1.ANALIZA NA SVETLOSTA

IMPRESIONIZAM I POENTILIZAM

Vesnikot na novoto imoderno doba, Ajfelovata kula,izgradena kako nefunkcionalenobjekt od ~eli~ni konstrukcii,napolno ja izrazila ~istata strukturakoja po svojata priroda bila bliska naslikarskite strukturi koi vosedumdesettite i osumdesettitegodini na XIX vek gi istra`uvaleimpresionistite i poentilistite.Novata slika, kako ni Ajfelovatakula, ne gi “krie” na~elata,materijalot i elementite od koi eizgradena; vo razli~ni vidovi naumetnosta cel stanalo delo sootvorena struktura vo koevnimanieto na umetnikot sepomestilo kon ona kako toa sesozdava. I fotografijata dejstvuvaladelotvorno na slikarstvoto, iako voprv mig izgledalo deka ]e goobezvredni. Zo[to da se slika soraka koga so ma[ina istata forma seizveduva polesno i poto~no?! Gogen vo1895. duri rekol: “Znaete li [to ]ebide naskoro vrv na vistinata?Fotografijata vo boja, a na toa nemadolgo da ~ekame. A vie bi sakale ednainteligentna li~nost so meseci da sema~i da sozdade iluzija deka rabotiisto tolku dobro kako i eden ve[tonapraven mal aparat”. Koga tojpo~eten optimizam pominal,fotografijata ubedlivo go doka`alaona [to ne sakala- deka celta namaslenata slika ne e vo bukvalnotoprenesuvawe na oblicite od `ivotottuku vo sozdavaweto na samostojna iosobena stvarnost. Ako se sporedioriginalnata fotografija odstrelaweto na carot Maksimilijan soManeovata slika na ista tema, segleda deka razlikata ne e vo detalitetuku vo tipot na senzibilitetot i vona~inot na gledawe: objektivot enaso~en kon nadvore[niot svet, okotona slikarot kon slikata kako povr-[ina koja treba da se organizira.

1. E. Mane, Strelawe na CarotMaksimilijan, 1868.

Impresionizmot go otkril toj novtip na vizuelnost i na toa otkritieizgradil slikarska praksa koja ]e iotvori pat na modernata umetnost.Me\utoa, i toj postepeno sozreval ina razli~ni strani se obiduval danajde bliski srodnici, poddr[ka ipotstrek. Gi prona[ol vodekorativniot duh na japonskitegravuri na svila. Blagodarenie na~i~o Tangi, trgovec so boi naMonmartr, estampite gi studirale isobirale re~isi site impresionisti,osobeno Mane i Van Gog koj vodrvorezite na Hiro[iga otkril novafilozofija na prirodata, bitnopoinakva od zapadnoevropskotracionalizam.

1.

Istorijata na impresionizmotzapo~nala vo [eesettite godini naXIX vek koga Eduard Mane izlo`ildve remek- dela: Doru~ek na treva vo1863. vo Salonot na odbienite iOlimpija 1865. vo zvani~niot Salon.Dvete sliki predizvikale ostrareakcija, revolt i skandal zatoa [tootskoknuvale od vkusot na gra\anskotoop[testvo koe svoite pogledi naumetnosta gi izgradilo vrz delata na

golemite akademi~ari kakvi [to bileKabanel i Delaro[.

2. E. Mane, Doru~ek na treva, 1863.

3. E. Mane, Olimpija, 1863.

Na~inot na slikawe na Mane bez crnisenki i so blaga kontura privlekolgrupa mladi slikari koja vo tiegodini u~ela vo ateqeto Gler i naAkademijata Suis.

4. E. Mane, Flejtist, 1866.

Vo toj krug, koj od 1866. se sobiral vokafeto Gerbua, se nao\ale re~isisite idni impresionisti: K. Mone, K.Pisaro, F. Bazil, O. Renoar, E. Dega,P. Sezan.

5. E. Mane, Portret na Emil Zola,1868.

Potoa, tuka se kni`evnicite Astriki Zola i umetni~kite kriti~ariDuranti i Dire. Vo dolgite debati iraspravii postepeno se sozdavalaestetikata na novoto slikarstvo.Francusko- pruskata vojna giprekinala ovie sobiri, a po vojnata iposle Pariskata komuna mladite seoddelile od Mane i prvpatizlo`uvale kako grupa 1874. voateqeto na fotografot Nadar naKapucinskiot bulevar. Toga[ Mone japrika`al slikata Impresija, ra\awena sonceto (1872) spored kojaceloto dvi`ewe go dobilo imeto.

