11
Povzetek v slovenščini iz knjige »Möbel restaurieren« avtorice Ellinor Schnaus, str. 145-154 1 Barok (1610-1700) Vsako obdobje s svojo pojavnostjo ponazarja razvoj mišljenja, način življenja in tehnološki napredek tistega časa. Barok velja za veličastno obdobje, kar poudarja razvoj absolutizma (Ludvik XIV – Sončni kralj). Barok je stil, poln simetrije, enakomernosti, razsipnosti in okrašenosti, ki hkrati odbija vsakršen nered. Naravo predstavi kot čeden okrasek in se ne meni za realnost. 1.1 Zgodnji barok (obdobje Ludvika XIII. – 1610-1643) 1.2 Visoki barok (obdobje Ludvika XIV. – 1643-1700) 1.3 Pohištveni tipi Skrinja kot večnamenski kos pohištva izgublja na pomenu. Najpomembnejšo vlogo imajo mogočne omare na kolescih s predali in izstopajoči zidni venci. Postelje imajo baldahine in stojijo na štirih visokih nogah. V kabinetih stojijo kabinetne omare z dvojnimi vrati in uro na vrhu. Pisalne mize imajo stranske in vmesne predale. Razširjeni so tudi naslanjači, visoki ravni stoli in škarjasti stoli. 1.4 Značilnosti baročnega pohištva Oblike: stroge, geometrične, arhitektonske, masivne, izumetničene, odrezane, mogočne, obokane. Ornamenti: kljub obilnemu dekorju v vseh motivih vladata simetrija in enakomernost. Pogosto uporabljeni motivi so rozete, listje, girlande, maske, pletenine, školjke, delfini, ovni in levi, prevlečeni z medenino, bronom ali zlatom. Les: oreh, hrast, obarvane eksotične vrste, furnir z intarzijami.

1.1 Zgodnji barok (obdobje Ludvika XIII. – 1610-1643) 1.2 ...mvranj/datoteke/restavriranje/Microsoft Word - STILI... · Linije so preproste, stroge in simetri čne ter zmanjšane

  • Upload
    lekhue

  • View
    212

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Povzetek v slovenščini iz knjige »Möbel restaurieren« avtorice Ellinor Schnaus,

str. 145-154

1 Barok (1610-1700)

Vsako obdobje s svojo pojavnostjo ponazarja razvoj mišljenja, način življenja in tehnološki

napredek tistega časa. Barok velja za veličastno obdobje, kar poudarja razvoj absolutizma

(Ludvik XIV – Sončni kralj). Barok je stil, poln simetrije, enakomernosti, razsipnosti in

okrašenosti, ki hkrati odbija vsakršen nered. Naravo predstavi kot čeden okrasek in se ne meni

za realnost.

1.1 Zgodnji barok (obdobje Ludvika XIII. – 1610-1643)

1.2 Visoki barok (obdobje Ludvika XIV. – 1643-1700)

1.3 Pohištveni tipi

Skrinja kot večnamenski kos pohištva izgublja na pomenu. Najpomembnejšo vlogo imajo

mogočne omare na kolescih s predali in izstopajoči zidni venci. Postelje imajo baldahine in

stojijo na štirih visokih nogah. V kabinetih stojijo kabinetne omare z dvojnimi vrati in uro na

vrhu. Pisalne mize imajo stranske in vmesne predale. Razširjeni so tudi naslanjači, visoki

ravni stoli in škarjasti stoli.

1.4 Značilnosti baročnega pohištva

Oblike: stroge, geometrične, arhitektonske, masivne, izumetničene, odrezane, mogočne,

obokane.

Ornamenti: kljub obilnemu dekorju v vseh motivih vladata simetrija in enakomernost.

Pogosto uporabljeni motivi so rozete, listje, girlande, maske, pletenine, školjke, delfini, ovni

in levi, prevlečeni z medenino, bronom ali zlatom.

Les: oreh, hrast, obarvane eksotične vrste, furnir z intarzijami.

2 Pozni barok (1700-1730)

Moč Ludvika XIV. počasi izpuhti. Nov način življenja vključuje vedrino in harmonijo. Poteze

so bolj sproščene, živahnejše in bolj poskočne. Novi stil prevzamejo predvsem aristokrati, ki

se želijo rešiti iz primeža monarhije.

2.1 Pohištveni tipi

Robovi pohištva so zaobljeni, obodi usločeni, koti zglajeni ali zakriti z rezbarijami. Stoli

ostajajo ravni, a so udobnejši in priročnejši, tudi oblazinjeni. Pisalne mize so štirikotne in s

tremi predali. Mize stojijo v vseh prostorih: toaletne mizice, salonske mize, igralne mize ...

Jedilne mize še ne poznajo – obeduje se na preprosti plošči s podpornim okvirjem. Postelje

imajo strop na štirih stebrih.

2.2 Značilnosti poznobaročnega pohištva

Oblike: stroge razporeditve izginjajo, poudarjena je oblike, ki pa ni pomembnejša od pohištva

samega. Zaključki v obliki črke c zaključujejo kote in simetrične površine.

