100 Godini Moderna

64

Oд вкупниот сериозен научно-теориски придо-нес изложен во оваа книга на авторот М. Токарев, произлегува крајната согледба (потпрена врз делата на младите архитекти), дека евентуалниот излез од некои сериозни проблеми на денешната архитектура би бил стремежот кон проектирање и градење спо-ред крајното совршенство на модернизмот, примену-вајќи еден нов активен и студиозен пристап.

Поради исклучителните професионални, на-учни, теориски и педагошки вредности, оваа книга со задоволство ја препорачувам на читателите, со убедување дека ќе придонесе за изградување на кул-турата на просторот во Македонија и ќе биде силен поттик за развојот на македонската научна мисла во областа на архитектурата.

Проф. д-р Борис Петковски

Оваа книга опфаќа содржини кои имаат неза-менливо значење за образованието на архитектите, но и за пошироката стручна и културна јавност. Ар-хитектонското наследство што нù го остави релатив-но блиското минато, претставува драгоцена основа за продуктивни архитектонски истражувања, како подлога за изградба на современа креативна мисла. Современото архитектонско творештво наоѓа своја идентификација токму во примерите на оваа значај-на епоха за светската цивилизација. Земајќи ја пред-вид оваа обврска и служејќи се со обемна литература

и сопствено искуство, авторот нуди избор на творци и дела, сместувајќи ги во рамките на конкретни пе-риоди и коментирајќи ги евидентните архитектонски вредности.

Едукативната вредност на оваа книга е исто така многу значајна, не само заради употребениот јазик, туку и заради нејзиното користење во бројни предвид-ливи и потенцијални потреби на подрачјето на Маке-донија. За обработка на оваа релативно сложена и спе-цијализирана материја, авторот употребува еден течен и разбирлив стручен јазик. Применетиот пристап во обработката на материјата создава можност за нејзино релативно лесно сфаќање и меморирање.

Поради сето тоа, оваа книга претставува дело со трајни вредности засновани врз факти од избрана светска литература. Во потрага по знаење и глобални искуства, архитектите и студентите по архитектура, заради сопствената творечка ориентација редовно посегнуваат по овој вид литература.

Авторскиот придонес во ова дело е евидентен, особено во композицијата на опфатениот материјал, како и во одделните оригинални толкувања на вре-мето, настаните и авторите, при што користената литература и приложените илустрации се само ини-цијална основа. Тие несомнено претставуваат важна рамка, од која преку истражувачко проникнување произлегува книгата што е пред нас.

Проф. арх. Александар Никољски

MIHAIL TOKAREVMIHAIL TOKAREVMIHAIL TOKAREVMIHAIL TOKAREVMIHAIL TOKAREV

100 GODINI100 GODINI100 GODINI100 GODINI100 GODINIMODERNA ARHITEKTURAMODERNA ARHITEKTURAMODERNA ARHITEKTURAMODERNA ARHITEKTURAMODERNA ARHITEKTURA

KNIGA PRVAKNIGA PRVAKNIGA PRVAKNIGA PRVAKNIGA PRVA

GOLEMITE DVI@EWA I MAJSTORIGOLEMITE DVI@EWA I MAJSTORIGOLEMITE DVI@EWA I MAJSTORIGOLEMITE DVI@EWA I MAJSTORIGOLEMITE DVI@EWA I MAJSTORINA MODERNATANA MODERNATANA MODERNATANA MODERNATANA MODERNATA

SKOPJE 2004SKOPJE 2004SKOPJE 2004SKOPJE 2004SKOPJE 2004

Posebno izdanie

Izdava~: Avtorot

Recenzenti:Aleksandar NikoqskiBoris Petkovski

Urednik i tehni~ki urednik:Avtorot

Lektura:Iskra Panovska-Dimkova

Prevod na angliski jazik:Verica Spaseva

Korektura:Donka Tokareva i avtorot

Skenirawe:Andrej Tokarev

Obrabotka na prilozite:Dizajn studio BAUHAUS,Vladimir Deskov

Dizajn i layout:Dizajn studio BAUHAUS,Emilija Ta{kova i avtorot

Naslovna strana:Dizajn studio BAUHAUS,Dimitar Gligorov i avtorot

Pe~at:Data Pons

Tira`:750 primeroci

Bilo kakvo razmnoùvawe naovaa kniga bez pismeno odobreniena avtorot se kaznuva spored~l. 157 st. 1 od Kazneniot zakonikna Republika Makedonija

Special Edition

Published by: the Author

Reviewers:Aleksandar NikoqskiBoris Petkovski

Editor and Technical Editor:The Author

Proofreader:Iskra Panovska-Dimkova

Translated into English by:Verica Spaseva

Revisers:Donka Tokareva and the Author

Scanning:Andrej Tokarev

Processing of photos and graphics:Design Studio BAUHAUS,Vladimir Deskov

Design and LayoutDesign Studio BAUHAUS,Emilija Ta{kova and the Author

Cover DesignDesign Studio BAUHAUS,Dimitar Gligorov and the Author

Print:Data Pons

Printing:750 copies

Any kind of reproduction of this bookwithout author’s written permission ispunishable under Article 157, paragraph 1from the Criminal Code of the Republic ofMacedonia

100100100100100GODINIGODINIGODINIGODINIGODINI

MODERNAMODERNAMODERNAMODERNAMODERNAARHITEKTURAARHITEKTURAARHITEKTURAARHITEKTURAARHITEKTURA

*ARHITEKTURATA NAARHITEKTURATA NAARHITEKTURATA NAARHITEKTURATA NAARHITEKTURATA NA

INDUSTRISKATA EPOHAINDUSTRISKATA EPOHAINDUSTRISKATA EPOHAINDUSTRISKATA EPOHAINDUSTRISKATA EPOHA

100YEARSOF MODERNARCHITECTURE*ARCHITECTURE OFTHE INDUSTRIAL EPOCH

1212121212

Irving Xil. Dox haus,Los Anxeles (1915-16)

1313131313

KNIGA PRVAKNIGA PRVAKNIGA PRVAKNIGA PRVAKNIGA PRVA

GOLEMITE DVI@EWA IGOLEMITE DVI@EWA IGOLEMITE DVI@EWA IGOLEMITE DVI@EWA IGOLEMITE DVI@EWA IMAJSTORI NA MODERNATAMAJSTORI NA MODERNATAMAJSTORI NA MODERNATAMAJSTORI NA MODERNATAMAJSTORI NA MODERNATA

67

��

��

��

�� !�"��"� �� !��"�� #�� !$��%��&&&"'(��%��)�� *��%�� )��*��#�+��,*+�� *� � ��)��'

-��%��)�� .�+� �%�� %��#)��)�� %�� )��)��//��0)��%�� )�� % ��%��%)�+��&&�� '

1� �%*�� )��%�� %*��%�#�� %�� )��)�� )��)�+�� )�� %� �� )�� %#�� )��)��! �� "��+��#��+�� )�'

2��#��%��.)��'3 ��+��)�+�� )�+

�� )�'$��*��4��,�� %��)��%�� *�� 2��5��*��)��%�� %��#�� %�� )��)�'��1�� '$�#�� #��) �� )�� #��%�� )��6)��%��%)��'

1��%��%�� )� ��'��*�� )��%�)�� )��#��+��+��%��)�� )*��)�� )�+��) �'

7�� #��%��,�� 8�� +�� ,)�� %�� .�� ,�� .�+�� %�� %�� %�� ,��)� ��9��*��% �� %��%�� %��)�+�� *��% ��#)�� #%��) ��'��%��%�� %�� 6�� '

68

�� %�� )��)��)��'��%��,��'2�� ,�% �� )� ��)�� %�� .�+��)�� )��'3��%��#��.��)*�� )��%�� .�+��:�� )��6�� %��%�#�� ,�� #)�� +�� '-�� %��) ��#�� ,�� )�%*�� )��%*��)#�� '

��.� ��.� �� '(��%�� #)��)�.�� )#�� %��)��#��;��) �� )��)��,��,�#��)*�� %��.�� )��)#� �� '

3�� -��#�� 5��* �� )�� '<�� )�� %��'

$�� )�� //�� '=�� )�� %�� %��#�� %��)��)��8�� %�� )� �%�� +�� :� �� %��9�� +� �� .�+�'-��#�� ) ��.��)��'

$��. �� .� > �� ,�� %� � ��+�� +�� )�� +��%�� )�� '

�� )�� )��%��%�'?��@��%� ��%�� %%�)��)�� #�� ,��+�� .��)��*�� '�'� �� '�' ��%�� +�'-�� %��%�� %��)�� )��%��6)��#�� .�� %��%)�� A��%��*��#�'�� B

2�� +��+�� )�+��*��%)��.�%��)�� )�+�� +��)��)��.��) ��)�'-�)�� %�� %�� =��%�2��C)� ��% ��%� ��

�%��)��.)�+�� 6+��)�� )�'$�� %*�%��.�� D��

�)��%�� %� ��6�� .��*�� )��) �� .��#��

69

��#��)�� .�� ) �� %�� %��'

$�#�� %��%��*��%��#��8��)�� .��%��%��)��)�� %��//�� )�.��%��.��)#� ��.�� )��'

=��?��@��% ��)�� )��#)��)��+��)0��$��E)��!%)��&FD"�#�% �� !�� )�� "� ��#%��8�2%�� %��)�� %� ��)�+��$75�� )�� )��%��: � ��#� ��)�� >��'�-�� ) �+� �� %�#��)#��)��@�� )�� )�+��) �+��%��%��%��%�� )�)��)��#��)�+�� ,��)��) �+��+��#)��#��#��+��)�+�� '

-�� )��)��)��;��)��)��)��)��#��.�� )��)�� +��)�)�� ,��#�� #��)�+��.�+�'$��%�#�� )�� G�� ,�� %��%��'3��+��)��%�� %�� %�� '(��%�� .��%��.�� #� ��)�'

(��%��)� ��H)�� )��,�� %��.��I��!�� &D�"'$��%,��!��&FJ"��%�� ,��=��)� �� )�#�� ! �� "��)�� +�'(�� )��#��#�� )��!��'��%��'��+ ��I'2��'-��"��)�� )�� %#�� % �+�� )�� +��%� ��'�� )�� )��%��*�� )� �� '��+� �� %��,�� )��%��)��'

5�� )�� #�� 'K��.�� %�� %��#� ��.��%�� ) ��)*��,�� #� ��)��)��%�� '7��)��)�� #%��#�+�� )��#��'4��.� �� ) ��!��.� �� "�%��)�� )��.��#��) ��'

70

1��;�� +�� )�+�� ,��,�� %��,�� )��) �� )��#��+��,��)�� ,�� )�� )��;��8 ��#�� ,� ��*�� %�� 9��)��)��)��%�� % ��)��)�� *� ��#�� *��)�� ,�� '

7��)��)��)��#��#�!�� #��"��.� ��)�� )��'�� %��)�� :� �� )�� )�� !�� 1'<) �� <%��E�=��%��?'�)��'7� ��) �)�� "'

(�� )�� )��%��)�.�� '�� #��%�,�� %��)�� #��)��)�� #��+��)��#��)��,�� '(��#�� %�� *�� '?��+��+��)��)�� )�.�� )��'

=��%��)��L�E��8�K��)��)��%)#��%�,*��%� ��)��%�� )�� A�� .��!��)��*�"��%�� 6��)��)��)�'�2��)#)�� )��)��%�� '�2�%�� )�)�� )��%�� %�� )��)��.� �� )��#�+�� .��.��%�� #��#�� #)��(��)�)�� #��&DD�� '

$��:)��)�� )��,*�� .��)�)�� +�� )��%��%�� '��#��+��)*�� )��)�� #)�� )��7��/�� '7��)�� 6�� ,��#��.�� %)��%�� '

(��L�(��#��%*�;��6%*��#�� )�#�� )��.�'-�� )��*�� %�� *�%��)��% � ��)��'��6)��%� ��)��) ��#��)��)��'4��*�� %��)��6��)6�� )��)�� %��%�� )��,�� )��)�� %�� .�� '

��,*�� )��6)��

71

�� .�� )��)�+��)��)�+��)�+��+��'2��%�� )��)��%��)�� # �� % �+��)��)��'2��)��)��%�� '2��)#��+��)�� '

4��%�� )��)�� .%��+�� '$: �)��)��%��)��,*��'

3��D�� <��< ��*

1818181818

B. NOVITE GRADE@NIB. NOVITE GRADE@NIB. NOVITE GRADE@NIB. NOVITE GRADE@NIB. NOVITE GRADE@NI MATERIJALI I IDEI MATERIJALI I IDEI MATERIJALI I IDEI MATERIJALI I IDEI MATERIJALI I IDEI

Poznato e deka na preminot od XIX voXX vek se slu~uvaat golemi promeni vo ma-terijalnata i duhovnata sfera. Tehni~kiteotkritija i neo~ekuvaniot industriski raz-voj vr{at golemi vlijanija vrz arhitektura-ta. Arhitekturata, kako sinteza na umetnostai tehnikata, doìvuva takva evolucija, {tose grani~i so revolucija.

Pionerite na modernata arhitektura senafrluvaat vrz nekriti~noto prezemawe nastilovite od minatoto. Tie se svesni za fak-tot deka neostilovite imaat sozdadeno rea-lizacii od visok kvalitet, no istovremenose ubedeni deka takvata arhitektura pove}ene moè da gi zadovoli barawata na sovre-menoto op{testvo. Protiv nivniot napredenstav, osobeno silen otpor pravi akademiz-mot, vo vid na pogre{no postaven dràven od-nos kon arhitekturata i umetnosta.

Poradi navedenite pri~ini, na patotkon arhitekturata na industriskata epoha,pionerite na modernata se primorani najpr-vin da go urnat avtoritetot na akademizmoti na drugite eklekti~ni stilovi. Vo ZapadnaEvropa zalo`bite na pionerite na novata ar-hitektura iniciraat {iroka akcija protiveklekticizmot vo site umetni~ki kategorii.Se pravat golemi napori za iznao|awe na novarhitektonski izraz, koj bi go zadovolil vku-sot na sovremeniot ~ovek. Za taa cel, se vodatteoriski raspravi i se realiziraat dela koipostepeno vodat kon vospostavuvawe na novodnos kon arhitektonskoto tvore{tvo.

Pred krajot na XIX vek, re~isi vo sitenapredni zapadnoevropski zemji se pojavu-vaat organizirani dvièwa protiv natamo{-noto povtoruvawe na neostilovite. Vo zavis-nost od toa na koja zemja mu pripa|a novotodvièwe, toa go dobiva i svoeto ime. Noviotstil najpoznat e po imiwata: moderen stil,nova umetnost, secesija, jugendstil, stil li-berti itn.

Osnovnata ideja na noviot (moderniot)stil vo sebe ja sodrì slobodata na umetni~-kiot izraz, bez neprirodni istoriski vlija-nija, a vo soglasnost so duhot na novoto vreme,ma{inskata epoha. Se razbira deka probiva-weto na tie idei pominuva niz te{ki isku-{enija, pri {to nekoga{ se javuvaat kratko-trajni vra}awa nazad, no trkaloto na isto-riskiot razvoj ni{to ne moè da go zapre.

Golem pridones vo borbata protiv eklek-ticizmot kon krajot na XIX vek dava tehno-lo{kiot razvoj na novite grade`ni materi-jali, a pred sî na èleznata konstrukcija istakloto. Iako èleznata konstrukcija sîu{te ne e organski povrzana so strukturatana objektot, nejzinata uloga vo pronao|awetona noviot arhitektonski izraz stanuva sîpozna~ajna. Bidej}i vo XIX vek akademizmotvo arhitekturata e mnogu mo}en, ne postoimo`nost za primena na èleznata konstruk-

cija vo monumentalnite ili op{testveniteobjekti. Naprednite arhitekti i inènerimo`nosta za realizacija na novite idei ja na-o|aat vo oblasta na inènerskite, proizvod-stvenite i stanbenite objekti. Toa najdobrogo ilustriraat delata na najzna~ajnite tvor-ci od toj period, na ~ie tvore{tvo nakuso }ese osvrneme.*16

XOZEF PEKSTON (1803-65)

Angli~anecot Xozef Pekston, rabotej-}i kako vojvodski gradinar i finansiski ra-kovoditel, steknuva golemo iskustvo za t.n.prirodna konstrukcija i biznis. Iako bez in-ènersko obrazovanie, toj eksperimentiraso podigawe na stakleni gradini i go izmis-luva principot na t.n. nazap~en pokriv, iz-veden od drvo i staklo. Drvoto go obrabotuvana ma{ini napraveni po sopstvena konstruk-cija. Zaradi sovladuvawe na pogolemi raspo-ni, Pekston voveduva primena na {uplivi li-enoèlezni stolbovi niz koi go odvodnuvaatmosferskiot talog.

Golemata staklena gradina vo ̂ atsfort(1836-40), Pekston ja pravi so zasvodeni la-melirani drveni elementi so raspon od 38 m,a prostorot me|u niv go zastakluva. Vo gra-dinata go sozdava dotoga{ najgolemiot vodo-skok vo svetot.

Kristalnata palata vo londonskiot Hajdpark e podignata za potrebite na Svetskataizlo`ba (1851). Nea Pekston ja pravi vo so-rabotka so dvajca pretpriema~i i edna fa-brika za staklo. Taa pretstavuva najgolem ob-jekt dotoga{, so povr{ina od 70.000 m2 i somodul od 7,32 m. Objektot e celosno izveden

Sl.8. Desimus Barton i Ri~ard Tarner. Palmhaus,Kju Gardens, London (1845-47). Vnatre{nost

Sl.9. P.F. Anri Labrust. Nacionalnatabiblioteka, Pariz (1862-68). îtalnicata

Sl.9a. P.F. Anri Labrust. Bibliotekata Sen@enevjev, Pariz (1843-50). Izgled i presek

Sl.10. Fridrih Hicig. Pokrieniot pazar, Berlin(1865-68). Perspektiven presek

Sl.11. Xozef Pekston. Golemata staklenagradina, âtsfort (1836-40)

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

1919191919

od prefabricirani elementi, {to ve}e se-riski se proizveduvaat. Istiot demontirangradeèn materijal e upotreben pri povtornotopodigawe na Kristalnata palata vo Sidenham(1852-54), koja{to }e izgori vo 1936 godina.Palatata ima eden zasvoden glaven i tri napre~nikorabi, formirani od monta`ni metalnire{etkasti elementi, so staklo me|u niv.

Spored primerot na palatata od London,Pekston ima izgradeno sli~ni objekti voWujork i vo Pariz. Za celosno funkcioni-rawe na objektite, toj uspe{no eksperimen-tira so novi vidovi zatopluvawe, ventila-cija i hidrauli~ni uredi. Vo svojstvo na na-roden pratenik, toj se zalaga za realizacijana golemi urbani zafati za ureduvawe naLondon, predviduvaj}i ulici oformeni sojavni objekti i pokrieni so staklo, pri {toèlezni~kiot transport go planira na gor-noto nivo.*17

GISTAV AJFEL (1832-1923)

Gistav Ajfel najprvin ima u~eno hemija,no podocna mu se posvetuva na grade`ni{tvo-to. Toj e sorabotnik na razli~ni grade`nifirmi, kade {to zapoznavaj}i se so tehnolo-gijata na gradewe, re{ava nea da ja unaprediso pomo{ na novi otkritija. Ajfel konsta-tira deka masivnoto lieno èlezo treba dase zameni so konstrukcija od valano èlezoi ~elik, koi industrijata ve}e gi proizvedu-va. Istovremeno, istraùvaj}i oblici koipodobro bi odgovarale na stati~kite osobi-ni na tie materijali, toj gi otkriva metal-nite re{etkasti nosa~i.

Za da ja postigne postavenata cel, vo 1867godina Ajfel osnova svoja grade`na firma vokoja proizveduva metalni elementi so golemapreciznost, poradi {to zapo~nuvaat da pris-tignuvaat pora~ki i nadvor od Francija. Ne-govata firma ima podignato golem broj mos-tovi, stani~ni hali, krovni i sli~ni konstruk-cii, so voveduvawe na niza tehni~ki novini.Najpoznati objekti od toj vid se: mostot Durokaj Porto (1877-78), mostot Trier kaj Garabit(1880-84) i Ajfelovata kula vo Pariz.

Site tie objekti se baziraat vrz prin-cipot na re{etkast nosa~, t.e. vrz razlagawena nosa~ot na mali tridimenzionalni pros-torni strukturi, koi se oformeni od ednakvièlezni profili spoeni so zakovki. Na tojna~in, so minimalna sopstvena teìna, no-sa~ot postignuva maksimalna nosivost.

Ajfelovata kula e izgradena za Svetskataizlo`ba vo Pariz (1889), a po nejzinoto zavr-{uvawe bilo planirano taa da se demontira.Me|utoa, ra|aweto na takvite novi oblici, ka-ko slika na eden nov prostor oformen od silispoeni vo jazli, okolu 1910 godina zapo~nuvaatda go branat umetnicite Rober Delone i An-toan Pevzner. So tekot na vremeto i javnostase naviknuva na prisustvoto na ovaa ogromnakula, taka {to so svojata viso~ina od 300 m,denes taa pretstavuva nezamenliva dominantavo urbanata slika na Pariz.*18

Edinstven golem neprijatel na Ajfelo-vite xinovski konstrukcii pretstavuva ve-terot, poradi {to od 1906 godina toj se pos-vetuva na istraùvawa vo oblasta na aero-dinamikata. Vo 1911 godina, toa doveduva doizgradba na prviot tunel so ve{ta~ki veter,kade {to vo 1918 godina e isproban prviotprototip na avioni.

Ma{inskata hala vo Pariz (1889, demon-tirana vo 1910) e izgradena za istata Svetskaizlo`ba, od strana na DiterDiterDiterDiterDiter i KontamenKontamenKontamenKontamenKontamen. Sosvoite monta`ni metalni re{etkasti nosa-~i, vo vid na lak so tri zgloba, taa sovladuvaraspon od 115 m.

Sl.12. Xozef Pekston. Kristalnata palata, London(1851). Izgled i vnatre{nost

Sl.13. Gistav Ajfel. Mostot Trierkaj Garabit (1880-84)

Sl.14. Gistav Ajfel. Afelovata kula, Pariz (1889).Izgled i fragment so pilonite

Sl.15. Diter, Kontamen i dr. Ma{inskata hala,Pariz (1887-89, demontirana 1910). Vnatre{nost

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

2222222222

FILIP VEB (1831-1915)

Filip Veb, kako asistent na profesorotStrit vo Oksford, se zapoznava so VilijamMoris i stanuva ~len na negovata kompanija,so {to dobiva mo`nost da gi realizira svo-ite proekti za gradski ku}i i ku}i za odmor.Pri nivnoto proektirawe, toj uspeva da gotransformira docniot srednovekoven stil ibez istoricizam da go vovede vo noviot ne-konvencionalen oblik na ku}ata.

Najpoznata realizacija na Veb pretsta-vuva ku}ata na Vilijam Moris, popoznata ka-

ko Crvenata ku}a vo Kent, kaj Bekslihet(1859). Taa ima osnova vo vid na bukvata „G“,so otfrlawe na dotoga{nata paradnost vo re-{enieto, kako i so ednostavna i udobna vrskame|u glavnite i pomo{nite prostorii. Toae ostvareno samo so pomo{ na najneophodniothodnik i so skalite. Nadvore{niot oblik naku}ata isto taka e nepretenciozen, so ramniyidovi od vidliva crvena tula, so visok krovpokrien so }eramida i so ubavo proporcio-nirani prozorci, kako i bez kakva bilo sti-lizacija. Seto toa, kako i originalnata vrskaso okolinata, ovoj objekt go oddeluva odop{tata masa na toga{nite eklekti~ni pre-tenciozni stanbeni objekti.*22

ANTONI GAUDI (1852-1926)

Katalonecot Antoni Gaudi arhitekton-skite studii gi ima zavr{eno na univerzite-tot vo Barselona, kade {to, poradi svojot ne-obi~en pristap kon tvore{tvoto, od stranana profesorite e nare~en „lud genijalec“. Zavreme na arhitektonskite studii, nego pove-}e go interesiraat predavawata po filozo-fija, kako i nacionalnoto dvièwe inspi-rirano od narodniot folklor i od prirod-nite formi. Vra}aweto kon sredniot vek iislamskata tradicija na Gaudi mu ovozmoù-va da se oslobodi od akademskite predrasudii da go najde svojot sopstven pat vo arhitek-turata.

Vo neobi~nite i ~esto fantasti~ni ob-likovni re{enija, Gaudi obilno gi primenu-va: koloristi~kite efekti, slikanoto stak-lo i indirektnoto osvetluvawe na enterie-rot. Na sekoj negov objekt vidliv e specifi-~en avtorski rakopis i streme` kon posto-jano otkrivawe na novi konstruktivni i ob-likovni mo`nosti.

Kaza Visens vo Barselona (1883-1888) eprvoto samostojno delo na Gaudi. Iako pot-setuva na islamski objekt, taa ne mu pripa|a

na nitu eden poznat stil, kako po svoite for-mi taka i po svojata briljantna dekoracijavo vid na palmovi lisja.

Parternoto ureduvawe na plo{tadotReal vo Barselona, Gaudi go oformuva na ne-obi~en na~in, pri {to fenerite gi pravi vooblik na stilizirani rastenija.

Crkvata Sagrada familija vo BarselonaGaudi zapo~nuva da ja gradi vo 1884 godina,me|utoa ovoj ogromen objekt nema da uspee dago zavr{i do krajot na svojot ìvot. Zapo~-nuvaj}i ja rabotata vrz objektot, toj ne go pri-fa}a nasledeniot neogotski proekt naViljarViljarViljarViljarViljar, no sepak definitivnite konturi nacrkvata potsetuvaat na gotikata, dodeka de-korativnite detali se nao|aat vo spontanavrska so prirodata. Toa najdobro se gleda nafasadata Natavidada na severoisto~niot

Sl.23. Filip Veb. Crvenata ku}a. Kent kajBekslihet (1859). Osnovi i izgled

Sl.24. Antoni Gaudi. Kaza Visens.Barselona (1883-88)

Sl.25. Antoni Gaudi. Sagrada Familija,Barselona (1884-). Osnova i izgled

Toni

Highlight

2323232323

transept od crkvata, {to e oformena so tribogato obraboteni portali, nad koi se izdi-gaat ~etiri kuli so 107 m viso~ina. Tie za-vr{uvaat so bizarni vrvovi, pokrieni so po-lihromen mozaik.

Paviljonite Guelj vo Pedralbes (1885-88,muzej Gaudi), se zavr{eni neposredno pred po-~etokot na prvata Svetska izlo`ba vo Barse-lona. Ansamblot ima nova koncepcija na pros-torot, so vovle~eni i istaknati povr{ini,kupoli, kresti i sli~ni formi so dekorativnaobrabotka {to go karakteriziraat arhitek-tonsko-umetni~kiot pristap na Gaudi.

Palatata Guelj vo Barselona (1885-89)ima neobi~na krovna konstrukcija so para-boli~na forma, izgradena od kamen, drvo ikovano èlezo. Inspiriraj}i se od prirod-nite formi, Gaudi go napu{ta istoricizmoti go vospostavuva svojot bioni~ki stil.

So kapelata na kolonijata Guelj vo Bar-selona (1898-1917), Gaudi ja postavuva osno-

vata na novata strukturalna plastika. So po-mo{ na model od jaìwa, toj dokaùva dekapritisocite od svodovite moàt poracio-nalno da bidat prifateni so navednati stol-bovi. Na sli~en na~in, Gaudi gi proektira ibrodovite na crkvata Sagrada familija, upo-trebuvaj}i tenki izvitkani formi.

Vo parkot Guelj (1900-14) Gaudi isto takaupotrebuva navednati potpira~i, a yidovitei mostovite se izvedeni od priroden gruboobraboten kamen. Parkovskite elementi seodlikuvaat so rasko{na upotreba na poli-

Sl.26. Antoni Gaudi. Palatata Guelj,Barselona (1885-89). Izgled na svodovite

Sl.27. Antoni Gaudi.Kapelata na koloni-jata Guelj, Barselona(1898-1917). Izgled ivnatre{nost

Sl.28. Antoni Gaudi.Parkot Guelj,

Barselona (1900-14).Panorama i

fragment

Sl.29. Antoni Gaudi. Kaza Batljo, Barselona(1905-07). Izgled na salonot

hromen mozaik od keramika i staklo, pri {toe sozdaden zbir na apstraktni kompozicii sosilna ekspresija.

Kaza Batljo vo Barselona (1905-07) e ka-rakteristi~na po svoeto ornamentno obli-kuvawe na konstrukcijata i po branovidnatafasada, obloèna so polihromen mozaik.Formata na stolbovite e inspirirana odformata na koskite. Na sli~en na~in e ob-likuvan i enterierot na objektot.

Kaza Mila vo Barselona (1905-10) moè-bi e najoriginalnoto delo na Gaudi. Objektote nare~en „kamenolom“, bidej}i potsetuva naprirodna grupacija od karpi so organskiformi. Tie se povrzani so ritmi~ki brano-vidni horizontalni rabovi, oblikuvani vovid na ve|i i usni. Pokrivnata terasa so svo-ite oxaci sodrì oblici na originalniot de-korativen bioni~ki stil na Gaudi.

Toni

Highlight

2424242424

Sl.30. Antoni Gaudi. Kaza Mila, Barselona (1905-10)

Sl.31. Antoni Gaudi. U~ili{teto Sagrada Familija, Barselona (1909)

*16 Poop{irno vo: Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,VIA, tom 10Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the TwentiethCentury, str.17-31Sembach, Klaus - Jürgen. Art Nouveau.,New Free Style. Architectural Dezign ½-1980, London

*17 Poop{irno vo: Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,VIA, tom 10Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the TwentiethCentury, str.17-31

*18 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,str.136-139Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,str.205-208Besset, Maurice. Gustave Eiffel.

*19 Poop{irno vo: Meers, Louis. Art Nouveau à Bruxelles.Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,str.309-[terner, Gabrijela. Jugenstil., str.73-

*20 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom10, str.210Velike arhitekture svijeta, str.223Sembach, Klaus - Jürgen. Art Nouveau

*21 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom10, str.149Architecture No 397/1976, str.113-116

*22 Poop{irno vo: Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,VIA, tom 10, str.151Velike arhitekture svijeta. str.220Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture, str.1132

*23 Poop{irno vo: Collins, George R. Antonio GaudiGaudi. A. Campanya, BarcelonaGaudi, 150 photographs. Collection Art in SpainMontaner, Josep Maria. Barcelona a City and itsArchitectureZerbst, Rainer. Antoni Gaudi

Vo konceptot za u~ili{teto Sagrada fa-milija vo Barselona (1909), Gaudi go pravisvoeto konstruktivno remek-delo: pokrivoti yidovite se napraveni vo vid na tenki bra-novidni lu{pi izvedeni od tula.

Pred krajot na svoeto bogato tvore{tvo,Gaudi samouvereno konstatira deka „pravatalinija e ~ove~ka, a krivata e bo`ja“. Po~i-tuvaj}i go ovoj princip, toj uspeva da sozdadeeden {iroko primenliv sistem na konstruk-cii vo vid na hiperboli~ni paraboloidi,blizok do ̀ ivite organski oblici. Ovoj sis-

tem podocna }e bide razraboten od profeso-rot Toroha, a }e bide doveden do sovr{enstvood Feliks Kandela vo Latinska Amerika.

Vo delata na Gaudi se sre}avaat zastra{u-va~ki i istovremeno idili~ni tvorbi, blis-ki do nadrealizmot. Iako negovite dela mo-àt da se smestat vo racionalizmot, tie sestrasni, divi, poetski, a ponekoga{ i „nalud-ni~avi“. I pokraj svojot bogat tvore~ki opus,Gaudi doìvuva siroma{na starost, a zaginuvaod udar na tramvaj, simbolot na ma{inizmot,protiv koj cel ìvot se ima boreno.*23

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

2525252525

A. NOVI TENDENCII VOA. NOVI TENDENCII VOA. NOVI TENDENCII VOA. NOVI TENDENCII VOA. NOVI TENDENCII VO ZAPADNA EVROPA ZAPADNA EVROPA ZAPADNA EVROPA ZAPADNA EVROPA ZAPADNA EVROPA

Paralelno so aktivnosta na grupataUmetnost i zanaeti, vo Anglija se pojavuvaattendencii za sozdavawe na nov arhtiektonskioblik na stanbenite objekti. Toa donekadeve}e e zapo~nato so deloto na Filip Veb vokoncepcijata na Crvenata ku}a vo Kent.

ÂRLS VOJSI (1857-1941)

Stanbenite objekti na ârls Vojsi sesvrtuvaat kon tradicijata na angliskite ku}iza odmor i so svojata funkcionalna koncep-cija pretstavuvaat primeri za gradewe spo-red principot odnatre kon nadvor. Nastoju-vaweto na Vojsi da sozdade organsko edinstvona enterierot i eksterierot, pridonesuva ne-govite re{enija vo osnova da stanat prototipza gradewe na iljadnici stanbeni objekti vookolinata na angliskite gradovi. Najkarak-teristi~en primer za taa koncepcija, so os-

nova vo vid na bukvata „G“ pretstavuva ku}a-ta za odmor pokraj ezeroto Vindermir (1899).

