120-LETNICA POSVETITVE CERKVE DEVICE MARIJE »Mojzes pa je imel, ko je umrl, sto dvajset let; oko mu ni otemnelo in moč ga nizapustila« (5 Mz 34,7). V kakšni »kondiciji« je naša župnijska cerkev kot zgrad-ba in naša Cerkev kot občestvo »živih kamnov« sto dvajset let po posvetitvi obnovljenega svetišča? Ali bi zanjo tudi veljalo, tako kot za Mojzesa pri sto dvajsetih letih, da ji oko »ni otemnelo« in da je moč »ni zapustila«? Cerkev kot zgradba je v dobri, po zaslugi g. župnika in župljanov, v čedalje boljši »kondiciji«. Pomislimo na vse posege, ki so bili opravljeni v notranjščini in na zunanjščini cerkve v zadnjih letih. Z novo prometno ureditvijo in uredit-vijo trga pred cerkvijo je cerkev postala še opaznejša. V bližnji prihodnosti si obetamo tudi okrasitev zunanjščine z mozaiki, ki jih pod vodstvom svetovno znanega umetnika p. Marka Ivana Rupnika ustvarjajo v centru Aletti v Rimu. V naslednjem koraku bosta z mozaiki okrašeni še krstna in Marijina kapela. Že nekaj časa pa cerkev krasijo Rupnikova okna v alabastrno rumeni barvi. Z mozaiki na pročelju naše cerkve se bo obnovila zunanja vez s cerkvijo sv. Petra, katere pročelje tudi krasi mozaik (slikarke Helena Vurnik). Kakor so lju-bljanski meščani nekdaj romali od sv. Petra k Devici Mariji v Polju, do katere je od šempetrske do poljske cerkve vodilo dvanajst kapelic, tako bomo po novem lahko romali od mozaika do mozaika. Urejanje cerkve kot zgradbe je tesno povezano z razgibanim duhovnim dogajanjem v naši župniji. Močno poživitev je pomenil predlanski misijon pod geslom Z veseljem po poti življenja, ki ga je vodil upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek. Prav odmevni misijon je pokazal, da je tudi naša Cerkev

(kot občestvo »živih kamnov«) v dobri duhovni »kondiciji« in da je njena moč »ni zapustila«. Lahko si obetamo, da bo v prihodnje še večkrat odrinila »na globoko«.

J. I.

OK

TO

BE

R 2

017

oznanilaO znanila

ROŽNOVENSKA POBOŽNOSTMesec oktober je mesec molitve rožnega venca. Verjamem, da ima vsak izmed nas doma rožni venec, zato poskrbimo, da ne bo sameval v kakšnem predalu, na polici ali kje drugje, ampak da se bo pogosteje grel v naših rokah. Naj ta medi-tativna molitev postane del našega življenja. Naj »jagode« na vrvici polnijo naš vsakdan z (za)upanjem in ljubeznijo ter krepijo naš odnos z ljudmi, nebeškim Očetom in Marijo.Otroci in mladi ste tudi letos vabljeni, da bi pred večerno sv. mašo v mesecu oktobru po razredih molili rožni venec. Ponedeljek: 3. in 4. razred; torek: 5. in 6. razred; sreda: 7. razred; četrtek: 8. in 9. razred. Začetek rožnega venca v oktobru bo ob 18.30! 26. NED. MED LETOM, ROŽNOVENSKA,1. oktoberA kaj se vam zdi? Neki človek je imel dva sina. Obrnil se je k prvemu in rekel: ‚Sin, pojdi danes delat v moj vinograd!‘ Ta je od-govoril: ‚Nočem! ‘Pozneje pa se je skesal in je šel. Stopil pa je k drugemu in rekel prav tako. Ta je odgovoril: ‚Pojdem, gospod‘, pa ni šel. Kateri teh dveh je očetovo voljo spolnil? «Pravijo: »Prvi.« Jezus jim reče: »Resnično, povem vam, da pojdejo v Božje kral-jestvo cestninarji in nečistnice prej ko vi.« (Mt 21,28–31)Na Jezusovo vprašanje »Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« lahko brez težav tudi mi odgovorimo, da je delo pomembnejše od »govorjenja«. To vemo vsi. Skozi ogledalo evangelijskega odlomka poglejmo naše življenje. Kateremu od sinov smo podobni? Tistemu, ki takoj reče »da« in potem ne naredi ničesar, ali tistemu drugemu? Vprašanje, ki nam zago-tovo pomaga izprašati vest. Jezus nas z ostrimi besedami želi prebuditi iz naših »iluzij« in izničiti naše predsodke, ko omeni »cestninarje in nečistnice«. Jasno nam pokaže našo podobo v ogledalu. Spadamo med tiste, ki se imajo za posebej pobožne in poslušne božji volji, ko je treba pristopiti k »resnemu delu« za zveličanje, pa popolnoma odpovemo? Druženje ob oltarni mizi nas krepi, božji kruh z oltarja pa nam daje notranje moči, da zmoremo opraviti poslanstvo in delo v vinogradu, v katerega je vsakdo povabljen. Odzovimo se in delo tudi opravimo!29. NED. MED LETOM, MISIJONSKA, 22. oktoberJezus pa je spoznal njih hudobnost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Prinesli so mu denar. In reče jim: »Čigava je ta podoba in napis?« Rekó mu: »Ce-sarjeva.« Tedaj jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarje-vega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,18–21)Božja beseda misijonske nedelje nam odkriva, kakšna je bistvena vsebina nove evangelizacije. To je oznanilo o odprtih vratih: o tem, da Bog človeku odpira vrata in omogoča dostop do zveličanja. Od-prta vrata so znamenje božjega vabila, njegove »gostoljubnosti« in hkrati človekovega odgovora na to; vrata moramo odpreti mi.

