izdavawe na potvrdite {to se predmet na ovaupatstvo.

3. Za site izdadeni potvrdi OKV }e vodi evidencis-ki dnevnik. Vo nego }e bidat sodr`ani osnovnite elemen-ti za konkretniot objekt: evidenciski broj na izdadeniteuslovi za gradewe, na~in na regulirawe na obvrskata zapla}awe nadomestok za ureduvawe na grade`no zemji{te,izdadeno odobrenie za gradewe, broj i datum na zaverenakompletna tehni~ka dokumentacija, broj i lista na stano-vi vo zgradata za ~ie gradewe e izdadeno odobrenie za gra-dewe i drugi pobitni elementi. Evidenciskiot dnevnik}e se vodi vo Sektorot za urbanizam, komunalni raboti iza{tita na `ivotnata sredina pri OKV.

4. Sostaven del na sekoj evidenciski dnevnik od to~ka3 na ova upatstvo }e bide spisok na izdadeni potvrdi zaprodadeni stanovi. Vo spisokot }e bide naveden reden brojna stanovite {to se sostaven del na zgradata, ime i prezi-me ili naziv na investitorot na zgradata vo koja se nao|aatkonkretnite stanovi, negov potpis deka gi podignal sood-vetnite potvrdi, potpis na ovlastenoto lice na OKV {togi predalo potvrdite i datum na predavawe na potvrdite.

5. Pred predavaweto na potvrdite na konkretniotinvestitor, Sektorot za urbanizam, komunalni raboti iza{tita na `ivotnata sredina pri OKV }e gi popolni sitepotrebni elementi vo potvrdite, osven imeto i prezimetona kupuva~ot na stanot i denot na izdavaweto na potvrdata.

6. Investitorot }e mo`e da gi podigne potvrdite odOKV zaedno so odobrenieto za gradewe na soodvetniotgrade`en objekt, so prethodno prilo`uvawe na dokumentza platen nadomestok od to~ka 2 na ova upatstvo.

Ako od koja bilo pri~ina se slu~i investitorot da gio{teti originalnite primeroci na dobienite potvrdi, dagi napravi neupotreblivi ili vo niv da vnese pogre{nipodatoci, mo`e so novo barawe da pobara OKV da mu gi zame-ni prethodno predadenite potvrdi. Takvata promena trebada bide odobrena od Rakovoditelot na Sektorot za urbani-zam, komunalni raboti i za{tita na `ivotnata sredina priOKV i so pla}awe na nadomestokot utvrden so Odlukata odto~ka 2 na ova upatstvo. Takvata promena mora da bide evi-dentirana vo dnevnikot od to~ka 3 na ova upatstvo.

7. Investitorot e dol`en kopija od dogovorot odto~ka 2 stav 1 na ova upatstvo za konkretniot stan vo kon-kretniot grade`en objekt da dostavi do OKV najdocna vorok od 10 dena od izdavaweto na potvrdata za toj stan. Pridostavuvaweto na toj dogovor, na barawe na op{tinskataadministracija na OKV, investitorot e dol`en da pri-lo`i na uvid originalen primerok od toj dogovor.

Ako investitorot ne postapi soglasno stav 1 od ovaato~ka, toa }e zna~i deka toj ednostrano go raskinal dogo-vorot so OKV od to~ka 2 stav 2 na ova upatstvo. Vo tojslu~aj, OKV nema da snosi nikakva odgovornost sprematreti lica vo vrska so stanovite vo grade`niot objekt vovrska so koi bil sklu~en takov dogovor.

8. Izdadenite potvrdi, so naveduvawe na zgradata ina brojot na stanovite za koi se odnesuvaat, }e bidat obja-vuvani na WWW stranicata na OKV, vo op{tinskiot ves-nik na OKV i vo drugi sredstva za javno informirawe voRepublika Makedonija..

9. Potvrdata gi sodr`i slednite elementi:• Suv `ig so grbot na OKV;• Seriski broj na potvrdata;• Ime i prezime i EMBG na liceto {to go kupuva sta-

not;• Adresa na stanot za koj se izdava potvrdata;• Broj na stanot za koj se izdava potvrdata;• Broj na kvadratni metri na stanot za koj se izdava

potvrdata;

• Vlez na gradbata vo koja se nao|a stanot;• Kat na koj se nao|a stanot; • Pe~at na OKV;• Potpisi na gradona~alnikot na OKV i na rakovo-

ditelot na Sektorot za urbanizam, komunalni raboti iza{tita na `ivotnata sredina pri OKV;

• Datum na izdavawe na potvrdata.

10. Potvrdite ne podle`at na zaverka kaj notar. Tie}e se izdavaat vo eden originalen primerok. Vo niv senaglasuva deka sekoja druga potvrda, koja sodr`i isti ele-menti kako tie {to se nabele`ani vo originalnatapotvrda, pretstavuva falsifikat i deka falsifikuvawe-to na potvrdata }e se kaznuva spored zakonot.