Vo izgledot na objektite Vojsi ja otfrlaprimenata na istoriskite stilovi, se stremikon poednostavni re{enija i ja zgolemuvapovr{inata na fasadnite otvori, oblikuvaj-}i gi vo vid na ednostavni pravoagolni po-ve}ekrilni prozorci. Na takov na~in toj vne-suva pogolem stepen na vedrina i udobnostvo stanbenite prostorii. Karakteristi~en

primer na taa koncepcija pretstavuva ku}atavo Hertvort{ir (1899), koja Vojsi ja ima iz-gradeno za sebe. Nejzinata pravoagolna os-nova gi sodrì voobi~aenite stanbeni pros-torii, dodeka vo sredinata kaj skalite e na-pravena edna u~ilnica. Sli~na koncepcija sogolemi pravoagolni prozorci i so tradici-onalen naklonet krov ima i ku}ata vo Les-ter{ir (1901).*24

ÂRLS MEKINTO[ (1868-1928)

ârls Mekinto{, kako tvorec na noviotstil vo [kotska, so svoeto odlu~no otfrla-we na istoriskoto stilsko gradewe, stanuvazna~aen predvesnik na racionalisti~kataarhitektura na XX vek. Negovata zalo`ba zapovrzuvawe na oblikot so funkcijata na ob-jektot se zasnova vrz japonskata kulturna tra-dicija i keltskata ornamentika.

Sl.32. ârls Vojsi. Ku}ata za odmor pokraj ezeroto Vindermir (1899). Osnova, presek i izgled

Sl.34. ârls Mekinto{.Umetni~koto u~ili{te,

Glazgov (1898-1909).Izgled i ~italnicata

Sl.33. ârls Vojsi. Ku}ata vo Hertvort{ir (1899)

II. PROBIV NA MODERNITE KONCEPCII. PROBIV NA MODERNITE KONCEPCII. PROBIV NA MODERNITE KONCEPCII. PROBIV NA MODERNITE KONCEPCII. PROBIV NA MODERNITE KONCEPCII

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

2828282828

Vo 1901 godina, od strana na dvorot navojvodata od Vajmar, Van de Velde e nazna~enza umetni~ki sovetnik za industrija i pri-meneta umetnost. So poddr{ka na vojvodata,a pod rakovodstvo na Van de Velde, vo 1906godina e osnovano i uredeno U~ili{teto zaprimeneta umetnost vo Vajmar. So toa zapo~-nuva vtoriot periodvtoriot periodvtoriot periodvtoriot periodvtoriot period vo tvore{tvoto na Vande Velde, {to vo povolni uslovi trae do 1914godina.

Vo pedago{kata postapka na u~ili{te-to, Van de Velde voveduva nov sistem na u~e-we, {to se zasnova vrz neguvawe na sponta-nata tvore~ka energija i vrz mo}ta na imagi-nacijata, nezavisno od primerite od mina-toto. So pomo{ na taa metoda se sozdadeninovi formi, koi nabrgu nao|aat primena vogermanskata industrija. Zapisite na Van deVelde dokaùvaat deka takvata postapka os-misleno ja primenuva, znaej}i deka gi sozda-va osnovite na umetni~koto oblikuvawe naXX vek. Toj ima zapi{ano: „Ovie racionalnoformirani predmeti go podgotvuvaat probi-vot na racionalnata arhitektura i prido-nesuvaat za nejzinoto rasprostranuvawe nizsvetot“.

Objektot na Vajmarskoto u~ili{te(1906) Van de Velde go sozdava so jasna racio-nalna koncepcija. I pokraj toa {to kon-strukcijata e napravena spored tradicional-nite metodi, ovoj objekt pokaùva: sigurnovladeewe so prostorot i volumenot, vra}awena pravata linija, pro~istuvawe od ornamen-tot i stavawe akcent vrz plasti~nosta na ar-hitektonskiot izraz. Preminot na yidnite vopokrivni prozorci pretstavuva novo origi-nalno re{enie so koe se dobiva maksimalnoosvetlenie na vnatre{nosta.

Teatarot Verkbund vo Keln (1914) e soz-daden za istoimenata germanska izlo`ba naarhitektonskite dostignuvawa. Pri re{ava-weto na objektot, Van de Velde voveduva mno-gu novini: sala vo oblik na amfiteatar, ne-zavisen proskenium, kruèn horizont i spe-cifi~na tridelna bina. Vo izgledot domi-nira negovoto ras~lenuvawe na pomali i jas-no izdvoeni volumeni. Preku celata kompo-zicija se prostira donekade te{kiot, no ori-ginalno profiliran pokriv. Ornamentotima samo fragmentarna upotreba i pretsta-vuva simbol na sodrìnata.

Vo periodot od 1917 do 1924 godina Vande Velde ìvee vo [vajcarija, a potoa se do-

seluva vo Holandija. Toga{ dobiva nara~kada izraboti proekt za muzejot Kreler-Miler.Toj e izgraden podocna vo mestoto Oterlo,vo periodot od 1937 do 1954 godina, sporedizmenetite originalni planovi na Van deVelde. Ovoj objekt pretstavuva sovr{eno ~is-ta, ednostavna i harmoniski ras~leneta kom-pozicija, koja e vo celosna soglasnost so so-drìnata.*27

Od iznesenite primeri moè da se zaklu-~i deka Van de Velde vo teorijata i prakti-

kata pretstavuva glasnik na funkcionalis-ti~kata estetika na t.n. ~ista forma. So tak-viot odnos kon tvore{tvoto, toj vr{i re{i-telno vlijanie vrz razvojot na arhitekturatai primenetata umetnost vo periodot 1900-25godina.

Od presudno zna~ewe za razvojot na mo-presudno zna~ewe za razvojot na mo-presudno zna~ewe za razvojot na mo-presudno zna~ewe za razvojot na mo-presudno zna~ewe za razvojot na mo-dernata arhitekturadernata arhitekturadernata arhitekturadernata arhitekturadernata arhitektura i industriskiot dizajne osumgodi{noto rakovodewe na Van de Veldeso vajmarskoto U~ili{te za primeneta umet-nost. So ponatamo{niot razvoj, vo 1919 go-dina ova u~ili{te, na predlog od Van de Vel-de se integrira so Visokata {kola za likov-ni umetnosti, so {to se sozdava poznatata{kola Bauhaus. Samiot Van de Velde pred-laga za direktor na u~ili{teto da bide naz-na~en mladiot Valter Gropius, idniot golemmajstor na modernata arhitektura.

*24 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.125-Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10, str.150-

*25 Poop{irno vo: Charles Rennie Mackintosh, 1868-1928[terner, Gabrijela. Jugenstil, str.92-

*26 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2,str.49-58; 257-268Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,str.319-328Casabella, No 662 + 663/Dec.98 + jan.99, str.20-41

*27 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremenaarhitektura 2, str.37-48; 243-256[terner, Gabrijela. Jugenstil., str.25-34

Sl.42. Henri van de Velde. Ku}ata Van de Velde,Ukle kaj Brisel (1895). Osnovi i izgled

Sl.43. Henri van de Velde. Muzejot Folkvang,Hagen (1897-1902). Vnatre{nost

Sl.44. Henri van de Velde. U~ili{teto zaprimeneta umetnost, Vajmar (1904-11)

Sl.46. Henri van de Velde. Muzejot Kreler-Miler (1937-54). Proekt

Sl.45. Henri van de Velde. Teatarot Verkbund.Keln (1914). Osnova i izgled

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

2929292929

B. SECESIJA I JUGENDSTILB. SECESIJA I JUGENDSTILB. SECESIJA I JUGENDSTILB. SECESIJA I JUGENDSTILB. SECESIJA I JUGENDSTIL

Secesijata i jugendstilot, kako i osta-natite dvièwa vo ramkite na novata umet-nost {to se razviva od 1890 do 1910 godina,imaat antiistoriski, romanti~en i indivi-dualen karakter. Imeto secesija se odnesuvana avstriskata arhitektura i umetnost, socentar vo Viena, a jugendstil na germanskataarhitektura i umetnost, so centar vo Minhen.

Kako i vo drugite novi dvièwa, pret-stavnicite na secesijata i jugendstilot sves-no go napu{taat povtoruvaweto na istoris-kite stilovi i voveduvaat t.n. arhitekturana ornamenti. Tie se zalagaat za koristewena zanaet~iskite konstruktivni metodi, upo-trebuvaj}i razli~ni vidovi materijal vo ed-na slobodna interpretacija. Poradi toa, taaarhitektura vo po~etokot obrnuva pogolemovnimanie na povrzanosta me|u povr{inata iornamentot, a pomalo na prostornata inter-pretacija na osnovata. Vo podocne`nata fa-za, kon dekoracijata na fasadata se pridru-ùva i naglasenoto plasti~no sfa}awe za ar-hitektonskite masi.

Ovie dvièwa, vo prv red imaat estetskanasoka i nastojuvaat umetnosta da ja vovedatvo op{testveniot ìvot. Vo praktikata tiedobivaat buròaski i reakcioneren karak-ter, so streme` ~ovekot da go oslobodat odpritisokot na novata tehnika.

Inènerskite konstrukcii, {to vo me-|uvreme se pronajdeni so koristewe na novitehniki i materijali, pridonesuvaat nekoizna~ajni arhitekti da go napu{tat dvièwe-to Art Nouveau i da stanat pioneri na moder-nata arhitektura. Toa se odnesuva, pred sî,na: Mekinto{, Van de Velde, Peter Berens ina vienskite arhitekti, koi so svoite viziiza idninata gi nadminuvaat granicite na se-cesijata i jugendstilot.

Osobeno golemo vlijanie vrz razvojot naarhitekturata vo po~etokot na XX vek imasecesijata, koja za razlika od drugite napred-ni dvièwa dobiva masoven karakter. Idej-nite tvorci na ova dvièwe uspevaat okolusebe da gi soberat site napredni arhitektiod Avstrija, na koi manirizmot, a osobenoakademizmot im se tu|i. Tie nastojuvaat da

gi nadminat prisutnite protivre~nosti me|usodrìnata i formata na objektot i istovre-meno arhitekturata da ja dovedat vo soglas-nost so duhot na vremeto. Najpoznatite od nivbaraat na~ini preku koi oblikot na objektotbi moèl da se dovede vo soglasnost so nego-vata funkcija.*28

Idejni voda~i na secesijata se: Oto Vag-ner i negovite sorabotnici Jozef Olbrih iJozef Hofman, kon koi nabrgu se pridruù-vaat i drugi nivni sovremenici.

OTO VAGNER (1841-1918)

Oto Vagner so svoeto delo pretstavuvapredvesnik na modernata arhitektura i ur-banizam, kako i vistinski osnovopolo`nikna vienskata arhitektonska {kola, koja }edade golem broj zna~ajni tvorci. Toj e duhovennaslednik na Viole-le-Dik, a za arhitektu-rata na Avstrija ima takvo zna~ewe kakvo{to imaat i najgolemite arhitekti za drugi-te zapadnoevropski zemji. Oto Vagner se{koluva vo Berlinskata grade`na akademijai na Arhitektonskata {kola pri Vienskataakademija. Pod nivno vlijanie, vo prvata fa-prvata fa-prvata fa-prvata fa-prvata fa-zazazazaza od negovoto tvore{tvo prisuten e duhotna klasicizmot so belezi na firentinskatavisoka renesansa.

Oto Vagner stanuva poznat vo 1890 godi-na, koga ja dobiva golemata zada~a za izra-botka na nov urbanisti~ki plan na gradotViena. Od toj golem plan delumno e realizi-ran proektot na gradskata èleznica (1894-97). Pri samiot po~etok na realizacijata,Oto Vagner e postaven za rakovoditel na spe-cijalniot oddel za arhitektura na Vienskataakademija. So toa zapo~nuva vtorata fazavtorata fazavtorata fazavtorata fazavtorata faza odnegovoto tvore{tvo, vo ~ii ramki go ofor-muva svojot jasen teoriski stav za arhitek-turata. Vo pristapnoto predavawe na Akade-

mijata, pod naslov Moderna arhitektura, OtoVagner se zalaga za slednive principi:

- pojdovna to~ka na modernata arhitek-tura treba da pretstavuva moderniotìvot,a

- novoto oblikuvawe treba da bide so ho-rizontali i ramen pokriv.

Silata za takov pro~isten stil toj ja crpiod konstruktivnite principi i od upotrebata namaterijalot, pri {to najmnogu go koristi~elikot, so koj postignuva smeli i celosno novire{enija. Najdobar primer za toj t.n. preoden pe-riod od tvore{tvoto na Oto Vagner pretstavu-vaat stanicite na gradskata ̀ eleznica vo Viena,kako {to se: stanicata [enbrun (1898) i osobenostanicata Karlsplac (1899).

Pri koristeweto na ~eli~niot skelet, OtoVagner voop{to ne primenuva istoriski frag-menti, no ovie objekti oblikuvani od kombina-cija na pravi i krivi linii so vegetabilni orna-menti, sepak pretstavuvaat kompromis me|u ne-goviot strog teoriski stav i op{tata tendencijana secesijata kako dvièwe.

Vo ramkite na vtorata faza od tvore{tvo-to, {to trae desetina godini, Oto Vagner sozdavai drugi objekti, od koi nekolku moàt da seizdvojat kako pozna~ajni. Ankerhaus (1895) eadministrativno-deloven objekt smesten vocentarot na Viena. Vo negoviot oblik nemaistoriski stilovi, tuku slobodno sfatenadekoracija. Stanbeno-delovniot objekt Viencajlvo Viena (1898) e postaven na agol me|u dve ulicii e oblikuvan so naglasena horizontala naglavnite venci. Negoviot agol ima plasti~naobrabotka so tipi~na dekoracija na vienskatasecesija. Takviot pristap dosledno e sprovedeni vo enterierot, kade {to osobeno se istaknuvaobrabotkata so èlezo na skali{nata ograda ivratite na liftovite.

Ku}ata Majolika vo Viena (1898-1900)Oto Vagner ja proektira so ednostavna, re-~isi simetri~na osnova. Takvata ednostav-nost se prenesuva i vrz izgledot, koj ima ram-na fasada so pravoagolni otvori i silno is-frlena strea. Dekorativnoto slikarstvo vrzfasadata napravena od majolika e delo na

Sl.47. Oto Vagner. Urbanisti~ki proekt zaXXII destrikt, Viena (1910-11)

Sl.48. Oto Vagner. Stanicata Karlsplac,Viena (1899)

Sl.49. Oto Vagner. Stanbeno-delovniot objektViencajl, Viena (1898). Skali i vrata za liftot

3030303030

umetnikot Gustav KlimtGustav KlimtGustav KlimtGustav KlimtGustav Klimt, koj svojata umet-ni~ka aktivnost ja zapo~nal kako dekorater.Ovoj ambiciozen dizajn Adolf Los podocnago narekuva „tetovirana arhitektura“.

Tretata faza Tretata faza Tretata faza Tretata faza Tretata faza vo tvore{tvoto na OtoVagner zapo~nuva vo 1904 godina, koga toj za-zema poradikalen teoriski stav, {to celosnose soglasuva so negovite principi. Toa e naj-vidlivo na objektot za Kralskata po{tenska{tedilnica vo Viena (1904-06-10-12). Toj imapogolemi prozorski otvori, horizontalnapodelba na polnoto i praznoto, a namesto or-nament se javuva crte` vo vid na tekstura vrzfasadata. Kamenite plo~i od fasadnata ob-loga se pricvrsteni za yidot so vidlivi alu-miniumski klinovi. Vrz zavr{niot venecima postaveno bronzeni statui i skromni or-namenti, usoglaseni so arhitekturata. Obli-kuvaweto na golemata sala na {tedilnicatapretstavuva najzna~ajno moderno ostvaruva-we na Oto Vagner. Nejziniot goren del e na-praven od staklo i ̀ elezo koe se potpira vrzyidana konstrukcija. Ovoj pro~isten enteri-er definitivno nema ni{to zaedni~ko so is-toricizmot na XIX vek.

Sposobnosta za re{avawe na {irokiprostorni problemi, Oto Vagner ja potvrdu-va preku proektot i realizacijata na kom-pleksot objekti vo lekuvali{teto [tajnhof(1905-07). Na eden rid pokraj Viena, toj soz-dava humano tretiran ansambl na objekti zaumobolni, pri {to se istaknuva vospostave-nata ramnoteà me|u bolni~kite objekti ikubusot na crkvata. Crkvata vo [tajnhof sosvoeto prostorno oblikuvawe spa|a me|u pr-vite obidi za nov tretman na objektite koise duhovno cvrsto povrzani so tradicijata,kakva {to e verskata arhitektura. Kupolatae pokriena so pozlateni {amotni plo~i, aostanatiot del e izgraden od kamen so re~isibela boja. Enterierot pretstavuva dotoga{neviden skladen sostav na prostorni oblicii na obrabotka bez prisustvo na istoricis-ti~ki motivi.

Pro~istuvaweto od istoricizmot, OtoVagner u{te pore{itelno go sproveduva vrzoblikot na svoite podocne`ni objekti. Ta-kov e proektot za ureduvawe na Univerzitet-skata biblioteka vo Viena (1910), na ~ija fa-sada ima ednostavna renesansna disciplini-ranost vo vid na eden moderno tretiran pa-ladionizam, izrazen so vertikali i horizon-tali koi se secesiski obraboteni.

Napu{taweto na istoricizmot, bez kak-vi bilo kompromisi, osobeno se potvrduva voposlednite dela na Oto Vagner. Takva e Vi-lata Vagner II (1912-13), vo ~ija kompozicijapreovladuva geometrizacijata, kako eden vidpo~etok na modernoto oblikuvawe na objek-tite i nivnite delovi.*29

JOZEF OLBRIH (1867-1908)

Jozef Marija Olbrih se zanimava soarhitektura, umetni~ko zanaet~istvo, opre-muvawe na knigi i sl. Negov najsakan obli-koven motiv e krugot vo najrazli~ni varija-cii. Nabrgu, toj motiv od knigite za~ekoruvavo enterierot, a potoa steknuva popularnostvo cela Evropa. Olbrih e avtor na najranotoarhitektonsko ostvaruvawe na avstriskatamoderna, a toa e izlo`beniot paviljon na se-cesijata vo Viena (1898-99). Kompozicijatana objektot se sostoi od nekolku kubusi, koizavr{uvaat so proyirna {ara vo vid na topkanapravena od pozlaten metal. Nad vlezot senao|a natpisot: Na epohata - nejzinata umet-nost, na umetnosta - nejzinata sloboda. Oviezborovi, vsu{nost, pretstavuvaat moto na se-cesijata, {to zna~i: da se sozdade slobodensovremen stil bez stegite na minatoto. En-terierot na izlo`beniot paviljon, so ednos-tavnite formi i zenitalnoto osvetlenie, senao|a daleku pred toga{nite enterieri, soz-dadeni {irum Evropa.

Olbrih se zanimava i so proektirawe naindividualni ku}i, vo koi gi vgraduva svoitepogledi za arhitektonskoto oblikuvawe so:

Sl.51. Oto Vagner.Crkvata vo [tajnhof kaj Viena(1905-07). Izgled i vnatre{nost

Sl.52. Oto Vagner. Vilata Vagner II, Viena(1912-13). Osnova i perspektiva

Sl.50. Oto Vagner.Kralskata po{tenska{tedilnica, Viena (1904-06-10-12). Izgledi vnatre{nost na golemata sala

3131313131

ednostavni fasadi, golemi prozorci, sece-sionisti~ka dekoracija i naklonet krov. Natakov na~in e oblikuvana ku}ata na prince-zite (1902), postavena vo parkot na dvorecotVolfgarten, kaj Langen.

Olbrih stanuva poznat i nadvor odAvstrija, pa vo 1899 godina se preseluva voGermanija, kade {to stanuva glaven arhitektna objektite za izlo`bata Matildenhoh voDarm{tat (1901-08). Me|u niv najsilen vpe-~atok ostava Kulata na ven~avki so svojatakubisti~ka forma, koja zavr{uva skalesto so

upotreba na polukru`ni lakovi. Yidovite seizgradeni so crvena fasadna tula, a tenkitehorizontalni lenti od prozorci se sosemamoderni. Izlo`beniot objekt e sostaven odkubi~ni edinici so piramidalni pokrivikoi se pokrieni so }eramida, a ras~lenuva-weto na povr{inite e napraveno so poednos-taveni klasi~ni elementi.

Vo 1903 godina Jozef Olbrih se javuva ka-ko eden od osnova~ite na Sojuzot na german-skite arhitekti i otvora svoe proektantsko

biro vo Diseldorf (1907), kade {to ve}e e votek realizacijata na negoviot proekt za Sto-kovnata ku}a Tic (1906-09). Arhitektonskitekarakteristiki na ovoj objekt se sli~ni naonie od izlo`beniot objekt vo Darm{tat.*30

JOZEF HOFMAN (1870-1956)

Jozef Hofman ima dolg i produktivenìvot, taka {to menuvaj}i go stilot na ra-boteweto, pri krajot na svoeto tvore{tvoprimenuva napreden moderen stil. Studiitepo arhitektura gi zavr{uva vo Viena kakonajveren u~enik na Oto Vagner, ~ija racio-nalisti~ka teorija mu ja opredeluva karie-rata. Negovite objekti imaat elegancija sorafiniran vkus i se nao|aat daleku od asket-skata strogost {to vo toa vreme ja zastapuvaAdolf Los. Za razlika od Los, Hofman ener-gi~no se zalaga za primena na umetni~kiotzanaet. Od 1899 godina toj stanuva nastavnikvo [kolata za primeneta umetnost, a vo 1903godina go osnova pretprijatieto „VinerVerk{tate“, koe za 30 godini od svoeto ra-botewe }e postigne svetski uspeh.

Vo 1897 godina Hofman ñ se priklu~uvana vienskata secesija, no negovite stavovi semnogu poradikalni od onie na Oto Vagner. Po-radi tie razliki, deset godini podocna (1907),so poddr{ka na slikarot Gustav Klimt,Hofman pravi t.n. secesija vo secesijata.

Vo godinite neposredno po po~etokot naXX vek, Hofman pravi nekolku izlo`beni pa-viljoni, ~etiri zgradi i nekolku vnatre{niureduvawa. So sozdavaweto na sanatoriumotvo Purkersdorf (1903), Hofman stanuva naj-zna~aen tvorec na ovoj vid arhitektura.

Sl.53. Jozef Olbrih. Izlo`beniot paviljon nasecesijata (1898-99). Izgled i vnatre{nost

Sl.54. Jozef Olbrih.Objektite za izlo`bataMatildenhoh. Darm{tad(1901-08)

Sl.55. Jozef Olbrih.Stokovnata ku}a Tic,

Diseldorf (1907).Izgled i golemata

proda`na sala

Sl.56. Jozef Hofman. Sanatoriumot vo Purkers-dorf (1903). Izgled od proektot i vnatre{nost

3232323232

Objektot se odlikuva so ednostavna, re~isi ku-bisti~ka forma, {to moè da se kaè i za en-terierot koj ima naglasena geometrizacija.

Ku}ata Stokle vo Brisel (1905-11) ja do-kaùva internacionalnata slava na JozefHofman. Objektot e oblikuvan vo vid na po-etsko remek-delo na postimpresionizmot isimbolizmot. Toa celosno se zasnova vrz es-tetikata na racionalizmot, no so prisutnobogatstvo i rafiniranost, {to se grani~atso dekadencija. Toa najmnogu se manifesti-ra kaj nadvore{nata obloga na yidovite somazen mermer, vramen so lenti od profili-rana bronza.

Vo slednite godini Hofman sozdava go-lem broj individualni objekti vo razli~nivarijacii. Takva e vilata Skiva - Primavesivo Viena (1913-15) so mo}en plasti~en izrazna fasadata i so mansarden krov. Vo triagol-nite frontoni e smestena simboli~na plas-ti~na dekoracija od secesionisti~ki vid.

Za izlo`bata Verkbund vo Keln (1914) Hof-man go gradi Avstriskiot paviljon, vo vid na ele-ganten objekt so odvaj naglasena neoklasi~na no-ta. Na takvata negova arhitektura se sprotivsta-vuva toga{niot mlad arhitekt Valter Gropiusso eden nov i pojasen oblik na modernata arhi-tektura.

Vo 1920 godina Hofman e nazna~en za vi{gradeèn sovetnik na Viena. Pri gradeweto mno-gubrojni stanbeni zgradi, toj gi prifa}a pre-dizvicite {to doa|aat od germanskiot Bauhaus

ili od Le Korbizje, so {to zapo~nuva da se menuvasocijalnata smisla na arhitekturata.

Na stanbenata niza vo naselbata Verk-bund vo Viena (1932), Hofman voveduva edenvonredno pro~isten moderen stil, koj moèda se natprevaruva so najdobrite dela na svo-eto vreme.

Vo 1933 godina Hofman go zatvora pret-prijatieto „Viner Verk{tate“, no sepak pro-dolùva so svoeto tvore{tvo. Slednata go-dina go gradi Avstriskiot paviljon za bie-naleto vo Venecija, so edna sosema modernakompozicija na pravi linii. Po Vtoratasvetska vojna, Hofman sî u{te e aktiven, pro-dolùvaj}i so gradeweto moderni stanbeniobjekti.*31

JO@E PLE^NIK (1872-1957)

Vo vienskata secesija masovno se vklu-~eni i porane{nite studenti na Oto Vagnerod drugite zemji na avstroungarskata monar-hija. Eden od niv e slovene~kiot arhitekt Jo-

è Ple~nik, koj raboti vo Viena, Praga iQubqana.

Ple~nik pokaùva posebno majstorstvovo izrabotkata na proekti za prisposobuva-we na starite objekti kon barawata na novi-ot umetni~ki vkus. Toj e ~len na timot kojraboti vrz restavracijata na kompleksotHrad~ani vo Praga. Vrz stanbeniot objektVajdmanhaus vo Viena (1902), vo sorabotka soarhitektot S~astka, Ple~nik pravi pogole-mi zafati pri adaptacijata, a na ku}ata Bek-gase (1905) ja ,,modernizira“ fasadata so slo-bodno sfatena reljefna dekoracija.

Svoite gledi{ta za novata arhitektura Jo-è Ple~nik najdobro gi ima izrazeno vrz objek-tot na agol, Zaherlhaus vo Viena (1905). Kompo-zicijata e oslobodena od kakva bilo nepotrebnadekoracija, a ednostavniot kubus e ras~lenet sogolemi prozorci i vertikalen raster na fasada-ta. Glavniot i zavr{niot venec se ume{no na-glaseni vo celosnata kompozicija na arhitekton-ski elementi. Ednostavniot i moderen enterierima samo mali fragmenti na slobodno sfatenaornamentika.*32

Sl.57. Jozef Hofman. Ku}ata Stokle, Brisel (1901-11)

Sl.58. Jozef Hofman. Stanbenata nizana izlo`bata Verkbund, Viena (1932)

Sl.59. Joè Ple~nik. Preoblikuvawena ku}ata Bekgase, Viena (1905)

Sl.60. Joè Ple~nik.Zaherlhaus, Viena (1905).Izgled i vnatre{nost

Toni

Highlight

3333333333

Dvièweto jugendstilDvièweto jugendstilDvièweto jugendstilDvièweto jugendstilDvièweto jugendstil vo Germanija,spored svoite postavki pretstavuva ek-vivalent na secesijata od Avstrija. Osvengermanskite arhitekti, negovi pretstavnicistanuvaat i pove}e avtori dojdeni na rabotavo Germanija. Viden pretstavnik na toa dvi-èwe e i Van de Velde, koj vo toj period jarazviva branovidnata linija i izvitkaniteornamenti.

Zaedni~ka karakteristika na pretstav-nicite na jugendstilot e toa {to tie se re-{itelno protiv prisustvoto na eklekticiz-mot vo arhitekturata i vo primenetata umet-nost, no isto taka se protiv ma{inskoto pro-izvodstvo koe ja imitira zanaet~iskata umet-nost. Ovie arhitekti i umetnici svoite pos-tavki gi propagiraat preku spisanieto zaumetnost Jugend (Mladost), vo koe so svoi na-pisi u~estvuvaat i drugi poznati arhitektina noviot stil vo Evropa.

Ovaa tendencija protiv istoricizmotnao|a najdobar odraz pri sozdavaweto na ob-jektite za arhitektonskata izlo`ba Matil-denhoh (1901) vo Darm{tat. Taa se realizirapod mecenstvo na hercegot od gradot Esen, kojja proklamira nejzinata cel: „Izlo`batatreba da pretstavuva dokument na germanska-ta umetnost i treba da ja pokaè programataza obnova na primenetite umetnosti, pod vod-stvo na arhitekturata“. Vo ovaa umetni~kakolonija, smestena vo kvartot Matildenhoh,vidna uloga igraat avstriskiot arhitekt Jo-zef Olbrih i mladiot germanski arhitektPeter Berens. Obajcata, oslobodeni od is-toricizmot i potpiraj}i se vrz individual-nata fantazija, gradat objekti istovremenofunkcionalni i ekspresionisti~ki.*33

August EndelAugust EndelAugust EndelAugust EndelAugust Endel (1879-1925) e najkarakte-risti~niot pretstavnik na germanskiot ju-gendstil. Kako samouk arhitekt i umetnik,

*28 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.157Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10, str.254-[terner, Gabrijela. Jugenstil, str.101-

*29 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2,str.59-76; 269-282Pozzeto, Marco. La Scuola di Wagner, 1894-1912

*30 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.160-Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.129

*31 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.163Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10, str.259Casabella, No 662 + 663/Dec.98 + jan.99, str.62-63

*32 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.168*33 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,

str.113*34 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,

str.230Velike arhitekture svijeta, str.234

Sl.62. August Endel. Das bunte teatar. Berlin (1901) Vnatre{nost od proektotSl.61. August Endel. Fotoateljeto Elvira, Minhen (1897)

toj uspeva da sozdade produhovena ornamen-tika, povrzana so povr{inata na objektite.Toa osobeno e vidlivo na negovoto najpozna-to delo fotoateljeto Elvira vo Minhen(1897), na ~ija fasada se istaknuva slobodnosfatenata plasti~na dekoracija. Das Bunteteatar vo Berlin (1901), Endel go oblikuvaso golema imaginacija vo vnatre{noto ure-duvawe i so dekoracija od sopstvenata fan-tazija.

Napu{taweto na jugendstilot doa|arelativno brgu, bidej}i nitu eden germanskiarhitekt ne gi ima ispolneto barawata nanoviot stil, kako {to toa go pravat vo svoitezemji, na primer: Orta, Mekinto{, Gimar,Vagner i dr. Ednostavno, jugendstilot vogermanskata arhitektura ostanuva glavno nanivo na dekorativna umetnost.*34

Toni

Highlight

Toni

Highlight

3434343434

V. ÎKA[KA [KOLAV. ÎKA[KA [KOLAV. ÎKA[KA [KOLAV. ÎKA[KA [KOLAV. ÎKA[KA [KOLA

Vo vremeto koga vo Evropa dejstvuvaatarhitektite na noviot stil, na secesijata iso niv sli~nite, vo Soedinetite Amerikan-ski Dràvi dejstvuva sli~no dvièwe, poz-nato kako ~ika{ka {kola. Sî do nejzinotopojavuvawe, vo amerikanskite gradovi viso-kite zgradi se podigaat so metalen konstruk-tiven sistem, no so istoricisti~ki fasadi.Kompoziciite na fasadite ne se vo organskavrska so noviot konstruktiven sistem, taka{to se natrupani so eklekti~ni dekorativnimotivi. Isklu~ok pretstavuvaat objektite naarhitektot Xejms BogardusXejms BogardusXejms BogardusXejms BogardusXejms Bogardus vo Wujork (1800-74), koi iskreno go pokaùvaat ~elikot nafasadata, no oblikot na prozorskite otvorisî u{te e povrzan so minatoto.

Imeto ~ika{ka {kola se odnesuva nagrupata administrativno-trgovski visokiobjekti, koi vo poslednata ~etvrtina na XIXvek se izgradeni vo gradovite na amerikan-skiot sreden zapad, a osobeno vo ̂ ikago. Tiese karakteriziraat so metalna nose~ka kon-strukcija, ~ija struktura jasno se izrazuva nafasadata, preku primena na ednostavni noviformi. Karakteristi~en primer pretstavuvaTakoma bilding vo îkago (1887-89), delo naarhitektite Vilijam HolabirdVilijam HolabirdVilijam HolabirdVilijam HolabirdVilijam Holabird (1854-1923) iMartin Ro{Martin Ro{Martin Ro{Martin Ro{Martin Ro{.*35

VILIJAM LE BARON XENI(1832-1907)

Golemiot poàr vo ̂ ikago od 1871 godi-na pokaùva deka nadvore{nite nose~ki yi-dovi od lienoèlezni elementi se neotpornina visoki temperaturi. Re{enieto za protiv-poàrna za{tita na metalniot skelet go pro-nao|a Vilijam le Baron Xeni, ispolnuvaj}ija ~eli~nata ramka so tula ili obloùvaj}ija so malter. Negov prv zna~aen objekt pret-

stavuva Lejter bilding I vo îkago (1879),kade {to zad pilastrite od tula se krijat ̀ e-lezni stolbovi koi nosat èlezni napre~nigredi za koi e zaka~en drveniot tavan. Ten-kite ramki me|u prozorcite se napraveni odlieno èlezo, a niskite parapeti od kamen.Zabele`livo e re{itelnoto otfrlawe nafasadnata dekoracija.

Najpoznato ostvaruvawe na Vilijam leBaron Xeni pretstavuva Houm in{urens bil-ding vo îkago (1885). Taa e desetkaten ob-jekt, vrz ~ija nadvore{nost konstruktivniotsistem odvaj se nayira bidej}i e skrien zadkonvencionalniot detaq i neve{to ras~le-netata fasada. Objektot podocna e dograden.