svetnik meseca prazniki in pobožnosti

18. oktober -LUKARodil se je v Antiohiji v 1. stol. Študiral je medicino. Še posebej se je zanimal za helenizem, kulturno gibanje tistega časa. Postal je avtor tretjega evangelija in Apos-tolskih del. Bil je pogan, nič pa ne vemo o njegovem spreobrnjenju. Leta 49 in 57 ga najdemo ob sv. Pavlu. Izročilo pravi, da je po smrti velikega apostola pretrpel mučeniško smrt v Ahaji, kamor je prišel ljudem oznanjevat evangelij. Bil je zelo čuteč in nihče izmed evangelistov ni tako kot on prikazal čudovite Učiteljeve usmiljene ljubezni. Edini od evangelistov se je v pisanju posvetil Mariji in Jezusove-mu otroštvu. Domneva se, da je bil slikar; tako pravi izročilo, da je naslikal De-vico Marijo z Jezusom na rokah.

Nova evangelizacija je oznanilo o milosti in miru z Bogom in med ljudmi. Apostol Pavel je v pismih vedno voščil in osebno prinašal milost in mir od Boga. To je tudi danes edini namen Cerkve, ne pa oblast, vpliv, slava ali zmagoslavje nad kom. Ne sme iskati sebe, ampak služiti.Jedro evangelizacije je izraženo v besedah: »Bog te ljubi. Kristus je prišel zate.« Cerkev oznanja Boga, ki nas je tako ljubil, da je nje-gov Sin za nas postal človek. To je Bog, ki se nam približuje, ki se nam priobčuje, ki se z nami zedinja, ki je resnični Emanuel. Naš poklic in poslanstvo sta, da se evangeliju najprej sami odpremo ter ga zaživimo v družini, na delovnem mestu, v javnosti. Ni dovolj, da pride evangelij k ljudem »v besedi«, ampak mora priti »v moči in v Svetem Duhu in popolni gotovosti«. Ali drugače: spregovoriti mora prek našega življenja. Potem mu bodo vsi prisluhnili.