6. K. Mone, Impresija, ra|awe nasonceto, 1872.

Iako kritikata gi napadnala, apublikata so potsmev gi gledalanivnite sliki, impresionistiteprodol`ile zaedni~ki da izlo`uvaat:1876. kaj Diran- Riel, 1877. voulicata L. Pletje, 1879. vo avenijataOpera i u[te ~etiripati, se do 1888,koga se pojavila nova generacijaumetnici i koga i kritikata ipublikata po~nala da go menuvastavot kon niv- prvata da go uviduvazna~eweto za razvojot naslikarstvoto, vtorata da gi otkupuvanivnite sliki.

Impresionizmot istra`uvaldve golemi temi: svetlosta idvi`eweto i so so toa bitno seoddelil od realisti~kotoslikarstvo. Realistite vo prirodatago slikale ona [to go gledale imetodi~no go prenesuvale nadvore-[niot svet na platno so namera dasoop[tat odredeni moralni isocijalni poraki. Impresionistitese vodeni od setilata, intuicijata ili~noto ~uvstvo; realniot svet e zaniv potstrek za slobodno da goizrazat li~noto do`ivuvawe naprirodata. Racionalnoto soznanie narealistite e zameneto so setilnotozapazuvawe na impresionistite, paGistav @efroa bil vo pravo kogarekol deka impresionizmot “sodr`ieden elan na duhot, eden duhovenzanes koj vo nabquduva~ot pridvi`uvaegzaltacija na setilata”. Slikarot“misli samo na toa kako da go prenesesvojot vpe~atok” (Mane) ili, da goka`eme toa poinaku, impresionizmotgi ozna~uva rabotite vo prostorottaka [to saka da sozdade nivnasinteza vo prika`uvaweto na edenmoment.

So impresionizmot slikarotgo napu[til ateqeto i oti[ol vopejza`ot, vo plener, da go ostvarisonot na Ruso za vra]awe konprirodata, izvorite i vistinskitevrednosti na `ivotot. Iako se toagradski deca, niv gi privlekuvalemoreto, re~nite obali, pristani-[tata, ~amci, brodovi, bav~i, terasiili pastoralni selski predeli sodrvoredi i mostovi. Mone najmnoguslikal vo Ar`antej i @iverwi,Pisaro vo Over, Sisle vo dolinata naSena, slovene~kite impresionisti se

povlekle vo {kofja Loka,Milovanovi] gi dal najdobrite delana Kapri i vo Dubrovnik, Mili~evi]na Krf. Starite, klasi~ni slikari neja poznavale prirodata bidej]i bileobzemeni od mitologijata,religioznata tema i istoriskatakompozicija. Pejza`ot go smetale zabezvredna tema od koja ne mo`e da sesozdade slika, a i koga se nafa]ale daja slikaat prirodata, slikata imostanuvala ateqejski temna, so ve-[ta~ko osvetluvawe so silenkontrast, ~esto bez zdiv, u[tepo~esto bez du[a. Impresionistot voprirodata dobil novi o~i, po~nal dagleda, misli i ~uvstvuva na drugna~in. Pome\u pejza`ot, platnoto inego e vospostaven spontan idirekten odnos, skraten e procesotod vdahnovenie do realizacija,izmenet e metodot na slikawe,otfrleni se starite sretstva.Prirodata gi u~ela, im otkrivalatajni i zakoni, im poka`uvala dekastvarnosta ne e stati~na tukupromenliva, zavisno od ideata ido`ivuvawata koi vo nea seproektiraat. Impresionistot neslikal ona [to gledal tuku ona [tonau~il da gleda: negovoto vizuelnozapazuvawe se zasnovuvalo nanau~noto soznanie i subjektivnotoiskustvo, na eden vid sinteza pome\unaturalizmot i individualizmot.Vrskata pome\u prirodata i slikata evospostavena na antimimeti~ki na~in:da se slika prirodata ne zna~ibukvalno da se prenesuvaat nejziniteoblici, tuku da se slika kakoprirodata; smislata na slikata epronajdena vo ona [to e pome\uoblicite bidej]i edinstveno toa seprenesuva vo znaci koi nabquduva~otgo voveduvaat vo imaginarniot svet vokoj se nao\a mislata na umetnikot. Voistorijata na umetnosta ima malkuslikari koi, kako impresionistite,neposredno i re~isi do iscrpenostrabotele vo pejza`ot a postojanoslikale ne[to drugo. Za nivprirodata i slikata se dvestvarnosti pome\u koi mo`e no nemora da postoi znak za ednakvost;slikarstvoto e zaradi toa i postavenokako istra`uvawe na zatvoreniotsistem na ednakvi vrednosti.