Konstruktivniot priod na Vilijam le Ba-ron Xeni pridonesuva da se nadminat ograni-~uvawata vo viso~ina, usloveni od dotoga{-nata tradicija na yidani konstrukcii.*36

HENRI HOBSON RIÂRDSON(1838-1886)

Vo po~etokot na svoeto tvore{tvo,Henri Hobson Ri~ardson raboti vo viktori-janski ili vo t.n. vtor ampir stil, za poste-peno da se oslobodi od nego. Blagodarenie nanegovoto tvore{tvo, ~ika{kata {kola gopronao|a svojot nov stilski pravec na ednos-tavnata monumentalnost. Toa osobeno e vid-livo na stokovnata ku}a Mar{al filds voîkago (1887), ~ija fasada e navidum istori-zirana. Preku nejzinite polukru`ni lakovii rusti~ni yidovi, Ri~ardson pravi ekspre-sijata da se zasnova vrz silata na nadvore{-niot materijal.

Podocne`nite arhitekti, najprvin buk-valno se ogleduvaat na ovoj objekt, za potoada go primenat samo principot na Ri~ardson,spored koj konstrukcijata treba da bide di-rektno izrazena vrz izgledot na objektot ipreina~ena na na~in {to }e odgovara na mo`-nostite na ~eli~niot skelet.*37

Sl.63. Vilijam Holabird i Martin Ro{. Takomabilding, îkago (1887-89)

Sl.64. Vilijam le Baron Xeni. Protivpoàrnoosiguruvawe na konstrukcijata (1890-91).

Sl.65. Vilijam leBaron Xeni. Lejterbilding I, îkago(1879). Osnova i izgled

Sl. 66. Vilijam le Baron Xeni. Houm In{urensbilding, îkago (1885), urnat 1929

Sl.67. Henri Hobson Ri~ardson.Stokovnata ku}a Mar{al Filds, îkago (1887)

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

3535353535

BARNEM I RUT

Daniel Hadson Barnem (1846-1912) i XonRut (1850-91) go zavr{uvaat posledniot ~i-ka{ki oblakoder, izgraden so nose~ki nad-vore{ni yidovi, no so elasti~ni linii. Toae Monadnok bilding (1891), koj e 16-katen ob-jekt so ednostavno modelirana fasada. Tojpretstavuva oblikovna i konstruktivnasprotivnost na nivnata sledna lesna, no vopomala mera elegantna konstrukcija, kaj ob-jektot na Rilajens bilding vo îkago (1894).Ova delo so tekot na vremeto }e stane kla-si~no re{enie na ranoto amerikansko gra-dewe vo skelet, kako prethodnica na idniteoblakoderi od ~elik i staklo.

Po smrtta na Rut, nivnata kompanija na~elo so Barnem se vra}a kon akademskiot ek-lekticizam, pravej}i urbanisti~ki planoviza gradovite: Va{ington, Klivlend, SanFrancisko i za îkago. Proektot na kompa-nijata za Svetskata izlo`ba vo ̂ ikago (1893)vr{i dolgoro~no negativno vlijanie vrz ame-rikanskata arhitektura vo po~etokot na XXvek, bidej}i e napraven vo oficijalno pod-drùvaniot akademski eklekticizam.

Eklekti~niot pristap vo oblikuvawetona objektite, Barnem i sorabotnicite jasno gopokaùvaat na po~etokot na HH vek kaj ob-lakoderot Fletajron (Fuler bilding) vo Wu-jork (1902), kade {to ~eli~niot skelet ima ob-loga od kamen so renesansna profilacija.*38

LUIS SALIVEN (1856-1924)

Slavata na Luis Saliven se zasnova vrznatamo{niot razvoj na arhitektonskite for-mi od ~eli~na skeletna konstrukcija vo de-lovnite objekti, kako i vrz negovoto razmi-sluvawe za organskata teorija vo arhitektu-rata.

Po {koluvaweto vo SAD i prestojot vo[kolata na ubavite umetnosti vo Pariz, vo1879 godina Saliven se vrabotuva vo birotona AdlerAdlerAdlerAdlerAdler (1844-1900) vo îkago. Nabrgu po-toa, tie stanuvaat partneri, pri {to Salivene zadolèn za dizajnirawe na objektite, a Ad-ler za tehni~ko-ekonomskite pra{awa. Ve}eprvite dela na ovaa firma dobivaat funk-cionalen nadvore{en izgled, iako nivniotarhitektonski izraz sî u{te ja nema potreb-nata sigurnost.

So proektot za Auditorium bilding voîkago (1889), Saliven go istaknuva svojottalent za postignuvawe edinstvo me|u funk-cijata i formata. Zadovoluvaj}i ja progra-mata za smestuvawe na teatar, hotel i kance-

larii, Saliven sozdava monumentalen izrazso polukru`ni lakovi, koi se pod izvesnovlijanie od arhitekturata na Ri~ardson.Vnatre{nosta na objektot, a osobeno nego-viot auditorium, e eden od najoriginalniteenterieri na amerikanskata arhitektura, de-koriran so reljefi vo noviot sloboden stil.

Dvete najubavi zgradi na Saliven, napra-veni od ~eli~na konstrukcija vo stil na ~i-ka{kata {kola, se Veinrajt i Garenti bil-ding. Veinrajt bilding vo Sent Luis (1891),so svojata nadvore{na struktura verno go od-razuva vnatre{niot ~eli~en skelet. Ele-

Sl.68. Barnem i Rut. Monadnok bilding,îkago (1891)

Sl.69. Barnem i Rut.Fletajron(Fuler) bilding, Wujork (1902)

Sl.70. Luis Saliven. Auditorium bilding,îkago (1889). Presek i izgled

Sl.71. Luis Saliven. Auditorium bilding,îkago (1889). Auditoriumot

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

3636363636

gantnite visoki pilastri, me|u koi se zagla-veni prozorcite, se oformeni so obloga odtula. Takvata re{etka e vramena so agolnitepilastri i so horizontalite na mezaninot ina razvieniot venec.

Garenti bilding vo Bafalo (1895) e pos-ledno zaedni~ko delo na Adler i Saliven ie oblikuvano spored istite principi kako iprethodniot objekt. Stiliziranite vleznivrati so renesansni oblici izgledaat tu|ona ovaa nova koncepcija.

Stokovnata ku}a Karson, Piri i Skot voîkago (1899) e poslednata delovna zgrada namajstorot Saliven. Kulata na agolot e napra-vena po barawe na investitorot. Noviotpristap na Saliven se gleda vo rasporedotna prozorcite, koi se vo funkcionalen i es-tetski odnos so ~eli~nite ramki. Takviotprozorec, vsaden me|u stolbovite i me|ukat-nite konstrukcii, so golem fiksen otvor vosredinata i so mali bo~ni otvori, podocna enare~en ~ika{ki prozorec. Nabrgu po zavr-{uvaweto, ovoj objekt e dograden od arhi-tektot Barnem, no vo oblikoven kontinuitetso deloto na Saliven.

Pokraj navedenite objekti, Saliven imasozdadeno u{te mnogu drugi od koi najpoznatise: Palatata na berzata vo ̂ ikago (1894), Pa-latata na soobra}ajot za Svetskata izlo`bavo îkago (1893), nekolku zgradi na banki idrugo. Vo site niv, pokraj moderno sfatenatakonstrukcija, dominiraat i istoricisti~kielementi. Toa e rezultat od vra}aweto nana-zad, {to go predizvika Svetskata izlo`ba voîkago (1893). Re{enieto za izlo`bata goima napraveno kompanijata na Barmen i Rut(1891) vo romanti~arski stil, no realizaci-jata e napravena vo studeniot manir na aka-demizmot. Takvata eklekti~na koncepcija sezacvrstuva po~nuvaj}i od 1900 godina i pret-stavuva ko~nica vo razvojot na amerikanska-ta arhitektura vo po~etokot na XX vek.

Luis Saliven i so svoite teoriski ras-pravi ima golemo zna~ewe za napredokot naarhitektonskata misla. Vo negovite napisise sre}avaat napredni pogledi za razvojot namodernata arhitektura, kako {to e princi-pot formata ja sledi funkcijata, {to vo pr-vata polovina na XX vek }e stane moto nafunkcionalizmot. Saliven se zalaga za ar-hitektura bez ornamenti, no sepak baraarhitektura so organski sfaten ornament,{to bi bil vo direktna vrska so strukturatana objektot. Ovie raspravi }e go pottiknatnegoviot u~enik Frenk Lojd Rajt na podla-

boko istraùvawe vo taa nasoka i na reali-zacii soglasno so organskite principi vo ar-hitekturata.*39

Objektite na Luis Saliven u{te za vre-me na negoviot ìvot ~estopati se dogradu-vani, kako {to i toj samiot, po razdelbataso Adler, gi dograduva objektite na drugi av-tori. Taka na primer, objektot na Adler iSaliven vo Sent Luis, Stejt ofis (1891) e do-graden vo 1981 godina od strana na Mi~el iXurgola, koi pritoa ja pokaùvaat svojataume{nost za sozdavawe oblikovno edinstvome|u staroto i novoto.

*35 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,str.392-401Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.139Sharp, Dennis. Architecture in the Twentieth Century,str.32 39[terner, Gabrijela. Jugenstil, str.113

*36 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,str.393Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.141

*37 Dobrovi}, Nikola, I s t o*38 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,

str.395*39 Poop{irno vo: Bush-Brown, Albert. Louis Sullivan

Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2, str.77-89; 283-304Twombly, R., Menocal, N. G. Luis Sullivan

Sl.72. Luis Saliven. Veinrajt bilding,Sent Luis (1891)

Sl.73. Luis Saliven. Stokovnata ku}a Karson, Piri i Skot, îkago (1899). Tipi~na osnova i izgled

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

3737373737

Naprednite tendencii vo arhitekturata,koi bi odgovarale na industriskiot razvoj ina novite op{testveni uslovi, vo po~etokotna XX vek ne se prifateni bez otpor. Glavnapre~ka pretstavuva oficijalnata arhitektu-ra, koja i natamu ne ja napu{ta primenata naeklekti~nite istoriski stilovi. Nositelina ovaa arhitektura se, pred sî, dràvnite{koli, na ~elo so [kolata za ubavi umetnos-ti vo Pariz. Nejzinite kanoni se dijametral-no sprotivni na moderniot funkcionalizami konstruktivizam. Takvata akademska arhi-tektura, prifa}aj}i go nasledenoto kako naj-visok ideal, uslovuva pojava na eden totalenformalizam, so site negovi negativni pos-ledici, pri {to sozdava eden vid hierarhijavo primenata na stilovite. Taka, na primer,za religioznite objekti najmnogu se primenu-vaat srednovekovnite stilovi (romanski, got-ski, vizantiski); za op{testvenite objekti(parlamenti, ministerstva, muzei) se prime-nuvaat stilovite na docnata renesansa, baro-kot ili klasicizmot; a za obrazovnite objek-ti poednostavenite stilovi na renesansata.

Edinstvena otstapka akademizmot pravivo izgradbata na industriskite i drugi objek-ti so golemi konstruktivni rasponi, koi posvojata struktura ne davaat mo`nost za pri-mena na klasi~nite arhitektonski re{enija.

Stanbenite zgradi isto taka pretstavu-vaat oblast kade {to navleguva modernataarhitektura, bidej}i tie ne se od osoben in-teres za oficijalnite krugovi. Poradi taapri~ina, modernata arhitektura najprvin na-vleguva preku industriskite i stanbeniteobjekti, izlo`benite paviljoni so golemikonstruktivni rasponi i preku drugite ob-jekti koi baraat specifi~ni konstruktivnire{enija.

Poziciite na akademizmot vo po~etokotna XX vek se silni i poradi toga{noto ob-razovanie na arhitektite, vospituvani vrzideite na pro~uenite eklekti~ari od toj pe-riod. Golemo vlijanie vo taa nasoka vr{at iprofesorite na oddelnite evropski fakul-teti i akademii. Na takov na~in, vo po~eto-kot na XX vek, akademizmot ja prodolùvasvojata egzistencija paralelno so probivitena modernite arhitektonski koncepcii, {to}e potrae sî do 30-tite godini, koga vo arhi-tekturata }e bide napraven re{itelen ~ekornapred. Toa zna~i deka postepeno se sozda-vaat uslovi zastarenite principi na akade-mizmot da bidat potisnati vo borbata so na-prednite idei i modernite dostignuvawa napobornicite i majstorite na modernata ar-hitektura.

Kako rezultat na brzite promeni vo raz-vojot na tehnikata i op{testvoto, vo prvatapolovina na XX vek se slu~uvaat golemi pro-meni vo graditelstvoto i negovoto vrednu-vawe. Na sli~en na~in doa|a do brzi promenii vo tvore{tvoto na poznatite arhitekti odtoj period. Zatoa, sosema e razbirlivo {togolem broj pobornici na novata arhitektura,po nejzinata pobeda nad eklekticizmot, }eprodolàt da tvorat kako majstori na moder-nata arhitektura.*40

ADOLF LOS (1870-1933)

Adolf Los e istovremeno pioner i po-bornik na modernoto graditelstvo vo Evropai e eden od prvite arhitekti koi se sprotiv-stavuvaat na dekorativnite tendencii na se-cesijata i na jugendstilot. Po zavr{uvawetona povremenite arhitektonski studii voDrezden, toj patuva i go prou~uva novoto gra-ditelstvo vo SAD (1993-96), kade {to rabotikako yidar i parketar. Toga{ Los se zapoz-nava so principite na ~ika{kata {kola, koigi klasificira vo nekolku to~ki, nakusoopi{ani na sledniov na~in:

- naglasena ~eli~na konstrukcija (sporedVilijam le Baron Xeni),

- jasno ras~lenuvawe na administrativ-nite objekti (spored Barnem i Rut), i

- beskompromisna strogost (spored LuisSaliven).

Kaj Adolf Los dlaboka traga ostava mis-lata na Saliven deka „bi bilo dobro po ne-kolku godini celosno da go napu{time orna-mentot, za na{ite misli da gi naso~ime vrzkonstrukcijata na objektite, koi treba da jaistaknuvaat svojata razgolenost“. Ovie pos-tavki podocna }e stanat glavni opredelbi voestetskata preokupacija na Los. Po vra}awe-to vo Viena, preku serija napisi, toj se boriprotiv dekorativnosta vo arhitekturata,{to toga{ ja zastapuvaat Jozef Olbrih i Jo-zef Hofman.

Kon principite na ~ika{kata {kola, Losja dodava funkcionalisti~kata doktrina na OtoVagner. Svoite tezi za arhitekturata toj gi su-mira vo statijata Ornament i zlostorstvo, vo ko-ja, vo 1908 godina, pi{uva: „Potrebno e celosnonapu{tawe na dekorativnosta bidej}i objektotbez ornamenti ima jasna koncepcija i visoko kul-turno nivo“. Me|utoa, Los ne se dvoumi vo svoiteobjekti da upotrebi skapoceni grade`ni mate-rijali, kako na primer redok dekorativen kamenuvezen duri od Afrika. Racionalisti~kata fi-lozofija na Adolf Los pretstavuva cvrsta os-nova vrz koja toj gi gradi svoite malubrojni ob-jekti.

Ku}ata [tajner vo Viena (1910) e eden odprvite stanbeni objekti izgradeni od armiranbeton, taka {to pretstavuva va`na presvrtnicavo istorijata na modernata arhitektura, pred sîporadi slednive karakteristiki:

- nov obmislen plan i nov raspored naprostorot,

- ~isti pravi linii, pokrivna terasa,horizontalni prozorci,

- dominacija na polnite povr{ini, koise sloèni vo kubisti~ki stil.

Moè da se zabeleì deka navedenite no-vi estetski karakteristiki kaj ovoj objektvo pogolema mera se prisutni na negoviot iz-gled kon dvorot, a vo relativno pomala merakon ulicata.

III. POBORNICI NA MODERNATA. POBORNICI NA MODERNATA. POBORNICI NA MODERNATA. POBORNICI NA MODERNATA. POBORNICI NA MODERNATA

Sl.74. Adolf Los. Ku}ata [tajner, Viena (1910).Presek, izgled od dvorot i od ulicata

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

4040404040

Sl.82. Peter Berens. AEG -fabrikata za visok napon, Berlin (1910)

vojna. Ponekoga{, kaj tie objekti e prenagla-sena studenata i neizbe`na surova germanskalogika, taka {to vo izvesna mera tie izgle-daat odbivno.

So svojot prv industriski objekt, vo sos-tav na fabrikata za turbini AEG, Berenssteknuva slava i neograni~ena doverba kaj in-dustrijalcite. Toa e halata za turbini voBerlin (1909), koja gi sodrì osnovnite ka-rakteristiki na podocna poznatata berenso-va logika. Objektot ima konstruktiven sis-tem od vidlivi armiranobetonski ramki, me-|u koi na nadol`nite fasadi se smesteni go-lemi zastakleni povr{ini. Frontonot na ob-jektot izgleda te{ko so svojot poln timpa-non, koj dramati~no ja pritiska lesnata stak-lena povr{ina pod nego.

Fabrikata za visok napon vo Berlin(1910), vo osnova se sostoi od tri reda dvoko-rabni traktovi. Monta`nata hala e zaobi-kolena so krila na {est nivoa, vo ~ie obli-kuvawe dominira edna neoklasi~na nota, pri-sutna vo dvata portici i vo strogiot raspo-red na elementite. Vertikalnite komunika-cii se smesteni vo naglasenite agolni zavr-{etoci, oblikuvani vo vid na kuli.

Za potrebite na rabotnicite od firmataAEG, Berens podiga edna mala stanbena na-selba vo Heningsdorf kaj Berlin (1910-11),pri {to ja pokaùva svojata ume{nost i zaureduvawe na po{irok prostor.

Fabrikata za gas vo Frankfurt na Majna(1912) pretstavuva ansambl od pove}e objekti,me|u koi najmnogu se istaknuvaat kulite vokoi se smesteni rezervoarite za nusprodukti(smola i sl.) i za tehnolo{ka voda. Tie imaatstrogi stereometriski formi so ednostavniekspresionisti~ki oblici, kade {to kru`-nite armiranobetonski rezervoari leàtvrz cilindri obloèni so tula. Toa pretsta-vuva prv primer na poednostaveni formi, koidotoga{ vo Germanija se pokrivani so nepo-trebna dekoracija.

Proektiraj}i razli~ni vidovi objekti,Berens nastojuva i postojano uspeva da vovedenekoja novost. Toa go pravi i pri proektira-weto administrativni zgradi za upravite narazli~ni kompanii. Najpoznata me|u niv e up-ravnata zgrada na fabrikata za Manesmanovicevki vo Diseldorf (1911-13). Sorabotuvaj}iso direktorot na fabrikata, Berens sozdavaprisposoblivi administrativni prostoriiza normalno odvivawe na rabotata, koi nabr-gu vo Germanija }e se pro~ujat pod imeto nor-mal biro. Granicata na tie biroa se sovpa|aso konstruktivniot raster na stolbovite,koi osven vo enterierot, iskreno se pokaà-ni i na fasadata, koja so svojata monumental-na harmonija go izrazuva dostoinstvoto nafirmata.

Za vreme na Prvata svetska vojna, Berensse zanimava so izrabotka na urbanisti~ki

planovi za stanbeni naselbi, kako i so nivnarealizacija. Prou~uvaj}i go toj problem, Be-rens doa|a do zaklu~ok deka za negovo re{a-vawe potrebno e da se sprovede industrija-lizacija na stanbenata izgradba. Takvata ne-gova ideja najprvin e ismejuvana, za podocnaindustrijata da gi prifati predizvicite nanovoto vreme, sproveduvaj}i istraùvawe votaa nasoka.

Po vojnata, vo 1922 godina, Berens e pos-taven za direktor na Arhitektonskoto u~i-li{te pri Vienskata akademija. Objektite{to toga{ gi sozdava, moàt da se smestatvo germanskiot ekspresionizam. Sekako dekanajpoznati od niv se onie na fabrikata za boivo Hehst (1920-25). Ansamblot objekti e ras-poreden spored beskompromisnata funkcio-nalna logika, {to na avtorot ne mu pre~i dasozdade poezija na formite, koja samiot ja na-

Sl.83. Peter Berens. Fabrikata za gas, Frankfurtna Majna (1912). Izgled na kulata za voda i za katran

Sl.84. Peter Berens.Fabrikata za boi, Hehst (1920-25). Izgled i vnatre{nost

Toni

Highlight

Toni

Sticky Note

preskoknati strani od 37 na 40

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

Toni

Highlight

4141414141

rekuva „romantizam na novata arhitektura“.Toa osobeno e vidlivo vo golemiot hol na up-ravnata zgrada, kade {to Berens gi razdvi-ùva site raspolo`livi povr{ini, koi seobloèni so tula vo ̀ ivopisna boja. Ekspre-sionizmot e potenciran so zenitalnoto os-vetlenie, pri {to slikata na zenitalniotprozorec ima odraz vo mozai~nata obrabotkana podot. Na takov na~in, „strogiot“ Berenspokaùva deka so edno metafizi~ko sozvu~jenavleguva i vo oblasta na fantasti~noto.

Golemoto stovari{te i administrativ-nata zgrada na rudarskoto pretprijatie voOberhauzen (1925) pretstavuva golem an-sambl oformen so razigrana kompozicija,{to proizleguva od vnatre{nite funkcio-nalni potrebi. Me|u yidovite obloèni sotula, se pojavuvaat svetlite povr{ini na be-tonskata konstrukcija. Poradi nestabilnatapo~va, objektot e podignat vrz fundament odjaka armiranobetonska plo~a.

Rabotej}i vo Viena, Berens go prodolù-va istraùvaweto na racionalnata stanbenaizgradba, pri {to predlaga i novi prostornivizii na objektite, denes poznati kako tera-sesti ku}i.

Vo svojot zrel tvore~ki period Berensse zafa}a so proektirawe na ansamblot ob-jekti na fabrikata za tutun vo Linc (zavr-{ena vo 1935). Vo ~etiriagolniot fabri~kidvor toj gi rasporeduva objektite soglasnoso potrebite na tehnolo{kiot proces, no ispored potrebite na modernoto oblikuvaweso nov arhitektonski jazik. Objektite imaatbeli horizontali od polni yidovi, probieniso temni lenti na prozorskite otvori. Ovaarazdvièna horizontalna kompozicija e do-nekade smirena so objektot na elektri~natacentrala, koja kontrastira so pomo{ na svo-ite vertikalni potezi. Vo nejzinoto obliku-vawe, Berens voveduva upotreba na golemasvetlosna povr{ina, koncipirana vo vid nayid-zavesa.

Site objekti vo fabri~kiot krug zavr-{uvaat so ramni krovovi, a vo dobar del odniv se sre}avaat i tremovi. Ova novo obli-

kuvawe e ovozmoèno so upotrebata na armi-ranobetonskata skeletna konstrukcija, {todokaùva deka Berens znae tvore~ki da gi in-terpretira principite na modernata, koi ve-}e gi ima postaveno negoviot nekoga{en u~e-nik Le Korbizje.*42

Vo 1936 godina Berens prifa}a da rako-vodi so Arhitektonskiot otsek na Pruskataumetni~ka akademija vo Berlin, prodolù-vaj}i go kontinuitetot na svojata pedago{kadejnost. Od deloto {to zad sebe go ostava Be-rens, se inspiriraat niza pomladi arhitekti.Taka na primer, strogosta i prefinetosta vooblikuvaweto i obrabotkata na objektite,preku negoviot u~enik Mis van der Roe }e seprenese i vo SAD. Tamu, pri krajot na XXvek sî u{te tvori u~enikot na Mis van derRoe, Filip Xonson, so edna majstorska nova„tehnolo{ka“ varijanta na postmoderen kla-sicizam.

TONI GARNIE (1869-1948)

Toni Garnie pretstavuva arhitektonskali~nost kakva {to retko se sre}ava. Sli~nokako i Bruneleski, pet veka porano, i ToniGarnie e ~ovek so siten rast i neugledna fi-zionomija, no so golem tvore~ki duh i energi-ja. Negovoto tvore{tvo ja ima zbogateno ar-hitekturata so niza vredni pronajdoci, koi nese rezultat na nekoe dvièwe tuku edinstve-no na negovata individualna kreativnost.

Iako golem arhitekt, Garnie ima govor-na mana, taka {to ne moè dovolno dobro dagi obrazloì svoite proekti, no za sre}a ne-govite tridimenzionalni crteì zboruvaatsosema jasno. Okolu sebe toj sobira golembroj sorabotnici, koi gi prou~uvaat i gi raz-rabotuvaat negovite idei. Del od arhitekton-sko-urbanisti~kite tajni na Toni Garnie, us-peva da gi otkrie negoviot pomlad sorabot-nik Le Korbizje, koi podocna ume{no gi is-koristuva vo svoite dela.

Toni Garnie e vistinski majstor na pros-tornoto tvore{tvo, taka {to podednakvo do-

bro vladee kako so arhitektonskiot detaq ta-ka i so urbanisti~kiot plan, no i so seto ona{to se nao|a me|u niv. Preku crteìte pra-veni so moliv vo boja, toj postignuva totalnotridimenzionalno proektirawe na oblicite,za razlika od dotoga{noto nivno povr{in-sko tretirawe. Osven kako proektant, toj seistaknuva i kako konstruktor, no isto takai kako odli~en organizator na graditelskatarabota.

Toni Garnie e roden vo Lion, kade {to iumira po osum decenii bogat tvore~ki ̀ ivot.Toj ima zavr{eno sredno tehni~ko u~ili{tei akademija, a vo 1901 godina ve}e ja dobiva„Golemata nagrada na Rim“ za arhitektura.Za da se oddolì za ukaànata ~est, toj izra-botuva proekt za rekonstrukcija na letuva-li{teto na starorimskiot govornik Cice-ron, kako i plan za eden izmislen industris-ki grad za 35.000 ìteli.

Vo Rim (1899-1904) Toni Garnie otsednu-va vo vilata Medi~i, od kade {to se pruàprekrasen pogled kon gradot i kon kupolatana crkvata Sv. Petar. Tamu se rodeni i na har-tija se postaveni negovite arhitektonski iurbanisti~ki idei, koi nema da uspee vo ce-lost da gi potro{i do krajot na svojot ̀ ivot.Od niv }e prodolàt da se napojuvaat nego-vite u~enici, definitivno sozdavaj}i gi os-novite na modernoto prostorno tvore{tvo.Gledaj}i analiti~ki vrz rimskoto graditel-sko nasledstvo, Toni Garnie istovremenogleda pretskaùva~ki kon indinata na arhi-tekturata i urbanizmot.

Realizacijata na del od sozdadenite ideiza gradot na idninata, nare~en Industriskigrad, e ovozmoèna po zapoznavaweto na ToniGarnie so francuskiot politi~ar Erio. Ot-kako Erio e izbran za gradona~alnik na Li-on, Toni Garnie e postaven za glaven arhi-tekt i urbanist na gradot. Na toj na~in, obaj-cata zapo~nuvaat so realizacijata na t.n. Go-lemi raboti za Lion.

Revolucionernosta na ideite na ToniGarnie se sostoi vo nadminuvaweto na do-toga{nite zastareni na~ela za ureduvawe na

Sl.85. Peter Berens. Fabrikata za tutun, Linc (1930-35). Panorama i vnatre{nost

Toni

Highlight

4242424242

naselbite, no isto taka i od niza prakti~nire{enija za klu~nite objekti vo niv. Tienovi idei moàt da se grupiraat na dve nivoa:urbanisti~ko i arhitektonsko.

Toni Garnie e socijalist po ubeduvawe,taka {to gradskiot organizam go koncipiraza da gi zadovoli potrebite na obi~nite lu|evo industriskata epoha, bez crkvi i bez ka-sarni. Gradskite funkcii gi ras~lenuva naslednite osnovni zoni:

- zona za kolektivno domuvawe, kombi-nirano so zeleni povr{ini,

- zona so stopanski i proizvodstveniobjekti,

- zona so sportsko-rekreativni povr{i-ni, a site niv gi povrzuva so

- jasnata {ema na motorniot i pe{a~kiotsoobra}aj.

Na takov na~in, Toni Garnie gi ima de-talno prostudirano i postaveno principiteprincipiteprincipiteprincipiteprincipitena moderniot urbanizam. na moderniot urbanizam. na moderniot urbanizam. na moderniot urbanizam. na moderniot urbanizam. Tie principi, arhi-tektonskoto zdruènie CIAM prakti~no girazrabotuva duri vo 1928 godina i gi prokla-mira vo Atinskata povelba od 1933 godina. Zaàl, Toni Garnie za vreme na svojot ìvot epoznat glavno vo Lion, za po negovata smrt

Sl.86. Toni Garnie. Panorama od proektot za Industriski grad (1901-04-17)

Sl.87. Toni Garnie. Industriskata zona so visoki pe~ki od proektot za Industriski grad (1901-04)

4343434343

ovie pionerski idei da bidat razneseni nizsvetot od strana na negovite mnogubrojni u~e-nici i sledbenici, a najmnogu od Le Korbizje.

Re{avaj}i gi objektite za Industriski-ot grad, Toni Garnie popatno gi postavuva iprincipite na modernata arhitekturaprincipite na modernata arhitekturaprincipite na modernata arhitekturaprincipite na modernata arhitekturaprincipite na modernata arhitektura, koipodocna }e stanat univerzalno poznati,spored slednite karakteristiki:

- skeleten sistem od armiran beton, soslobodno prizemje,

- horizontalno postaveni prozorski lenti,- ramni pokrivni povr{ini vo vid na te-

rasi,- vise~ka staklena fasada vo vid na yid-

zavesa.Od takvata struktura proizleguva i slo-

bodnata fleksibilna osnova, za koja vo tojperiod, osven Toni Garnie, znae u{te samoOgist Pere.

Za da go obezbedi normalnoto funkcio-nirawe na objektite, Toni Garnie predlagaiznenaduva~ki tehni~ki novosti za toga{ni-ot svet, kako {to se:

- elektri~no greewe i termi~ka kontrola,- instalaciono jadro vo objektot ili eden

nov, detalno prostudiran kanalizacio-nen sistem.

Formite na objektite, so svoite stereo-metriski oblici, imaat zbunuva~ki moder-nizam. Vo toj period sli~ni objekti sozdavasamo Adolf Los, vo vid na t.n. harmoniskikockasti ku}i.

Konceptot na Industriskiot gradKonceptot na Industriskiot gradKonceptot na Industriskiot gradKonceptot na Industriskiot gradKonceptot na Industriskiot grad(1901-04) Toni Garnie go pretstavuva so po-mo{ na niza jasno definirani perspektivnicrteì. Prostorniot izgled na del od indus-triskata zona na gradot, vo preden plan goprikaùva brodogradili{teto i fabrikitedirektno povrzani so pristani{teto. Gorelevo se nayira branata so hidrocentrala, ka-ko izvor na potrebnata elektri~na energija.

Delot od urbanisti~koto re{enie nagradot so bolnici, zgradi za helioterapija iso domovi na invalidite, e pretstaven vo vidna edna moderna mikrourbanisti~ka edinicaza zadovoluvawe na potrebite na 30.000 ì-teli. Predloèniot odnos me|u objektite,kako i odnosot kon slobodniot prostor i soo-

bra}ajot, se koncipirani soglasno so nau~-nata postavka napravena vo sorabotka so le-karite.

Vo konceptot na industriskata zona sovisoki pe~ki se gleda rasporedot na objek-tite vo vid na mnoguagolnici. Ovoj crte` naToni Garnie izgleda tolku realen i detalnorazraboten, {to moè da se pretpostavi dekatoj prethodno sovr{eno go ima zapoznaenotehnolo{kiot proces na proizvodstvoto. Ce-lata kompozicija ja nadopolnuvaat branatai hidrocentralata, pretstaveni vo dale~ina.

Vo izgledot na ̀ elezni~kata stanica do-minira moderno sfatenata armiranobeton-ska saat-kula. Peronite na stanicata se ob-likuvani so mo}ni ramni plo~i i so trem nastolbovi, a stani~niot hol e zatvoren so go-lemi stakleni povr{ini.

Vo prostornata pretstava na eden kvartso objekti za kolektivno domuvawe se gledazamislata za komponirawe na ansambl sosta-ven od grupa objekti bez privatni dvorovi, aso zaedni~ki slobodni prostori i zelenilo.Vo oblikovna i vo funkcionalna smisla, pre-ovladuva dobrososedstvoto me|u objektite i~ovekomernosta na prostorot.

Del od ideite na Toni Garnie za Indus-triskiot grad se realizirani vo urbanizaci-jata na Lion (1905-19), otkako so poddr{kana gradona~alnikot Erio zapo~nuvaat t.n.Golemi rabotiGolemi rabotiGolemi rabotiGolemi rabotiGolemi raboti, so cel naselbata da se izgradispored moderni urbanisti~ki principi. So-glasno so proektot, stanbenata zona Soedi-neti dràvi (1920-35) e smestena vo neposred-na blizina na proizvodstvenite kapaciteti.Ovaa ideja Toni Garnie ja ima razrabotenood nivo na urbanizam sî do detalite na stan-benata }elija, i toa podednakvo uspe{no. Prirealizacijata na naselbata, stanbenite blo-kovi se izvedeni skalesto na poslednite 3-4nivoa, taka {to stanovite pred sebe imaatterasi vo vid na mali privatni dvorovi.