Ornamenti: najbolj tipičen ornament je školjka, a preprostejša kot v baroku. Priljubljeni so

tudi živalski motivi, ženske maske, naturalistično predstavljeni rastlinski motivi. Vojaški in

junaški motivi se umikajo idiličnim in simbolnim.

Les: hrast, oreh, bukev, sadno drevje, intarzije na eksotičnih lesovih, bronaste in zlate

prevleke.

3 Rokoko (obdobje Ludvika XV. – 1730-1770)

V rokokoju se pojavi odmikanje od poznobaročne simetrije. Pohištvo je udobno, intimno,

elegantno in, seveda, praktično. Vladavina Ludvika XV. je čas velikih žensk (npr. Madame

Pompadour), ki so zelo podpirale rokokojski stil. V prid dekorju se opuščajo poznobaročni

principi. V tem obdobju pride do ločitve med mizarji (večje pohištvo) in umetniškimi mizarji

– rezbarji (drobno pohištvo, okrasje).

3.1 Pohištveni tipi

Med omarami prevladujejo omare za oblačila in klobuke z dvojnimi vrati, skromnim okrasjem

in majhnimi nogami. Pogoste so tudi kredence z marmornimi ploščami, zastekljene omare za

posodo, kotne omare in knjižne polic. Komode imajo visoke noge in so spredaj in na robovih

izbočene. Stoli so udobno oblazinjeni, razširjeni so tudi naslanjači (od kanapejev do

ležalnikov in zof). Jedilna miza – okrogla ali ovalna – je še vedno precej preprosta. Pojavljajo

se še šivalna miza, nočna omarica ... Novejši so pisalniki z mnogimi predali.

3.2 Značilnosti rokokojskega pohištva

Oblike: izbočene površine, zlata doba intarzij.

Ornamenti: najpomembnejši okrasni motiv so školjke, simbol umetniškega nereda. Drugi

motivi so iz rastlinstva in živalstva, glasbeni instrumenti, motivi iz Daljnega Vzhoda,

šahovnice, barvne slikarije, pozlatitve na robovih in nogah.

Les: hrast, oreh, sadno drevje, jelka, topol, bukev, lipa. Za intarzije so uporabljali okoli 100

različnih vrst lesov.

4 »Zopfstil« - rokokojski klasicizem (obdobje klasicizma 1770-1789)

Obdobje igrivosti se konča v času Ludvika XVI. Vzor umetnosti zaradi izkopavanj v Grčiji in

Pompejih ponovno postane antika.

4.1 Pohištveni tipi

Omare so preproste, z dvojnimi vrati. Komode imajo visoke noge in dva do tri predale.

Naslonjači in zofe so preprosti, togi in manj udobni kot v rokokoju. Naslonjala so zaobljena

ali oglata, okrašena z rezbarijami. Stoli so oblazinjeni in z okrašenimi naslonjali. Jedilne mize

so preproste in različnih oblik.

4.2 Značilnosti pohištva

Oblike: ravne linije, pravi koti, polkrogi, gladke površine, simetrija.

Ornamenti: glavno okrasje so motivi girland, prepletov in vencev. Na zaključnih letvah in

trakovih so meandri, lovorovi listi, krožne deščice. Bron je pozlačen in matiran.

Les: hrast, oreh, bukev, jesen, mahagoni, ebenovec, sadno drevje.

5 Empirski stil (obdobje klasicizma 1789-1815)

Obdobje rokokojskega klasicizma se zaključi s smrtjo Ludvika XVI. Tako se v času francoske

revolucije prične uveljavljati empirski stil, katerega vzor je še vedno antika. Poteze novega

stila so jasne, a mogočne, in predstavljajo antično vizijo velikega francoskega naroda.

5.1 Pohištveni tipi

Omare so preproste, z dvojnimi vrati. Pojavi se omara z ogledalom. Komode izgubljajo

pomembnost, pojavi se nov kos pohištva, imenovan psiha (iz nemščine »Psyche«). Stolno

pohištvo je bolj čokato kot v rokokoju, naslonjala so ravna in zaobljen nazaj. Naslonjala za

roke so podaljški nog.

5.2 Značilnosti pohištva

Oblike: gladke površine, ostri robovi, simetrija, prekrivanje s furnirjem.

Ornamenti: najpogostejši motivi so rog obilja, venec iz hrastovega listja, lira, palmeta,

kariatide iz pozlačenega brona ali lesa. Vse oblike posnemajo antiko. Pogosti so tudi motivi iz

časa Napoleona: orel, čebela, črka N (Napoleon) in črka I (Imperator).

Les: mahagoni, oreh, brest, bukev, tisa, pušpan, oljka.

6 Biedermeier (obdobje klasicizma in restavracije 1815-1846)

Po porazu Napoleona v bitki pri Waterlooju se konča obdobje empirskega stila. Biedermeier

je pozna meščanska oblika klasicizma. Prepoznajo se lahko oblike in motivi empirskega stila,

pohištvo je skopo okrašeno, a udobno.