11. Ova upatstvo vleguva vo sila na denot na negovotodonesuvawe.

Gradona~alnik na op{tina Kisela VodaXorxe Arsov

Prilog br. 1: Obrazec na potvrda (Sodr`inski elementi)

SUV @IG NA GRBOT NA OKV

Vrz osnova na ~len 57 od Statutot na op{tina KiselaVoda (“Sl.glasnik na grad Skopje” broj..........8/05),gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda ja izdava sled-nata

P O T V R D A

Liceto_________________________od _____________,so adresa na `iveewe na ul. “__________________________”,broj ___, so EMBG _____________________, ima sklu~endogovor so “__________________________________________”od _____________ za zdru`uvawe na sredstva, odnosno zakupuvawe na stan, delovna prostorija, gara`a ili sli~nobroj _____, vlez ___, kat ___, so povr{ina od _____m2, vozgrada __________ na ul. “____________________________”broj___ – Skopje, KP br. ______, KO Kisela Voda, koja segradi vrz osnova na odobrenie za gradewe broj _________,izdadeno od op{tina Kisela Voda na ________.200_ godina.

KISELA VODA12 OP[TINSKI VESNIK

U R B A N I Z A M

So ovoj dokument se potvrduva deka predmetniot stan,delovna prostorija, gara`a ili sli~no e prodaden samo naliceto {to e navedeno na potvrdata.

Ovaa potvrda ne podle`i na zaverka kaj notar.

Ovaa potvrda e izdadena vo eden originalen primerok.

Sekoja druga potvrda, koja sodr`i isti elementi kakotie {to se navedeni vo ovaa potvrda, pretstavuva falsi-fikat, a nejzinoto falsifikuvawe }e se kaznuva sporedzakonot.

Ovaa potvrda ne zna~i garancija za kvalitetot napredmetniot stan.

Datum na izdavawe na potvrdata: _______200_ godina

Prilog br. 2: Obrazec na Barawe za dobivawe potvrdi

DO:OP[TINA KISELA VODASektor za urbanizam, komunalni raboti iza{tita na `ivotnata sredinaS K O P J E

B A R A W E

od______________________________ od Skopje, ul."_______________________" br.___, so dano~en broj (zapravno lice), odnosno so EMBG (za fizi~ko lice)_____________________________________________________.

Molime op{tina Kisela Voda da ni izdade potvrdiza site stanovi, delovni prostorii, gara`i i sli~no {tose proektirani za izveduvawe vo zgrada na ul."______________________________" br.___, Skopje, KPbr._____, KO Kisela Voda, za koja op{tina Kisela Vodaizdala odobrenie za gradewe broj _______ od ______.200_godina.

Potvrdite ni se potrebni za sklu~uvawe dogovori zazdru`uvawe na sredstva, odnosno kupoproda`ni dogovoriso kupuva~ite na konkretniot stan, delovna prostorija,gara`a i sli~no vo predmetnata zgrada.

Izjavuvame deka kopija od sklu~eniot dogovor zazdru`uvawe na sredstva, odnosno od kupoproda`niot dogo-vor za predmetniot stan, delovna prostorija, gara`a isli~no, zaveren na notar, }e dostavime do op{tina KiselaVoda najdocna vo rok od 10 dena od negovoto potpi{uvawe,odnosno od izdavaweto na potvrdata za prodaden stan,delovna prostorija, gara`a i sli~no.

Dobienite potvrdi }e gi izdavame samo na licata {tose ozna~eni na niv vo eden primerok. Svesni sme dekapostapuvaweto sprotivno na ova barawe i na sodr`inski-te elementi na potvrdite pretstavuva osnova za na{ekrivi~no gonewe.

Soglasni sme za ova barawe i za dobivawe na potvrdi-te za stanovi, delovni prostorii, gara`i i sli~no vo pred-metnata zgrada, na smetkata na op{tina Kisela Voda da giplatime soodvetnite nadomestoci {to se utvrdeni so akti-te na op{tina Kisela Voda.

Vo Skopje na ______.200_ godina

B A R A T E L:________________________________

Prilog br. 3: Odluka za pla}awe nadomestok za izdavawe potvrdi

Vrz osnova na ~len 34 stav 1 to~ka 26 od Statutot naOp{tina Kisela Voda ("Slu`ben glasnik na Grad Skopje"br.8/2005), Sovetot na Op{tina Kisela Voda na trieset iosmata sednica odr`ana na 16.11. 2006 godina, donese:

O D L U K A

za utvrduvawe nadomestok i negovo pla}awe za dobivawe na potvrda za sloboden stan, delovna pros-torija, gara`a i sli~no vo stambeni zgradi {to se gra-

dat na teritorija na op{tina Kisela Voda

^len 1

So ovaa Odluka se utvrduva nadomestok i negovo pla-}awe za dobivawe na potvrda za sloboden stan, delovnaprostorija, gara`a i sli~no vo stambeni zgradi {to se gra-dat na teritorija na op{tina Kisela Voda .

^len 2

Iznosot na nadomestokot od ~len 1 na ovaa odluka seutvrduva vo pau{alen iznos od 1.000,00 denari za sekojaizdadena potvrda, koj }e bide pla}an na `iro smetkata naop{tina Kisela Voda od strana na fizi~kite i pravnitelica pri podnesuvawe na baraweto za dobivawe na pot-vrdata.

Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len op{tina KiselaVoda }e go koristi za pokrivawe na materijalnite i drugitro{oci za izdavawe i za voveduvawe na potvrdite od ~len1 na ovaa odluka, amortizirawe i tro{ewe na op{tinskitesredstva za rabota, zgolemen obem na rabota na op{tinskataadministracija, kako i za afirmirawe na potvrdite od ~len1 na ovaa odluka vo sredstvata za javno informirawe.

^len 3

Pla}aweto na nadomestokot od ~len 2 na ovaa odlu-ka }e go vr{i baratelot na potvrdite, odnosno investito-rot na predmetnata zgrada na dobrovolna osnova.

Pla}aweto na nadomestokot od ~len 2 na ovaa odlu-ka }e se vr{i vrz osnova na sklu~en dogovor me|u op{tinaKisela Voda i baratelot na potvrdite.

^len 4

Ovaa Odluka vleguva vo sila osmiot den od denot naobjavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina KiselaVoda".

Prilog br. 4: Obrazec na Dogovor za pla}awe nadomestokza potvrdi

D O G O V O R

za ureduvawe na me|usebnite prava i obvrski za dobiva-we na potvrda za sloboden stan, delovna prostorija,gara`a i sli~no vo stambena zgrada {to se gradi na

teritorija na op{tina Kisela Voda

Sklu~en vo Skopje, na __________.200_ godina, me|u :

1.Op{tina Kisela Voda, zastapuvana od gradona-~alnikot Xorxe Arsov (vo natamo{niot tekst: prva dogo-vorna strana) i

2. ___________________________od Skopje, zastapu-vano od upravitelot ___________________ od Skopje soEMBG , (vo natamo{niot tekst: vtora dogovor-na strana )

^len 1

Predmet na ovoj Dogovor e ureduvawe na me|usebni-te prava i obvrski na dvete dogovorni strani {to proizle-guvaat od Odlukata za utvrduvawe nadomestok i negovopla}awe za dobivawe na potvrda za sloboden stan, delovnaprostorija, gara`a i sli~no vo stanbeni zgradi {to se gra-dat na teritorija na op{tina Kisela Voda ("Sl. glasnikna op{tina Kisela Voda" br. 11/06) i Upatstvoto za vove-

duvawe i za izdavawe potvrdi kako dokaz za sloboden stan,delovna prostorija, gara`a i sli~no, koi gra|anite mo`atda gi kupat vo stanbeni zgradi {to se gradat na teritorija-ta na op{tina Kisela Voda, doneseno od gradona~alnikotna op{tina Kisela Voda na 22.11.2006 godina, a za stanbe-nata zgrada {to se gradi (}e se gradi) na teritorija naop{tina Kisela Voda na ul. ____________________________br.___ Skopje, na KP br. ______, KO Kisela Voda .

^len 2

Za dobivawe potvrdi za sloboden stan, delovna pros-torija, gara`a i sli~no vo stanbenata zgrada od ~len 1 naovoj dogovor, vtorata dogovorna strana se obvrzuva daplati nadomestok soglasno ~len 2 od Odlukata od ~len 1na ovoj dogovor.

^len 3

Vtorata dogovorna strana se obvrzuva deka nadomes-tokot za dobivawe na potvrdite od ~len 2 na ovoj dogovor}e go plati najdocna vo rok od 8 dena od denot napotpi{uvaweto na ovoj dogovor, a pred podnesuvawe nabaraweto za dobivawe na potvrda, na `iro smetka na prva-ta dogovorna strana.

Vtorata dogovorna strana se soglasuva kon barawetoza odobruvawe na gradewe na zgradata od ~len 1 na ovojdogovor i kon baraweto za dobivawe potvrdi od ~len 1 naovoj dogovor da prilo`i uplatnica kako dokaz za uplatennadomestok soglasno ~len 2 od ovoj dogovor.

^len 4

Vtorata dogovorna strana prezema obvrska da ja pre-dade na kupuva~ot soodvetnata potvrda popolneta so nego-vi li~ni podatoci po ispolnuvawe na me|usebnite dogo-vorni obvrski, koi proizleguvaat od sklu~eniot kupopro-da`en dogovor zaveren na notar.

Vtorata dogovorna strana se soglasuva deka kopija odsklu~eniot dogovor za zdru`uvawe na sredstva, odnosno odkupoproda`niot dogovor za predmetniot stan, delovnaprostorija, gara`a i sli~no, zaveren na notar, }e dostavido op{tina Kisela Voda najdocna vo rok od 10 dena odnegovoto potpi{uvawe.

Nepostapuvaweto po obvrskata od stav 2 na ovoj ~len}e zna~i deka vtorata dogovorna strana ednostrano go ras-kinala ovoj dogovor, poradi {to prvata dogovorna stranane snosi nikakva odgovornost sprema treti lica vo vrskaso stanovite, delovnite prostorii, gara`i i sli~no vostambenata zgrada od ~len 1 na ovoj dogovor.