Glavniot objekt vo klani~kiot kompleksDe la Mu{ (1909) ima raspon od 80 metri ikaskadno re{eni pokrivni povr{ini, {toovozmoùva optimalno osvetluvawe na hala-ta. Vnatre{niot izgled ja pokaùva racio-nalnata primena na ~eli~nite re{etki za

Sl.88. Toni Garnie. Kvartot Soedineti Dràvi, od proektot za Industriski grad(1920-35). Panorama i izgled na edna pe{a~ka ulica vo Lion

Sl.89. Toni Garnie. Glavniot objekt vo klani~niotkompleks De la Mu{, Lion (1909-14).

Izgled i vnatre{nost

Sl.90. Toni Garnie. Del od bolnicata La gran`blan{, Lion (1920-33)

sovladuvawe na golemi konstruktivni raspo-ni na proizvodstvenite hali.

Eden del od bolnicata La gran` blan{(1920-33) e za~uvan i denes. Idejata za nejzinooformuvawe e prezemena direktno od bol-ni~kiot kompleks, {to Toni Garnie go imaproektirano za Industriskiot grad.

Elektrotoplanata e osmislena vo vid namoderen objekt za proizvodstvo na elektri~-na struja od jaglen, pri {to toplinata dobie-na od proizvodstvoto se koristi za zagrevawena bolni~kiot kompleks. Vo oblikuvawetona objektot zabele`liva e upotrebata nastaklena fasada vo vid na yid-zavesa.

4444444444

Evidentno e deka Ogist Pere vsu{nostja nadgraduva i usovr{uva zapo~natata raz-vojna linija na noviot gradeèn materijalvo Francija. Toj se javuva kako direkten nas-lednik na teoriskite idei za odnosot me|ukonstrukcijata i formata, {to pred nego giima vospostaveno Viole-le-Dik. Pri konci-piraweto na objektite, Ogist Pere go po~i-tuva svojot princip, spored koj „tehnikata,do kolku e poetski izrazena, se pretvora voarhitektura“.

Ogist Pere zapo~nuva da studira arhi-tektura na [kolata za ubavi umetnosti voPariz, no nikoga{ ne ja zavr{uva, tuku sta-puva na rabota vo grade`noto pretprijatiena svoeto semejstvo, koe ve}e e specijalizi-rano za gradewe so armiran beton. Vo sora-botka so svoite dvajca pomladi bra}a, toj pos-tignuva golemi uspesi, taka {to u{te predda napolni trieset godini se pokaùva kakozrel arhitekt koj pronao|a novi mo`nostina arhitektonskiot izraz.

Stadionot vo Lion (1913-16), zaradi po-golema racionalnost vo gradeweto, e re{enso iskop i nasip od zemja. Horizontalniotpotez e prekinat so ~etiri monumentalnivlezni porti.

Za àl, dobar del od objektite na ToniGarnie vo Lion se urnati zaradi sproveduva-we na novi urbanisti~ki zafati (1980). Se-pak, nekoi pozna~ajni objekti se za~uvani ise proglaseni za kulturno nasledstvo.

Vilata na direktorot na tekstilnotou~ili{te vo Lion (1927) gi pokaùva sfa}a-wata na Toni Garnie za formirawe na arhi-tektonska kompozicija sostavena od stereo-metriski formi.

Od objektite gradeni nadvor od Lion, naj-zna~ajno e edno od poslednite dela na ToniGarnie, op{tinskata zgrada Bulow-Bilan-kur vo Pariz (1934). Toa e eden simetri~endostoinstven objekt, so naglasen skeletensistem na pet nivoa. Posledniot (~etvrtiot)

kat na objektot ostava vpe~atok na razvienzavr{en venec, so silno isfrlena strea.Vnatre{niot izgled go pokaùva galerisko-to re{avawe na hodnicite, so ramnomerno ze-nitalno osvetlenie, pri {to galeriite se no-sat od jaki armiranobetonski konzoli.*43

Evidentno e deka e izveden samo mal delod proektite na Toni Garnie. Me|u neizve-denite proekti ima i takvi, koi pretstavu-vaat remek-dela {to se nao|aat desetici go-dini pred svoeto vreme. Pozna~ajni od nivse slednive:

- u~ili{te za teorisko i prakti~noumetni~ko obrazovanie,

- berza na trudot, za potrebite na mili-onski grad,

- u~ili{te za tkaewe i vezewe,- PTT centrala, vo ~ija koncepcija se

vklu~eni pronajdeni arheolo{ki osta-toci, kako i

- mnogubrojni stopanski objeki.Vrz izvedenite objekti na Toni Garnie, a

u{te pove}e vrz negovite mnogubrojni revo-lucionerni proekti u~at golem broj mladi ar-hitekti, koi definitivno gi probivaat pa-ti{tata na modernata arhitektura. Deloto naToni Garnie pretstavuva temel vrz koj Le Kor-bizje }e gi izgradi svoite principi na mo-derniot urbanizam i modernata arhitektura,izloèni vo knigite: Na~in na urbanisti~korazmisluvawe i Kon vistinska arhitektura.

OGIST PERE (1874-1954)

Ogist Pere so pravo se smeta za eden odpionerite i pobornicite na modernata ar-hitektura. Negovoto konstruktorsko i gra-ditelsko tvore{tvo nerazdelno e povrzanoso razvojot na armiraniot beton. Toj gi ot-kriva arhitektonskite mo`nosti na ovoj ma-terijal i uspeva pravilno da go postavi od-nosot me|u konstrukcijata i formata na ob-jekotot. Se razbira deka za takviot uspeh naarmiraniot beton vo arhitekturata, golempridones imaat prethodnicite na Ogist Pe-re, koi gi imaat sozdadeno preduslovite zaprobivot na ovoj nov gradeèn materijal. Po-va`ni me|u niv se slednive:

- Viko vo 1820 godina go pronao|a cementot,- Kuawe vo 1847 godina ja gradi prvata

ku}a od beton,- Monie vo 1880 godina zapo~nuva so pa-

tentirawe na armiranobetonski plo~i,- Kuawe vo 1893 godina go gradi prviot

akvadukt od armiran beton vo A{er,- Le Ker vo 1897 godina ja pravi prvata ku-

pola od armiran beton vo Kler-Fonten,- Konsider vo 1900 godina ja pronao|a

spiralnata armatura, koja na stolbovi-te im dava golema nosivost, a

- Rabi od 1897 godina zapo~nuva so pre-davawa po armiran beton.

Sl.91. Toni Garnie. Vilata na direktorotna Tekstilnoto u~ili{te, Lion (1927)

Sl.92. Toni Garnie.Op{tinskata zgrada BulowBilankur, Pariz (1934). Izgled i vnatre{nost

Sl.93. Ogist Pere. Stanbenata zgrada naul. Franklin, Pariz (1903). Osnova i izgled

Toni

Highlight

4545454545

Stanbenata zgrada na ul. Franklin voPariz (1903) pretstavuva prv stanben objektkompletno izgraden od armiranobetonskiskeleten sistem so nenose~ka ispolna. Vo os-novata, objektot ima racionalno re{enie sokoe na lokacijata zagradena so objekti od tristrani, se izbegnuva upotrebata na svetlar-nik, a so povlekuvaweto na centralniot delod uli~nata linija se obezbeduva prirodnasvetlina za site prostorii. Ovaa postapka,vo kombinacija so plasti~nite mo`nosti nabetonot sozdava ̀ ivopisna kompozicija. Nadposlednoto (osmo) nivo objektot zavr{uva soterasest ramen krov i so mala pokrivna gra-dina. Vo prizemjeto, zad golemata staklenapovr{ina se nao|a ateljeto na Ogist Pere.

Garaàta na ul. Pontie vo Pariz (1905)e eden od prvite objekti dosledno realizi-rani vo armiran beton i staklo. Armiraniotbeton e ostaven vidliv na fasadata, {to eovozmoèno od negovata dobra izvedba. Po-docna vaka razgoleniot beton }e bide nare-~en natur-beton. Zabele`livo e deka obli-kuvaweto na fasadata e napraveno so strogi,no ubavi proporcii, vo ~ij centar se nao|aedna moderno interpretirana gotska rozeta.

Teatarot Elisejski poliwa vo Pariz(1911-13) se pojavuva kako prv pogolem op-{testven objekt celosno izgraden od armiranbeton. Vo negovoto gradewe e upotreben ar-miranobetonski skeleten sistem, so ispolnaod razli~ni grade`ni materijali, koi for-miraat dvoslojni ili trislojni yidovi, sovozdu{en me|uprostor za toplinska i zvu~naizolacija. Vo toj objekt, za prvpat pod edenpokriv se obedineti tri teatri: muzi~ki tea-tar za 1200 gleda~i, komedija za 750 gleda~ii studiski teatar za 250 gleda~i.

Re{enieto na teatarot ima edno novo so-cijalno zna~ewe bidej}i toj ne e namenet zaodbran sloj gra|ani, tuku za po{irokata pub-lika. Poradi toa, toj gi nema dotoga{niteparadni prostorii, taka {to vo glavniteprostorii se vleguva direktno od ulica. Mer-mernata fasada so svojata forma pretstavuvadirekten odraz na osnovata i konstrukcijata,koja ostanuva ~itliva. Upotrebenite barel-jefi vrz fasadata ja simboliziraat sodrì-nata na objektot. Vo enterierot na golematasala dominiraat mo}nite balkoni od armi-ran beton, kako i zenitalnoto osvetlenie vovid na kupola, koja e izvedena od lesna ~e-li~na konstrukcija i staklo.

Fabrikata za konfekcija Esder vo Pariz(1919-21) ima razgolen konstruktiven sistemvo enterierot, sostaven od lakovi, stolbovi

Sl.94. Ogist Pere. Garaàta na ul. Pontie,Pariz (1905)

Sl.95. Ogist Pere. Teatarot Elisejski poliwa,Pariz (1911-13). Osnova i izgled

Sl.96. Ogist Pere. Fabrikata za konfekcija Esder,Pariz (1919-21). Vnatre{nost

Sl.97. Ogist Pere. Proektot za Grad nakulite (1922). Panorama

i gredi, a rabotniot prostor e osvetlen ze-nitalno. Ovoj konstruktiven pristap ne e po-kaàn iskreno vrz fasadata, koja ima orto-gonalen i donekade monumentalen karakterso upotreba na ornamenti vrz antablementot.

Idejniot proekt za Gradot na kulite(1922) prikaùva edna nova koncepcija za or-ganizirawe na moderen grad, {to se sostoiod kuli visoki 250 m, smesteni vo zelenilo ina me|usebno rastojanie od 300 m. Sekoja kulabi moèla da primi 10.000 ̀ iteli. Na nivotona devettiot kat planirano e kulite da bidatpovrzani so pe{a~ki ulici noseni vrz la~nakonstrukcija. Brziot gradski soobra}aj po-minuva po sredinata na bulevarot, vo vid naèleznica spu{tena pod nivoto na parterot.Ovaa revolucionerna urbanisti~ka ideja ne-ma soodveten moderen odraz vo arhitekton-skoto oblikuvawe na kulite. Sepak, osnov-nata zamisla na ovoj proekt }e izvr{i silnovlijanie vrz idnite urbanisti~ki koncepciina Le Korbizje.

Kako golem poznava~ na gotskata arhi-tektura i na deloto na Viole- le-Dik, OgistPere uspeva vo golema mera da go oìveesvetlosniot prostor na gotskata katedrala,preku realizacijata na crkvata vo Rensi(1923). Objektot, vo vid na trikorabna bazi-lika, e celosno izgraden od armiranobeton-ski skelet. Kambanarijata e vgradena vo vlez-niot del i se drì na ~etiri ~etirilisnistolbovi. Svetlosnite efekti vo enterierotse postignati so pomo{ na proyirni yidovi,odnadvor pokrieni so mreèsti armiranobe-tonski tranzeni. Tavanite se izraboteni vovid na polni zasvodeni krovni konstrukcii.Vakvata hrabra transformacija na tradici-jata, no vo direktna vrska so nea, ne uspevada napravi nitu eden sovremenik na Ogist

4848484848

vrska so prirodata. Prostoriite za dnevenprestoj, namesto prozorci so parapet, imaatzastakleni „harmonika“ vrati, preku koi seprelevaat vnatre{niot i nadvore{niotprostor. Srasnuvaweto na ku}ata so terenot,Rajt go postignuva bez pravewe kakov biloiskop ili nasip na terenot.

So takviot revolucioneren nastap, Rajtja pokaùva svojata tvore~ka zrelost u{tevo po~etokot na XX vek, {to se manifestiraso postavuvaweto i realizacijata na negovi-ot koncept za t.n. preriska ku}a. Vo toj kon-cept se vgradeni slednive principi na or-ganskata arhitektura:

- prisposobuvawe na objektot kon topo-grafijata na terenot, a ne negovo nasil-no osvojuvawe,

- prefinet odnos kon neposrednata oko-lina i vegetacijata,

- umetni~ka upotreba na lokalniot gra-deèn materijal,

- prelevawe na vnatre{niot i nadvore{-niot prostor,

- sozdavawe na ~ovekomeren prostor voramnoteà so okolinata, i

- tretirawe na pokrivot kako neraskin-liv del od kompozicijata.

Na takov na~in, Rajt gi postavuva osno-osno-osno-osno-osno-vite na organskata teorija vo arhitekturatavite na organskata teorija vo arhitekturatavite na organskata teorija vo arhitekturatavite na organskata teorija vo arhitekturatavite na organskata teorija vo arhitekturata,koja ne{to podocna ja razviva do maksimum.Toa se dokaùva niz realizacijata na pogo-lem broj karakteristi~ni objekti. Vo niv, ai vo slednite objekti, Rajt nao|a i svoj ori-ginalen na~in za obrabotka na yidnite povr-{ini, bilo so strukturata na izvorniot gra-deèn materijal, bilo so geometriskite {a-

Navleguvawe vo svetotNavleguvawe vo svetotNavleguvawe vo svetotNavleguvawe vo svetotNavleguvawe vo svetotna arhitekturatana arhitekturatana arhitekturatana arhitekturatana arhitekturata

Rajt zapo~nuva da studira inènerstvo naUniverzitetot vo Medison, Viskonsin, no podve godini go napu{ta za da se zanimava edin-stveno so arhitektura. Kako talentiran mlad~ovek, na 19-godi{na vozrast toj e primen narabota vo firmata Adler i Saliven vo îka-go. Tamu nabrgu mu e dovereno gradeweto nastanbeni objekti, pri {to steknuva prakti~noiskustvo. Po {estgodi{na rabota Rajt se osa-mostojuva, no vo negovite se}avawa Salivenzasekoga{ ostanuva drag u~itel. Od Saliven,Rajt go prifa}a organskoto sfa}awe na arhi-tekturata, spored koe oblikot na objektot tre-ba da proizleze od negovata sodrìna. Za ne-govoto oformuvawe mnogu pridonesuvaat iraspravite za arhitekturata i umetnosta nafilozofot Xon Raskin i arhitektot Viole-le-Dik. Qubovta kon prirodata i avtenti~ni-ot gradeèn materijal toj ja ima steknato u{teporano, koga ̀ iveel na farmata na svojot dedopokraj Sprin Grin, Viskonsin.

Sozdavawe na sopstven patSozdavawe na sopstven patSozdavawe na sopstven patSozdavawe na sopstven patSozdavawe na sopstven patvo arhitekturatavo arhitekturatavo arhitekturatavo arhitekturatavo arhitekturata

Po osamostojuvaweto od Saliven, Rajt za-po~nuva da ja gradi sopstvenata ku}a vo OukPark, Ilinois (1889), do koja po {est godinigo gradi i sopstvenoto studio. Vo koncepci-jata na ovie objekti, na prv pogled e vidlivodeka Rajt zapo~nuva probivawe na sopstvenpat vo arhitekturata, so barawe na ramnote-

à me|u tehnikata i umetnosta, kako i me|uku}ata i prirodnata okolina. Ovie postavkiproizleguvaat od Rajtoviot filozofski pog-led vrz arhitekturata direktno povrzana soìvotot, {to e zabeleàno vo vid na kusi po-raki ispi{ani vrz vidlivo postavenite tab-li vo negovoto studio i nad ogni{teto vodnevnata soba, kade {to pi{uva: „Vistinatae ̀ ivot. Drag prijatelu, pokraj ovie topli ka-mewa ne zboruvaj lo{o za ni{to i za nikogo“.

Karakteristi~en objekt od po~etokot nasamostojnoto tvore{tvo na Rajt pretstavuvaKulata veternica na negovata tetka vo SprinGrin (1896). Kulata e izgradena od drven ske-let obloèn so talpi i e podignata vrz ska-lest postament od kamen. Taa ima poligonal-na aerodinami~na osnova, koja so podolgataoska e svrtena vo pravec na dominantnitevetrovi. Od toa se gleda deka Rajt u{te vopo~etokot na svoeto tvore{tvo go vosposta-vuva organskiot odnos kon neposrednata oko-lina kako vo pogled na grade`niot materijaltaka i vo pogled na klimatskite uslovi.

Na pragot od XX vek, osven {to na or-ganski na~in gi povrzuva objektite so oko-linata, Rajt niv gi oblikuva so jasni stereo-metriski formi, koi }e izvr{at golemo vli-janie vrz razvojot na kubizmot vo evropskataarhitektura. Takov karakteristi~en primerpretstavuvaat ku}ite na Vilijam Vinslou(1894) i na Vilijam Frik (1901), dvete vo OukPark, Ilinois.

Vilata Vilic vo Hajlend Park kaj î-kago (1901) nosi sosema nova koncepcija nastanben objekt, kade {to slobodno razviena-ta krstovidna osnova se nao|a vo direktna

Sl.103. Frenk Lojd Rajt. Vilata Everi - KounliRiversajd, Ilinois (1908). Osnova na kat i izgled

Sl.104. Frenk Lojd Rajt. Vilata Frederik Konstantin Robi, ̂ ikago (1909). Osnova na prizemje i izgled

4949494949

ri vrz prefabriciranite armiranobetonskielementi, ili pak so koloristi~ka modernainterpretacija na gotskiot vitra` vrz svet-losni povr{ini, sekoga{ postaveni na od-brano mesto.

Vilata Everi-Kounli, Riversajd (1908)ima zbiena kompozicija vo prizemjeto i raz-graneti krila na katot, poloèni niz tere-not. Prizemjeto e vo direktna vrska so par-ternoto zelenilo i vodenata povr{ina vodvorot pred objektot.

Vilata Frederik Konstantin Robi voîkago (1909) pruà najzrel oblik na Rajto-vata arhitektura od periodot pred Prvatasvetska vojna. Razdviùvaweto na nejziniteosnovni volumeni e napraveno okolu teì{-teto na objektot, kade {to se smesteni ogni{-teto i skalite. Op{to zemeno, Rajt pravi ka-rakteristi~no razdviùvawe na arhitekton-skite volumeni po horizontala, formiraj}iosnovi na objektite vo vid na bukvite „L“,„T“ ili „H“, so slobodno dvièwe me|u glav-nite stanbeni edinici.

Pred Prvata svetska vojna, osven so pre-riski ku}i, Rajt se istaknuva i so gradewe naop{testveni i verski objekti, koi so svojotkubisti~ki pristap go privlekuvaat vnima-nieto na evropskite arhitekti. Takva e ne-govata Unitaristi~ka crkva vo Ouk Park(1904), kade {to vrz naglasenata kubisti~kakompozicija e upotrebena umerena reljefnadekoracija, postavena vrz doprozornicitepod venecot na objektot.

Sli~no kako i crkvata, i upravnata zgradaLarkin vo Bafalo, Wujork (1903, urnata 1950) sosvoite kompleksni kubisti~ki formi, sorazvojot vo tri dimenzii i so ekspresio-nisti~kata upotreba na noviot materijal, kakoi so novata metoda na rabota, igra zna~ajna ulogavo razvojot na ve}e pojavenata kubisti~katendencija vo evropskata arhitektura.

Letnata rezidencija Taliezin ist, kajSprin Grin, Viskonsin (1911), Rajt ja gradiza potrebite na svoeto semejstvo i za prestojna u~enicite i sorabotnicite. Ovoj objektna dvapati e uni{tuvan, vo 1912 godina od po-àr, a vo 1925 godina od udar na grom, za se-koga{ odnovo da bide izgraden. Tamu e ofor-mena eden vid arhitektonska kolonija, kojapodocna vo zimno vreme, zaedno so poslugataredovno se preseluva vo Zimskata reziden-cija Taliezin vest, Arizona. Imeto Talie-zin, Rajt go prezema od eden keltski mit, vokoj na vel{ki jazik ozna~uva sjaen greben.

Arhitekturata na Letnata rezidencijaodgovara na ve}e vospostavenata koncepcijana preriski ku}i, pri {to kako povolnostse koristi naklonot na terenot i lokalniotgradeèn materijal. Objektot e izgraden odvarovnik so nevidlivo betonsko jadro, koe gipovrzuva kamenite blokovi. So priroden ma-terijal od kamen i drvo e iskomponirano iubavoto sozvu~je na enterierot.

Sl.105. Frenk Lojd Rajt.Unitaristi~kata crkva, Ouk Park, Ilinois (1904). Izgled i vnatre{nost

Sl.106. Frenk Lojd Rajt. Letnata rezidencija Taliezin Ist kaj Spring Grin,Viskonsin (1911-12-25). Osnova, izgled

Sl.106a. Frenk Lojd Rajt. Letnata rezidencija Taliezin Ist kaj Spring Grin, Viskonsin (1911-12-25).Izgled na semejnoto krilo i vnatre{nost na teatarot

5252525252

Konstantin Meqnikov. Ku}ata na arhitektot, Moskva(1927-29). Osnovi i izgled

5353535353

Probivot na modernite koncepcii vo po-~etokot na XX vek i nivnata prakti~na pro-verka preku delata na pobornicite na moder-nata arhitektura, pridonesuva za zasilenrazvoj na arhitekturata vo prvata polovinana vekot. Arhitekturata i umetnosta vo tojperiod paralelno se razvivaat, so me|usebnonadopolnuvawe i inspirirawe. ̂ estopati, voaktivnosta na isti umetni~ki pravci ilidvièwa, ramnopravno u~estvuvaat umetni-cite i arhitektite, vklu~uvaj}i gi i poetite.

Osnovnite teoriski raspravi vo oblastana arhitekturata se vodat za odnosot me|ufunkcijata i formata na objektot. Se ras-prava za na~inot na koj funkcijata moè dase izrazi preku harmoniski formi, {to is-kreno bi proizlegle od sodrìnata. Razli~-nite nastojuvawa za razre{uvawe na osnov-nite dilemi vo teorijata na arhitekturata,vo prvata polovina na XX vek moàt da sepodelat na dve osnovni grupi.

Prvata grupaPrvata grupaPrvata grupaPrvata grupaPrvata grupa nastojuva problemite naarhitekturata da gi razre{i, pred sî, prekunejzinata oblikovna fizionomija. Vo nejziniramki spa|aat dvièwata: secesija i jugend-stil, kubizam, neoplasticizam, objektivizami ekspresionizam.

Vo vtorata polovina na 20-tite godinise pojavuva t.n. art deko, vo vid na nova modavo industriskiot dizajn, enterierot i vo ar-hitekturata, koja go koristi, glavno, iskus-tvoto od prvata grupa, no zema i elementi odfuturizmot i purizmot.

Vtorata grupaVtorata grupaVtorata grupaVtorata grupaVtorata grupa nastojuva problemot naarhitekturata da go razre{i, pred sî, prekusinteza na nejzinata funkcionalna i kon-struktivna opravdanost. Vo nea spa|aat dvi-èwata: futurizam, purizam, funkcionali-zam i konstruktivizam.

Dobar del od ideite na kubizmot i eks-presionizmot od prvata grupa i ideite na re-~isi site dvièwa od vtorata grupa, temelnose razraboteni vo {kolata Bauhaus, od kade{to }e prozra~at niz celiot svet vo vid nainternacionalen stil.

Od druga strana, racionalizmot iakopretstavuva preduslov za internacionaliza-cija na arhitekturata, toj se razlikuva od in-ternacionalniot stil pred sî poradi svojatasprotivstavenost na ekspresionizmot.

A. OBLIKOVNAA. OBLIKOVNAA. OBLIKOVNAA. OBLIKOVNAA. OBLIKOVNA FIZIONOMIJA FIZIONOMIJA FIZIONOMIJA FIZIONOMIJA FIZIONOMIJA

Secesijata i jugendstilotSecesijata i jugendstilotSecesijata i jugendstilotSecesijata i jugendstilotSecesijata i jugendstilot vo ramkite na ovaamaterija podetalno se opi{ani vo poglavjeto zaprobivot na modernite koncepcii vo po~etokotna XX vek. Vo borbata protiv akademizmot, ovienasoki se otkaùvaat od istoriskite stilovi, noja zastapuvaat slobodno sfatenata dekoracija.Nekoi od arhitektite na secesijata, kako naprimer, Oto Vagner, duri razmisluvaat i za novodnos me|u funkcijata i formata, dodeka JozefHofman vo svoeto zrelo tvore{tvo go zbogatuvamodernoto arhitektonsko dvièwe sî do sredi-nata na XX vek.

KubizamKubizamKubizamKubizamKubizam

Pravecot kubizam vo prvata decenija naHH vek pravi silen probiv vo oblasta na li-kovnata umetnost, no toa trae relativnokratko. Od druga strana, transponiraweto nanegovite otkritija vo cvrstata tridimenzio-nalna arhitektonska struktura ostava trajnii mnogu korisni pouki. Vrz tie pouki se te-meli novoto objektivno sfa}awe na formi-te, izvajani vo beskrajniot prostor. Ova va-jawe pretstavuva pomo{no sredstvo pri sov-laduvaweto na oblicite i nivnoto sklopu-vawe vo harmoniski plasti~ni celini, zavis-no od odredenata konkretna zada~a. Toa zna~ideka kubizmot vo oblasta na arhitekturatapostignuva takvi rezultati, koi vo natamo{-niot razvoj na arhitektonskata misla moèda gi koristi sekoj tvorec.

Glavnata pouka na kubizmot pretstavuvasposobnosta na arhitektot da gi sogleda ma-ti~nite oblici na objektot i niv da gi sloìvo edna harmoniska celina, odnosno {to po-dobro i {to pojasno da ja opredeli su{tinatana svojata koncepcija, izrazena preku elemen-tite na arhitektonskata kompozicija.

Soodvetno na kubisti~kata umetni~kafilozofija, kubizmot vo arhitekturata sezasnova prvenstveno vrz stereometriskiteformi, kako vo osnovniot prostoren sostavna objektot taka i vo negovite delovi. Nav-leguvaj}i vo jadroto na kompozicijata, kubiz-mot ne gi odbegnuva nitu apstraktnite raz-misluvawa, a otkrivaj}i gi mati~nite oblicina kompozicijata, niv toj gi osloboduva odkakva bilo dekorativnost. Na takov na~in, ku-bizmot im otvora pat na idnite arhitekton-ski dvièwa, po~nuvaj}i od neoplasticizmot,preku objektivizmot, pa sî do purizmot.

Kubizmot vo arhitekturata se pojavuvapooddelno i toa najprvin vo delata na oddel-

ni tvorci vo Francija, za podocna da se pret-vori vo dvièwe. Pred Prvata svetska vojna,kubizmot se javuva kako dvièwe vo ê{ka,a za vreme na vojnata vo Holandija, kade {todobiva pogolem broj pripadnici.

KUBIZMOT VO Ê[KA pred Prvatasvetska vojna pretstavuva osamena pojava bi-dej}i ne navleguva podlaboko vo intimnatasfera na arhitektonskoto tvore{tvo. I pok-raj toa, toj ima zna~ajna uloga vo borbata pro-tiv preìveaniot akademizam. Golemo prak-ti~no i teorisko zna~ewe za razvojot na ~e{-kiot urbanizam i arhitektura, me|u 1918 i1945 godina, ima deloto na funkcionalistotJozef Go~arJozef Go~arJozef Go~arJozef Go~arJozef Go~ar (1880-1945) vo mestoto HradecKralove. Pri re{avaweto na urbanisti~ki-te problemi, Go~ar postignuva aktivno edin-stvo me|u naselbata, rekata i tvrdinite. Ta-mu toj gradi kompleks u~ili{ta (1926-27) sokubi~ni formi, no so prisustvo na umerenavtorostepena plastika na fasadite. Podoc-ne`nite negovi objekti dobivaat sosema pro-~isteni kubisti~ki formi, so ramni povr-{ini. Toa e najvidlivo izrazeno vo obliku-vaweto na crkvata Sv. Vencislav vo Vr{o-vice kaj Praga (1928).

IV. DVI@EWA VO PRVATA POLOVINA NA . DVI@EWA VO PRVATA POLOVINA NA . DVI@EWA VO PRVATA POLOVINA NA . DVI@EWA VO PRVATA POLOVINA NA . DVI@EWA VO PRVATA POLOVINA NA XX VEK VEK VEK VEK VEK

Sl.110. Jozef Go~ar. Crkvata Sv. Vencislav,Vr{ovice kaj Praga (1928). Osnova i izgled

5454545454

Me|u dvete svetski vojni, zna~ajni arhi-tektonsko-urbanisti~ki zafati se prezemaatvo Praga i vo Brno, no isto taka i vo maliotgrad Zlin (podocna Gotvaldov). Zlin, koj sostoletija nema pretrpeno posebni promeni,vo vremeto od 1920 do 1940 godina porasnuvaod 4.000 na 40.000 ìteli, blagodarenie na~evlarskata industrija na fabrikata Bata.Vo Zlin se gradi edna cela nova naselba,soglasno so slednite novi urbanisti~ki pos-tavki: slobodna beskvartovska izgradbakomponirana od niski i visoki objekti, pos-taveni vo zelenilo, vo vid na grad-gradina.Vo po~etnoto koncipirawe na urbanisti~-kiot plan, pokraj doma{nite arhitekti, ak-tivno u~estvo zema i Le Korbizje. Me|utoa,konkretnite realizacii vo oblasta na arhi-tekturata, pove}e mu pripa|aat na eden drugpravec vo ~e{kata arhitektura, a toa e kon-struktivisti~ko-funkcionalisti~kata na-soka. Takvite arhitektonski tendencii voê{ka gi ima vovedeno Jan KoteraJan KoteraJan KoteraJan KoteraJan Kotera (1871-1923), eden od u~enicite na Oto Vagner, a kojse ima zapoznaeno i so ranoto tvore{tvo naRajt.*46

KUBIZMOT VO HOLANDIJA pret-stavuva interesen ogranok i razvoen pravecna raniot pariski kubizam. Za vreme na Pr-vata svetska vojna vo Holandija, kako neut-ralna zemja, toj se razrabotuva mnogu dlabokoi seopfatno. Apstraktnite problemi od ku-bisti~kiot na~in na razmisluvawe i tvorewezdruùvaat vo eden kruòk nekolku poznatiumetnici i arhitekti. Vo 1917 godina, pod ra-kovodstvo na teoreti~arot Teo van DuzburgTeo van DuzburgTeo van DuzburgTeo van DuzburgTeo van Duzburg(1883-1931), tie go pokrenuvaat spisanieto DeStajl. So svoite napisi grupata se zalaga zapogolema produhovenost i ednostavnost naoblicite i boite. Takvata zalo`ba za razvojna arhitektonskite formi vo vid na plasti~-ni sliki vo prostorot, nabrgu, pod rakovod-stvo na slikarot Pit MondrijanPit MondrijanPit MondrijanPit MondrijanPit Mondrijan, ja odveduvaovaa grupa vo neoplasticizmot. Kreativniotarhitekt Piter Aud so svoeto tvore{tvo seizdvojuva od grupata i sozdava zna~ajni in-dividualni dela vo oblasta na kubizmot.*47

PITER AUD (1890-1963) me|u prvite ar-hitekti gi prifa}a ideite na kubizmot, zapotoa preku neoplasticizmot da navleze vofunkcionalizmot. Na takov na~in, toj nabrgustanuva vode~ka li~nost vo razvojot na funk-cionalizmot vo Zapadna Evropa, no kon sre-dinata na vekot i nego go napu{ta.

Piter Aud ima zavr{eno samo del od stu-diite na Visokata tehni~ka {kola vo Delft,no otkako }e se pro~ue so svoeto delo, po Vto-rata svetska vojna, toj stanuva nejzin po~esendoktor.

Okolu 1916 godina, Piter Aud doa|a vokontakt so Teo van Duzburg i stanuva aktiven~len na novoto dvièwe De Stajl. Toj dobivate{ka zada~a: da gi sprovede vo praktika ide-ite na toa dvièwe, koi ~estopati se premno-gu teoriski. Poradi toa doa|a do nesoglasu-vawe vo grupata, kon {to pridonesuva i obo-àvaweto na deloto na Berlah od strana na

Piter Aud. Razvivaj}i go eksperimentot naDe Stajl, a pod vlijanie na Berlah, PiterAud sozdava arhitektura koja vo 20-tite go-dini na vekot go pokaùva patot kon funk-cionalizmot, koj vo po~etokot e nare~en novracionalizam.

So gradeweto na vilata Alegonde vo Kat-vajsk (1917), Piter Aud i sorabotnicite gopokaùvaat osloboduvaweto od neposrednotovlijanie na Berlah. Tie nastojuvaat prakti~-no da gi sprovedat principite na holandski-ot kubizam. Arhitektonskata kompozicija naprvobitniot objekt, zaedno so dogradbata od1927 godina, se sostoi od ednostavni stereo-metriski formi, sloèni vo edna celina sopomo{ na aritmeti~ki sistem. Objektot ne-ma ornamenti, a ramnite yidni povr{ini seprobieni samo so prozorskite otvori. Takvapro~istena arhitektonika, pred Piter Auddelumno ima postignato samo Adolf Los soku}ata [tajner vo Viena (1910).