SV. TROJICA IN ODNOS MED USTVARJENIMI STVARMIOče je zadnji vir vsega, ljubeči in povezovalni temelj vsega, kar biva. Sin, ki ga odseva in po katerem je bilo vse ustvarjeno, se je povezal s to zemljo, ko je v Marijinem telesu prevzel človeško po-dobo. Sveti Duh, neskončna vez ljubezni, je najtesneje navzoč v srcu vesolja, saj spodbuja k novimi potem in zanje razvnema. Svet so kot eno samo Božje počelo ustvarile vse tri Osebe, ven-dar vsaka izmed njih uresničuje to svoje delo v skladu s svojo lastno osebno identiteto. Zato moramo, »ko z občudovanjem opazujemo veličino in lepoto vesolja, slaviti Sveto Trojico«.Vera v enega in edinega Boga, ki je troedina skupnost, kristjane spodbuja k misli, da je v stvareh v resnici zaznati trinitarični odtis. Sv. Bonaventura je trdil, da je človek pred izvirnim grehom lahko odkril, kako vsaka stvar »pričuje, da je Bog troedini«.[170] Sveti frančiškan uči, da vsebuje vsaka stvar pravo trinitarično strukturo, ki je tako resnična, da bi se lahko vanjo sami od sebe poglabljali, če pogled človeško ne bi bil omejen, zastrt in šibak. Zato nas izziva, naj skušamo umevati stvarnost s ključem Svete Trojice.Božje Osebe so medsebojni odnosi, svet pa, ki je bil ustvarjen po božji podobi, je mreža odnosov. Ustvarjena bitja se obračajo k Bogu in po njem je vsakemu živemu bitju lastno, da teži k drugi stvari. Tako lahko v vesolju srečamo številna trajna razmerja, ki se skrivnostno prepletajo.[171] To nas spodbuja k občudovanju številnih vezi, ki obstajajo med ustvarjenimi bitji, še bolj k od-krivanju ključa našega lastnega uresničevanja. Človek namreč toliko bolj raste, zori in se posvečuje, kolikor bolj se povezuje, kolikor bolj gre iz sebe, da bi živel v občestv(ovanj)u z Bogom, drugimi in vsemi bitji. Tako se v svojem lastnem bivanju oklepa tiste trinitarične razgibanosti, ki jo je Bog vanj vtisnil ob stvarjen-ju. Vse je povezano in to nas vabi, naj zorimo v celostni solidarni duhovnosti, ki vre iz skrivnosti Svete Trojice.Papež Frančišek, Hvaljen, moj Gospod (št. 238-240)

knjiga meseca

Bruce Brenda David:DEČEK, KI SO GA VZ-GAJALI KOT DEKLICOBruce Reimer je pri osmih mesecih starosti zaradi zašušmarjenega obrezovan-ja v celoti izgubil penis. Za-radi nepopravljive poškodbe so ga starši odpeljali v bolnišnico Johns Hopkins k dr. Johnu Moneyju. Slavni strokovnjak za raziskave spola jih je prepričal, da so privolili v to, da so sinu nare-dili kirurško spremembo spo-la, ki ji je sledila družbena, duševna in hormonska terapija. O primeru so v medicinski literaturi poročali kot uspehu brez primere in postal je eden najslavnejših pacientov v analih moderne medicine. Toda poskus je bil v resnici polomija: Bruce ni zmogel zaživeti vsiljene dekliškosti. Ko je pri 14 letih izvedel resnico, je ponovno prevzel spol, zapisan v svo-jih genih in kromosomih, in si nadel ime David.

iz papeževe okrožnice

FARNO ŽEGNANJE, 8. oktoberLetošnja druga oktobrska nedelja je za župnijo Device Marije v Polju posebej praznična, saj obhajamo 120-letnico posvetitve naše cerkve. Vsaka posvečena cerkev kot svoj lastni slovesni praznik praznuje obletnico posvetitve, slovesni praznik naslova (zavetnika) in godove tis-tih svetnikov ali blaženih, katerih posmrtni ostanki so shranjeni ali pokopani v cerkvi. Posvečena cerkev obhaja pravo obletnico posvetitve prav na dan posvetitve oz. na nedeljo prej ali pozneje, če je to ena izmed nedelj med letom. Naša župnijska cerkev je bila posvečena 10. oktobra 1897. Pripra-va na praznovanje 120-letnice sovpada tudi s pripravo na birmo, ki bo 7. oktobra ob 10.00. Zato smo v goste povabili duhov-nike, ki so bili povezani z našo župnijo:v ponedeljek, 2. oktobra, ob 19.00 bo naš gost župnik iz Homca g. Alojzij Hostnik, v torek, 3. oktobra, ob 19.00 bo naš gost župnik iz Ambrusa g. Uroš Švarc, v četrtek, 5. oktobra, ob 19.00 pa bo naš gost župnik iz Bohinjske Bistrice g. Janez Burja.V okviru praznovanja vas vabimo na nas-lednje dogodke:v četrtek, 5. oktobra, ob 20.00: odprtje razstave in prikaz knjižice ob 120-let-nici cerkve Device Marije v Polju;v petek, 6. oktobra, ob 20.00: uprizoritev gledališke igre Fatima ob 100-letnici fa-timskih dogodkov; v soboto, 7. oktobra, ob 10.00: sloves-nost sv. birme (birmovalec upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres); v nedeljo, 8. oktobra, ob 10.00: slovesna sv. maša, ki jo bo daroval apostolski nuncij nadškof dr. Juliusz Janusz; po maši koncert Godbe ljubljanskih vete-ranov in pogostitev v šotoru.