^len 5

Vtorata dogovorna strana dobrovolno se soglasuvaso slednoto:

• deka sekoja potvrda e izdadena vo eden originalenprimerok i ne podle`i na zaverka kaj notar;

• deka sekoja druga potvrda, koja sodr`i isti elemen-ti kako tie {to se navedeni vo odnosnata potvrda, pretsta-vuva falsifikat, a nejzinoto falsifikuvawe se kaznuvaspored zakonot i

• deka nema da vr{i dvojna proda`ba na stanovi, de-lovni prostorii, gara`i i sli~no vo stambenata zgrada od~len 1 na ovoj dogovor;

• deka postapuvaweto sprotivno na navedenoto voprethodnite tri alinei od ovoj ~len pretstavuva osnovaza negovo krivi~no gonewe.

^len 6

Za se {to ne e regulirano so ovoj Dogovor, va`at od-redbite na Zakonot za obligacioni odnosi.

^len 7

Vo slu~aj na spor, za negovoto razre{uvawe e nadle-`en Osnovniot sud Skopje 2-Skopje.

^len 8

Ovoj dogovor e izraboten vo 6 identi~ni primeroci,od koi po 3 primeroci za sekoja od dogovornite strani.

Op{tina Kisela Voda Gradona~alnik

Xorxe Arsov

KISELA VODA13 OP[TINSKI VESNIK

Rakovoditel na Sektorza urbanizam, komunalni raboti i za{tita na`ivotnata sredina Dragan Risteski

Pe~at na OKV GRADONA^ALNIKXorxe Arsov

Broj 07- ___________.2006 godina PRETSEDATELna Sovetot na Op{tina Kisela Voda Nikola Gruev

U R B A N I Z A M

KISELA VODA14 OP[TINSKI VESNIK

Mese~en horoskop za periodod 1.1.2007 do 1.2.2007 godina

OvenImate golem predizvik na profesionalen plan, potrebno vie mnogu rabota za da imate uspeh. Racionalno ja sozdavate va-{ata nezavisnost. Posle 4-ti }e imate harmoni~ni odnosi sonekoja prijatelka so koja mo`e da vlezete vo vrska.

BikU`ivate vo dolgite patuvawa nadvor od zemjata i kontaktiteso strancite. Ovoj period }e sakate da se izdignete duhovno,a intuicijata vi e posebno naglasena. ]e imate silna qubov-na mo} vrz nekoja li~nost so koja {to }e bidete povrzani pro-fesionalno.

Bliznaci]e morate da ja pridobiete tu|ata poddr{ka za da uspeete sonivnite finansii, no i da se istaknete na politi~ki plan.Vnimavajte na intrigite i sarkazmot. Mo`ebi }e dojde dore{avawe na nekoe pra{awe na nasledstvo. Seksualniteodnosi so stranec }e vi bidat izrazeni.

RakOvoj period }e gi priznaete sopstvenite nedostatoci i }edojde do ramnote`a vo odnosite so partnerot. ]e imate koristod sekoj partnerski odnos ili sojuzni{tvo. Zakonot e na va{astrana. Mo`e da ve privle~e neobi~en partner.

Lav]e bidete sistemati~ni i prakti~ni, no vnimavajte da ne pre-terate vo rabotata. Bidej}i izvonredno planirate, vo ovojperiod bi mo`ele da se zanimavate so trgovija. Treba da seprilagodite na sekojdnevnite raboti. Vo qubovta treba da muobrnete pove}e vnimanie na partnerot i da bidete pone`ni.

DevicaDramati~no }e se izrazuvate i }e ve privlekuva s¢ {to deluvapottiknuva~ki na va{iot um. Do 15-ti }e bidete okupiraniso zadovolstvata i zabavite, a posle toa poanga`irani sorabotata. Sorabotuvajte pove}e so pone`niot pol. Zdravjetovi e dobro. Imate potreba da dominirate vo qubovta.

VagaMo`ebi }e bidete pod golem pritisok od va{ata familijaili }e imate pregovori za preselba. ]e rabotite so nekoj rod-nina i nadvor od domot. Golemo zadovostvo }e vi pri~inuvaatdecata i zabavite.

SkorpijaMislite }e vi bidat jasni i precizni. Nemirni ste i potreb-no vi e da bidete neprestano vo dvi`ewe so rabotata. Mo`ebibrzo }e donesuvate odluki. Dobar e periodot za patuvawa nakusi relacii, no sakate da ~uvstvuvate harmonija i sigurnostvo va{iot dom.

StrelecOvoj period vi e dobar za finansii i biznis (ekonomija). ]ebidete po{tedlivi, seriozni, vnimatelni i iskreni. Va{iteidei ste sposobni da gi iskoristite vo prakti~ni celi.[armot vi e naglasen i naso~eni ste kon flertot.

JarecVa{ata intelektualna energija }e bide posilna. ^uvstvuvategolema potreba za samoizrazuvawe i ponekoga{ jazikot vi epobrz od umot. Direktni, na svoite li~ni raboti }e im pris-tapuvate sosema racionalno. Emociite vi se pod vlijanie namaterijalnata sigurnost.

VodolijaTainstveni ste, pre~uvstvitelni i mo`e da imate promeni voodnesuvaweto. Ne £ se predavajte mnogu na me~tata. Sakate samida rabotite (ograni~eni). Mo`ebi }e ja podnovite garderoba-ta. U`ivate vo muzikata i sakate vo qubovta da ve razgalat.