Razrabotuvaj}i ja kubisti~kata neoplas-ti~na teorija, Piter Aud istovremeno se za-poznava i so deloto na Rajt, taka {to u{tepred 1920 godina, preku svoite proekti ja ba-ra sintezata na holandskiot i kubizmot naRajt, tretiran organski. Takov karakteristi-~en primer e negoviot proekt za dvoku}a

Sl.111. Panorama nagradot Zlin, ê{ka

Sl.112. Teo van Duzburg. Igra~i na {ah.Umetni~ki muzej Hag

Sl.113. Piter Aud. Vilata Alegonde,Katvajsk (1917)

Sl.114. Piter Aud. Naselbata [pangen,Roterdam (1919)

Sl.115. Piter Aud. Kafe de Unie, Roterdam(1924-25). Likovna pretstava

5555555555

(1918). Vo istata godina Piter Aud stanuvagradski arhitekt na Roterdam, dobivaj}imo`nost da re{ava niza prakti~ni arhitek-tonsko-urbanisti~ki problemi. Negovi naj-poznati realizacii od toj period se stanbe-nite naselbi [pangen i Tusendajken (1920).Kaj objektite vo tie naselbi, gradeni vo ku-bisti~ki formi, Aud ja koristi i doma{natatradicija na gradewe so tula.

Najpoznato delo na Piter Aud od perio-dot na aktivnoto u~estvo vo ramkite na gru-pata De Stajl, pretstavuva realizacijata naKafe de Unie vo Roterdam (1924-25). Nego-vata fasada ja pokaùva prakti~nata prime-na na neoplasti~nite principi, pri {tovtisnata me|u dva eklekti~ni objekti, taa na-likuva na moderen plakat.

Rabotni~kata naselba Hok van Holand(1924-27) pretstavuva tipi~en primer na ku-bizmot: objektite izgledaat monolitno sosvoite stereometriski formi „oble~eni“ voblagoroden malter. Parterot i ogradniteyit~iwa na dvorovite se napraveni od vid-liva tula, so cel da se istakne ~istotata navolumenite na objektite.

So stanbenata niza vo naselbata Vajzen-hof kaj [tutgart (1929), Piter Aud postig-nuva promislena i likovno obrabotena ar-hitektonska tema. Ednakva va`nost vo obli-kuvaweto toj im dava na glavnite i na eko-nomskite vlezovi vo stanbenite objekti.Ovaa naselba e podignata po inicijativa naMis van der Roe, so u~estvo na toga{nite naj-vidni arhitekti od Evropa, koi za nea pro-ektiraat po eden stanben objekt.

Nekade po 1935 godina, Piter Aud go na-pu{ta i funkcionalisti~kiot priod vo ar-hitekturata, za {to najdobro svedo~i objek-tot na kompanijata [el vo Hag (1938). Toapredizvikuva kritiki na negova smetka, koivo dobar del ne se opravdani, bidej}i toj ob-jekt pretstavuva samo edna epizoda vo tvo-re{toto na Piter Aud. Nabrgu toj se vra}avo poleto na kubisti~kata neoplastika, spo-red koja gradi objekti i vo sredinata na ve-kot.*48

Razmisluvaj}i za su{tinata na arhitek-turata, vo 1961 godina Piter Aud ima zapi-{ano: „Potrebata od (kubisti~ka) apstrak-cija treba da se dopolni so nastojuvaweto zamelodi~nost, bidej}i ~istata apstrakcija ekako religija bez humanizam“.

NeoplasticizamNeoplasticizamNeoplasticizamNeoplasticizamNeoplasticizam

Neoplasticizmot, kako poim, prv go imaupotrebeno slikarot Pit MondrijanPit MondrijanPit MondrijanPit MondrijanPit Mondrijan za svo-eto tvore{tvo proizlezeno od kubizmot.Umetnicite i arhitektite, koi se zdruèniokolu spisanieto De Stajl, se zalagaat jas-niot geometriski poredok na slikarskiot ne-

oplasticizam da se prenese i vo oblasta naarhitekturata.

Umetni~kata grupa De Stajl e formi-rana vo 1917 godina vo Lajden, Holandija.Nejzini najpoznati ~lenovi, pokraj PitMondrijan, stanuvaat Piter Aud i Teo vanDuzburg. Podocna kon ovaa grupa se priklu-~uvaat i drugi nivni istomislenici, kako{to se arhitektite Robert vanÄt Hof iHerit Ritveld. Potpiraj}i se vrz kubizmotvo oblikuvaweto, tie prekinuvaat so tradi-cijata i ja pretpo~itaat upotrebata na pra-viot agol i ramniot yid. Isto taka, tie ja ot-frlaat upotrebata na prirodnite materijalii se zalagaat za interpretacija na ~isti boivrz fasadnite povr{ini, pri {to gi prime-nuvaat, pred sî, primarnite boi: crvena, sinai òlta.

Ovaa grupa go otfrla sekoe prostorno og-rani~uvawe na koja bilo fasada, {to, zaednoso redot na boite, De Stajl vo najgolema merago pretstavuva kako estetsko dvièwe. Kakorezultat na toa, principite na ovaa grupa nemoàt dosledno da se prenesat vo oblasta naarhitekturata, koja pretstavuva sinteza naumetnosta i tehnikata. Zatoa, na krajot doa|ado sudir me|u Teo van Duzburg i Piter Aud.

Sl.116. Piter Aud. Naselbata Hok van Holand(1924-27). Panorama i dvor

Sl.117. Piter Aud.Stanbenata niza vonaselbata Vajzehof,[tutgart (1929)

Sl.118. Pit Mondrijan. Kompozicija (1921).Maslo na platno, 80 h 50 cm

Sl.119. Van Duzburg i Van Esteren. Proekt zaindividualna ku}a (1923)

5858585858

vo germanskata arhitektura. Taka, na primer,za vreme na Prvata svetska vojna, a i potoa,arhitektite pravat golem broj utopiski pro-ekti, no samo mal del od niv podocna se rea-lizirani. Duri i staklenite oblakoderi(1919-21) na Mis van der Roe, vo sebe sodràtizvesna fantazija i nerealnost, a takov e slu-~ajot i so nekoi zamisli od toj period na Val-ter Gropius. Isto taka, poznatata {kola

Bauhaus, vo svojata prva t.n. vajmarska faza,manifestira elementi na ekspresionizmot,{to e razbirlivo bidej}i Valter Gropius enejzin profesor i prv direktor (1919), a Misvan der Roe, osven profesor, e i nejzin pos-leden direktor (1933).

Fric HegerFric HegerFric HegerFric HegerFric Heger (1877-1949) vo 1923 godina do-biva mo`nost da ja realizira île haus voHamburg (1922-23). Koristej}i ja triagolnatalokacija, toj sozdava dinami~na kompozicijaso duh na transformirana germanska gotika.

Hugo HeringHugo HeringHugo HeringHugo HeringHugo Hering (1882-1958) svojata ekspre-sionisti~ka estetika isto taka ja bazira vrzkvalitetite na germanskata gotika, no toj seotkaùva od zakonite na geometrijata i giprifa}a principite na organskata arhitek-tura. Za toa svedo~i negoviot objekt za sel-skoto stopanstvo vo Garkau kaj Libek (1923).

Rudolf [tajnerRudolf [tajnerRudolf [tajnerRudolf [tajnerRudolf [tajner (1861-1925) e filozof,no isto taka i samouk arhitekt, koj ima soz-dadeno neobi~ni primeri na utopiska arhi-tektura. Toa se objektite Geteanum I (1913-20) i Geteanum II (1925-28) vo Dornah, [vaj-carija. Prvobitniot objekt Geteanum I bilizgraden od tula za da po poàrot od 1922 go-dina bide zamenet so nov, isto taka neobi~enobjekt izgraden od natur-beton. Objektot

Sl.129. Hans Pelcig. Ansamblot Kapitol,Berlin (1925). Izgled i gledali{teto

Sl.130. Fric Heger.île haus, Hamburg(1922-23). Osnova i

izgled

Sl.131.Hugo Hering.Selskoto stopanstvo,

Garkau kaj Libek(1923). Osnova i

izgled

Sl.132. Rudolf[tajner. Osnova iizgled na Geteanum I(1913-20) i izgled naGeteanum II(1925-28), Dornah,[vajcarija

5959595959

Geteanum II nalikuva na ogromen skulptorskiarhitektonski spomenik, ~ija forma e inspi-rirana od deloto na {panskiot arhitekt Gau-di. Od takvata arhitektura, kon sredinata naXX vek }e se inspirira i t.n. arhitekturaBrut.

ERIH MENDELSON (1887-1953) ved-na{ po diplomiraweto, vo 1912 godina, sta-nuva aktiven ~len na ekspresionisti~kotodvièwe. Po u~estvoto vo Prvata svetskavojna, toj pravi niza proekti vo koi funkci-jata na objektite ja izrazuva preku ekspre-sionisti~kata forma.

Kulata Ajn{tajn vo Potsdam (1919-21) eeden od prvite objekti na Mendelson, no is-tovremeno i edno od najvrednite dela na eks-presionizmot. Sakaj}i da gi iskoristi plas-ti~nite svojstva na betonot, toj sozdava ar-hitektonski formi, ~ii povr{ini kontinu-

irano se prelevaat edna vo druga. Poradi ne-povolnata sostojba na grade`ni{tvoto voGermanija po vojnata, ovaa zamisla na Men-delson e realizirana so tula.

Ekspresionisti~kiot priod vo obliku-vaweto na arhitektonskite formi, Mendel-son znae da go usoglasi so tehni~kite svojstvana materijalot, {to se dokaùva niz negoviteproekti i realizacii. Takov e objektot Do-pel haus vo Berlin (1922), koj e graden so kom-binacija na kamen vo poniskite partii i tulavo povisokite delovi na objektot.

Na fabrikata za {apki vo Lukenvelde(1921-23) ekspresionisti~kite formi se na-glaseni so pomo{ na plasti~nite svojstva naarmiraniot beton. Toa e osobeno vidlivo voenterierot so robusni dimenzii na prekr{e-nite armiranobetonski gredi.

Od maketata na proektot za fabrika voLeningrad (Sankt Petersburg, 1925) vidlivoe deka prostornata kompozicija e oformenaod kombinacija na silno naglaseni horizon-tali i vertikali na objekti so nakloneti nad-vore{ni yidovi.

Pridonesot na Mendelson za ekspresio-nisti~kata arhitektura se sostoi, pred sî, vonegoviot su{tinski dinami~en pristap vooblikuvaweto. Za toa svedo~at nabroeniteindustriski, no i nekolku trgovski objekti,gradeni vo 20-tite godini, me|u koi vidnomesto zazemaat:

- administrativno-trgovskiot objekt voVroclav (1922),

- stokovnata ku}a [oken (podocna Mer-kur) vo [tutgart (1927),

- stokovnata ku}a [oken vo Hemnic(1928), i

- Kolumbus haus vo Berlin (1931).Ovie ~etiri objekti se oblikuvani so

dolgi lenti od prozorci, zad koi se krijatpovle~eni nose~ki stolbovi. Takviot priodsozdava vpe~atok na neobi~na lesnotija i di-namika na arhitektonskata kompozicija.

Majstorskiot pristap za sozdavawe naslobodni formi vo soglasnost so funkcijata,Mendelson celosno go primenuva kaj ansam-blot Voga vo Berlin (1926 - 31) koj se sostoiod kino, kabare i stanovi. Od niv najgolemovnimanie privlekuva kino-salata za 1800 gle-da~i, ~ij enterier stanuva prototip za celaserija golemi kino-sali {irum svetot.

Poradi antisemitizmot na fa{istite,vo 1933 godina Mendelson preku Brisel doa|avo London, kade {to sorabotuva so SergejSergejSergejSergejSergejêrmaevêrmaevêrmaevêrmaevêrmaev (1900-96), vode~ki arhitekt na mo-dernata vo Anglija vo 20-tite i 30-tite go-dini. Vo London toj raboti niza proekti zaAnglija i za Palestina, no negov najzna~aenobjekt od toj period e De la Vor paviljonotvo Bekshil (1934). Preku ovoj primer, toj giusovr{uva svoite principi za oblikuvawe naobjekti vo integracija so okolinata. Vo 1941godina Mendelson se doseluva vo Amerika, ka-de {to raboti vo San Francisko vrz proektina nekolku sinagogi i op{testveni objekti.

Tvore{tvoto na Mendelson, osven so svo-jot ekspresionisti~ki duh, vr{i vlijanie vrzidnite arhitekti i poradi usovr{enata kon-struktivna postapka od ~elik i beton, pri-meneti originalno i inventivno, pri {to seostvaruva organsko edinstvo na objektite sookolinata.*54

Ekspresionisti~ka arhitektura, sli~nana germanskata, se razviva i vo Holandija voperiodot od 1912 do 1926 godina, vo ramkitena t.n. amsterdamska {kola. Holandskiotstil na gradewe stanbeni objekti, ostvarenvo ju`nite posiroma{ni delovi na Amster-dam predizvikuva interes i vo stranstvo.

Sl.133. Erih Mendelson. Kulata Ajn{tajn, Potsdam(1919-21). Aksonometriski presek

Sl.134. Erih Mendelson. Fabrikata za {apki,Lukenvelde (1921-23). Izgled i vnatre{nost

Sl.135. Erih Mendelson. Stokovnata ku}a [oken,[tutgart (1927)

Sl.136. Erih Mendelson.Stokovnata ku}a [oken, Hemnic (1928)

Sl.137. Erih Mendelson. De la Vor paviljon,Bekshil (1934)

6060606060

Site tie objekti imaat individualnadinami~ka sila i plasti~no oblikuvaweso golemi efekti. Ovie gradbi se podvlijanie na romanti~arskata {kola,koja se identifikuva so deloto naholandskiot arhitekt Mi{el de KlerkMi{el de KlerkMi{el de KlerkMi{el de KlerkMi{el de Klerk(1884-1923).*55

Art dekoArt dekoArt dekoArt dekoArt deko

Art deko kako na~in na arhitektonskotvorewe poteknuva od Francija, od kade {tonabrgu se {iri niz svetot vo vid na edna novamoda vo industriskiot dizajn, enteriernotoureduvawe i vo arhitekturata. Svoeto ime gopozajmuva od Me|unarodnata izlo`ba na de-korativnite umetnosti i modernite indus-trii, odràna vo 1925 godina vo Pariz. Artdeko pretstavuva sintetska forma na stili-zirawe, koja se dviì me|u modernata avan-garda i tradicijata, pri {to gi apsorbira im-pulsite na kubizmot, futurizmot, ekspresio-nizmot i na ostanatite dvièwa.

Sl.139. Rober Male-Stevan. Stanbeniot ansamblna ulicata Rober Male-Stevan, Pariz, (1926-27)

Sl.138. Mi{el de Klerk.Stanbeniot ansamblHet {ip, Amsterdam(1917-21). Izgled,i fragment naobjektot [tern

Vo art deko se upotrebuvaat luksuzni ma-terijali i stilizirani motivi, koi najmnoguse prisutni kaj kino-objektite i oblakode-rite vo SAD. Vo Francija, vo oblasta na ar-hitekturata, art deko se pojavuva vo najraz-li~ni formi, koi najednostavno moè da sesfatat preku karakteristi~ni primeri:

- psevdopurizam, prisuten vo stanbeniotansambl vo ul. Rober Male-Stevan voPariz (1926-27) od istoimeniot avtor;

- samosvesen stil, koj proizleguva od ku-bisti~koto mislewe {to go koristiKorbizjeviot re~nik na formite;

- bogat, luksuzen i iskreno dekorativenizraz, prisuten vo Paviljonot na kolek-cijata od Pjer PatuPjer PatuPjer PatuPjer PatuPjer Patu za pariskata izlo`-ba vo 1925 godina, kade {to piramidal-nata masa preovladuva nad struktural-nata ekspresija;

- re{itelno surov, primenet vo ku}atana Patu na avenijata @an-Batist Kle-man vo Bulow na Sena (1929), koj e ar-tikuliran so ~isti kubi~ni formi;

- idealisti~ko-tehnolo{ki, prisuten vostaklenata ku}a vo Pariz (1928-32) od[aro [aro [aro [aro [aro i Bijvet,Bijvet,Bijvet,Bijvet,Bijvet, koj na izvesen na~in enaso~en kon onoj vid na art deko {topretstavuva izraz na buròaskata modavo vid na nejzin radikalen oblik na ma-{inskata metafora.

Sl.140. [aro i Bijvet. Staklenata ku}a na d-r Dalsas,Pariz (1928-32).Osnova i izgled na dvorot

Sl.141. Bernard Hetger. Ku}ata Atlantis, Bremen(1926-31). Vestibilot

6161616161

*46 Vidi: Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v.,VIA, tom 11, str.436-Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.184-190GolÝdzamt, Õ.A., [vidkovskiŸ O.A. GradostoitelÝ-na® kulÝtura evropeŸskih soci®listi~eskih stran,str.60,100...

*47 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremenaarhitektura 1, str.191-Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31

*48 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremenaarhitektura 2, str.158-171; 409-420Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the TwentiethCentury. str.140-159Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31

*49 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremenaarhitektura 1, str.191-195Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31

*50 Poop{irno vo: Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecturein the Twentieth Century. str.140-143Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31 str.120-170

*51 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,str.196-

*52 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,str.199-Enciklopedija moderne arhitekture, str.92-96Moderne Architectur in Deutschland, 1900 bis 1950

*53 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremenaarhitektura 1, str.113-130; 345-362

*54 Poop{irno vo: Casabella, No 651 + 652, 1997/98,str.40-47Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the TwentiethCentury, str.111-135; 175-205Von Eckardt, Wolf. Erich Mendelson

*55 Vidi vo: Arhitektura kapitalisti~eskih stranHH v., VIA, tom 11, str.342-Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the TwentiethCentury, str.120-125

*56 Vidi: Dictionary of 20th-Century Architecture, str.18-19

Sl.142. Vilijam van Alen. OblakoderotKrajsler, Wujork (1928-30). Vrvot naobjektot i vratite od liftot

Vo drugite evropski zemji art deko e in-tegriran vo ve}e sozdadenite pravci:

- amsterdamska {kola, kako {to e maga-cinot Baenkorf vo Hag (1924-25) odKramerKramerKramerKramerKramer,

- objektite proizlezeni od Rajtovata ar-hitektura, kako i vo

- germanskiot ekspresionizam, vidliv kajku}ata Atlantis vo Bremen (1926-31) naBernard HetgerBernard HetgerBernard HetgerBernard HetgerBernard Hetger.

Vo arhitekturata na SAD moè da se naj-dat rasko{ni primeri na art deko, kade {to,,scenografskata“ arhitektura ima naglase-ni dekorativni fasadi so upotreba na poli-hromija i ornamenti (kako moderni taka i is-toricisti~ki). Tamo{niot art deko se dviìme|u francuskata [kola na ubavite umetnos-ti i modernite grade`ni tehniki (izdvoju-vawe na skeletot i ispolnata). Toj pretsta-vuva kombinacija na vlijanijata proizlezeniod: neogotskite oblakoderi (na Ges Xim-bert), ornamentot na art nuvo (Luis Sali-ven), tradicionalizmot (Eliel Sarinen) inovopojaveniot internacionalen stil. Naj-dobar primer na takov spoj pretstavuva sim-bolot na amerikanskiot art deko, oblakode-rot Krajsler vo Wujork (1928-30) na VilijamVilijamVilijamVilijamVilijamvan Alen van Alen van Alen van Alen van Alen (1883-1954).*56

6666666666

El Lisicki. Postavkite na ovaa grupa rezi-mirano gi iznesuva Naum Gabo, koga pi{uvadeka konstruktivistite ve}e ne slikaatsliki i ne vajaat skulpturi, tuku sozdavaatkonstrukcii vo prostor.

Iako konstruktivisti~koto dvièwe,kako estetska kategorija, glavno se odnesuvana likovnata umetnost, toa vsu{nost proiz-leguva od plastikata. Plastikata sfatena ka-ko konstruktiven sostav od raznovidni ele-menti, vo estetski pogled odgovara na kon-strukciite vo arhitekturata. Konstrukti-visti~kata plastika, kako umetnost na nova-ta tehni~ka epoha, e sostavena od razli~nimaterijali, kako {to se: metal, staklo, ve{-ta~ki materijali (najlon i sl.) i dr.

Konstruktivizmot vo arhitekturata mo-è da se smeta kako del od poseopfatniotfunkcionalizam, pri {to osobeno se naglasu-va konstrukcijata, a ornamentot kako isto-riski ostatok celosno otpa|a. Eden od prvite

zna~ajni primeri na konstruktivizmot pret-stavuva proektot za govornica na Lenin (1920),kade {to so pomo{ na nakloneta èleznare{etka, El (Eleazar) LisickiEl (Eleazar) LisickiEl (Eleazar) LisickiEl (Eleazar) LisickiEl (Eleazar) Lisicki (1890-1941) japotencira dinamikata na konstrukcijata, noi na op{testvenata idelogija.

Vo 1921 godina El Lisicki doa|a vo Ber-lin kade {to se povrzuva so naprednoto umet-ni~ko dvièwe, taka {to slednata godina eosnovana Konstruktivisti~kata internacio-nala, vo koja vleguva i Teo van Duzburg. Os-nova~kiot manifest, objaven vo spisanietoDe Stajl, kako primer za sovr{eno arhitek-tonsko oblikuvawe ja naveduva ma{inata po-radi nejzinoto soodvetno prakti~no obliku-vawe. Manifestot go voveduva principot naelementarizam, kako filozofija na elemen-tite vrz koi se zasnova strukturata na objek-tot. Me|utoa, izostanuva logi~no obrazloè-nie za golemata verba vo ma{inskata este-tika i boèmnata nezavisnost na arhitektu-rata od prirodata. Vsu{nost, iznesenite sta-vovi vo toj manifest se mnogu bliski do sfa-}awata na Le Korbizje, koj ma{inite, avto-mobilite, brodovite i avionite gi naveduvakako primeri za osmisleni konstrukcii, vokoi postoi logi~na vrska me|u elementite icelinata.

Principot na elementarizam plasti~nogo ima pretstaveno umetnikot Kazimir Ma-Kazimir Ma-Kazimir Ma-Kazimir Ma-Kazimir Ma-levi~levi~levi~levi~levi~ (1878-1935) vo svoite prostorni kom-pozicii, kako na primer vo Arhitekton alfa(1923). Me|utoa, ovie dinami~ni kompoziciivo vid na suprematski formalizam, arhitek-tite konstruktivisti ednostavno gi nareku-vaat mrtvi formi. Sepak, nema somnevawe de-ka suprematizmot na Malevi~ ima izvr{eno

golemo vlijanie vrz razvojot na modernataarhitektura, isto kako i govornicata na Le-nin od El LisickiEl LisickiEl LisickiEl LisickiEl Lisicki i spomenikot na III in-ternacionala od TatlinTatlinTatlinTatlinTatlin.

Ruskiot revolucioneren konstruktivi-zam vo Zapadna Evropa se smeta za avangardana modernata arhitektura, pri {to vo tamo{-nite zemji se sozdavaat negovi ogranoci. Takana primer, vo ̂ e{ka avangardnite arhitektise zdruùvaat vo Lev front, na ~elo so K. Te-K. Te-K. Te-K. Te-K. Te-igeigeigeigeige. Levoto krilo na konstruktivizmot vo to-ga{nite kapitalisti~ki zemji, poradi svojotsocijalen stav e tretirano kako potkupuva~-ko dvièwe, dodeka vo Rusija toa se potpiravrz ve}e izvojuvanata pobeda i vrz revolucio-nernata stvarnost na toga{noto novo op-{testvo.

Pri nabrojuvaweto na najva`nite dos-treli i tendencii na ruskite konstruktivis-ti, ne treba da se ispu{ti nivnata jasna za-lo`ba za sozdavawe na arhitektura koja bipomognala vo izgradbata na edno ,,novo po-pravedno“ op{testvo.

Vo 30-tite godini na HH vek, me|u kon-struktivistite se vbrojuvaat i nekoi poznatiarhitekti od Zapadna Evropa, kako {to se:Hans MaerHans MaerHans MaerHans MaerHans Maer, Marsel Broer Marsel Broer Marsel Broer Marsel Broer Marsel Broer, a donekade i Val-Val-Val-Val-Val-ter Gropiuster Gropiuster Gropiuster Gropiuster Gropius, za {to svedo~at nekolku nivnipoznati dela.

Kaj fabrikata Fagus vo Alfeld, ValterGropius ve}e vo 1912 godina ja istaknuva no-se~kata skeletna konstrukcija kako osnovenelement vo arhitektonskoto oblikuvawe.Orientacijata na Gropius kon konstrukti-vizmot se potvrduva i preku negoviot kon-struktiven socijalen stav za re{avawe nastanbenite problemi.

Sl.155. Antoan Pevzner. Konstrukcija vo prostor(1929). Mesingan lim i staklo (69 cm).Umetni~ki muzej, Bazel

Sl.156. El Lisicki. Proektot za govornicana Lenin (1920)

Sl.157. Kazimir Malevi~. Prostornite kompoziciiArhitekton alfa (1923)

Sl.158. Hans Maer i Hans Vitver. Proekt zapalatata na Obedinetite Nacii, @eneva (1927)

6767676767

So proektot za teatarot vo Harkov(1930), Marsel Broer predlaga eden vidstrukturalna arhitektura, koja so svojot ob-lik nedvosmisleno ja izrazuva funkcijata naobjektot.

I vo svojata mati~na zemja, Rusija, kon-struktivisti~koto dvièwe ne e kompaktno,tuku e podeleno na dve glavni nasoki so zna-~ajni pretstavnici. Grupata OSA ja so~inu-vaat arhitektite: Ginsburg, bra}ata Vesnin,I. i P. Golosov, Burov, Leonidov, Pasternak,Vladimirov i dr. Grupata ASNOVA e sosta-vena od arhitektite: El Lisicki, Ladovski,Krinski, Doku~aev i dr. Zaedni~ko za dvetekonstruktivisti~ki grupi e toa {to niz niv-nata rabota se odrazuva dijalekti~kiot raz-voj na arhitektonskata misla.

Od redovite na grupata ASNOVA, vo1928 godina se izdvojuvaat nekoi arhitekti,koi na ~elo so N. Ladovski ja formiraat Aso-cijacijata na revolucionernite urbanisti -ARU.

GRUPATA OSA (Organizacija na sov-remenite arhitekti), pri re{avaweto na ar-hitektonskite problemi, se sprotivstavuvana ~uvstvitelnosta i psiholo{kata oboenostna tvore~kata misla. Za nea, oblikot na ob-jektot proizleguva edinstveno od objektivnooformenata plastika na sekoj negov del. No,vo raspravata za toa dali arhitekturata etehnika ili umetnost, grupata go brani sta-vot deka arhitekturata pretstavuva samo teh-nika. Taa smeta deka arhitekturata kako teh-nika treba da se stavi vo slu`ba na narodot,za da gi zadovoli socijalnite potrebi.

GRUPATA ASNOVA (Asocijacija nanovite arhitekti) se zalaga sozdavaweto nanovite oblici da bide pridruèno so umet-ni~ka postapka. Spored nea, do kolku vnima-nieto se koncentrira edinstveno vrz meha-ni~kite i funkcionalnite problemi na ob-jektot, ne bi moèl da se dostigne umetni~-kiot konstruktivizam, kako bitna karakte-ristika na novata umetnost. Toa zna~i dekaovaa grupa bara sinteza na tehni~kite dos-tignuvawa i umetni~kata vrednost, vo vid naedno seopfatno prostorno tvore{tvo.

Postojat golem broj dela koi moàt dase navedat kako primeri na konstruktiviz-mot, no dobar del od najkarakteristi~niteostanuva samo na hartija, vo vid na proekti,od koi }e crpat pouki idnite generacii.

Vladimir TatlinVladimir TatlinVladimir TatlinVladimir TatlinVladimir Tatlin (1885-1953) preku spo-menikot na Tretata internacionala (1920)pretstavuva proekt so spiralna konstrukcijana slobodni ~eli~ni potpira~i, {to izgledaistovremeno kako arhitektura i kako skulp-tura. Viso~inata na objektot e planirano dabide 400 m so golemi sali vnatre vo konstruk-cijata, koi bi bile vo oblik na cilinder, ko-nus i kocka. Inspiriran od taa koncepcija,skulptorot Naum GaboNaum GaboNaum GaboNaum GaboNaum Gabo, mnogu podocna (1957)

ja sozdava xinovskata Konstrukcija vo pros-tor, postavena pred stokovnata ku}a Baen-korf vo Roterdam.

Tatlin, so svojot talent i znaewe dobie-no na Moskovskata akademija, se razviva vomo}na tvore~ka li~nost na modernata arhi-tektura i umetnost vo Rusija. Kako rakovo-ditel na Visokata {kola za umetnost i teh-nika (VHUTEMAS) vo Moskva, toj dobivamo`nost so pomo{ na studentite da gi razviesvoite avangardni idei do maksimum.

Bra}ata VesninBra}ata VesninBra}ata VesninBra}ata VesninBra}ata Vesnin (Leonid, Viktor i Alek-sandar) so~inuvaat poznat i produktivenarhitektonski tim, ~ii avangardni proektise barem delumno realizirani. Nivniot pro-ekt za redakcijata na vesnikot Pravda vo Le-ningrad (1923), so prisutnata umetni~ka kom-ponenta, otstapuva od strogite pravila nagrupata OSA.

Proektot za Palatata na trudot vo Mos-kva (1923) ima za cel da ja zadovoli novataarhitektonska programa za rabotni~ki par-lament. Nejzinata nova prostorna strukturai linearnata armiranobetonska konstrukci-ja stanuvaat prepoznatliva slika na ruskiotmodernizam. Palatata se sostoi od eden ku-bi~en blok so administrativni prostorii ieden elipsoviden auditoriumski blok, koi sepovrzani so eden del vo vid na most.

Sl.159. Vladimir Tatlin. Spomenikot na Tretatainternacionala (1920). Maketa od proektot

Sl.160. Naum Gabo. Konstrukcija vo prostorpostavena pred stokovnata ku}a Baenkorf,

Roterdam (1957)

Sl.161. Bra}ata Vesnin.Proekt za Palatata natrudot, Moskva (1923).

Osnova na vtori kati perspektiva

6868686868

Univerzalniot trgovski magazin (MOS-TORG) vo Moskva (1927-28) ima kompaktnafunkcionalna i konstruktivna {ema, {to re-zultira vo edna zavidno ~ista kompozicija sogolema yid-zavesa na fasadata kon plo{tadot.

Proektot nare~en Oblakoder so branici(1924) na El Lisicki El Lisicki El Lisicki El Lisicki El Lisicki (1890-1941) i Mart StamMart StamMart StamMart StamMart Stam(1899-1986), so svojata robusna konstrukcijanedvosmisleno pokaùva na koj pravec mupripa|a.

Holandskiot arhitekt so me|unarodnareputacija, Mart Stam, vo vtorata i tretatadecenija na HH vek e eden od vode~kite ~le-novi na levo orientiranata avangarda vo Za-padna Evropa. Zaedno so svoite istomisle-nici, toj ja nudi svojata pomo{ za izgradbana socijalisti~koto op{testvo vo novosoz-dadenata dràva, Sovetskiot Sojuz. Tamu, ka-ko pomo{nik na germanskiot arhitekt ErnstErnstErnstErnstErnstMaj Maj Maj Maj Maj (1886-1970), toj raboti na golem broj ur-banisti~ki planovi.

Istraùvaweto na konstruktivistite vo20-tite godini privlekuva golem broj arhi-tekti od Zapadna Evropa, ~ie tvore{tvo nee na soodveten na~in prifateno vo nivniterodni zemji. Taka, na primer, Le KorbizjeLe KorbizjeLe KorbizjeLe KorbizjeLe Korbizje japosetuva Moskva za da razgovara okolu reali-zacijata na negoviot proekt za sedi{teto naCentrosojuzot (1928-36). Tamu toj se zapoz-nava so sovetskiot koncept za celosen (kom-pleten) stanben ansambl so zaedni~ki uslu`-ni dejnosti, {to podocna mu posluùva da jarazvie Stanbenata zaednica vo Marsej. Takvikarakteristi~ni primeri pretstavuvaat:

- stanbeniot ansambl za vrabotenite voKomesarijatot za finansii Narkom-fin vo Moskva (1928-30) od Mojsej Gins-Mojsej Gins-Mojsej Gins-Mojsej Gins-Mojsej Gins-burgburgburgburgburg (1892-1946) i Ignatij MilinisIgnatij MilinisIgnatij MilinisIgnatij MilinisIgnatij Milinis(1899-1942); i

- stanbeniot ansambl za vrabotenite voGradskiot sovet vo Leningrad (1931-34)na Evgenij LivinsonEvgenij LivinsonEvgenij LivinsonEvgenij LivinsonEvgenij Livinson (1894-1967).

Funkcionalnoto re{enie na navedeniteobjekti pridonesuva za golemo osloboduvaweod doma}inskite raboti i za koristewe naslobodnoto vreme po izbor. Nivnata skelet-

na konstrukcija rezultira so arhitektonskastruktura, {to celosno se sovpa|a so petteto~ki na Korbizjeviot purizam.