KRATKA, 120-LETNA ZGODO-VINA CERKVE DEVICE MARIJENa mestu sedanje, po rušilnem ljubljans-kem velikonočnem potresu 1895 prenov-ljene in povečane cerkve je že zelo dolgo stala cerkev, posvečena Mariji. Po njej se je kraj vse do 1952 imenoval Devica Ma-rija v Polju. Kdaj točno je bila postavljena prva cerkev, ni znano. Letnica 1325, ki se omenja kot leto, ko naj bi bila zgrajena cerkev, zgodovinsko ni izpričana. Iz lis-tine, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, je razvidno, da je cerkev zagotovo stala že leta 1499, saj so takrat v njej blagoslovili dva oltarja. Že v 15. stoletju so k Mariji v Polju romali številni romarji. Leta 1711 so od cerkve sv. Petra v Ljubljani do cerkve v Polju postavili dvanajst zidanih kapelic, ob katerih so Marijini častilci premišljevali dogodke iz njenega življenja. Leta 1783 je cesar Jožef II. romanja prepovedal, zato so zamrla. Istega leta je bila pri Devici Ma-riji v Polju ustanovljena župnija, ki je imela tudi dve podružnični cerkvi: cerkev sv. Tomaža v Zadobrovi in cerkev sv. Andreja v Kašlju. Tretjo podružnico, cerkev sv. Ja-koba v Slapah, so zaradi slabega stanja zaprli in prodali na dražbi 1789.

Leta 1821 je bila župnijska cerkev na novo sezidana v baročnem slogu. Imela

farno žegnanje

je zvonik s čebulasto streho. Leta 1840 je v Polje prišel župnik Martin Pajk, ki je to delo opravljal 34 let. V času njegovega vo-denja župnije je bilo za cerkev naročenih več umetniških del, ki se še zdaj nahajajo v cerkvi. Jeseni 1853 je slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein preuredil glavni oltar in zanj naslikal novo podobo Marijinega vnebovzetja. Matevž Langus je leta 1855 naslikal križev pot. Poleti 1857 je Mihael Stroj za stranska oltarja naslikal podobi Kristusa na križu in sv. Sebasti-jana. V času Pajkovega župnikovanja so se 1865 odločili povišati zvonik in preno-viti pročelje cerkve pri glavnem vhodu. Povišan zvonik je dobil šilasto streho, marca 1875 so vanj obesili štiri nove bro-naste zvonove, ki so jih vlili v Zvonarstvu Hilzer v Dunajskem Novem mestu. Zvo-nove je, razen najmanjšega, ki kot navček pozvanja še danes, vzela prva svetovna vojna.

Župnik Pajk je skrbno gospodaril, njegova skrb za župljane je vidna tudi v ustanovitvi posebnega sklada – Pajkove ustanove. Sredstva, ki jih je prek te ustanove zapu-stil v oporoki, so bila namenjena cerkvi in revnim župljanom. Velik del sredstev te ustanove se je porabil pri poplačilu stroškov obnove župnijske cerkev po pot-resu 1895. To sporoča tudi kronogram v latinščini nad glavnim vhodom sedanje cerkve: MOTV TERRAE CONTRVSA REIPVBLICAE PAIK PAROXIAEQVE GENEROSITATE RECONDITA — SV-

RREXI. (Poškodovana ob potresu sem po darežljivosti države, Pajka in župnije spet postavljena - vstala.) Potres na veliko noč, 14. aprila 1895 poz-no zvečer, je močno poškodoval župnijsko cerkev, obe takratni podružnici, župnišče in večino hiš po okoliških vaseh v župniji. Zaradi nevarnosti porušitve zvonika ob stalnih popotresnih sunkih so cerkev zaprli, bogoslužje je potekalo na prostem pred kapelo na pokopališču. Župnik Matija Kolar si je prizadeval, da bi z zvonika sneli zvonove in jih tako rešili pred uničenjem v primeru porušitve zvonika. Ko so okoli razmajanega zvonika postavili oder in zi-dove podprli s tramovi, so 22. aprila 1895 uspešno sneli zvonove. Stari zvonik so podrli na začetku maja, takrat se je sestal tudi stavbni odbor, ki so ga ustanovili, da bi izbral obrtnike ter nadzoroval obnovo župnišča in cerkve.