7. K. Mone, Plastovi, utrinskisne`en efekt ,1891.

Zaqubeni vo vodata i sonceto,impresionistite sozdale svoj tip naslika: pejza` so dlabok prostor,odblesoci na vodata i ogromno nebopo koe se trkalaat oblacite.Atmosferata treperi, obliciteproblesnuvaat, lebdat, se prekr-[uvaat, svetlosta gi menuva ideformira. Toa vlijae nakompozicionata struktura:horizontot se spu[ta, kako kajholandskite slikari marinisti odXVII vek, za polesno da se vospostavatodnosite pome\u golemite povr[inii da se dolovi atmosferata. Duri soimpresionistite slikarstvoto gozapoznava vreliot leten den,esenskata izmaglica, rascutenitelivadi, veterot, snegot, vlagata.Vakvite temi najmnogu mu odgovaralena spontaniot na~in na slikawesleden od racionalna kontrola: trebada se najde dol`inata i karakterot napotegot, soodvetna debelina naslojot, da se usoglasat ritmovite, dase pottiknat kontrastite, da se izvr-[at niza plasti~ni operacii za da sepostigne osnovnata cel- da se naslikasvetlinata. No, te[kotijata e vo toa,kako [to veli P. Frankastel, [to"svetlinata ne e materijalen elementso koj slikarstvoto mo`e daraspolaga, taa ne e nitu cel nitusredstvo na umetnosta, taa e, kakomaterija, postojan i nesvodlivpodatok na koj nema direktna akcija".Svetlosta za slikarot e metafora,duri striktno literarna, no koga soanaliza ]e se otkrie deka voprirodata nema bela svetlost i crnisenki, pred slikarot se otvora novopole na prakti~na rabota, dotolku[to vo toj mig doa\a napomo[ naukata.Impresionistite so najgolemo

vnimanie ja ~itale knigata Zazakonot na simultaniotkontrast na bojata koja vo 1839. janapi[al E`en {evrel. Negoviteopti~ki istra`uvawa poka`ale dekasvetlosta se sostoi od osnovni boi-sina, crvna i `olta- i od nivnitekomplementari: portokalova,violetova i zelena. Zaradi toa kogaslika senka impresionistotupotrebuva edna od ladnite boi, sinaili violetova; koga slika osvetlenipartii, zama boja so visok intenzitet.Taka se sozdava paleta od ~isti boikoi se harmoniziraat so pomo[ nasimultan kontrast i zakonite zakomplementarno redewe na boite,[to posle {evrel go razrabotileHelmholc i Rud. Taa opsednatost sobojata ja nao\ame i vo poezijata na toavreme. Vo Alhemija na sni[tataA. Rembo napi[al: “Ja pronajdovbojata na samoglasnikot!- A crno, Ebelo, I crveno, O sino, U zeleno.- Goodrediv oblikot i dvi`eweto na sekojsoglasnik, i , so nagonskite ritmovi,si polaskav sebesi deka ja pronajdovpoetskata re~ koja denes ili utre ]eim bide dostapna na setilata”. Taare~ podocna ne im stanala dostapnana setilata, no vo migot nanastanuvawe bila simptomati~enpokazatel za edinstveniot duh navremeto koj bil protkaen niz naukata,slikarstvoto i poezijata.

Za da gi dofatikoloristi~kite metamorfozi voprirodata do koi doa\alo sledpromenite na osvetluvaweto,slikarot moral da reagira brzo.

8. K. Mone, Stanicata Sen Lazar,1877.

Negoviot poteg e `ustar i iskinat,bidej]i mu e pova`no [topoavtenti~no da go zabele`i svoetozapazuvawe i do`ivuvawe otkolkuiscrpno da go opi[e predmetot.

9. K. Mone, Lopo~i, 1905.

Toj slikal ist motiv vo razli~nodoba na denot, od utro do ve~er,sozdavaj]i ne[to sosema novo- seriiili ciklusi, kakvi [to se MoneovitePlastovi, Stanicata Sen Lazar,Lopo~i i najpoznatiot me\univRuenskata katedrala.