6.1 Pohištveni tipi

Jedilna miza postane središče meščanskega življenja, pa naj bo okrogla ali ovalna, na štirih

nogah ali na eni. Postelja je ravna in podobna zofi. Med omarami se pojavljajo take z

vitrinami, kotne, garderobne. Stoli so oblazinjeni, pleteni ali leseni.

6.2 Značilnosti pohištva

Oblike: gladke površine, simetrija, ostri robovi.

Ornamenti: pohištvo je skromno okrašeno, najpogostejše so intarzije lire, šopkov cvetja,

vencev in girland. Pogosti so tudi medeninasti okovi in mreže.

Les: češnja, hruška, breza, jesen.

7 Historizem (obdobje eklekticizma in industrializacije 1848-1890)

Historizem je stil iz obdobja eklekticizma in industrializacije. V nasprotju s prejšnjimi stili

historizem ponovno oživi oblike in okrasje gotike, renesanse, rokokoja in biedermeierja.

Pohištvo iz tega obdobja je mogočno in temačno ter ga je mogoče še najti v uporabi.

7.1 Pohištveni tipi

Posamezni tipi pohištva se več ne razvijajo, saj se ponovno obujajo elementi in lastnosti

preteklih stilov.

7.2 Značilnosti pohištva

Ornamenti: pojavi se veliko imitacij, ki so v rokodelskem smislu brez vrednosti. Železni

okovi so videti pozlačeni, furnirji so zaradi strojne obdelave vedno tanjši in izgubljajo lepoto.

Zaobljena mesta so narejena iz papirmašeja.

Les: temno obarvan ali lužen hrast

8 Secesijski slog (modernizem in art nouveau 1890-1914)

Za novi stil, ki se pojavi ob prelomu stoletja, je značilno ujemanje videza in funkcije,

zunanjega in notranjega. Linije so preproste, stroge in simetrične ter zmanjšane na minimum.

Pohištvo je okrašeno z vzorci korenin in cvetlic. Secesijski slog se konča z začetkom prve

svetovne vojne.

8.1 Pohištveni tipi

Omare so minimalistične, visoke in z enimi vrati. Pravokotna, ovalna ali osemkotna jedilna

miza na prepletenih nogah ostane središče bivalnih prostorov. Priljubljene so pisalne mize za

gospode ter knjižnične pisalne mize z asimetričnimi delovnimi površinami. Pisalne mize za

dame so narejene v empirskem stilu. Stoli so z ali brez naslonjal za roke, minimalistični z

visokim naslonjalom za hrbet, ki spominja na gotski slog. Velikosti in dojemanje sorazmerij

so le redko tudi funkcionalni.

8.2 Značilnosti pohištva

Ornamenti: raznovrstnost linij. Najpogostejši motivi so motivi lilij, ovijalk, orhidej, ženskih

glav z dolgimi valovitimi lasmi. Priljubljeni so ponikljani medeninasti okovi ter železno

okrasje.

Les: svetel, temen, obarvan, pobeljen hrast

9 Art déco (1918-1935) in stil »bauhaus« (20. in 30. leta)

Konec druge svetovne vojne prinese na področje pohištva nove spremembe. V Franciji novi

stil art déco sledi smernicam secesijskega sloga, weimarski slog »Bauhaus« pa stremi k temu,

da v celoto povezal ideje in motive prejšnjega (19.) stoletja. Pohištvo iz art décoja je

priljubljeno pri zbirateljih, pohištvo stila »Bauhaus« pa predstavlja osnovo za vsak novi stil,

ki se razvije.

9.1 Pohištveni tipi – art déco

Med omarami se pojavljajo knjižne, take z vitrinami, z ogledali in predali. Postelje so višje pri

vzglavju, zaobljene. Uveljavi se ploščati divan, komode spominjajo na čas Ludvika XVI. Stoli

spominjajo na slog biedermeier, kanapeji in naslonjči so udobni in oblazinjeni.

9.1.1 Značilnosti pohištva – art déco

Ornamenti: pozlačeni bron, medenina, srebro, kovano železo. Priljubljeni so afriški motivi,

slonje noge, geometrijske oblike, ostanki secesijskega sloga.

Les: eksotični temni lesovi: ebenovec, palisander, mahagoni.

9.2 Pohištveni tipi – »Bauhaus«

Slog »bauhaus« uvede popolnoma nove smernice – namesto linij postanejo pomembne

površine. Omare postanejo manjše in se bolje ujemajo s prostorom. Stoli so udobni, brez

vsakega okrasja.

9.2.1 Značilnosti pohištva – »bauhaus«

Ornamenti: pohištvo je večinoma brez okrasja.

Les: vezan les in jeklene cevi, drugi lesovi se uporabljajo redko.

10 Pop art (50. leta)

Pop art je stil povojnega obdobja, ki ga zaznamujejo veliko spremembe in popolnoma nove

smernice. Pohištvo je preprosto in poceni, da spodbuja potrošništvo. Stil pohištva v

stanovanjih je vedno bolj podoben pisarniškemu stilu.

10.1 Tipi pohištva

Omare in komode so večnamenske. Oblazinjeno pohištvo stoji na visokih nogah, mize so

sestavljive in raztegljive.