Ko so podrli poškodovani zvonik, se je po-kazala možnost, da se cerkev ob obnovi podaljša proti zahodu. Načrte za cerkev, podaljšano za en obok, in zvonik je pripra-vil arhitekt Raimund Jeblinger iz Linza, ki ga je v Ljubljano po potresu povabil

knezoškof dr. Jakob Missia, da bi poma-gal pri popotresni obnovi cerkva. Konec avgusta 1895 je bilo sklenjeno, da cerkve ne bodo zgolj popravili, temveč povečali. Dela naj bi plačali z odškodnino, z lastnim delom, s sredstvi Pajkove ustanove in s prispevki. Povečanju cerkve sta sprva nasprotovala papirnica Vevče in grad Fužine, a ker je država prepoznala, da je povečanje cerkve upravičeno, je bil njun protest zaman.

Z gradbenimi deli so želeli pričeti še pred zimo, saj so se bali dviga cen materiala in zidarjev, zaradi številnih obnovitvenih del v letu 1896, a do njih ni prišlo. Kljub odobritvi povečanja cerkve župljani niso bili povsem zadovoljni. Pojavile so se pobude, da bi namesto nehvaležnega in dragega popravljanja starih zidov denar gospodarneje porabili za gradnjo nove cerkve. To bi bila sicer dražja, a boljša odločitev, ki bi hkrati trajno rešila problem premajhne cerkve, ki se je začel kazati z naraščanjem in doseljevanjem prebivalst-va, v veliki meri zaradi potreb papirnice. Maja 1896 so izbrali izvajalca del in pričeli gradnjo cerkve z dvema zvonikoma po novih načrtih. Te je prav tako pripravil Jeblinger, ki je priporočil tudi zidarskega mojstra Chalupskega iz Češke. Po pripravljalnih zemeljskih delih, ki so jih opravili župljani, so 8. junija 1896 pri jutranji sveti maši blagoslovili nove temel-je cerkve in zvonikov ter gradbeni mate-rial. Veliko dela, med drugim vse prevoze materiala, so opravili župljani sami. Ker so morali podreti prejšnji, polkrožni zid za

oltarjem, so 11. oktobra 1896 blagoslovili nov temeljni kamen. Na začetku novem-bra je bila cerkev, razen zvonikov, ki jih še niso sezidali, pokrita s škriljem. Zaradi mraza so konec novembra vgradili tudi okna, odprtine za vrata pa so začasno za-delali z deskami. Na Miklavževo nedeljo so cerkev blagoslovili in v njej opravljali bogoslužje do nadaljevanja del pomladi 1897. Konec marca so se zidarji vrnili in cerkvi dozidali zvonika ter pričeli izdelo-vati pročelje. Skoraj pri koncu gradbenih del je 14. ju-nija 1897 prišlo do tragične nesreče. Ob četrt čez poldne je namreč z zidarskega odra nad glavnimi vrati zaradi neprevid-nosti omahnila z višine približno 6 metrov 18-letna Johana Rode iz Slap, ki je nosila malto. Polir Chalupsky je bil zato kaznov-an s petimi dnevi zaporne kazni, ki jo je presedel konec avgusta. Po koncu večjih gradbenih del je jeseni 1897 sledila posvetitev cerkve, ki jo je ob asistenci 16 duhovnikov in bogoslovcev opravil knezoškof dr. Jakob Missia. Obred je trajal skoraj 6 ur. Druga nedelja v okto-

bru je leta 1897 za poljsko župnijo pos-tala »žegnanjska nedelja«, na katero se župljani vsako leto spominjamo obletnice posvetitve po potresu zgrajene župnijske cerkve. Po posvetitvi cerkve je bilo treba izdelati še notranjo opremo. Konec decembra 1897 sta bili izdelani spovednici. V nove oltarje so prenesli kipe s starih oltarjev. Prav tako so v novo cerkev vrnili tudi umetniška dela (križev pot, slike) in baročno prižnico, ki je najstarejši kos v cerkvi. Do jeseni so bile končane hrastove klopi in korna ograja iz macesnovega lesa. Velika slovesnost je bila 23. julija 1899, ko so iz Ljubljane slo-vesno prenesli Marijin kip za prenovljeni glavni oltar, ki ga je avgusta blagoslovil kanonik Ivan Sušnik. Krono za Marijin kip je izdelal pasar Tratnik, ki je izdelal tudi vratca tabernaklja in svečnike. Od večjih pridobitev, ki jih je cerkev v Polju dobila kmalu po prenovi je treba omeniti veliki bronasti zvon, ki so ga v prazen levi zvo-nik dvignili 7. septembra 1904. Zvon, ki