KONSTANTIN MEQNIKOV (1890-1974) e eden od retkite konstruktivisti, od~ii mnogubrojni proekti ima nekolku zna~aj-ni realizacii. Proektot za Palata na Sove-tite (1921) sodrì konstrukcii i formi sofuturisti~ki prizvuk. Proektot za Spome-nikot na Kristofer Kolumbo vo Santo Do-mingo (1929) e zamislen so tehni~ki formi,kako simbol na ma{inizmot na noviot zapa-den svet.

Sovetskiot paviljon za Svetskata iz-lo`ba na dekorativnata umetnost i moder-nata industrija vo Pariz (1925) e izgradenso lesna monta`na skeletna konstrukcija odglazirano drvo i staklo. Negovata pravoa-golna osnova e dijagonalno prese~ena so ska-lite, nad koi na umetni~ki na~in se smestenidràvnite simboli.

Sopstvenata ku}a na Meqnikov vo Mos-kva (1927-29) pretstavuva nesekojdneven ob-jekt sostaven od dva cilindri koi navlegu-vaat eden vo drug, pri {to edniot e napravenod golem staklen yid, a drugiot od tula, soneobi~ni {estagolni prozorci.

Klubot na tramvajskite rabotnici voMoskva (1927-29), so pomo{ na mo}nite kon-zoli sozdava boksovi koi lebdat vo vozduhot,poradi {to se nao|a blisku do kubizmot.

Sl.162. El Lisicki i Mart Stam. Proekt zaoblakoder so branici (1924)

Sl.163. Evgenij Livinson. Stanbeniot ansamblza vrabotenite vo Gradskiot Sovet,Leningrad (1931-34)

Sl.164. Konstantin Meqnikov. Proekt za spome-nikot na Kristofer Kolumbo, Santo Domingo (1929)

Sl.165. Konstantin Meqnikov. Sovetskiot paviljon,Pariz (1925). Osnovi na prizemje i na glavniotizlo`ben hol, fragment od izgledot

Sl.166. KonstantinMeqnikov. Klubot

na tramvajskiterabotnici,

Moskva (1927-27).Osnova, presek

i izgled

6969696969

Boris VelikovskiBoris VelikovskiBoris VelikovskiBoris VelikovskiBoris Velikovski (1878-1937), vo sora-botka so grupa pomladi arhitekti na ~elo soMihail Bar{~Mihail Bar{~Mihail Bar{~Mihail Bar{~Mihail Bar{~ (1904-66), na konkursot za Gos-torg (Dràvna trgovija, 1925-27) vo Moskva,nudi eden avangarden proekt koj se nao|a da-leku pred svoeto vreme. Toj pretstavuva naj-~ist primer za gradewe so: armiranobetonskiskelet, lentovidni prozorci, otvoren kance-lariski prostor i sjajni okna za liftovi. Po-radi grade`nite propisi, zamislenata cen-tralno postavena kula vo objektot e ograni-~ena na viso~ina od 14 nivoa. Na sli~en na-~in, nekolku godini podocna vo SAD e izgra-dena {tedilnicata vo Filadelfija (1932-) naHau Hau Hau Hau Hau i LeskejzLeskejzLeskejzLeskejzLeskejz.

Ivan LeonidovIvan LeonidovIvan LeonidovIvan LeonidovIvan Leonidov (1902-59) kreira proektiso koi nastojuva da sozdade novi urbani po-enti, vo vid na kontrapunkt na istoriskiteobjekti vo Moskva:

Proektot za Institutot Lenin (1927)pretstavuva umetni~ki tretirana futuris-ti~ka ideja, za ~ija realizacija ne postojatuslovi vo toga{na Rusija;

Komesarijatot na te{kata industrija voMoskva (1934) e proektiran za da se postavisproti Kremq i e zamislen so oblici koi jasimboliziraat industrijata so koja treba darakovodi.

Ilija GolosovIlija GolosovIlija GolosovIlija GolosovIlija Golosov (1883-1945) vo Moskva gogradi Rabotni~kiot klub Zuev (1927-29), sojasna moderna konstruktivisti~ka koncepci-

ja, kako vo pogled na prostorniot oblik takai vo pogled na upotrebeniot materijal.

Nemaweto uslovi za realizacija na idei-te, ne im pre~i na konstruktivistite vo raz-vojot na kreativnata misla. Toa osobeno evidlivo vo teoriskite raspravi i proekti naJakov ̂ ernihovJakov ̂ ernihovJakov ̂ ernihovJakov ̂ ernihovJakov ̂ ernihov, koi vo najgolem del se odne-suvaat na industriski zgradi, poznati podimeto arhitektonski fantazii (1933). Ovieproekti istovremeno pretstavuvaat i umet-ni~ki dela, {to e potencirano so dinamikatana elementite, zbogateno so ekspresionis-ti~ki kolorit, {to donekade asocira i naneoplasticizmot.

Ve}e kon krajot na 20-tite godini, podvlijanie na kulturnata i estetskata politi-ka na Boq{evi~kata partija, nekoi arhitek-ti baraat na~ini za reintegracija na ,,kla-si~nata ruska tradicija“ vo novata socijalis-ti~ka arhitektura. Taka, na primer, @oltov-@oltov-@oltov-@oltov-@oltov-skiskiskiskiski se obiduva kompoziciskite i proporcis-kite principi na klasicizmot da gi prime-ni vo industriskata arhitektura. Od druga

strana, FominFominFominFominFomin nudi t.n. crven dorski stil ka-ko nov red vo poednostavenite arhitektonskiformi na armiranobetonskiot skelet. Takvae negovata kombinirana zgrada Dinamo vo Mos-kva (1928-29) i dogradbata na Gradskiot sovetvo Moskva (1929-30). Ovie objekti so svoiteoblikovni karakteristiki ne se daleku odidniot postmoderen klasicizam, {to }e sepojavi vo poslednata ~etvrtina na HH vek.

Vo po~etokot na 30-tite godini, napred-noto konstruktivisti~ko dvièwe e nasilnozgasnato. Vo 1932 godina, pod direktiva naStalin se nosi dekret so koj se ukinuvaat si-te individualni grupi i se formira Unijatana sovetskite arhitekti. Ovaa unija, pod di-rektiva na partijata, vo arhitektonskototvore{tvo gi voveduva teorijata i prakti-kata poznati pod imeto socijalisti~ki rea-lizam, {to pretstavuva eden vid manirizamod najnizok rang. Taka, na konkursot za Pa-latata na Sovetite vo Moskva (1931-33), na-mesto naprednite idei na Le Korbizje, OgistPere ili na Valter Gropius, e nagradena na-zadnata monumentalna cilindri~na forma naBoris JofanBoris JofanBoris JofanBoris JofanBoris Jofan (1891-1976). Toj proekt e prera-boten spored partiski instrukcii, so cel dastane najvisoka zgrada vo svetot, a istovreme-no i podium za monumentalna statua na Lenin.

Poradi mnogubrojnite pouki {to gi os-tava i vlijanieto {to go pravi vrz modernataarhitektura, konstruktivizmot te{ko moèda se razgleda od site aspekti. Od strana nateoreti~arite, naj~esto se istaknuvaat sled-nite zalo`bi na konstruktivistite vo struk-turiraweto na objektite:

Sl.167. Boris Velikovski. Mihail Bar{~ i dr.Konkursniot proekt za Gostorg, Moskva (1925-27)

Sl.168. Ivan Leonidov. Proektot za InstitutotLenin (1927). Osnova i izgled

Sl.169. Ilija Golosov. Rabotni~kiot klub Zuev.Moskva (1927-29). Fragment od izgledot

Sl.170. Jakov êrnihov.Arhitektonski fantazii (1933)

Sl.171. Fomin. Dogradbata na Gradskiot Sovet,Moskva (1929-30)

Sl.172. Boris Jofan. Konkursniot proekt zaPalatata na Sovetite, Moskva (1933)

7070707070

- tendencija za naglasuvawe na konstruk-tivnite elementi, kako {to se stolbo-vite, pri {to prizemjeto, glavno e slo-bodno,

- naglasuvawe na konstruktivnite ele-menti, zaradi oblikuvawe na formite,{to ponekoga{ pominuva vo dekorati-vizam,

- sozdavawe na arhitektonski identitetso pomo{ na racionalna konstrukcijai ubavina, so verba deka ekonomi~notooblikuvawe, {to odgovara na namenata,samoto po sebe proizveduva ubavina.*60

Takvite pouki i postavki, nekoi od maj-storite na modernata arhitektura }e gi raz-vijat do sopstvena filozofija. Taka na pri-mer, italijanskiot graditel Pjer Luixi Ner-vi gi sozdava najzna~ajnite objekti od prefa-bricirani armiranobetonski elementi, ve-ruvaj}i deka sekoj konstruktivno izdràn ob-jekt ima zadovoluva~ki estetski kvaliteti.

BauhausBauhausBauhausBauhausBauhaus (1919-33)

Golem del od ideite na modernata arhi-tektura se sozdadeni vo {kolata Bauhaus, odkade potoa se {irat niz celiot svet. Sinte-zata na arhitektonskata, umetni~kata i za-naet~iskata dejnost pretstavuva, pred sî, re-zultat od aktivnosta na Bauhaus.

[kolata Bauhaus e formirana vo 1919 go-dina vo Vajmar, Germanija, preku soedinuva-we na U~ili{teto za primeneta umetnost iVisokata {kola za likovni umetnosti. Za di-rektor na novata {kola e nazna~en mladiotValter GropiusValter GropiusValter GropiusValter GropiusValter Gropius, koj od 1915 godina ve}e e di-rektor na dvete posebni {koli.

Stavot na Gropius, kako pedagog, se sos-toi vo toa deka arhitektot ili skulptorotne treba samo da sorabotuvaat so zanaet~ijatatuku i samite da bidat zanaet~ii. Ovaa idejaza u~ewe niz rabota, odnosno za razvoj na es-tetikata vrz solidno poznavawe na zanaet-~istvo, za toga{no vreme e revolucionerna.Toj, isto taka, se zalaga za timska rabota nastudentite i nastavnicite pri izrabotkatana arhitektonskite elementi.

Vo nastavniot plan, Gropius voveduva in-dustrisko proizvodstvo, nastojuvaj}i ma{i-nata da ne ja popre~uva, tuku da ja pottiknuvatvore~kata aktivnost na arhitektot. Nastav-niot plan se odviva niz dva paralelni kursa:nauka za proizvodstvo i nauka za oblikuvawe.Vo izu~uvaweto na oblicite, na prvo mestose nao|aat studiite na prirodnite oblici,geometrijata i kompozicijata, kako i izu~u-vaweto na prostorot, bojata i osnovite nagrade`nite konstrukcii.

Vo tekot na 20-tite godini od HH vek,Bauhaus gi {iri novite idei preku objavuva-we na dela na svoite nastavnici i u~enici,kako i na drugite pioneri na kubizmot i ap-strakcijata. Na takov na~in, ovaa {kola sta-nuva centar za propagirawe i razvoj na no-vite me|unarodni eksperimenti, osobeno nainternacionalnata arhitektonska misla i nageometriskata apstrakcija vo oblasta na sli-karstvoto i skulpturata. Vo prviot proglasna Bauhaus me|u drugoto se veli: „Arhitek-tite, skulptorite i slikarite moraat odnovoda go priznaat sloèniot karakter na zgra-data kako celina... Nema bitna razlika me|uumetnikot i zanaet~ijata... Ajde zaedni~ki daja zamislime i sozdademe novata zgrada na id-

ninata, koja }e gi obedini arhitekturata,skulpturata i slikarstvoto vo edna celina!“

Vo 1923 godina e organizirana izlo`bana prvite dostignuvawa na {kolata Bauhaus,koja postignuva golem uspeh vo javnosta, no ikaj kriti~arite. I pokraj uspehot, Bauhaus eizloèn na silna kritika od strana na kon-zervativcite, koi ovaa {kola ja smetaat za so-cijalisti~ka bidej}i slu~ajno e osnovana zavreme na socijalisti~kiot reìm vo Vajmar ibidej}i sorabotuva so konstruktivistite odSovetskiot Sojuz. Pod pritisok na nacistite,{kolata Bauhaus vo Vajmar e zatvorena vo 1924godina, a Valter Gropius vo 1925 godina sezakanuva deka }e ja rasformira.

Za sre}a na arhitektonskata profesija,nekolku gradovi vo Germanija baraat da ja do-bijat {kolata Bauhaus. Najuporen e gradona-~alnikot na Desau, koj uspeva da ja dobie {ko-lata obezbeduvaj}i nejzino privremeno smes-tuvawe. Vo 1925/26 godina se izgradeni noviteobjekti na {kolata, spored proektite na nej-ziniot direktor Valter Gropius. Arhitek-turata na objektite pretstavuva veren odrazna u~eweto {to se sproveduva vo {kolata. An-samblot se sostoi od tri funkcionalni krila(paviljoni): za tehni~ka nastava so laborato-

Sl.173. Valter Gropius. [ematski prikaz nanastavniot plan na {kolata Bauhaus, (1922)

Sl.174. O. [lemer i J. [mit. Plakat zaizlo`bata Bauhaus (1923)

Sl.175. Valter Gropius. Objektot na {kolata Bauhaus, Desau (1926)

Sl.176. Valter Gropius. Objektot na {kolata Bauhaus (1926) Kriloto so rabotilnicite

7171717171

rii, za rabotilnici i za ateljea. Upravniteprostorii se smesteni me|u kriloto za rabo-tilnici i kriloto za tehni~ka nastava, a res-toranot e me|u rabotilnicite i ateljeata.

Osobeno vnimanie privlekuva krilotoso rabotilnici, kade {to armiranobetonska-ta me|ukatna konstrukcija se potpira vrz pe-~urkasti stolbovi povle~eni zad staklenatafasada, koja se razviva niz tri nivoa, vo vidna yid-zavesa.

Vo noviot objekt, nastavata po proizvod-stvo i po oblikuvawe se soedinuva vo edenkurs i pod rakovodstvo na eden nastavnik, kojdobro gi poznava i dvete oblasti. Tie nas-

tavnici se proizlezeni od redot na prviteu~enici na Bauhaus, koi imaat u~eno u{tevo Vajmar. Vo novata {kola, akcentot vo ob-razovanieto se premestuva od primenetataindustriska umetnost vrz arhitekturata, kojaGropius ja smeta za majka na site umetnosti.Sepak, na studentite toj im prepora~uva dase do{koluvaat na grade`nite u~ili{ta, socel da steknat pokompletni soznanija za kon-struktivnite svojstva na objektite. Vo toj pe-riod Gropius proklamira: „Nie sakame ar-hitekturata da bide prisposobena kon na-{iot svet na ma{inite, radioto i na brziteavtomobili, sakame arhitektura ~ija funk-cija lesno }e ja otkrieme od nejzinata for-ma“. Op{toto u~ewe na Bauhaus, pod rakovod-stvo na Valter Gropius, e da se postigne koor-dinacija na site tvore~ki raboti i nivnavnatre{na me|usebna zavisnost.

Vo nastavata na novata {kola osobenauloga igra naukata po industriski dizajn, ~ijpredvodnik e Marsel Broer Marsel Broer Marsel Broer Marsel Broer Marsel Broer (1902-81). Proiz-vodite na Bauhaus nabrgu }e stanat primerza klasi~no proizvodstvo na HH vek, vklu-~uvaj}i go i prviot stol od ~eli~ni cevki.Ideite rodeni vo Bauhaus, vo tolkava merase vgradeni vo likovniot jazik na HH vek,{to denes te{ko moè da se po~uvstvuva niv-nata toga{na revolucionernost. Toa go sve-do~at modelite i realizaciite na: rasklopli-va drvena masa (od Gustav Hasenpflug), ras-klopliv drven stol (od nepoznat avtor), lam-ba od staklo i ~elik itn.

Laslo Mihoq-Nagi,Laslo Mihoq-Nagi,Laslo Mihoq-Nagi,Laslo Mihoq-Nagi,Laslo Mihoq-Nagi, so svoite eksperi-menti vo oblasta na apstraktniot film i fo-tografijata, otvora nova era vo tie mediumi.Takvi se, na primer negovite svetlosni mo-dulatori, vo vid na konstrukcii za ~ija kom-pozicija se koristi prostorot, svetlinata idvièweto. Esperimentite {to se pravat voramkite na {kolata Bauhaus otkrivaat novimo`nosti vo oblasta na industriskoto obli-kuvawe i arhitekturata. Ovie mo`nosti po-{iroko }e zapo~nat da se koristat duri vovtorata polovina na HH vek. Taka na primer,idejata na Gropius za t.n. total teatar (1929)so sosema fleksibilni kombinacii na sce-nata i proskeniumot i denes vr{i vlijanievrz arhitekturata na teatarskite objekti.

Valter Gropius ja vodi {kolata do 1928godina, koga se povlekuva za da se posveti nasvoeto individualno tvore{tvo. Po negova

preporaka, za nov rakovoditel e izbran HansHansHansHansHansMaerMaerMaerMaerMaer (1889-1954), koj dotoga{ e na ~elo naarhitektonskiot otsek, no poradi nesoglasu-vawe so gradskite vlasti, toj ja napu{ta {ko-lata vo 1930 godina.

Po predlog na Gropius za nov rakovodi-tel e nazna~en Mis van der RoeMis van der RoeMis van der RoeMis van der RoeMis van der Roe. Za àl, votoj period i vo Saksonija na vlast doa|aatnacistite, pod ~ij pritisok, vo 1932 godina,{kolata od Desau se preseluva vo Berlin, noi tamu vlasta nabrgu ja prezemaat nacistitei vo april 1933 godina definitivno ja zat-voraat ovaa napredna institucija.*61

Iako {kolata Bauhaus e zatvorena, nej-zinite u~ewa i metodi na rabota nepre~enoprodolùvaat da se {irat niz Evropa i sve-tot. Golem broj {koli gi prezemaat metoditena Bauhaus, a nekoi od niv imaat sre}a da giprifatat nejzinite nastavnici i u~enici.

Osven ve}e spomenatite arhitekti, vorabotata na Bauhaus u~estvuvale ili od neaproizlegle golem broj dizajneri i likovniumetnici. Me|u niv pozna~ajni se: VasilijKandinski, Paul Kle, Alber Marke, Oskar[lemer i drugi.

[kolata Bauhaus e obnovena vo 1991 go-dina pod rakovodstvo na profesor Rolf KunRolf KunRolf KunRolf KunRolf Kun,pri {to taa ja propagira idejata za nova sin-teza: soedinuvawe na industrijata i priro-data vo eden industrisko-parkovski region,so harmoniski odnos me|u prirodata i teh-nikata. Na toj na~in, povtorno se aktualizi-ra osnova~koto moto na Bauhaus: „Misli glo-balno, dejstvuvaj lokalno!“ Pravilniot od-nos me|u ku}ata, naselbata i prirodata napragot na XXI vek se smeta za mnogu pova`nood proektiraweto na spektakularni objekti.

RacionalizamRacionalizamRacionalizamRacionalizamRacionalizam

Racionalizmot pretstavuva arhitekton-sko dvièwe od prvata polovina na HH vek,koe nastojuva na {to poracionalen na~in dagi razre{i proektantskite problemi. Iakovo sebe sodrì izvesen aspekt na funkcio-nalizmot, toj vklu~uva po{iroki politi~ki,socijalni, ekonomski, stilski i simbolskipra{awa. Vsu{nost, vo ramkite na raciona-

Sl.177. GustavHasenpflug.Raskloplivadrvena masa

Sl.178. Vagenfeld i Juker. Lamba od~elik i staklo

Sl.179. Laslo Mihoq-Nagi.Svetlosno-prostoren modulator

Sl.180. Vasilij Kandinski. Crn triagolnik (1923).Akvarel 30 h 40 cm.

7474747474

No, vo 40-tite godini, vo vremeto na povoena-ta obnova, internacionalniot stil zasilenose primenuva, osobeno vo Zapadna Evropa. *63

Principite na internacionalniot stilpokaùvaat deka toj se gradi pred sî vrz pos-tavkite na funkcionalizmot i konstrukti-vizmot, koi se povtoruvaat vo bezbroj pri-meri, poradi {to se pojavuva opasnost od ne-govo pretvorawe vo dogma. Internacional-niot stil pretstavuva sredi{te okolu koe,vrz osnova na zaedni~kite principi, moàtda se sozdavaat regionalni, pa duri i indi-vidualni varijacii. Blagodarenie na toa, ivo vremeto na najgolemata ekspanzija na ovojstil, barem eden od negovite najzna~ajni ak-teri se oddale~uva od strogata ma{inska es-tetika, koja e vo osnovata na avangardnitedvièwa vo 20-tite godini. Taka na primer,Le Korbizje so kapelata Notr dam vo Ron{ani Vrhovniot sud vo ândigar od 50-tite go-dini, re~isi sosema gi napu{ta principitena internacionalniot stil.

Analiziraj}i go pridonesot na interna-cionalniot stil za razvojot na modernataarhitektura, moàt da se izvle~at slednivezaklu~oci:- I pokraj site promeni, reakcii i varija-cii, internacionalniot stil vo vremeto od1925 do 1955 godina pretstavuva bitno jadroza razvoj na modernata arhitektura. Negovotozna~ewe na pragot na 60-tite godini, so poja-vata na razli~nite stilski divergencii, pos-tepeno po~nuva da slabee.- Zasitenosta od golemata produkcija na ob-jekti vo internacionalen stil predizviku-va silna reakcija kaj mladata generacija, ko-ja po~nuva da bara na~ini za osloboduvaweod negovata „bezli~nost“. Po~nuvaat da se ba-raat novi pati{ta vo arhitekturata, sli~nokako vo vremeto na docnata gotika ili doc-nata renesansa. Toa doveduva do sozdavawe nastreme` kon novi izrazni sredstva vo ram-

kite na t.n. postmoderna arhitektura. Teo-reti~arot na postmodernata arhitektura,ârls Xenks, vo svojata kniga Jazikot napostmodernata arhitektura (1976) i ofici-jalno ja objavuva „smrtta“ na internacional-niot stil.

Op{to zemeno, se ~ini deka najdobripouki od razvojot na internacionalniot stilimaat izvle~eno zemjite koi vo vremeto nanegovata ekspanzija se nao|aa podaleku od ne-govoto sredi{te. Toa, pred sî se odnesuva naskandinavskite zemji, Brazil i na Japonija.Arhitektite od tie zemji gi prifa}aat pou-kite od internacionalniot stil, no gi pre-topuvaat za doma{ni potrebi, sozdavaj}i sop-stveni regionalni izrazi na modernata ar-hitektura. Gledano od toj aspekt, principi-te na ovoj stil moàt da se smetaat za uni-verzalni vrednosti vo vid na sistem i meto-dologija koja moè da go olesni postignuva-weto na zacrtanite celi vo arhitekturata naodnosniot period.

*57 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom10, str.354-Architecture No 398/1976, str.23-28Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.175-183Enciklopedija moderne arhitekture, str.215-R®bu{in A., Dvoràk K., Prognostika v arhitekturei gradostoitelÝstve.

*58 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,str.201-

*59 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,str.207-220Hi~kok-Dònson. Internacionalni stil, str.13-

*60 Poop{irno vo: Arhitektura SSSR, VIA, tom 1Chan-Magomedov, Selim O. Pionere der SowjetischenArchitekturHan-Mogamedov, S.O. Il†® GolosovCooke, Caterine. Chernikhov-Fantasy and ConstructionDobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.221-228El Lissitzky. Russia: An Architecture for World Revolution

Milner, John. Vladimir Tatlin and the Russian Avant-GardePapadakis, Andreas, editor. The Avant-Garde, RusssianArchitecture in the twentiesStarr, S. Frederick. Melnikov, solo Architect in a MassSocietyZsadova, Larisza Alekszeyevna. Tatlin

*61 Poop{irno vo: Bauhaus. Institut za veze sa inostran-stvomDrosde, Magdalena. Bauhaus 1919-1933Drosde, Magdalena / Ludewic, Manfred. Marcel BreuerGropius, Walter. The New Architecture and the BauhausJodidio, Philip: Marcel Breuer

*62 Vidi: Dictionary of 20th-Century Architecture,str.275-278

*63 Poop{irno vo: Hi~kok-Dònson. Internacionalni stilGössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the TwentiethCentury, str.137-238Khan, Hasan - Uddin. International Style

Sl.187. Drago Ibler. Okru`niot ured za socijalno osiguruvawe, Skopje(1928-34, denes Gradska bolnica)

Sl.186. Ludvig Kisela. Stokovnata ku}a Bata,Praga (1929)

Pod vlijanie na {kolata Bauhaus i de-lata na Le Korbizje, internacionalniot stilu{te vo svojata najrana faza se pojavuva i voju`noslovenskite zemji. Najkarakteristi~enprimer od toj vid vo Makedonija pretstavuvaOkru`niot ured za socijalno osiguruvawe voSkopje (1928 - 34, denes Gradska bolnica) naDrago IblerDrago IblerDrago IblerDrago IblerDrago Ibler (1894-1964), koj poradi negovitenapredni arhitektonski stavovi povrzani soop{testvoto, vo toj period e prinuden priv-remeno da se preseli od Zagreb vo Skopje.

Osnovnata cel na internacionalniotstil e novata arhitektura da postigne kone~-na pobeda nad eklekticizmot i da trgne ponovite pati{ta na ma{inskata epoha. So po-mo{ na postavenata doktrina, taa cel e sose-ma postignata, taka {to arhitekturata vo pe-riodot od krajot na XIX do 60-tite godini odHH vek, najpravilno e da se identifikuva soodnosniot period i da se imenuva kako arhi-tektura na industriskata epoha, ili ednos-tavno - moderna arhitektura, kako {to naj-~esto ja narekuvaa nejzinite glavni akteri.

7575757575

Od golemiot broj tvorci koi gi imaat za-cvrsteno poziciite na modernata arhitektu-ra, posebno treba da se istakne pridonesotna slednite majstori: Frenk Lojd Rajt, Val-ter Gropius, Mis van der Roe, Le Korbizje,Pjer Luixi Nervi, Alvar Alto i Oskar Ni-maer. Trojca od niv, Gropius, Le Korbizje iosobeno Rajt, se istovremeno sledbenici nasvoeto poborni{tvo za modernite koncepciivo arhitekturata. Nekoi od delata na Le Kor-bizje vo 50-tite godini na HH vek, go naves-tuvaat duri i doa|aweto na t.n. postmodernaarhitektura.

FRENK LOJD RAJT (1869/67-1959)Tvore{tvoto od 1936 do 1959 godinaTvore{tvoto od 1936 do 1959 godinaTvore{tvoto od 1936 do 1959 godinaTvore{tvoto od 1936 do 1959 godinaTvore{tvoto od 1936 do 1959 godina

Kon sredinata na tretata decenija od HHvek, se ~ini deka karierata na Rajt e zavr{e-na. Negovite sovremenici go smetaat za „starmajstor, koj ne moè da go sledi noviot arhi-tektonski razvoj“. Za takvoto pasivizirawenajmnogu pridonesuva edna tragedija vo ne-goviot privaten ̀ ivot. No, i vo takvi uslovi,preku nekolku proekti Rajt pokaùva dekamoè da gi sledi aktuelnite nastani vo ar-hitekturata. Novata arhitektura od armiranbeton, {to Rajt ja narekuva „sandak na drveninoze“, sepak kratko vreme ja prifa}a, za vo~etvrtata decenija od vekot da prodolì sosvoeto tipi~no tvore{tvo.

V. MAJSTORI NA MODERNATA. MAJSTORI NA MODERNATA. MAJSTORI NA MODERNATA. MAJSTORI NA MODERNATA. MAJSTORI NA MODERNATA

Povtorno vo arhitektonskitePovtorno vo arhitektonskitePovtorno vo arhitektonskitePovtorno vo arhitektonskitePovtorno vo arhitektonskiteviso~iniviso~iniviso~iniviso~iniviso~ini

Kon sredinata na ~etvrtata decenija odHH vek, Rajt se nao|a povtorno na vrvot odsvoeto tvore{tvo. So dva zna~ajni objekti,na sosema razli~en na~in, toj dokaùva deka ge-nijalno moè da vladee i so armiraniot beton.

Vilata Edgar Kaufman, nare~ena Vilana vodopadi (1936), smestena vo {umite naPensilvanija, pretstavuva najvisok dostrelvo domenot na individualnite stanbeni ob-jekti, no isto taka i vo vkupnata moderna ar-hitektura. Vo ova arhitektonsko delo naumetni~ki na~in se soedineti najdobrite ka-rakteristiki na razli~nite pravci na moder-nata. Toa istovremeno e:

- impresionisti~ko (spored vpe~atociteod okolinata i upotrebeniot materi-jal), kako i ekspresionisti~ko (sporedsilata koja se {iri odnatre nanadvor),

- apstraktno (spored isklu~itelno hrab-rite formi), kako i naturalisti~ko(spored razgolenata priroda i grade-èn materijal), no isto taka i

- kubisti~ko (spored upotrebenite os-novni stereometriski oblici).

Osnovata na objektot pretstavuva geo-metriska umetni~ka kompozicija, sostavenaod linii i to~ki vo vid na kontrapunkt naprirodnite nepravilni slobodni linii. Ne-goviot enterier e oblikuvan so iskreno po-kaùvawe na lokalniot priroden kamen i dr-vo, {to e dopolneto so originalniot mebel,napraven spored nacrtite na Rajt.

Sosema razli~en pristap vo re{avawetona edna stanbena osnova, Rajt pokaùva soproektot za ku}ata na profesor Hana vo

Sl.188. Frenk Lojd Rajt. Vilata na EdgarKaufman kaj Konelsvil, Pensilvanija (1936).Osnova na vleznoto nivo: 1. vlezen trem,2. antre, 3. garderoba, 4. dnevna soba,5.sedewe,6. kamin, 7. trpezarija, 8. kujna, 9. ekonomskivlez, 10. terasa, 11. bazen, 12. skali do potokot,13. pergola

Sl.188a. Frenk Lojd Rajt. Vilata na Edgar Kaufman kaj Konelsvil,Pensilvanija (1936). Izgledi od rekata i od {umata

Sl.189. Frenk Lojd Rajt. Vilata na EdgarKaufman. Fragment od enterierot

7676767676

Stenford, Paolo Alto, Kalifornija (1937).Vo nejzinata koncepcija, toj za prvpat gi pri-menuva aglite od 30o i 60o, koi zaedno sokrugovite i spiralite se sre}avaat na nego-vite skici od prethodniot, navidum pasivenperiod. Sklopot na stanbenite edinici e in-spiriran od strukturata na p~elinoto sa}e,taka {to zaedno so {atorestata forma nakrovot so lanterna i so upotrebeniot loka-len gradeèn materijal, ovoj objekt se smes-tuva me|u prvite Rajtovi ku}i od tipot Juzo-nija. Niv Rajt gi gradi od 1936 do 1949 godinaza da dokaè deka negovata arhitektura neim pripa|a samo na bogatite, tuku na site op-{testveni sloevi.

Ku}ite Juzonija, Rajt zapo~nuva da gi gra-di vo prerijata okolu ̂ ikago, so najneophod-na stanbena programa za edno semejstvo. Tiese proektirani so pomo{ na modularna koor-dinacija, a se gradeni od prefabricirani dr-veni elementi, so upotreba na tula za cokle-to i ogni{teto, kako jadro na ku}ata. Objek-tite se smesteni slobodno vo „prirodno“ ob-likuvan parkovski prostor, vo ~ija sredinae organizirana zaedni~ka mala farma. Tak-vata organizacija na prostorot najsoodvetnoe pretstavena na proektot za grupa od sedumku}i Juzonija kaj Lensing, Mi~igen (1939).

Ovaa ekonomi~na izgradba vo soglasnost sookolinata i so racionalnata upotreba naprostorot, kon krajot na HH vek }e bide na-re~ena odr`liva arhitektura, koja tro{iminimum energija. Spored toj koncept se gra-deni re~isi site idni ku}i na Rajt. Ovoj vidobjekti so svojot arhitektonski izraz i so

Sl.191. Frenk Lojd Rajt. Grupaod sedum ku}i Juzonija sofarma vo sredinata.Lensing, Mi~igen(proekt 1939)

Sl.192. Frenk Lojd Rajt. Prvata ku}a na Herbert Xekob, Medison, Viskonsin (1936).Fragment od izgledot i osnova

Sl.193. Frenk Lojd Rajt. Objektite na kompanijata Xonson Vaks, Rasin, Viskonsin (1936-39-48)

Sl.190. Frenk Lojd Rajt. Ku}ata na prof. Hana, Stenford, Paolo Alto, Kalifornija (1937). Izgled i osnova: 1. garaà, 2. dvor, 3. priod, 4. vlez,5.kabinet, 6. kujna, 7. dnevna soba, 8. trpezarija, 9. spalni, 10. detska dnevna soba, 11. terasa, 12. gradina

socijalnata programa silno navleguvaat vointimata na Rajt, taka {to samiot zapo~nuvada se deklarira kako arhitekt Juzonier. Ime-to Juzonians, Rajt go upotrebuva za t.n. vis-tinski amerikanci (od kratenkite za imetona dràvata USA).

7777777777

Sl.194. Frenk Lojd Rajt.Objektite na kompanijata Xonson Vaks. Presek i vnatre{nost na kulata Sl.195. Frenk Lojd Rajt. Objektite nakompanijata Xonson Vaks. Vnatre{nost

Za prva karakteristi~na ku}a Juzonijase smeta prvata ku}a na Herbert Xekob voMedison, Viskonsin (1936). Nejziniot plane vo vid na bukvata ,,L“, a e izgradena od tulai drvo so crvenikava boja, koi se tipi~ni zaovoj vid ku}i.