RibiOdnosite so prijatelite so podobruvaat i sakate so niv da gopodelite znaeweto. Nema da imate predrasudi, intuitivniste i idealisti~ni. ]e imate pomo{ i poddr{ka vo rabota-ta od prijatelite. Vo qubovta idealizirate i lesno mo`e dave povredat.

SUPA OD KROMID

Potrebni sostojki: 700 gr. Ise~kankromid, 2 kafeni la`i~ki {e}er, 2 zgme-~eni ~e{niwa luk, 25 gr. puter, 2 litrasupa od zelen~uk, 3 dl. suvo belo vino, 6kri{ki prepe~en leb, 225 gr. tvrdo si-rewe, sol i melen crn piper.

Na zagreano maslo se pr`i kromi-dot, povremeno me{aj}i. Se pr`i okolu20 minuti, dodeka ne dobie ramnomerna`olta boja. Dodajte go lukot i u{te ma-lku propr`ete ja smesata. Se zaliva sosupata od zelen~uk, {to prethodno bilazagreana i se stava beloto vino. Poso-lete i dodajte go crniot piper. Na ti-vok ogan varete eden ~as vo polupokri-en sad, povremeno me{aj}i. Pet minutipred poslu`uvaweto zagrejte ja rernatana najsilno. Kri{kite leb obilno po-sipete gi so rendanoto sirewe i ispe~e-te gi. Gotovi se koga korkata }e po`ol-ti I sireweto }e se rastopi.

Pri poslu`uvaweto, vo dlaboka ~i-nija stavete po edna kri{ka od prepe~eni-ot leb i odozgora prelijte so vrela supa.

TAVA SO PILE[KO

Potrebni sostojki: 1,5 kg. pile{komeso (tri grba i dva pile{ki kopana),dve tegli so se~kani pe~urki, edna gla-vica kromid, 1/2 kg. rendan ka{kavalajdamer, dve pavlaki, maslo, bra{no, mle-ko, sol, vegeta i magdonos.

Najprvin se vari pile{koto meso,se ~isti od koskite i se se~e na pogole-mi par~iwa. Glavicata kromid sitno sese~ka i se propr`uva vo zagreano maslozaedno so pe~urkite. Vo zemjena tava naj-prvin se redi pile{koto meso, potoape~urkite, malku vegeta i magdonos.Vrz seto toa se renda ka{kaval i seprema~kuva so pavlaka. U{te edna{ sepovtoruva redeweto. Potoa na maslo sepropr`uvaat dve la`ici bra{no i sedodava 2,5 dc. mleko. Ovaa smesa se istu-ra preku celata tava. Posledniot slojse redi so preostanatoto meso. Se pe~eokolu 40 minuti na 200 stepeni. Otkako}e se izvadi tavata od reran, treba dapodostine i se prema~kuva so ostatokotod pavlakata.

TELE[KI [NICLI SO TIKVI^KI

Potrebni sostojki: 12 pomali tele-{ki {nicli, 6 sitni tikvi~ki, ednaglavica luk, 12 tenki par~iwa tvrdo si-rewe, 1 dcl. belo vino, puter, maslo, soli crn piper.

Par~iwata meso malku se zasekuva-at za da ne zategnuvaat, potoa se posolu-vaat i se ~ukaat da im se namali debeli-nata. Se zagrevaat 200 gr. puter na 2 la-`ici maslo, se dodava lukot ise~en natrkalca. Me{ajte, i {tom silno }e za-mirisa (ne smee voop{to da dobie boja),vedna{ izvadete go i na istata masnoti-ja ispr`ete gi tenko ise~enite, neizlu-peni tikvi~ki. Posolete i dodajte crnpiper. Oddelno zagrejte puter i maslo, iispr`ete gi tele{kite {nicli od dvetestrani. Zalijte gi so beloto vino, i ko-ga }e ispari, na mestoto stavete gi par-~iwata sirewe i tikvi~kite, pa pro-dol`ete da gi pr`ite dodeka sirewetone se rastopi. Se slu`at topli.

Vo bolnicata donele nekoj povreden. Otkakogo pregledal, lekarot go pra{al:- [to se slu~i? Avtomobilska nesre}a?- Da.- Sigurno ste vozele mnogu brzo?!- Ne, mnogu bavno odev...

***Eden na{ ~ovek se vratil od godi{en odmor.Kolegite go pra{uvaat kako si pominal.- Isto kako vo vojnata! Jas bev vo {umata, aGermancite vo hotelite!

***Za vreme na brakorazvodna postapka sudi-jata mu veli na soprugot:- @ena vi tvrdi deka vo celiot va{ bra~en`ivot ne ste izgovorile nitu eden zbor.- Voop{to ne uspeav da ja prekinam...

***Vozrasen ~ovek se `ali:- Ne mi e jasno. Sum pre`iveal edna svetskavojna, tri avtomobilski nesre}i, edna avi-onska, dva neuspe{ni braka, eden bankrot...A vnu~eto denes doa|a kaj mene i mi veli:„Dedo, ti ni{to ne razbira{ od `ivotot...#

***Naluten ma`ot £ veli na svojata `ena:- Ti misli{ pove}e za tvoite fustaniotkolku za mene!- Se rabira, bez tebe mo`am da se pojavamkade i da e, a bez fustan ne mo`am.