10. K. Mone, Ruenskata katedrala vzori, 1894.

11. K. Mone, Ruenskata katedralanapladne, 1894.

12. K. Mone, Ruenskata katedrala priobla~no vreme, 1894.

Toa e napolno nov odnos kon svetot ipredmetite: sled trepereweto nasvetlosta od ~as vo ~as se menuvaatlokalniot ton na oblikot i negovatastruktura.Smislata na slikata pove]ene se bara vo realniot svet tuku vo

procesot na promenite i negovotozna~ewe, taka [to so ovie seriiimpresionistite vizionerskinajavuvaat nekoi konceptualisti~kiproekti od krajot na [eesettitegodini na XX vek. Zaradi razvienataigra na svetlinata impresionizmotgo zanemaril oblikot: negovata vnatre[na konstrukcija popu[ta, formatase topi kako sve]a, se rastopuva,re~isi preminuva vo ~istaapstrakcija. Slikata se sveduva napovr[ina od boeni kontrasti sorazli~en svetlosen intenzitet, so[to impresionizmot gi navestilidealite na ~istoto slikarstvo.

13. O. Renoar, Igranka vo Mulen dela Galet, 1876.

Osven svetlinata, impresionizmot goistra`uval i dvi`eweto so koeosobeno se bavele slikarite na~ove~kata figura Renoar i Dega. VoIgrankata vo Mulen de la Galet,koja Renoar ja naslikal 1876. vo duhotna novata [kola, treperat sini ivioletovi senki, lisjeto poigruva,graciozno se dvi`at figuri, celatascena e obvitkana vo atmosfera napoetska fluidnost. “spored moetomislewe, veli Renoar, slikata trebada bide ne[to prijatno, veselo iubavo, da, ubavo. Ima dovolno dosadniraboti vo `ivotot za u[te i nie da gisozdavame”. So vakvite sliki ikono-grafijata na impresionizmot se pro[irila: od pejza`i se preminalo nazabavi i igranki, kowski trki,gradskiot `ivot, sceni od kafea,teatri, od ulicata. Taa poetika naproces ili promeni vo prirodata dokoi doveduva polo`bata na son~evatasvetlina Dega ja prenel vo dvi`ewe,baraj]i go migot vo koj e sumiranacelata akcija: ona [to mu prethodelo

na dvi`eweto so ona [to logi~no ]edojde.

14. E. Dega, Proba na baletot nascena, 1874.

Da se sozdavaat realnosti vopromenata bila edinstvenata cel nanegovata slika i toj se naso~il konsvetot na balerinite koi giprika`uval vo neobi~ni stavovi iskratuvawa, koristej]i gi efektite odscenskoto osvetluvawe. Nivnataprofesionalna nave`banost mu jaotkrila fizi~kata su[tina na~ove~koto telo- bitnite ritmovi imo`nosti na koordinacija-pa i pove]eod toa, go vovela vo svet vo koj postoitolku golema razlika pome\u liceto inali~jeto.

2.

Impresionistite za posledenpat izlo`uvale kako grupa 1886.godina, koga vo nivnoto dru[tvo sepojavil i eden mlad umetnik, @or`Sera, za ~ie im se vrzuva postanokotna neoimpresionizmot ilipoentilizmot.

15. @. Sera, Nedelno popladne vaostrovoto Grand- @at, 1884-86.

Razlo`uvaweto na svetlosta na ~istaboja Mone go sozdaval spontano, soslikarska intuicija; @or` Sera inegovite sledbenici- Pol Siwak iAnri- Edmond Kros- go sprovele toametodi~no, potpiraj]i se na nau~niteotkritija na fizi~arite Helmholc iRud i na starata kniga na E`en{evrel Za zakonot nasimultaniot kontrast nabojata koja povtorno igrala va`nauloga vo formuliraweto na novataslikarska teorija.Neoimpresionizmot predlo`ilnau~na analiza na svetlosta i novapovrzanost na umetnosta i naukatakoja re~isi is~eznala od evropskatatradicija posle renesansata.Impresionizmot pretstavuvalslikarsko otkritie- poentilizmot eotkritie na slikarskata teorija.Moneovata slika ne ja vodele na~ela izakoni, taa gi sozdavala prineposrednata slikarska praksa;slikata na Sera e ilustracija nana~ela i teorii, bez niv ta e te[korazbirliva. Zaradi toa dvajcataglavni pretstavnici naneoimpresionizmot teoriski givoobli~uvaat svoite gledi[ta: Seravo Principite koi gi diktiralpred smrtta, a Siwak vo pro~uenatakniga Od Delakroa doneoimpresionizmot ~ie prvoizdanie se pojavilo vo 1889. Taapotreba za teorija i za pismenovoobli~uvawe na namerite i ideitepretstavuva nov fenomen koj vo XXvek ]e stane redovna praksa.