je veljal za najtežjega na Kranjskem, so, kot preostale, leta 1916 razbili in odpeljali vojaki ter pretopili v orožje. Notranjost cer-kve so poslikali z cvetličnimi motivi. Leta 1923 so nabavili nove, železne zvo-nove. V letih pred drugo svetovno vojno so dozidali še štiri manjše stranske kapele in prestavili stranska vhoda. Leta 1993 je bil prenovljen prezbiterij po načrtih Petra Kregarja. Na koru so od je-seni 1998 nove, mehanske orgle opus 45 škofijske orglarske delavnice iz Maribora. V trimanualnih orglah je 2507 piščali, raz-deljenih na 36 pojočih registrov.V cerkvi so od leta 2015 nova, alabastrno rumeno obarvana okna patra Ivana Rup-nika z napisi, ki med drugim osvetljujejo Marijino vlogo v zgodovini odrešenja. Za mozaično poslikavo na pročelju in na zunanjščini glavnih stranskih kapel ter v notranjosti zadnjih dveh, manjših stran-skih kapel bo prav tako poskrbel pater Rupnik.

ANIMATORJI V LAŠKEMNa zadnji počitniški dan smo se animatorji in igralci otroške dramske skupine odpra-vili na kopanje v Laško. Dan smo začeli s sveto mašo, pri kateri smo se zahva-lili za preživete počitnice in odlično uspel oratorij. Nato smo se z vlakom odpravili v Laško. Dan smo preživeli ob plavanju, vožnjah po toboganih, namaknju v vrelcih ... Izmučeni, a polni novih vtisov smo se vrnili domov. Zahvaljujem se slovenskim železnicam in gospodu župniku za orga-nizacijo tega izleta.

M. V.

župnijsko dogajanje

JESENSKO ROMANJEV soboto, 9. septembra, smo iz župnije Ljubljana Polje poromali k Presveti Krvi v Heiligenblut na Koroško, eno najlepših avstrijskih vasi z znamenito gotsko cerkvi-jo, v kateri hranijo stekleničko s Presveto Krvjo, ki je na čudežen način pritekla iz prebodene skulpture križanega Jezusa. V tej cerkvi smo imeli mašo, pri kateri nam je bilo rečeno, da nam bo obisk tega kraja odslej pomagal, da bomo pri vsaki sveti maši še bolj zbrano prisluhnili Jezusovim besedam: »To je kelih moje krvi, ki se pre-liva za vas.« Bilo nas je za tri avtobuse. Po maši smo se zapeljali pod najvišji vrh Avstrije Großglockner, po naše Veliki Klek, na Franz-Josephs-Höhe. Žal so vrh gore zakrivali oblaki, a smo bili pozneje, ko smo se po alpski cesti prek Hochtora povzpeli na 2506 m nadmorske višine, ob dokaj ugodnem vremenu nagrajeni s čudovitimi gorskimi razgledi. Od tam smo se spustili v Zell am See in se prek pre-dora Felbertauern in Lienza vrnili domov.

PRIPAVA NA PRAZNOVANJE V ponedeljek, 2. oktobra, od 8. ure naprej bomo čistili cerkev. V sredo po-poldne po 14. uri bomo polagali tla v šotoru, postavljali oder in namestili klo-pi. V soboto popoldne po 14. uri bomo v šotoru postavljali mize in klopi. V petek dopoldne bomo krasili cerkev. Treba bo obesiti še vence in postaviti mlaje. Za vašo pomoč pri pripravi praznovanja kakor tudi pri pospravljanju se vam vnaprej zahvaljujem. SVETOPISEMSKA SKUPINAPrvo srečanje svetopisemske skupine bo v torek, 10. oktobra, po večerni sveti maši. Pri spoznavanju božje besede nas bo vodil duhovni pomočnik g. Jože Drolc. Vljudno vabljeni vsi dosedanji slušatelji kakor tudi morebitni novi. Srečanja bodo v veliki učilnici nad ka-pelo.SKUPAJ ŽIVETI MARIJIN KLICV soboto, 14. oktobra, ob 10. uri bo v Stični slovensko praznovanje fa-timske stoletnice. Slovesnosti se bodo pridružili tudi verniki iz Hrvaške in naši rojaki iz zamejstva. Na srečanje se bomo pripravili s tridnevnico, ki jo bomo obhajali v sredo, 11., v četrtek, 12., in v petek, 13. oktobra, pri večerni sveti maši. Na srečanje se bomo odpravili z avtobusom tudi iz Polja. Cena romanja bo 8 €. Odhod avtobusa izpred cerkve bo ob 8.30. Vabljeni.ŠTUDENTSKA SREČANJAV mesecu oktobru bomo začeli tudi študentska srečanja. Uvodni sestanek, kjer se bomo dogovorili o podrobnostih,

bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.00 v župnišču. Vabljeni. SKUPINA VERA IN LUČSkupina Vera in luč je mednarodno du-hovno gibanje skupin oseb z motnjami v duševnem razvoju, njihovih staršev in pri-jateljev, zlasti mladih. Župnijska skupina Vera in luč vas vabi, da se ji pridružite. Prvo jesensko srečanje bomo imeli v ne-deljo, 22. oktobra, ob 15.00. DUHOVNE VAJE ZA ZAKONCEDuhovne vaje bodo potekale na Mirens-kem gradu pri Novi Gorici od 27. do 29. oktobra. Vaje bo vodil lazarist Peter Žakelj. Zberemo se v petek do 18.30, ker bo ob 19.00 že večerja. Prispevek za bivanje in polni penzion za vikend bo za odrasle (od vključno 12. leta naprej) 50 €/osebo, za mlade (od 8. do 12. leta) 40 €/osebo, za otroke (od 2. do 8. leta) 30 €/osebo, za otroke do 2. leta in 3. otroka v družini brezplačno. Posteljnina in ne-kaj brisač bo na voljo v sobah. Duhovne vaje bomo sklenili v nedeljo s kosilom. Poskrbeli bomo tudi za varstvo otrok. Za več podrobnosti se oglasite v župnijski pi-sarni.ROMANJE V SVETO DEŽELO Zaradi velikega zanimanja za romanje v Sveto deželo – Izrael in Palestino –, ki ga organiziramo v sodelovanju s turistično agencijo Ariturs od 6. do 13. marca 2018, vas prosimo, da najkasne-je do konca oktobra prinesete fotoko-pijo potnega lista in po možnosti porav-nate akontacijo 100 €. Za to potezo smo se odločili, ker je nekaj ljudi še na čakalnem seznamu in bi radi zaključili seznam resnih udeležencev. Takoj v začetku novembra bomo dokončen seznam prijav oddali agenciji, ki vas bo obveščala o podrobnostih v zvezi z romanjem.

dogodki

Roman Matelič, Marija Končan, Ana Babnik

Ema Marolt, Erazem Hrustek, Nejc Gačnik, Jure Pucelj

+Vilko Strmec, 5M (n. n.)

Za cerkev - mozaike: 200 € (n. n.), 100 € (n. n.), 100 € (n. n.), 5000 € (n. n.), 1200 € (n. n.),1500 € (n. n.), 356 € (domači ob smrti +Ane Babnik); za cvetje: 20 € (M. H.). Vsem darovalcem Bog povrni!

bralci beril

adoracija

oddane maše

krščeni

krščansko pokopani

dobra dela

MAŠE - ob nedeljah ob 800, 1000 in 1900

- ob delavnikih ob 700 in 1900 - ob praznikih ob 900 in 1900

URADNE URE - ob ponedeljkih od 800 do 900

- ob torkih od 800 do 900 in od 1700 do 1745

- ob četrtkih od 800 do 900 in od 1700 do 1745

- ob sredah in praznikih ni uradnih ur KARITASPrva sreda v mesecu (4. 10.) od 16.30 do 17.30 v prostorih župnijske Karitas e-pošta: karitas@zupnija-ljpolje.siTRR Karitas: NLB 02054-0253243567KNJIŽNICA - ob nedeljah od 900 do 1000

- ob torkih od 1700 do 1745

- ob četrtkih od 800 do 900

e-pošta: knjižnica@zupnija-ljpolje.siKRSTI 28. nedelja med letom (15. 10.), priprava v sredo, 11. 10., ob 2000.Za podatke se oglasite že poprej! S seboj prinesite družinsko knjižico in izjavo botra!OBHAJILO BOLNIKOVNa prve petke v mesecu in pred praz-niki. Lahko pokličete tudi druge dni; za PREVIDEVANJE seveda kadarkoli.POROKEPrijava vsaj mesec dni pred poroko. Potrebni dokumenti: krstni in samski list, potrdilo o opravljenem tečaju.Izdala Župnija Ljubljana Polje Polje 351, 1260 Ljubljana Polje tel.: 01/529 22 33TRR župnije: Nova KBM d. d. SI56 0430 2000 3170 429 e-naslov: www.zupnija-ljpolje.si e-pošta: info@zupnija-ljpolje.si