***- Na {to se `alite? - pra{uva lekarot.- Me boli `ol~kata.- Soble~ete se, ve molam.- Zo{to, zarem ne mi veruvate?

***- Ej, Traj~e, {to ti e, kade tr~a{ so tieno`i~ki?- Vo bolnica, brzam vo bolnica!- Ama, zo{to ti se pak tie no`i~ki?- Mi javija deka `ivotot na mojata ta{ta ivisel na konec!

***Elena si doa|a doma mnogu docna, so izval-kani ali{ta, so razbu{avena kosa i sotrevki vo kosata i po ali{tata.- [to ti se slu~ilo, }erko? - ja pra{uvazagri`eniot tatko.- Tate, ne znam {to be{e toa, no otseganatamu, toa definitivno }e bide moj hobi.

***Majkata izleguva i go pra{uva sin~eto:- [to }e pravi{ dodeka me nema?- ]e si igram so vozot ili so guvernantata -zavisi od toa, {to prv }e izbere tato...

***Razgovaraat dvajca prijateli:- Mo`e{ li da si pretstavi{, se vra}amdoma, go otvoram plakarot, a tamu - gol ma`!- Pa, ni{to novo, rekol drugiot.- Kako ni{to novo??? Pa, jas ne sum `enet!!!

***Ma`ot na edna rusokosa se vra}a domapredvreme. I {to da vidi - vo spalnata nakrevetot le`i gol nepoznat ~ovek, a `enamu ja nema nikade.Ma`ot ja otvora garderobata, ja vadi`enata ottamu i po~nuva da ja kara:- Mori idiotke! Kolku pati ti ka`uvamoti toj treba da se krie, a ne ti!

***Ma` i `ena se karaat:- E, da znae{ deka imam qubovnik!- ]e go ubijam toj peder!- Ama toj ne e peder!- Toga{ prvo }e go napravam, pa posle }e goubijam!

***Tatko mu na maliot Bor~e se o`enil povtor pat i go zapoznava so novata `ena:

- Bor~e, ova ti e novata majka!Bor~e detalno ja razgledal, pa mu {epnal: - Tate, izgleda ne{to te izla`ale... kolku{to gledam, ovaa i ne e ba{ nova!

***- Mojot sin ja bara rakata na }erka vi!- [to? Zarem toj si nema raka?- Si ima, ama e ve}e izmorena.

***- Mamo, zo{to tato nema kosa?- Pa, mnogu misli i od toa mu padnala.- A zo{to ti ima{ tolku mnogu kosa?- Prestani i mar{ na spiewe.

***- Tate, baba umre v~era, a ti sviri{ na kla-virot!- No mili~ka, jas sviram samo na crnitedirki!

***- Mo`e{ li da ka`e{ edna detska me~ta{to ti se ispolnila vo `ivotot?- Da, koga majka mi me kube{e za kosata,me~taev da sum }elav.

Z A B A V A

HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR

RECEPTI RECEPTI RECEPTI RECEPTI RECEPTI RECEPTI RECEPTI

APEL DO GRA\ANITEPo~ituvani ~itateli, pred vas e devettiot broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenettokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto `iveewe vo Op{tinata. Tokmu poradi toave povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za siteproblemi so koi se soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {tonelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite gradbi, PRIJAVUVA-JTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijataza informirawe (baraka 9, soba br. 3). Prijavuvajte kriminal na telefonot 2785-411. Sovakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se gri`at za dobrotona svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINAKISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Jo{ko Milenkovski, selektorot na makedonskata odbojkarska reprezentacija

Gi povikuvam poimotnite

da go pomognat makedonskiot sportListata na sportski velikani ne bi bila

celosna ako go izostavime najdobriot trner,predvodnik na makedonskiot odbojkarski pr-vak Fer{ped Rabotni~ki i selektorot namakedonskata seniorska odbojkarska repre-zentacija, Jo{ko Milenkovski, koj mnogupatidosega i oficijalno go dobil ova priznanie.

Po {to }e ja pametite 2006-ta godina?- Godinata {to izminuva }e ja pametam

po povtoreniot golem uspeh vo Top tim kupot.Vo ova silno natprevaruvawe go osvoivme {es-toto mesto. Uspeavme da porazime ekipi {toimaat visok rejting, ekipi {to se ”strav i tre-pet” vo Evropa. Ednostavno moite odbojkarine podlegnaa na pritisokot od zvu~nosta naimiwata, tuku naprotiv doka`aa deka i Rabot-ni~ki e klub za po~it...

I ovaa godina Fer{ped Rabotni~ki

uspea da se plasira me|u 8-te (~etvrtfinale)najdobri ekipi vo Evropa. Vo salata vo grad-skiot park nesre}no zagubi od Vojvodina, eki-pa koja ni stavi barikada na patot kon polu-finaleto i fajnal forot.

Imavte uspesi i so reprezentacijata...- 2006-ta }e ja pametam i po uspehot na

makedonskata odbojkarska reprezentacija kojagodinava go zadr`a statusot prvotimec, odnos-no opstana vo najdobrata A divizija vo koja senajelitnite evropski reprezentacii.