Ansamblot objekti za kompanijata Xon-son Vaks vo Rasin, Viskonsin (1936-39, zavr-{en 1948) ima naglasena dinamika, sostavenaod vertikala i horizontala. Heliolaborato-rijata vo vid na vertikala e nosena od armi-ranobetonsko jadro, a rabotniot prostor epostaven okolu nego vrz konzolna konstruk-cija. Rabotnite prostorii imaat po dve ni-voa, no odnadvor izgledaat kako da se so ednaviso~ina zatoa {to gornoto nivo vo vid nakru`na galerija e povle~eno zad fasadnatapovr{ina. Difuznoto osvetluvawe na rabot-niot prostor, namesto preku ramni prozorcidoa|a preku fasadni stakleni cevki. Admi-nistrativniot trakt ima enterier obliku-van so stati~ki logi~nite pe~urkasti stol-bovi. Nad „pe~urkite“ ima nevidlivi izvorina prijatno indirektno ve{ta~ko osvetluva-we. Topliot crvenikav kolorit e podednakvozastapen vo eksterierot i vo enterierot naobjektot.

Zimskata rezidencija Taliezin vest,Skotstdejl kaj Feniks, Arizona e edno od naj-zna~ajnite ostvaruvawa na Rajt i voop{to naarhitekturata na HH vek. Idejata za nejzinaizgradba Rajt ja dobiva pri proektiraweto igradeweto na hoteli vo Feniks. Voodu{evu-vaj}i se od pustinskiot pejza`, toj sam go iz-bira terenot za gradewe. Po otpo~nuvawetona gradeweto vo 1938 godina interesot namladite arhitekti za rabota i prestoj vo id-nata arhitektonska kolonija na Rajt e ve}emnogu golem. Bidej}i nema dovolno mesto zasite, studentite ìveat i pod {atori, samo

da im bide ovozmoèno u~eweto i rabotewe-to kaj Rajt. Studentite aktivno u~estvuvaati pri dograduvaweto na ansamblot, steknu-vaj}i prakti~ni grade`ni iskustva. Poplad-ne i nave~er se organiziraat diskusii za ar-hitekturata ili pak se odrùvaat raznovidnipriredbi, vo koi u~estvuvaat site prisutni.

Ansamblot objekti se vtopuva vo pustin-skiot pejza` vo vid na naglasena horizonta-la, zad koja se iscrtuvaat siluetite na pla-ninskite venci. Osnovata e oblikuvana vopresekot na dva pravci, koi vo odnos na glav-

Sl.196. Frenk Lojd Rajt.Zimskata rezidencija

Taliezin Vest,Viskonsin, Arizona(1938-). Fragment odosnovata i panorama

niot potez se postaveni pod agol od 45o. Voansamblot se smesteni: ateljea, rabotilni-ci, spalni sobi, garaì, sportski tereni idr. Celiot ansambl e postepeno dograduvan,so plansko dodavawe na novi sodrìni za:teatar, gostinska zgrada, novo krilo za se-mejstvoto na Rajt itn.

Za gradewe na objektite e upotreben lo-kalniot materijal: smrekovo drvo, kr{en ka-men i pesok, a za privremena upotreba se ko-risteni i {atorski krila.

7878787878

Sl.199. Frenk Lojd Rajt. Florida Sautern kolex (1938-59). Fragment od izgledot na kolexoti izgled na kapelata Eni Fajfer

Sl.197. Frenk Lojd Rajt. Zimskata rezidencijaTaliezin Vest. Fragment od izgledoti vnatre{nost

Sl.198. Frenk Lojd Rajt. Ku}ata na Herbert F. Xonson, Vingsprid, Viskonsin (1937)

Vo enterierot na objektite se primenetiistite grade`ni materijali i kompoziciskipostapki, taka {to celiot ansambl e podlo-èn na totalniot dizajn na Rajt. Generalnogledano, objektite se sovr{eno prisposobenikon lokalnite uslovi i kon potrebite na ko-risnicite, vo pogled na: materijalot, mon-ta`no-demonta`nata konstrukcija, klimat-skite uslovi, pedago{kite potrebi i sl. Si-te objekti, so svoite likovni vrednosti gozbogatuvaat suroviot pustinski pejza`.

Ku}ata Herbert F. Xonson vo Vingsprid,Viskonsin (1937) e edno od najobemnite os-tvaruvawa na Rajt. Okolu jadroto na objektotse rasposlani ~etiri krila so raznovidnifunkcii. Jadroto e napraveno vo vid na tri-katen oktogon so oblik na skalesta piramidai so bazilikalno osvetluvawe. Ova remek-de-lo od tula i drvo, samiot Rajt go smeta za svojaposledna preriska ku}a, kako i za svoja naj-dobra i najskapa ku}a dotoga{.

Bleskavi realizacii i nasledstvoBleskavi realizacii i nasledstvoBleskavi realizacii i nasledstvoBleskavi realizacii i nasledstvoBleskavi realizacii i nasledstvoza idninataza idninataza idninataza idninataza idninata

Po Vtorata svetska vojna zapo~nuva pos-ledniot period od tvore{tvoto na Rajt, od-beleàn so bleskavi ostvaruvawa vo oblastana op{testvenite i stanbenite objekti. Votoj period, Rajt gi pi{uva i svoite teoriskirazmisluvawa za arhitekturata, {to vo vidna Testament }e gi ostavi za pomladite ge-neracii.

Terasite Monona vo Medison, Viskon-sin, kako arhitektonski ansambl se konci-pirani vo 1938 godina, kako proekt se defi-nirani vo 1959 godina, a se izgradeni duri vo1997 godina vo slava na golemiot majstor. Ba-rokno izvitkaniot terasest ansambl e smes-ten vo gradskiot centar pokraj voda, a nego-vite pokrivni povr{ini imaat funkcija napro{iren gradski plo{tad. Ovoj ansambl so-drì: administrativni prostorii, sudnica,zatvor i èlezni~ka stanica.

Florida sautern kolex (1938-59), po svo-jot obem pretstavuva najgolema rabota na Rajtvo pettata decenija od vekot, graden sporedproektite od 1938 godina. So nego Rajt pos-tignuva neobi~na prostorna kompozicija,smestuvaj}i gi mnogubrojnite objekti pokrajmorskiot breg, me|u plantaì od portokali.Teì{teto na kompozicijata e Vodenata pa-lata, vo vid na bazen pod kupola. Za izgradbana objektite e koristen armiran beton, a vonivnoto ureduvawe zemaat u~estvo i studen-tite. Kubisti~kite formi se vo soglasnostso svojstvata na armiraniot beton, {to moèda se vidi kaj kapelata Eni Fajfer, so kulakoja zavr{uva so krov vo vid na staklena pi-ramida.

Ku}ata Herbert Xekob (solarna polu-kru`na ku}a) vo Midlton, Viskonsin (1943-48),povtorno ja dokaùva genijalnosta na Rajt zaprisposobuvawe kon lokalnite uslovi i za

umetni~ki pristap vo zadovoluvawe na pro-gramata. Objektot ima polukru`na osnova,pri {to so vdlabnatata strana e otvoren konsonceto i vizurite, a so ispup~enata stranae vkopan vo terenot so severna orientacija.Yidovite se izgradeni od plo~est kamen, naj-den vo neposrednata okolina. Ova re{enievsu{nost pretstavuva predvesnik na t.n. pasiv-na solarna arhitektura, koja na ednostavenna~in od edna strana se brani od nepovolniteklimatski vlijanija, a od druga ja vpivason~evata energija i ramnomerno ja ras-poreduva sozdavaj}i prijatna mikroklima.

Nekolku godini podocna, Rajt povtornose inspirira od krugot za proektirawe naeden stanben objekt, a toa e ku}ata na nego-viot sin Dejvid Rajt (1952), smestena vo pus-tinskiot pejza` na Arizona. Oblikot na ob-jektot pretstavuva eden vid otvoren moderenzamok. Stanbenite prostorii se izdignati nakat ~ija konstrukcija leì vrz radijalno pos-taveni stolpci, povrzani so terenot prekuskalite i umetni~ki oblikuvanata rampa.Takvata sodrìna iskreno e pokaàna i vrzoblikot na objektot, koj obiluva so kru`niformi zbogateni so teksturata na monta`-

7979797979

Sl.200. Frenk Lojd Rajt. Ku}ata na HerbertXekob, Midlton, Viskonsin, (1943-48).

Pogled od sever i vnatre{nost

Sl.201. Frenk Lojd Rajt. Stokovnata ku}a Moris,San Francisko (1949). Vlezot i vnatre{nosta

nite grade`ni elementi i so reljefnata de-koracija, postavena vrz dolniot rab na ku-bi~nite formi. Enterierot e oblikuvan sosli~ni izrazni sredstva kako eksterierot naobjektot.

Stokovnata ku}a Moris vo San Francis-ko (1949) so svojot zasvoden vlez i naso~uva~-kite svetla, kako centrifuga gi privlekuvaslu~ajnite minuva~i da stanat potencijalnikupuva~i. Vo vnatre{nosta blesnuva iznena-duva~kiot oblik na spiralnata rampa, zeni-talnoto osvetluvawe i zeleniloto, koe e obe-seno na tenki, re~isi nevidlivi klavirskiìci.

Vo site periodi na svoeto tvore{tvoRajt se zanimava i so proektirawe na crkovniobjekti za potrebite na razli~ni verski za-ednici. Pri nivnoto koncipirawe toj velideka ne treba ropski da se vrzuvame za tradi-cijata, bidej}i tradicijata „ne smee da se ko-pira, tuku da se zbogatuva so novi vrednosti“.

Kapelata Vejfarers kaj Palos Verdes,Kalifornija (1951) e smestena na okeanskiotbreg, pokraj edna {uma. Objektot e podignatod {umskite drva, vo ~ija okolina nabrgusrasnuva. Negovata transparentna obvivka

pretstavuva smela transformacija na gotska-ta tradicija, pri {to vnatre{nosta di-rektno komunicira so {umskiot pejza` i somorskata {ir.

Solomonovata sinagoga vo Elkins park,Pensilvanija (1959) ima za cel da gi zadovolisovremenite potrebi na edna druga verska za-ednica, ~ija filozofija proektantot pret-hodno mora dobro da ja sfati.

Na sosema drug soodveten na~in, Rajt giima zadovoleno duhovnite, funkcionalnitei oblikovnite barawa pri gradeweto na pra-voslavnata crkva vo Vauvatos, Milvoki

(1956). Centralnoto potkupolno re{enie naovoj objekt preku edna sovremena interpre-tacija nedvosmisleno potsetuva na vizantis-kata crkva Sv. Sofija vo Carigrad.

Kreativniot odnos kon tradicijata, Rajtgo pokaùva i vo proektot za Memorijal Ma-sieri vo Venecija (1954). Za~uvuvaj}i go du-hot na venecijanskata palata, toj na svoj na-~in gi interpretira nejzinite balkoni, ri-tam i proporcija.

Zalo`bata na Rajt za celosno prelevawena vnatre{niot i nadvore{niot prostor, nemu pre~i da se zafati i so re{avawe na pro-blemite kaj visokite administrativno-de-lovni objekti, pri {to pokaùva i fantas-ti~ni razmisluvawa za nivnata idnina.

Prajs tauer vo Bartlesvil, Oklahoma(1929-55) e gradena spored prethodnite ideina Rajt za soliteri vo îkago i Wujork. Taaima viso~ina od 56,5 m i specifi~ni istak-nuvawa vo kvadratnata osnova, kade {to sorotacijata na simetralite se oformeni de-lovi za pomo{ni prostorii, liftovi i skali.Vo nejzinoto nadvore{no oblikuvawe Rajt jarealizira svojata porane{na ideja za stak-leno fasadno platno skrieno zad brisolei.

Memorijalniot muzej Salomon Gugenhajmvo Wujork e realiziran od 1956 do 1959 godi-na, spored proektite od 1943-46 godina. Vonegovata koncepcija povtorno preovladuvaatkrugot i spiralata, koi se {irat oddolu na-gore. Posetitelot so lift se ka~uva do pos-lednoto nivo, a po rampata postepeno sespu{ta razgleduvaj}i gi eksponatite. Gole-miot centralen prostor se razviva niz cela-ta viso~ina na objektot i e osvetlen zeni-talno preku zastaklena kupola napravena odtenki armiranobetonski la~ni rebra. Sosvoite ednostavni skulptorski formi od ar-miran beton, ovoj objekt pretstavuva likovnaeksplozija vo urbanoto tkivo na Wujork. Po-radi toa, ovde moèbi doa|a pod pra{awepostavkata na Rajt za organsko prisposobu-vawe na objektite kon okolinata.

Sl.202. Frenk Lojd Rajt. Pravoslavnata crkva, Vauvatos, Milvoki (1956)

8282828282

VALTER GROPIUS (1883-1969)

Valter Gropius e eden od golemite pro-ektanti i u~iteli na HH vek, roden vo Ber-lin, vo semejstvo na graditeli od tatko ar-hitekt. Gropius studira arhitektura najpr-vin vo Minhen, a potoa vo Berlin, a po zavr-{uvaweto vo 1907 godina stapuva na rabotavo biroto na Peter Berens. Ve}e vo 1910 go-dina toj se pojavuva kako samostoen indus-triski dizajner i arhitekt, zafa}aj}i se sodizajnirawe na tapeti, mebel, avtomobilskikaroserii, pa duri i edna dizel-lokomotiva.Vo nivnoto oblikuvawe Gropius primenuva~isti funkcionalni formi, so otsustvo nakakva bilo dekoracija.

Arhitektonskoto tvore{tvo na Gropiusmoè da se podeli na pet periodi. Za siteniv zaedni~ko e toa {to toj postojano ram-nopravno sorabotuva so svoite kolegi, pret-po~ituvaj}i ja timskata rabota vo proekti-raweto i gradeweto. Po negovo mislewe, vis-tinskata timska rabota doveduva do vrvni os-tvaruvawa, a goleminata na individualniotavtorski pridones e vgradena vo zaedni~kiotkvalitet.

Tvore{tvoto do Prvata svetska vojnaTvore{tvoto do Prvata svetska vojnaTvore{tvoto do Prvata svetska vojnaTvore{tvoto do Prvata svetska vojnaTvore{tvoto do Prvata svetska vojna

Prvo zna~ajno ostvaruvawe na Gropius,vo sorabotka so Adolf Maer i Edvard Ver-ner, pretstavuva fabrikata Fagus vo Al-feld (1911-13). Konstruktivniot sostav naovoj objekt e napraven od ~elik i staklo, pri{to staklenata fasada vo vid na yid-zavesa epostavena pred stolbovite.

Fabri~kiot ansambl za izlo`bata Verk-bund vo Keln (1914) ima golemo zna~ewe zanapredokot na modernata arhitektura. Vo ne-govi ramki osobeno se istaknuva kancelaris-kata zgrada, ~ija simetri~na predna fasadae izgradena od tula, a nejzinite }o{iwa seoblikuvani vo vid na stakleni cilindri, vokoi se smesteni zavojni skali. Ovoj nov ar-hitektonski motiv ~estopati }e go primenu-vaat modernite arhitekti, a osobeno uspe{notoa }e go pravi Erih Mendelson. Ma{inskatahala vo istiot ansambl e smestena zad kance-lariskata zgrada i e oblikuvana so mo}ni ~e-li~ni nosa~i, koi meko se izvitkani na pre-minot kon bo~nite yidovi.

Po kratkata voena slu`ba, vo 1915 godi-na, po predlog na Henri van de Velde, Gropiuse postaven za direktor na U~ili{teto zaprimeneta umetnost i na Visokata {kola zalikovni umetnosti vo Vajmar. Pod negovo ra-kovodstvo, vo 1919 godina ovie dve institu-cii se soedinuvaat vo edna, pod imeto Drà-

ven Bauhaus Vajmar. So {kolata Bauhaus Gro-pius rakovodi od 1919 do 1925 godina vo Vaj-mar, a od 1926 do 1928 godina vo Desau. Potoase povlekuva od rakovodnata pozicija i seposvetuva na svoite individualni arhitek-tonski preokupacii.

Tvore{tvoto vo BauhausTvore{tvoto vo BauhausTvore{tvoto vo BauhausTvore{tvoto vo BauhausTvore{tvoto vo Bauhaus(1919-28, so Adolf Maer)

Kako u~itel vo Bauhaus, Gropius nasta-puva so ubeduvawe vo kreativnoto edinstvona oblikovnata umetnost i zanaetot, odnosnona tehnikata i umetnosta. So verbata vo toaedinstvo, toj proektira i gradi niza objekti,me|u koi nekolku posebno se istaknuvaat.

Konkursniot proekt za îkago tribjun(1922), Gropius go pravi vo sorabotka soAdolf MaerAdolf MaerAdolf MaerAdolf MaerAdolf Maer (1881-1929), vo vid na eden ras-

Sl.209. Valter Gropius. FabrikataFagus, Alfeld (1911-13)

Sl.211. Valter Gropius i Adolf Maer.Konkursniot proekt za îkago Tribjun (1922)

Sl.212. Valter Gropius. Ansamblot objekti na {kolata Bauhaus, Desau(1926). Levo se rabotilnicite, vo sredinata stanovite za studentite, desnoadministrativnite prostorii, a zad niv kriloto so prostoriite za nastava

Sl.210. Valter Gropius. Fabri~kiot ansamblza izlo`bata Verkbund, Keln (1914)

8383838383

~lenet kubus, oblikuvan od ~elik i staklo ifasadna obloga od terakota. So nego toj po-kaùva zrelost na arhitektonskata misla vopogled na konstrukcijata, oblikuvaweto iritamot.

Gradskiot teatar vo Jena (1923) isto ta-ka e napraven vo sorabotka so Adolf Maer.Objektot e oblikuvan so ~isti kubisti~kiformi i so ednostavni yidni povr{ini.

Ansamblot objekti na {kolata Bauhausvo Desau e podignat vo 1926 godina sporedproektite i pod rakovodstvo na Gropius, apretstavuva edno od negovite najzna~ajni de-la. Ansamblot e koncipiran soglasno so pos-tavkite na funkcionalizmot, pri {to obli-kot iskreno ja pokaùva sodrìnata na od-delnite objekti. Izdolèniot kubus so svo-jata staklena fasada ovozmoùva maksimalnoosvetluvawe za rabotilnicite. Na istata ho-rizontala se nao|a kriloto so u~ilnici i la-boratorii, a vo zadninata e kubusut so ateljeai studentski sobi, oblikuvan so loxii i pok-rivna terasa za odmor. Rabotilnicite i u~il-nicite se povrzani so kancelariskiot trakt,podignat na stolbovi vrz slobodno prizemje,

a restoranot e smesten vo prizemjeto me|ukriloto so rabotilnici i kubusot so atel-jea. Za vreme na svojata rabota vo Bauhaus,Gropius ima podignato mala stanbena nasel-ba za profesorite, kako i sopstvena ku}a voDesau, isto taka vo soglasnost so funkcio-nalisti~kite principi i so kubisti~ko ob-likuvawe na formite.

Proektot za total teatar nastanuva vo1927 godina vo sorabotka so berlinskiot re-ìser Piskator. Gropius na najdobar moènna~in ja ima re{eno zada~ata za dobivawe nafleksibilno gledali{te, koe bi odgovaraloza razli~ni vidovi pretstavi. Toj ima namerafleksibilnosta da ja ostvari so pomo{ napodvi`ni platformi, vrz koi se postavenipodiumot i parterot. Celiot prostor e pred-videno da se pokrie so pomo{ na prostornare{etkasta ~eli~na konstrukcija.

Vo svoite razmisluvawa za arhitektura-ta, Gropius nastapuva i kako sociolog, trgnu-vaj}i od racionalnata analiza za zadovolu-vawe na ~ove~kite stanbeni potrebi. So pro-ektite, toj nastojuva da sozdade najpovolnistanbeni uslovi, a pritoa da go za~uva urba-niot karakter na naselbata. Na takov na~inuspeva istovremeno da gi zadovoli potrebiteza insolacija, aeracija i vizuri, postignuvaj-}i optimalna gustina na domuvaweto.

Proektot za visoki lamelni stanbeniblokovi (1927-31) pretstavuva najdobra ilus-tracija na Gropiusovite idei za kolektivnastanbena izgradba. Spored toj koncept, voslednite 3-4 decenii na HH vek se gradeniiljadnici stanbeni blokovi.

Sl.213. ValterGropius. Proektot zatotal teatar (1927).Osnova (tri sostojbi),izgled ivnatre{nost odmaketata.

Sl.215. Valter Gropius i Maksvel Fraj.Ku}a vo êlzi (1935).

Ideite za kolektivna stanbena izgradba,Gropius vo Germanija uspeva samo delumno dagi realizira, kakov {to e primerot so stan-benata naselba Simens{tat vo Berlin(1929). Objektite vo ovaa naselba, so nadol`-nata oska se postaveni vo pravecot sever-jug,so cel da se dobie najpovolna insolacija zasite prostorii. Blokovite imaat beli ramniyidovi so golemi prozorci postaveni vo hori-zontalna lenta, {to kako arhitektonski iz-raz vr{i golemo vlijanie vrz idnite arhi-tekti.

Rabotata vo AnglijaRabotata vo AnglijaRabotata vo AnglijaRabotata vo AnglijaRabotata vo Anglija(1934-37, so Maksvel Fraj)

Po zazemaweto na vlasta od strana na na-cistite, uslovite za rabota na napredniteslobodoumni arhitekti vo Germanija stanu-vaat nepodnoslivi. Poradi toa, vo 1934 go-dina Gropius emigrira za Anglija. Vo Londontoj mu se pridruùva na Maksvel FrajMaksvel FrajMaksvel FrajMaksvel FrajMaksvel Fraj (1899-1987), eden od najperspektivnite mladi ar-hitekti vo Anglija. Tie dvajcata pravatpove}e interesni proekti, me|u koi: labora-torijata za London film prodak{n (1936) inekolku stanbeni objekti vo Saseks i ̂ elzi.

Najzna~aen pridones na Valter Gropiusza angliskata arhitektura pretstavuvaat ob-jektite na kolexot Impington vo Kembrix-{ir (1936). Ansamblot e komponiran sporedpaviljonski sistem so ednokatni objekti.

Sl.214. Valter Gropius. NaselbataSimens{tat, Berlin (1929). Izgled ifragment od osnovata na zgradata so

dvoipolsobni stanovi

8686868686

*65 Poop{irno vo: Casabella No 651 + 652, 1997/98,str.108-114Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2, str.172-187;429-451Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3, str.143-161;469-486Dènks, ̂ arls. Moderni pokreti u arhitekturi, str.129-145°dike, Á. Istori® sovremennoŸ arhitekturì,str.69-78Fitch, James Marston. Walter GropiusGiedion, S. Walter Gropius, work an team workGössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the TwentiethCentury, str.100-159Gropius, Walter. The New Architecture and the Bauhaus

Sl.228. AleksandarCvijanovi} i birotoBandel. Arhivot naBauhaus, Berlin(1976-78)

Sl.227. ValterGropius. Fabrikataza staklo, Amberg(1967-70)

Sl.226. ValterGropius.Apartmatskiot blokna izlo`bataInterbau, Hanza,Berlin (1957)

kaj u~ili{tata dominira strukturalnoto ob-likuvawe na fasadite. Od site predvideniobjekti edinstveno se realizirani Rektora-tot (1967) i vlezot vo gradot.

ârls Xenks, verojatno, so pravo smetadeka Gropius donekade se ima zagubeno vo„timot“ TAS, bidej}i na pazarot vo SAD sebara pred sî negovoto ime. Moèbi toa e pri-~inata {to kompromisnite proekti za Uni-verzitetskiot grad vo Bagdad sodràt izves-ni neorganski formi, kade {to „estetikatai konstrukcijata“ se raspravaat me|u sebe ikade {to „funkcijata“ o~igledno e „(ne)pre-poznatliva“. Od druga strana, prethodno iz-gradeniot hram na Oheb [alom vo Baltimor,Merilend (1957), iako donekade vozdràn vosvoeto oblikuvawe, otstapuva od prethodnitezalo`bi za edinstven ritam i za vistinskapovrzanost na oblikovnite edinici.

Vo poslednata decenija od ìvotot, po-golemiot del od aktivnostite na Valter Gro-pius se povrzani so Berlin. Tamu, vo ramkitena izlo`bata Interbau vo kvartot Hanza,toj go podiga desetkatniot apartmanski blok(1957), ~ii balkoni se smesteni na konveks-nata strana. Spored urbanisti~kiot plan naGropius, vo Berlin e podignata i edna celanova stanbena naselba.

Pri krajot na svojot ̀ ivot, Gropius imarealizirano dve interesni zamisli od natur-beton i staklo, {to za negovoto prethodnotvore{tvo ne e svojstveno. Toa se: kombini-ranata {kolska ustanova vo Berlin (1968) ifabrikata za staklo vo Amberg (1967-70), ko-ja e zavr{ena edna godina po negovata smrt.

Arhivot na Bauhaus vo Berlin (1976-78)go ima podignato Biroto BandelBiroto BandelBiroto BandelBiroto BandelBiroto Bandel, sporedideite na timot TAS. Ovoj objekt najprvin eplanirano da se podigne vo Darm{tat, a za

novata lokacija go prisposobuva AleksandarAleksandarAleksandarAleksandarAleksandarCvijanovi}. Cvijanovi}. Cvijanovi}. Cvijanovi}. Cvijanovi}. Vrz pettata fasada na ovoj ob-jekt se istaknuvaat nadvi{enite zaoblenikrovni elementi niz koi probiva indirektnabazilikalna difuzna svetlost.

Pokraj golemiot broj proekti, realiza-cii i teoriski raspravi, pridonesot na Val-ter Gropius za arhitektonskata misla oso-beno se zgolemuva so knigata Sinteza vo ar-hitekturata. Vo nea posebno e naglaseno zna-~eweto na timskata rabota: za postignuvawena vrvni arhitektonski kvaliteti, za akti-ven i kreativen odnos kon tradicijata i pod-nebjeto, kako i za neophodnata sorabotka me-|u umetni~koto oblikuvawe i zanaet~iskatave{tina.*65

8787878787

LUDVIG MIS VAN DER ROE(1886-1969)

Ludvig Mis van der Roe e eden od najgo-lemite arhitekti iako e bez zavr{eno fa-kultetsko obrazovanie, kako {to se pred ne-go: Van de Velde, Peter Berens, Adolf Los,no isto taka Rajt i Le Korbizje. Toa ne mupre~i da go stekne potrebnoto arhitektonskoobrazovanie i da stane eden od ~etvoricatanajvlijatelni arhitekti na modernata arhi-tektura, pokraj Rajt, Le Korbizje i Gropius.Mis van der Roe e roden vo Ahen, Germanijavo zanaet~isko semejstvo. Vo ~est na svojatamajka, kon tatkovoto prezime toj go dodavaprezimeto na majka si „van der Roe“.

Qubovta kon graditelstvoto Mis van derRoe ja ima steknato vo kamenoreza~kata ra-botilnica na svojot tatko, kade {to zapo~-nuva da proektira gipseni ornamenti. Vo1905 godina toj odi vo Berlin, zadrùvaj}ise kuso vreme na rabota kaj eden arhitekt spe-cijaliziran za drveni konstrukcii. Za da sezapoznae {to podobro so toj materijal, Misvan der Roe prodolùva da u~i kaj BrunoBrunoBrunoBrunoBrunoPaulPaulPaulPaulPaul, poznat proektant na mebel od drvo. Poednogodi{nata samostojna rabota, vo 1907 go-dina Mis van der Roe se priklu~uva kon gru-pata na najaktivniot arhitekt na toga{naGermanija, Peter Berens, kade {to istovre-meno raboti i Gropius.

Kaj Peter Berens, Mis van der Roe rabo-ti od 1908 do 1911 godina, i tie tri godini senajzna~ajni za negovoto arhitektonsko obra-zovanie. Vo toj period toj go sfa}a zna~ewetona sintezata na arhitektonskoto proektira-we i industriskoto oblikuvawe. Berens ra-boti glavno vo metal, taka {to negovite pro-ekti go nadopolnuvaat stolarskoto i kame-noreza~koto znaewe na Mis van der Roe. KajBerens, Mis van der Roe jasno go sfa}a odno-

sot me|u nose~kiot ~eli~en skelet i neno-se~kata ispolna, {to }e odigra va`na ulogavo negovoto idno tvore{tvo. Poznato e dekaarhitekturata na Berens proizleguva od tvo-re{tvoto na [inkel i gi ima slednite ka-rakteristiki: neoklasi~na strogost, jasnioblici, sovr{eni proporcii, elegantni de-tali i dostoinstven izraz. Vrz ovie osnovniprincipi se zasnova ponatamo{niot razvoji na arhitekturata na Mis van der Roe.

Arhitektonskoto tvore{tvo na Mis vander Roe, po osamostojuvaweto od Berens, serazviva niz nekolku periodi vo Evropa i voSAD. Vo site tie periodi, razvojnata linija{to zapo~nuva da ja sledi kaj Berens, posto-jano e prisutna vo negovoto delo, vo vid naeden strogo discipliniran industriski neo-klasicizam.

Periodot na romanti~enPeriodot na romanti~enPeriodot na romanti~enPeriodot na romanti~enPeriodot na romanti~enneoklasicizam neoklasicizam neoklasicizam neoklasicizam neoklasicizam (1911-19)

Prvite samostojni dela na Mis van derRoe, spored arhitektonskiot izraz poteknu-vaat od postavkite na [inkel, {to gi imanau~eno od svojot u~itel Berens. Strogataklasi~na ritmizacija e naglaseno prisutnavo negovite ku}i {to gi gradi od 1907 do 1919godina. Site tie pretstavuvaat {kolski pri-mer za poednostavuvawe na strogiot neokla-sicizam i negovo pro~istuvawe od re~isi se-kakov vid dekoracija. So minatoto niv edin-stveno gi povrzuva tradicionalniot naklo-net pokriv i po nekoj polukruèn otvor. Tak-vi karakteristi~ni primeri pretstavuvaat:ku}ata Rajhl vo Potsdam (1907) i ku}ataPerls vo Berlin (1910).

Najzna~ajno delo od prviot period naMis van der Roe e proektot za ku}a i galerijana Helena Kreler vo Hag (1912). Za da se do-kaè ispravnosta na idejata, spored negoviotproekt na lice mesto e podignata maketa oddrvo i platno vo razmer 1:1. Taa pokaùva de-ka strogite neoklasi~ni formi postaveni pohorizontala, so svojata geometriska odrede-nost ubavo se naglasuvaat vrz organskata zad-nina od visoka vegetacija.

Vo Holandija, Mis van der Roe se zapoz-nava so arhitektonskata filozofija i so de-loto na poznatiot arhitekt Berlah, koj se za-laga za t.n. ~esen izraz na strukturata i ma-terijalot, kako inspiracija od gotikata. Iovoj princip, Mis van der Roe go prifa}a voponatamo{noto tvore{tvo. Pod takvo vli-janie, po vra}aweto vo Germanija, toj ja gradi

ku}ata Urbig vo Berlin-Nojbabelsberg(1914-17). Nejzinata koncepcija pretstavuvakarakteristi~en primer za sledewe na Be-rensovata arhitektonska linija vo gradewe-to na ku}i-vili za pobogatite. Krajot na tojt.n. romanti~en neoklasicizam vo tvore{-tvoto na Mis van der Roe e ozna~en so proek-tot za ku}ata Kempner vo Berlin (1919-22).

Avangardnoto tvore{tvo Avangardnoto tvore{tvo Avangardnoto tvore{tvo Avangardnoto tvore{tvo Avangardnoto tvore{tvo (1919-24)

Vo periodot, neposredno po Prvata svet-ska vojna, Mis van der Roe dava zna~aen pri-dones vo razvojot na arhitekturata so nizaoriginalni proekti. Tie pretstavuvaat ref-leksija na naprednite umetni~ki i arhitek-tonski dvièwa, nastanati vo povoeniotBerlin. Karakteristi~no e toa {to arhitek-turata na toga{na Germanija se razviva spo-red dve koncepcii, i toa:

- konzervativna nasoka so neoromanti-~arski tendencii, koja e organiziranavo zdruènieto Blok, i

Sl.229. Ludvig Mis van der Roe.Ku}ata Perls, Berlin (1910)

Sl.230. Mis van der Roe. Proektot za ku}a i galerija Kreler, Hag (1912).Model so vistinska golemina od drvo i platno na lice mesto

Sl.231. Mis van der Roe. Ku}ata Urbig,Berlin - Nojbabelsberg (1914)

Sl.232. Mis vander Roe.Proektot zaadministrativenobjekt natriagolnalokacija (1919).Osnova i izgled

9090909090

kuva tokmu takov tvorec, kakov {to e Misvan der Roe. Industrijata sesrdno ja prifa}anegovata strukturalna arhitektura, naspro-ti ve}e podzaboravenite principi na ~ika{-kata {kola.

Urbanisti~koto re{enie na Tehnolo{-kiot institut vo îkago (1940) go pokaùvaracionalisti~kiot pristap vo industrisko-to gradewe so prefabricirani elementi. Re-{enieto e izraboteno vo modularna koordi-nacija, so 29 objekti na ednata i 26 na drugatastrana od tranzitnata soobra}ajnica. Dvetegrupacii me|u sebe se povrzani so pe{a~kimostovi nad soobra}ajnicata. Objektite sepostaveni vo strog ortogonalen raspored, sopoluotvoreni dvorovi ili so pasaì me|u niv.