Odgovarja Janez Bernot, župnikTisk: ABO grafika

OBVESTILA

1. okt. - 26. ned. med letom, rožnovenska 800 1b. Nada Tomažič 2b. Ana Parkelj1000 1b. Marjeta Cerkvenik 2b. Borut Pirman1900 1b. Marica Rabzelj Mihelič 2b. Maks Sotošek8. okt. - 27. ned. med letom, žegnanjska 800 1b. Lidija Kranjc 2b. Marjeta Snoj1000 1b. Urška Vintar 2b. Tomaž Vidmar1900 1b. Špela Kukovica 2b. Janja Groznik 15. okt. - 28. nedelja med letom 830 1b. Mojca Tomažič 2b. Andrej Kocjančič

1000 1b. Martin Plut 2b. Klavdija Rudolf1900 1b. Darja Gale 2b. Kati Rupnik22. okt. - 29. ned. med letom, misijonska 800 1b. Nada Tomažič 2b. Štefan Bahun1000 1b. Mojca Avbelj 2b. Bojan Vintar 1900 1b. Barbara Gabrovšek 2b. Saša Žle29. okt. - 30. nedelja med letom 800 1b. Marjeta Snoj 2b. Ana Parkelj1000 1b. Marjan Kuhelj 2b. Tatjana Mihoci 1900 1b. Špela Kukovica 2b. Marica Rabzelj Mihelič

5. 10. - v tišini/12. 10. - v tišini/19. 10. - v tišini/26. 10. - v tišini

koledar dogodkov

OKTOBER - VINOTOK1 ned 26. nedelja med letom, rožnovenska

Terezija Deteta Jezusa, cerkvena učiteljicaZAČETEK ROŽNOVENSKE POBOŽNOSTI

2 pon Angeli varuhi3 tor Gerard, opat BRALCI BOŽJE BESEDE4 sre Frančišek Asiški, red. ust. SREČANJE Z BIRMOVALCEM5 čet Marija Favstina, redovnica ODPRTJE RAZSTAVE6 pet Bruno, ustanovitelj kartuzijanov IGRA O FATIMI7 sob Rožnovenska Mati Božja BIRMA ob 10.00

8 ned 27. nedelja med letom; farno žegnanjePelagija, spokornica

SLOVESNOST OB 120-LETNICI CERKVE/DAROVANJE ZA CERKEV

9 pon Abraham in Sara10 tor Florencij, mučenec SVETOPISEMSKA SKUPINA11 sre Filip, diakon12 čet Maksimiljan Celjski, mučenec ST. ZAKONSKA SKUPINA13 pet Koloman, mučenec ML. ZAKONSKA SKUPINA14 sob Kalist I., papež ROMANJE V STIČNO

15 ned 28. nedelja med letomTerezija Avilska, redovnica in cerkvena učiteljica

KRSTIMAŠA S SODELOVANJEM DRUŽIN

16 pon Marjeta Marija Alacoque, redovnica SREČANJE ZA ŠTUDENTE17 tor Ignacij Antiohijski, škof in mučenec18 sre Luka, evangelist19 čet Pavel od Križa, duhovnik20 pet Irena (Mira), mučenka PAVLOVA ZAKONSKA SKUPINA21 sob Uršula, devica in mučenka 3. ZAKONSKA SKUPINA

22 ned 29. nedelja med letom, misijonskaJanez Pavel II., papež VERA IN LUČ

23 pon Janez Kapistran, duhovnik24 tor Anton M. Klaret, škof25 sre Darinka (Darja), mučenka26 čet Lucijan, mučenec27 pet Sabina Avilska, mučenka DUHOVNE VAJE ZA ZAKONCE28 sob Simon in Juda Tadej, apostola DUHOVNE VAJE ZA ZAKONCE

29 ned 30. nedelja med letomMihael Rua, redovnik DUHOVNE VAJE ZA ZAKONCE

30 pon Marcel, mučenec JESENSKE POČITNICE31 tor Volbenk, škof; dan reformacije, d. p. d. JESENSKE POČITNICE