Koi se va{ite o~ekuvawa vo 2007-ta go-dina?

- Vo 2007-ta godina o~ekuvam povtoru-vawe na ovogodine{niot uspeh no i ~ekor po-napred, kako na klubski plan, taka i so repre-zentacijata na Makednija.

Koi se va{ite novogodi{ni poraki do~itatelite na vesnikot na Op{tina KiselaVoda?

- Na gra|anite na Kisela Voda im posa-kuvam mnogu uspeh, zdravje i beri}et. Gi povi-kuvam site deca da po~nat da se zanimavaat sosport, a onie poimotnite {to mo`at da go po-mognat makedonskiot sport na finanskiskiplan, da go storat toa, bidej}i nivnite sred-stva }e bidat zna~ajni za razvojot i afirma-cijata na sportot, najprvo vo Op{tina Ki-sela Voda, potoa na nivo na Skopje, pa i nanivo na Makedonija.

Dim~e Savevski, trener i osnova~ nakarate klubot Mava{i i selektor

na juniorskata karate reprezentacija

Potrebni se zaedni~kisredbi za razmena

na iskustvaKisela Voda mo`ed da se pofali i so

Dim~e Savevski, trener i osnova~ na karateklubot Mava{i i selektor na juniorskatakarate reprezentacija.

Koi se najzna~ajnite raboti po koi }e jazapametite 2006-ta godina?

- Godinata {to izmina }e ja pametam poosvojuvaweto na 5-to mesto na eden od moiteu~enici na prvenstvoto {to se odr`a od 9-11fevrauri vo Podgorica. Mo`e da se pofalami so tradcionalniot turnir Mava{i open {togodinava se odr`a na 14-ti oktomvri. Na tur-nirot u~estvuvaa nad 320 natprevaruva~i,glavno od zemjite od sosedstvoto. I ovaa go-dina pokrovitel na turnirot be{e gradona-~alnikot na Op{tina Kisela Voda, XorxeArsov. Vo 2006-ta godina organizirav i semi-nar vo Ohrid na koj iskustva razmenuvaa tre-neri od cela Evropa.

Ste imale uspe{na 2006-ta godina. Koise va{ite o~ekuvawa vo 2007-ta?

- Vo 2007-ta godina o~ekuvam promocijana u{te 5 novi deca koi stanuvaat profesio-nalci, odnosno koi ve}e se steknaa so crn po-jas i koi }e po~nat da se natprevaruvaat na ev-ropski prvenstva, kako i na drugi silni turni-ri. Pokraj promocijata na novite ~lenovi, vo2007-ta o~ekuvam osvojuvawe na tituli na Ev-ropskoto prvenstvo {to }e se odr`i vo Izmir.

[to }e im pora~ate na `itelite od op-{tina Kisela Voda?

- Najprvo gi povikuvam site selektoriod Kisela Voda da organizirame zaedni~kisredbi na koi }e mo`eme da si prenesuvameiskustva, koi }e pridonesat za razvoj na spor-tot. Moram da ja iskoristam prilikava i damu se zablagodaram na gradona~alnikot XorxeArsov za nesebi~nata poddr{ka i pridones voorganizacijata na Mava{i Open. A, na ~itate-lite na vesnikot #Kisela Voda# im posakuvammnogu uspeh i zdravje

Vo 2007 }e go doka`amsvojot talent

Dimitar Grabulovski, teniser

e|u sportskite ambasadori od KiselaVoda se nao|a i eden od najdobrite makedonskiteniseri, Dimitar Grabulovski, koj ima{esvoj pridones vo plasmanot na makedonskatateniska reprezentacija vo Prvata evroafri-kanska zona.

Makedonskata teniska reprezentacija,~ij ~len si i ti, ja odbele`a 2006-ta godina sogolemiot uspeh so plasmanot vo Prvata evro-afrikanska zona. Dali tokmu ovoj uspeh be{enajzna~aen za tebe vo 2006-ta godina?

- Vo 2006-ta godina imav pove}e ubavimomenti kako na profesionalen, taka i naprivaten plan. No, minatata godina najmnogu}e ja pametam tokmu po ovoj ogromen uspeh.

Koi se tvoite o~ekuvawa vo 2007-tagodina?

- Vo 2007-ta godina o~ekuvam povtoruva-we na uspehot, pobeda nad Slova~ka na 6- ap-ril vo Skopje i sekako pogolema {ansa od tre-nerot za da se poka`am vo vistinsko svetlo ida go doka`am svojot talent.

[to bi im posakal na tvoite sogra|aniod Kisela Voda, pretstojnava 2007 godina?

- Na moite sogra|ani od Kisela Voda ka-ko i na celoto rakovodstvo na Op{tina Ki-sela Voda im posakuvam uspe{na nova godinaispolneta so mnogu zdravje, qubov sre}a.

Ace Stankovski, pomo{nik trener

na ma{kiot rakometen prvoliga{ Vardar Pro

O~ekuvam plasman vo finaleto vo Kupot

na kup pobedniciteZa sportskata afirmacija na Op{tina

Kisela Voda pridones ima i novope~eniotpomo{nik trener na ma{kiot rakometen pr-voliga{ Vardar Pro, Ace Stankovski, ~ove-kot {to dava golem pridones vo razvojot namakedonskiot ma{ki rakomet, “prodavaj}i“ gisvoite znaewe na vardarovite igra~i.