Sera i Siwak bez rezerva japrifatile impresionisti~kataikonografijata, no ja ukinalespontanosta i neposrednosta voizveduvaweto. Slikata e rezultat naracionalna likovna analiza ibukvalno sprovedena teorija.“Umetnosta e harmonija, veli Sera.Harmonijata pak e edinstvo nakontrasti i edinstvo na sli~nosti votonot, vo bojata, vo linijata... Sitetie harmonii se delat na harmoniina mirot, vedrinata i tagata.Vedrinata nastanuva vo tonot priprevladuvawe na svetloto, vo bojatapri prevladuvawe na toplinata, volinijata pri dvi`eweto koe sevozdignuva nad horizontalata. Mirot

se postignuva so ramnote`a natemnoto i svetloto, vo bojata soramnote`a na toploto i ladnoto, volinijata so izramnuvawe sohorizontalata. Tonot e vo sklad sotagata pri prevladuvawe na temnoto,bojata pri prevladuvawe na ladnoto,linijata pri sleguva~ko dvi`ewe”.Harmoniite za koi zboruva Seramo`at da se ostvarat edinstveno sopomo[ na poseben metod na slikawekoj se sostoi od kontrast na tonovi idelba ili razlo`uvawe na boite. “Dase deli, pi[uva vo edenneoimpresionisti~ki manifest, toazna~i da se obezbedat sitepredimstva na svetlosta, koloritot iharmonijata: 1. so opti~ko me[awe na~isti pigmenti; 2. so razdeluvawe narazli~nite elementi kako [to se:lokalna boja, boja na osvetluvaweto,nivnite reakcii; 3. so ramnote`a naovie elementi i nivnata proporcija;4. so izbor na potezi odmerenispored dimenziite na slikata”.

16. P. Siwak, Sena kaj Asnie, 1886.

Toa se ~etirite osnovi na koipo~ivala neoimpresionisti~katateorija, no nea, vo praksa, ja sledela iodredena slikarska tehnika: naplatnoto se nanesuvale ~istipigmenti, obi~no vo oblik na to~ki;do me[awe na boite doa\alo poopti~ki pat, vo okoto nanabquduva~ot, a ne na paletata. Iakonovata tehnologija pretela da jarazbie slikata, toa ne se slu~ilobidej]i poentilistite najgolemovnimanie posvetile nastrukturalnata [ema koja kako nekakvamre`a ja podvlekuvale pod siteoblici i formi. Na dinamizmot nabojata i na razigraniot poteg tie imgo sprotivstavile strogiotgeometrizam na formata, so [tozna~itelno se oddelile od

impresionistite i podocna so toaotkritie vlijaele na razvojot nakubisti~koto slikarstvo.

Impresionizmot ineoimpresionizmot se bavele soanaliza na svetlosta- prviot dalekupove]e se potpiral na slikarskiteinstinkti i li~noto do`ivuvawe,drugiot na nau~ni otkritija i teorii.Prou~uvaj]i ja svetlinata voprirodata i na slikata, ovieslikarski dvi`ewa ja izmenileprirodata na vizuelnoto gledawe.Svetot pove]e ne izgledal takastati~en, cvrsto smesten vo svojatatrodimenzionalna [uplina i naso~enso onaa edna i edinstvena to~ka nanabquduvawe od koja na nego segledalo od renesansata pa re~isi dokrajot na XIX vek. Prirodata po~nalada se pomestuva i da se “dvi`i”,oblikot da se tro[i, strukturata dase raspa\a; “na~nat” e predmetot a sonego i poredokot na vrednostite isfa]aweto na svetot koe toj goizrazuval. Bilo o~igledno dekazapo~nuva novoto doba. Slikarstvotone se izmenilo samo odnadvor, votemata, tuku mnogu pove]e odvnatre, vosvoeto bitie, pa zaradi toa moralo dasozdade novi sredstva, da pronajdedrugi metodi na nabquduvawe, daotkrie soodvetna tehnologija. Vo negonarasnalo soznanieto deka slikata esamostojna stvarnost, eden organizamso sopstveni na~ela i zakoni. Sonovata slika impresionizmot ipoentilizmot predlo`ile novafunkcija na umetnosta: od delata esimnat oreolot, od crkvata i javnatagradba, kade [to `iveelo kako simbolna pravednosta, vistinata imilostivata qubov, toa preminalo vogra\anskiot enterier i, namesto dabide predmet na obo`uvawe ipo~ituvawe, stanalo sredstvo zau`ivawe. Edna dolga tradicijakone~no e zaklu~ena, a slikarstvotose na[lo pred novi isku[enija.