So ogled na faktot deka stanavte pomo-{nik trener na momentalno najdobriot make-donski rakometen klub Vardar Pro, lesnomo`eme da pretpostavime deka toa e edno od

najva`nite sportski nastani za vas vo izmina-tava 2006-ta godina. No, dali osven ova za vasgolemo dostignuvawe imate i drugi ubavi po-vodi po koi }e ja pametite 2006-ta godina?

- Najubavoto ne{to {to mi se slu~i vo2006-ta godina e tokmu vleguvaweto vo VardarPro. No, izminatava godina }e ja pametam ipo nazna~uvaweto na selektor na makedonska-ta kadetska rakometna reprezentacija. Iakone stanuva zbor za prv tim, odnosno A selek-cija, golema e odgovornosta da se vodi ednareprezentacija i sportski da se afirmirasopstvenata dr`ava vo Evropa i vo svetot.

Ni pretstojat novi 365 dena. U{te ednanova godina pred nas. Koi se va{ite o~ekuva-wa i ambicii. Koi zada~i }e bidat priori-tetni za vas vo novata 2007 godina?

- O~ekuvam vo novata 2007-ma godina dase iska~ime najvisoko na rakometniot piedes-tal vo Makedonija i da gi osvoime i dvete ti-tuli - i kupot i {ampionatot. Pokraj osvoju-vawe na dvete prvi mesta vo Makedonija, o~e-kuvam plasman vo finaleto vo Kupot na kuppobednicite. So ogled na dosega{nite postig-nati rezultati, mislam deka moite o~ekuvawase sosema opravdani.

Nie vi ja ~estitame Novata 2007-ma go-dina i vi posakuvme mnogu uspeh vo nea, kako iostvaruvawe na site va{i zacrtani celi. Ima-te li i vie nekoja poraka do na{ite ~itateli?

- Na site ~itateli na vesnikot #KiselaVoda# im posakuvam mnogu zdravje i uspeh, ana op{tinskoto rakovodstvo mu posakuvam ivo 2007-ta godina da prodol`i da raboti soisto tempo i ponatamu da prodol`i da ja razu-bavuva i razveseluva Op{tinata.

Van~o Kranfilov, paraolimpiec

Po vlo`eniot trud o~ekuvam i priznanija

Li~nosta koja ne bi smeele da ja izosta-vime vo ovoj sportski velikanski tim e i pa-raolimpiecot Van~o Kranfilov.

Vie imate mnogu uspe{ni godini zad vas,no {to e ona {to vi ostavi najgolem vpe~a-tok vo 2006-ta godina?

- Izminatva godina }e ja pametam pouspehot na SP vo Strela{tvo {to se odr`avo Fargans, [vajcarija, a na koe go osvoiv 6-tomesto ili 8 vklu~uvaj}i go i finaleto.

Navistina ubavi se}avawa od 2006-ta go-dina. Koi se va{ite planovi i o~ekuvawa za2007-ta godina?

- Moite misli u{te sega se naso~eni konparaolimpijadata {to treba da se odr`i voPeking 2008. Taka cela 2007-ma godina }e jarezerviram za podgotovki. ]e imam napornipodgotovki i mnogu silni kontrolni natpre-vari. Sekako, po celiot vlo`en trud }e o~eku-vam i priznanija.

Od se srce vi posakuvame ostvaruvawe nasite va{i zamisli i `elbi. Veruvame vo vas,veruvame deka tie }e stanat i realnost.

- Blagodarma na ubavite zborovi. Eve ijas }e ja iskoristam prilikava da im ja ~esti-tam Novata 2007-ma godina na site `iteli naOp{tina Kisela Voda i da im pora~am da sedvi`at, zatoa {to dvi`eweto e polovinazdravje.

Ova se samo del od golemite imiwa sokoi se gordee Kisela Voda. Nikako ne smeemeda go zaboravme i eden od najdobrite make-donski fudbaleri Darko Tasevski koj giosvojuva srcata na fudbalskite fanovi voUkraina. Gordost na najstarata op{tinavo Skopje se i `ivata legenda Darko Pan~ev,golemiot ko{arkarski AS Petar Naumov-ski, bokserot Pero Trajkovski.

I sekako Sre}na Nova 2007 Godina imposakuvame na site `iteli na op{tinaKisela Voda, so iskreni `elbi za uspeh,zdravje i qubov, kako i so nade` deka vo2007 ta godina zaedno }e se raduvame namnogu novi sportski uspesi {to ni gi veti-ja na{ite sportski velikani.

Podgotvila: Sne`ana Stefanovska

SPORTSKITE VELIKANI NA OP[TINA KISELA VODA

S P O R T

Visoki plasmani na me|unaroden plan, osvojuvawe medali naevropski prvenstva, afirmacija na makedonskiot sport voEvropa i vo svetot. Site ovie karakteristiki im pripa|aatna najuspe{nite sportisti od Op{tina Kisela Voda koi jaodbele`aa 2006 godina.