Site objekti vo kampusot se izgradeni od~elik i staklo, pri {to nose~kata konstruk-cija odnadvor e samo navidum vidliva. Vsu{-nost, taa e obloèna so protivpoàrna za{-tita, soglasno so amerikanskite propisi.Sloènite ~eli~ni nosa~i se sostaveni sozavaruvawe na osnovnite „I“, „H“ i „L“ pro-fili, so {to Mis van der Roe pravi transpo-zicija vo metal na klasi~nite kameni nosa~iod minatoto. Ovie negovi sloèni profiliimaat naglasena elegancija i suptilen dopirso razli~nite materijali, {to e osobeno vid-livo kaj }o{iwata na objektite. Takov ka-rakteristi~en primer vo kampusot, pretsta-vuva Alumni memorijal hol (1945-46), vo vidna ednostaven pravoagolen objekt, na ~ija fa-sada ~eli~nata nose~ka struktura e naglasenaso temen kolorit nasproti svetliot koloritna fasadnata tula.

vaat od nego. Ogledalnata vodena povr{inana dvata bazena, so skulpturata vrz nea, mudava otmenost na celiot ansambl. Vo pavil-jonot, me|u maliot broj eksponati e izloènai poznatata barselonska polufotelja na Misvan der Roe.

Ku}ata Tugendhat vo Brno, ̂ e{ka (1928-30) se istaknuva kako najzna~ajna ku}a na Misvan der Roe sozdadena vo Evropa. Taa e pos-tavena vrz naklonet teren, so ednokatna vi-so~ina kon ulicata, a dvokatna kon dvorot.Nejzinata osnova, oblikuvawe, detali i oso-beno vnatre{noto ureduvawe potsetuvaat nabarselonskiot paviljon.

So koncepcii sli~ni na barselonskiotpaviljon i na ku}ata Tugendhat, Mis van derRoe ja sozdava i ku}ata za Berlinskata izlo`-ba na objekti (1934). Zamisleno e ku}ata dase postavi slobodno vo ograden privaten dvor(parcela), pri {to celiot dvor ima uloga na

pro{iren dneven prestoj. Do napu{tawetona Germanija, Mis van der Roe se zanimava soproektirawe na individualni stanbeni ob-jekti, samostojni ili vo niza, so sopstvenizatvoreni intimni dvorovi. Vo nivnata vnat-re{nost i nadvore{nost, tavanot i neboto, ne-proyirnoto i transparentnoto se ispreple-teni vo me|usebna veli~estvena igra.

Po insistirawe na Gropius, vo 1930 go-dina Mis van der Roe go prezema rakovode-weto so {kolata Bauhaus vo Desau. Vedna{potoa, pod pritisok na nacistite, toj morada ja premesti ovaa avangardna {kola vo Ber-lin, kade {to pod nepovolni uslovi prodol-ùva da raboti so namalen intenzitet do 1933godina, koga {kolata definitivno se ras-pu{ta. Pod pritisok na takvite nepovolniuslovi za slobodno arhitektonsko tvore{-tvo, Mis van der Roe emigrira vo SAD vo 1938godina.

Tvore{tvoto vo SAD (1937-52)Tvore{tvoto vo SAD (1937-52)Tvore{tvoto vo SAD (1937-52)Tvore{tvoto vo SAD (1937-52)Tvore{tvoto vo SAD (1937-52)

Nabrgu po doa|aweto vo SAD, Mis vander Roe e postaven za direktor na Tehnolo{-kiot institut Ilinois vo îkago (1938, Ar-mur institut). Toj dobiva odgovorna zada~ada go organizira institutskiot kampus, so si-te potrebni objekti. Pred da se nafati nataa odgovorna dol`nost, Mis van der Roe dvenedeli prestojuva kaj Frenk Lojd Rajt i od-blisku se zapoznava so negovoto delo. Vo svo-jot pristapen govor na Tehnolo{kiot insti-tut, so odbrani zborovi toj go veli~a delotona Rajt, koe toga{ sî u{te ne e dovolno sfa-teno vo SAD.

Idnite nastani pokaùvaat deka razvie-noto industrisko graditelstvo vo SAD o~e-

Sl.245. Mis van der Roe. Tehnolo{kiotinstitut Ilinois, îkago. Alumni

Memorijal hol (1945-46). Izgled i detali

Sl.241. Mis van der Roe. Germanskiot paviljonna Me|unarodnata izlo`ba, Barselona (1929).Fragment od izgledot i vnatre{nost

Sl.242. Mis van der Roe. Ku}ata Tugendhat, Brno (1928-30). Osnova na prizemje i izgled

Sl.243. Mis van der Roe. Osnova na grupaatriumski ku}i, Proekt (1938)

9191919191

Arhitektonskiot fakultet (Crown Hall, 1952-56) vo kampusot nudi eden nov pristap vo re{a-vaweto na funkcijata, konstrukcijata i obliku-vaweto na objektite. Koristej}i go gotskoto is-kustvo, Mis van der Roe gi istaknuva napre~nitenose~ki ramki, vo vid na kontrafori pred fasa-data i nad pokrivot na objektot. Tie imaat rasponod 40 m, so {to vnatre se sozdava celosno prazenprostor bez stolbovi. Ovde doa|aat do izraz

Sl.244. Mis van der Roe. Tehnolo{kiot institut Ilinois,îkago (1940). Plan i maketa

slednite razmisluvawa na Mis van der Roeza su{tinata na arhitekturata: „Da gradimeprakti~en i ekonomi~en prostor, a funk-cijata }e ja prisposobime kon nego“, ili pak„strukturata na objektot e osmislen sostavna konstrukcijata, koja e individualna i li~-na“. Paradoksalno e toa {to ovoj fleksi-bilen prostor i ne e mnogu prakti~en, bidej-}i vo negovata bu~na atmosfera ne moè nor-malno da robotat proektantskite ateljea, pazatoa tie se smesteni vo suterenot. Proek-tiraweto i izvedbata na golem broj zna~ajniobjekti vo kampusot na Tehnolo{kiot insti-tut, Mis van der Roe gi pravi so pomo{ nasvoite odli~ni sorabotnici.

Ku}ata od ~elik i staklo na Edit Farns-vort kaj Plano, Ilinois (1946-51), pretsta-vuva rezultat na petgodi{no istraùvawe.Taa se sostoi od tri lebde~ki povr{ini:platformata na pristapnata terasa, podot ipokrivot, koi gi nosat tenki stolbovi {toizniknuvaat od trevnikot. Sli~no kako kajobjektot na Arhitektonskiot fakultet, i ov-de horizontalnite plo~i izgledaat kako dane se potpiraat vrz stolbovite, tuku kako dase obeseni na niv. Soglasno na toa i vlezniotskali{en krak vo ku}ata e oblikuvan so na-gazni povr{ini koi lebdat vrz nevidlivitekosi gredi. Namesto nadvore{ni yidovi, ob-jektot ima staklena membrana, koja pretsta-vuva proyirna granica, no i spoj so nadvore{-nosta. Edinstveni yidovi vo ovoj t.n. staklensandak se tenkite neproyirni obvivki okolusanitarno-tehni~kite uredi vo vnatre{nos-ta na objektot.

Dvete stanbeni kuli „blizna~ki“ vo î-kago (1948-51), locirani pokraj Lejk {ordrajv pretstavuvaat pojdovna to~ka na ednaserija takvi objekti gradeni niz celiot svet.Dvata vertikalni kubusa, postaveni pod pravagol, me|u sebe se izdvoeni so tesen prostor.Ansamblot nema glavna nitu sporedna strana,tuku od site nasoki se pruà ednakvo kvali-tetna likovna ekspresija, no sekoga{ raz-li~no doìveana, zavisno od agolot na na-bquduvaweto. Pri dvièweto okolu objek-tite, pred o~ite na nabquduva~ot postojanose sudiraat horizontalite so vertikalite.Prizemjeto e oslobodeno od yidovi, taka {tovleznite holovi se zaobikoleni so tremovi.

So realizacijata na ova delo, Mis vander Roe dosledno go sproveduva svojot prin-

Sl.246. Mis van der Roe. Tehnolo{kiotinstitut Ilinois, îkago. Arhitektonskiotfakultet (1952-56). Osnovi i izgled

Sl.247. Mis van der Roe. Ku}ata na Edit Farns-fort, Plano, Ilinois (1946-51). Osnova i izgled

Sl.248. Mis van der Roe. Stanbenitekuli blizna~ki, îkago (1948-51).

Osnova i izgled

cip pomalku e pove}e, pri {to so mi-nimalni materijalni sredstva i so malbroj oblikovni elementi sozdava mak-simalni estetski efekti i funkcional-ni kvaliteti. Evidentno e deka kaj ovieobjekti e prisuten paradoksot na teh-nolo{kiot neoklasicizam, pri {to odnivnata forma ne moè da se pro~ita so-drìnata. Ovie objekti pove}e naliku-vaat na administrativno-delovni otkol-ku na stanbeni.

9292929292

na kaj kulite blizna~ki, {to e sozdadena odvertikalni i horizontalni elementi. Ovojobjekt vo bronzena boja, so svoite 38 kata seizdiga kako temen yid nad okolniot prostor.Zavr{en akcent na vrvot od ovaa naglasenavertikalna kompozicija pretstavuva teh-ni~ko-servisniot del, so viso~ina od okolu~etiri normalni kata. Objektot se drì vrz~eli~ni stolbovi, rasporedeni so konstruk-tiven modul od 6,5 m h 6,5 m.

Stanbenite zgradi vo parkot Lafajet voDetroit (1960-63) se vo vid na strukturalnistanbeni kutii i se zaobikoleni so bogatavisoka vegetacija. Me|u 21-katnite blokovise smesteni i pomali grupi stanbeni nizi,kako i servisi, garaì i parkinzi.

Vo 60-tite godini od XX vek, Mis van derRoe so pomo{ na svoite sorabotnici reali-zira u{te nekolku zna~ajni objekti, od koidva posebno se istaknuvaat so svojata koncep-cija. So upravnata zgrada na Federalniot sudvo ̂ ikago (1960-63) toj gi zbogatuva iskustva-ta steknati so realizacijata na zamislata zaSigram bilding. Osnovnata razlika se sostoivo toa {to ovoj objekt, osven so elegancijata,pleni i so svojata krevkost izrazena vo vidna izdolèna tenka i visoka lamela. Izved-bata na objektot e tehnolo{ki sovr{ena, ta-ka {to nalikuva na geometriski kristal, vokoj se ogleduvaat objektite od neposrednataokolina.

Galerijata na HH vek vo Berlin (1962-68) e koncipirana spored zamislata od 1951godina za kvadratnata staklena t.n. ku}afifti-fifti. Lebde~kite podni i pokrivnipovr{ini, namesto za agolni stolbovi se ,,za-ka~eni“ za sredni fasadni stolbovi, koi serasporedeni simetri~no 2 po 2 na sekoja stra-na od kvadratnata osnova. Na takov na~in iz-lo`beniot prostor vo vnatre{nosta na ob-jektot celosno e osloboden od stolbovi. Voogledalnata fasada se otslikuvaat istoris-kite objekti od neposrednata okolina. Ovojprincip na refleksija podocna }e bide ne-kriti~ki upotrebuvan od golem broj arhitek-ti pri gradeweto na nova arhitektura vo is-toriskite jadra.

Tvore{tvoto vo SAD Tvore{tvoto vo SAD Tvore{tvoto vo SAD Tvore{tvoto vo SAD Tvore{tvoto vo SAD (1953-69)

Posledniot period vo tvore{tvoto naMis van der Roe se karakterizira so izra-botka na smeli proekti i vpe~atlivi reali-zacii. Negovite zamisli se stremat kon soz-davawe golem, navidum bezgrani~en i flek-sibilen prostor. Za taa cel, toj ponatamu gorazviva svojot strukturalen sistem na ~eli~-ni nosa~i so golem raspon i so relativno po-malo koli~estvo upotreben materijal.

Konkursniot proekt za Gradskiot teatarvo Manhajm, Germanija (1953) so golema sme-lost go stava na proba strukturalniot sis-tem, prethodno primenet kaj Arhitektonski-ot fakultet na Tehnolo{kiot institut voîkago. Stakleniot zatvoren sandak e obesenza re{etkasti ~eli~ni nosa~i so raspon od80 m. Teatarot raspolaga so dve gledali{nisali, pomalata za 500, a pogolemata za 1300gleda~i, pridruèni so site pomo{ni pros-torii. Integralniot vnatre{en prostorovozmoùva relativno nepre~eno menuvawena sodrìnata i funkcijata soglasno so ak-tuelnite potrebi, {to pretstavuva ideal zafleksibilnost.

Idejata za bezgrani~en fleksibilenprostor, Mis van der Roe ja razrabotuva domaksimum so proektot za Konven{n hol,predviden za locirawe kraj ezerskiot bregvo îkago (1954). Toj zamisluva objektot dago pokrie so prostorna re{etkasta ~eli~nakonstrukcija, so prostoren modul od 9,1 m.Konstruktivniot raspon od 219,5 m obrazuvaprostor so viso~ina od 34,1 m, koj bi moèlda primi 50.000 lu|e. Dijagonalnite vkrutu-vawa gi tangiraat nadvore{nite povr{iniod nosa~ite, taka {to yidovite se pretvoraatvo dvodimenzionalni re{etkasti nosa~i. Vrzniv se sozdava geometriska {ara od svetli itemni triagolni povr{ini, koja ja dramati-zira strukturata vrz metalnata fasada, soz-davaj}i edna od najmonumentalnite sliki voarhitekturata na HH vek.

Ansamblot od ~etiri stanbeni oblakode-ri vo ̂ ikago (1953-56) e postaven na {etali{-teto Komonvelt vo blizina na kulite bliz-na~ki na Lejk {or drajv. Ovoj ansambl e sos-taven od po dva ednakvi objekti napraveni od~elik i staklo, koi se postaveni vo simetri~-na kompozicija otvorena kon ezeroto. Viso-~inata na objektite iznesuva 28 kata, so vkup-no 750 stanovi i 600 parkirali{ni mesta.

Probivot vo nebesnite viso~ini, Misvan der Roe go krunisuva so podigaweto napalatata Sigram vo Menhetn, Wujork (1954-58),kako oblikovna sprotivnost na kulite bliz-na~ki od ̂ ikago. Objektot ima ramna fasad-na povr{ina, bez promenlivata slika prisut-

Sl.250. Mis van der Roe. Proektot za Konven{n hol, îkago (1954). Izgled i prostoren prikaz na konstrukcijata

Sl.251. Mis van der Roe. OblakoderotSigram, Wujork (1954-58).Osnova na prizemje i izgled

Sl.249. Mis van der Roe. Konkursniot proekt zaGradski teatar, Manhajm (1953). Maketa

9393939393

Sl.254. Mis van der Roe. Lejk Vju apartments,îkago (1960-63)

*66 Poop{irno vo: Bonta, J.P. Mies van der Rohe,Barcelona, 1929Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3,str.24-44; 255-288Drexler, Arthur. L.M. van der RoheD‘enks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi,str.113-128Enciklopedija moderne arhitekture, str.182-191°dike, Á. Istori® sovremennoŸarhitekturì, str.78-91Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in theTwentieth Century, str.149-231Johnson, Philip C. Mies van der RoheNeumeyer, Fritz. Mies van der Rohe on theBuilding ArtSafrane, Yehuda. Mies van der Rohe

Sl.253. Mis van der Roe. Regionalnoto sedi{te na IBM, îkago (1966-69)

Sl.252. Mis van der Roe. Galerijata na HHvek, Berlin (1962-68). Osnova i izgled

Muzejot na ubavite umetnosti (krilotoBraun) vo Hjuston (1966-69) pretstavuva vto-ra dogradba {to Mis van der Roe ja pravi naistiot objekt. Prisposobuvaj}i se na trape-zoidnata forma na lokacijata, toj pravi ednaproduhovena unikatna la~na osnova.

Regionalnoto sedi{te na IBM vo ̂ ikago(1966-69) so svoite 59 kata pretstavuva naj-visok objekt {to go ima realizirano Mis vander Roe. Negovata po{iroka fasada ima kla-si~na proporcija od 2:5, {to e potenciranoso koloritot na fasadnite metalni lenti.Yidovite od vlezniot hol se oble~eni so tra-vertin, ~ija tekstura pravi kontrast na me-talnite elementi.

Zadovoluvaj}i go svojot platonski pog-led na svetot, Mis van der Roe nastojuva dasozdade sovr{en oblik na objektite, vo koisodrìnata ñ e pot~ineta na formata. Po-radi toa, vo negovite objekti se slu~uva ne-koi najzna~ajni funkcii da bidat spu{tenivo podzemjeto za da ne go naru{at zamisle-niot idealen oblik. Taka na primer, kaj Ga-lerijata na HH vek, postojanata izlo`benapostavka se nao|a vo suterenot, zaedno so de-poata i tehni~kite slu`bi smesteni pod te-rasite, koi go zaobikoluvaat nadzemniot delod objektot.

Vrz osnova na golemiot broj objekti irealizacii, moè da se izvle~at nekoi gene-ralni zaklu~oci za tvore{tvoto na golemiotmajstor Mis van der Roe. Negovata arhitek-tura, sostavena od koski i koà, so ultramo-dernata nadvore{nost vr{i silno vlijanievrz negovite sorabotnici i pomladi arhitek-ti, sozdavaj}i t.n. Misova arhitektonska{kola. Ovaa {kola od edna strana se potpiravrz tradicionalnoto neoklasi~no mislewena majstorot, a od druga strana vrz vkusot nasilno razvienoto industrisko op{testvo, ka-de {to umetni~kiot konzervativizam se po-klonuva pred sovremenata tehnika. Kako re-

zultat na toa, poslednite ostvaruvawa naMis van der Roe se odlikuvaat so slednitekarakteristiki:

- stroga simetrija,- ramnomeren ritam na nosa~ite i verti-

kalnite profili,- dekorativen karakter na fasadniot ras-

ter i strukturata na zavr{niot del.Ovie karakteristiki }e izvr{at golemo

vlijanie vrz pojavata na t.n. neoklasicizamvo modernata arhitektura na SAD. Poraditoa, ne e slu~ajno {to ponatamo{niot razvojna takviot neoklasicizam e prisuten i vo de-lata na Filip XonsonFilip XonsonFilip XonsonFilip XonsonFilip Xonson (roden 1906), eden odnajbliskite sorabotnici i sledbenici naMis van der Roe. Takvite vlijanija se pri-sutni isto taka i vo delata na Ero Sarinen,Gordon Ban{aft i drugi arhitekti, no nitueden od niv ne go dostignuva sovr{enstvotona Mis van der Roe vo pogled na tehnolo{ka-ta arhitektonska estetika.*66

9494949494

LE KORBIZJE (1887-1965)([ARL EDUAR @ANERE)

[arl Eduar @anere, nare~en Le Korbiz-je, spa|a me|u trojcata najgolemi arhitektina modernata arhitektura, kako poradi svo-eto graditelstvo, taka i poradi u~eweto {toim go ima ostaveno vo nasledstvo na idnitegeneracii. Toj e roden vo {vajcarskoto mestoLa [o-de-Fon, od tatko zanaet~ija i majkaod buròasko poteklo. Prekarot Le Korbiz-je go zema od prezimeto na svojata majka vo 1920godina, koga so slikarot Ozenfan go pokre-nuva spisanieto Nov duh (L’ Esprit nouveau).

Graverskiot zanaet i osnovite na crta-weto Le Korbizje gi u~i vo lokalnoto u~i-li{te za graveri, specijalizirani za ukra-suvawe na ~asovnici. Istoto u~ili{te goima zavr{eno i negoviot tatko. Ponatamo{-noto {koluvawe Le Korbizje go dopolnuvasamoinicijativno, patuvaj}i po evropskitezemji. So skromnata za{teda, so torbata naramo i so priborot za skicirawe, devetnae-setgodi{niot Le Korbizje trgnuva po sobi-rawe na ranite plodovi na modernata, {tose sozdadeni od arhitektite pred nego.

Po kusata sredba so Jozef Hofman voViena (1907), Le Korbizje za prvpat pristig-nuva vo Pariz (1908), kade {to se zapoznavaso mo`nostite na armiraniot beton. Majsto-rot Ogist Pere, po razgleduvaweto na nego-vite crteì, mu predlaga: „Vie treba da bi-dete moja desna raka“. Vo firmata na bra}ataPere toj raboti petnaeset meseci, a vo slo-bodnoto vreme ja posetuva [kolata na uba-vite umetnosti i poznatite biblioteki voPariz.

Vo 1910/11 godina Le Korbizje se nao|avo Germanija, kade {to raboti i u~i vo atel-jeto na Peter Berens. Vo 1911 godina toj pre-zema golemo patuvawe niz Balkanot, MalaAzija i Italija. Za sedumte meseci od patu-vaweto, toj sobira bogat snimen materijal odt.n. narodna arhitektura i monumentalnotograditelsko nasledstvo na tie regioni. LeKorbizje, isto taka, ja koristi mo`nosta na-kuso da poraboti vo ateljeata na Adolf Losi na Toni Garnie, kade se zapoznava so niv-noto tvore{tvo.

Pred po~etokot na Prvata svetska vojnaLe Korbizje e izbran za profesor vo U~i-li{teto za primeneta umetnost vo negovotorodno mesto, koe vo me|uvreme e reformira-no. Tamu naiduva na nedorazbirawe so upra-vata vo vrska so nastavnata programa, poradi{to go napu{ta La [o-de-Fon i se preseluvavo Pariz.

Po doa|aweto vo Pariz, vo 1917 godinazapo~nuva najva`niot period od tvore{tvo-to na Le Korbizje. Tamo{noto kulturno pod-nebje mu ovozmoùva po nekolkugodi{natarabota da go svrti vnimanieto vrz sebe, nesamo na Francija tuku i na ostanatiot kul-turen svet. Vo periodot po Prvata svetska

vojna, vo Francija sî u{te ne se oformeninekoi novi dvièwa vo arhitekturata. Na-porite na Ogist Pere i Toni Garnie pret-stavuvaat individualni primeri bidej}i ar-hitekturata na Francija dolgo vreme e zado-ena so tradicionalniot akademizam.

Vo 1917 godina Le Korbizje i slikarotOzenfan gi soedinuvaat svoite napori vo {i-reweto na noviot duh vo umetnosta. Slednatagodina tie prireduvaat zaedni~ka izlo`ba,po ~ie odrùvawe ja objavuvaat bro{urataPo kubizmot. Vo nea, razrabotuvaj}i gi os-novnite postavki na svoeto tvore{tvo, tiegi postavuvaat temelite na novata doktrinanare~ena purizam. Vo 1920 godina, Le Kor-bizje i Ozenfan go pokrenuvaat spisanietoNov duh, vo ~ij prv broj pi{uvaat: „Zapo~naedna golema epoha, protkaena so nov duh. Toae duhot na nadgradbata i sintezata, rakovodenod jasnata koncepcija“.

Vo 1923 godina izleguva prvoto izdaniena knigata Kon vistinskata arhitektura (Versune architecture), vo koja se sodràt napisitena Le Korbizje objaveni vo spisanieto Novduh. Vo nea Le Korbizje jasno ja navestuva ar-hitekturata vo ~ij presret se dviì toga{-nata civilizacija, vo pogled na novite tvo-re~ki metodi, materijali, postapki, kon-strukcii i funkcionalni sklopovi.

Arhitektonskata tvore~ka metodaArhitektonskata tvore~ka metodaArhitektonskata tvore~ka metodaArhitektonskata tvore~ka metodaArhitektonskata tvore~ka metodasfatena kako proces, Le Korbizje ja deli naslednive osnovni fazi:

- klasirawe, {to zna~i utvrduvawe nazna~eweto, mestoto i ulogata na sekojsodrìnski i konstruktiven elementna objektot;

- dimenzionirawe na sekoj element sog-lasno so negovata uloga;

- dvièwe, {to zna~i racionalno orga-nizirawe na funkcijata so golema preg-lednost i so logi~ni vrski;

- sostavuvawe na site klasirani, dimen-zionirani i me|usebno povrzani ele-menti na objektot, sli~no kako {to sepovrzani, isprepleteni i vo ~ove~kototelo smesteni site organi; ili paksli~no kako {to e sostavena sekoja dob-ra ma{ina;

- proporcionirawe, odnosno proverka naestetskite vrednosti na arhitekton-skiot oblik, {to proizleguva od nego-vite delovi i od nivnoto interaktivnopovrzuvawe.

Le Korbizje vo svoeto delo ja formuliramodernata arhitektonska ubavina vo vid nama{inska estetika, vo ~ija osnova se nao|aatpravata linija i osnovnite geometriski tela:kockata, kvadarot, cilinderot i konusot.

Le Korbizje tvrdi deka realizacijata nanovite tehni~ki oblici ne moè da se slu~ibez soodvetna op{testvena preobrazba. Tojgo kritikuva sozdadeniot haos vo kapitalis-ti~kite gradovi, vo koi oblakoderot iznik-nuva bez nikakva vrska so zdravata koncep-

Sl.255. Le Korbizje. Vilata [vob,La [o-de-Fon (1916). Crte` na fasadata

i vnatre{nost

cija na naselbite. Vo svojot tvore~ki zanes,toj odi tolku daleku, {to tvrdi deka soci-jalnata revolucija moè da se izbegne so po-mo{ na arhitekturata. No, se znae deka ar-hitekturata ne moè da bide nadvor od soci-jalnite i proizvodstvenite odnosi, poradikoi glavno nastanuvaat revoluciite.

Vo 1925 godina izleguva prvoto izdaniena knigata Urbanizam, vo koja Le Korbizjegi sintetizira svoite istraùvawa za kon-cepcijata na moderniot grad {to bi moèlda gi re{i problemite na zaedni~koto ì-veewe na nekolku milioni lu|e.

Tvore{tvoto me|u dveteTvore{tvoto me|u dveteTvore{tvoto me|u dveteTvore{tvoto me|u dveteTvore{tvoto me|u dvetesvetski vojnisvetski vojnisvetski vojnisvetski vojnisvetski vojni

Svoite novi idei za arhitekturata LeKorbizje nastojuva da gi materijalizira pre-ku proekti za soodvetni objekti i naselbi.So samostojno proektirawe toj po~nuva da sezanimava u{te vo svoeto rodno mesto. Pro-ektiraweto nema da go napu{ti cel ìvot,no paralelno so nego se zanimava i so pi{u-vawe na arhitektonska teorija, kako i so mo-derno slikarstvo.

Vilata [vob vo La [o-de-Fon (1916) eprvoto zna~ajno samostojno delo na Le Kor-bizje. Osven novata koncepcija na t.n. slobod-na osnova i ramen pokriv, taa sodrì armi-ranobetonski skelet i nadvore{ni yidovi sovozdu{en sloj kako izolacija. Ornamentot nee upotreben, a primenata na elipsovidnite

9595959595

Sl.256. Le Korbizje. Proektot za palatata naCentrosojuz, Moskva (1919). Maketa

Sl.257. Le Korbizje. Proektot za ku}ataSitroan (1922). Maketa

Sl.258. Le Korbizje i Pjer @anere.Ansamblot ku}i La Ro{+@anere,

kaj Pariz (1923). Izgled i vnatre{nost

Sl.259. Le Korbizje. Proekt za stanbeniotblok - vila (1922). Perspektiva

Sl.260. Le Korbizje. Proekt za grad od tri milioni ìteli (1922). Perspektiva

fasadni otvori, Le Korbizje nikoga{ nemada ja povtori. Fasadite na objektot se har-moniski oblikuvani, spored estetskite od-nosi na zlatniot presek.

Proektot za palatata na Centrosojuz voMoskva, Le Korbizje go pravi vo 1919 godina,no toj e realiziran duri vo 1928-35 godina.Za àl, vedna{ po gradeweto na toj moderenobjekt, ruskata arhitektura pod vlasta naStalin se vra}a nazad kon akademskiot ek-lekticizam, nare~en socrealizam.

U{te vo 1914 godina, za vreme na Prvatasvetska vojna, kaj Le Korbizje se ra|a idejataza nov konstruktiven sistem, koj bi ovozmo-ìl brza povoena obnova. Toa e t.n. sistemdomino, {to se sostoi od armiranobetonskistolbovi i plo~i, koi nalegnuvaat direktnovrz temelite, bez suteren. Ovaa zamisla LeKorbizje podetalno ja razrabotuva vo proek-tot i modelot na ku}ata Sitroan (1922). Vonego, toj gi primenuva svoite standardizi-rani konstruktivni delovi: skelet, prozo-rec, skali itn. Pogolemiot broj od stolbo-vite vo prizemjeto se vidlivi, dodeka pokriv-nata gradina pretstavuva vistinska novost.

Ku}ata na slikarot Ozenfan vo Pariz(1922) e izgradena spored puristi~kite prin-cipi, koi Le Korbizje i Ozenfan gi razgla-suvaat niz celiot svet. Vo vnatre{nosta naobjektot ne postoi nitu eden nose~ki ele-ment, so cel da se ovozmoì najdobro funk-cionirawe na ateljeto i izlo`bata.

Ansamblot ku}i La Ro{+@anere kaj Pa-riz (1923) po svojot oblik nalikuva na edin-stvena plasti~na celina. Glaven motiv na fa-sadata pretstavuvaat horizontalnite lentiod prozorci so tenki ~eli~ni profili. Voenterierot na objektite e sozdadena novaprostorna vizija vo stil na purizmot, so dvoj-na viso~ina na dnevniot prestoj. Seto toa os-tava vpe~atok na moderno slikarstvo vo ednaprostorna interpretacija.

Izgradbata na ansamblot La Ro{+@ane-re, vsu{nost pretstavuva realizacija na is-traùvawata na Le Korbizje za stanbeniotblok nare~en Immeuble villa (1922). Toga{, LeKorbizje ve}e go ima usovr{eno noviot kon-struktiven sistem i prostorniot sostav navnatre{nosta, so primena na dvovisinskiprostorii. Preku ovoj proekt, toj uspeva de-lumno da ja za~uva intimnosta na individual-noto domuvawe vo kolektiven objekt, nosepak ne se otkaùva od idejata za ku}a kakoma{ina za ìveewe. Konstruktivniot i

oblikovniot sistem primeneti vo ovoj blok-vila, mnogu nalikuvaat na balkanskite ku}i-~ardaklii vo niza, koi Le Korbizje gi zapoz-nava i gi skicira u{te vo 1911 godina.

Vo oblasta na urbanizmot, ideite naOgist Pere (grad na kulite), Toni Garnie(Industriski grad) i na SantÄElija (Novgrad), Le Korbizje gi nadgraduva so novi pos-tavki. So Gradot na idninata toj saka da gizadovoli potrebite na milionska populaci-ja. Za da ostane dovolno sloboden prostor zazelenilo, vo proektot toj smestuva objektinare~eni kuli-vili. Nasproti urbaniot ne-red i nehigienata na postojnite gradski na-selbi, Le Korbizje predlaga sozdavawe na jas-na urbana struktura so dovolno slobodenprostor i zelenilo. Takviot urban koncepttoj go narekuva ozaren grad (la ville radieuse).Na sli~en na~in e koncipiran negoviot pro-ekt za grad od tri milioni ìteli.

Preku planot Voazen (1925), konceptotza milionski grad Le Korbizje go prisposo-buva za Pariz. Vo sredinata na edna ortogo-nalna {ema, toj postavuva oblakoderi sokrstovidna osnova na rastojanie od 400 m, vokoi bi moèle da se smestat iljadnici sta-nari. Ortogonalnata {ema e protkaena somreà od moderni bulevari so separiran mo-toren i pe{a~ki soobra}aj. Taa negovazamisla ostanuva utopija bidej}i ne moè dase primeni vrz istoriskoto tkivo na Pariz,bez da bide uni{teno samoto tkivo.

9696969696

Rabotni~kata naselba Pesak kaj Bordo(1925) e sozdadena po barawe na industrija-lecot Friè, koj na Le Korbizje mu pora~uva:„]e bidam sre}en ako moàm da gi realizi-ram Va{ite idei“. Pesak pretstavuva nasel-ba-gradina, koja se sostoi od dvanaeset tesnidvokatni objekti i pomali stanbeni edinicirasporedeni vo niza. Arhitektonskiot sklopna objektite e napraven od ramni i krivi po-vr{ini so elementarni boi, {to nedvosmis-leno potsetuva na holandskiot neoplastici-zam. Ovaa moderna naselba stanarite ne japrifa}aat, taka {to nekolku godini ostanu-va prazna, kako {to podocna }e se slu~i i sogradot Brazilija, pa i so Olimpiskoto selovo Minhen. Tie slu~ai ukaùvaat na potreba-ta od pove}eslojnost vo tvore~kata zamislapri sozdavaweto na po{iroki urbani potezi.

Koristej}i go iskustvoto na golemite ar-hitekti pred nego, a pred sî na Toni Garniei Ogist Pere, Le Korbizje vo dvaesettite go-dini na HH vek gi elaborira pette osnovni

principi na „svojata“ moderna arhitektura.Toj niv i prakti~no gi proveruva preku rea-lizacijata na razli~ni vidovi, glavno luk-suzni, stanbeni objekti. Tie pet principi seTie pet principi seTie pet principi seTie pet principi seTie pet principi sesostojat vo slednovosostojat vo slednovosostojat vo slednovosostojat vo slednovosostojat vo slednovo:

1. Stolbovi, {to zna~i upotreba na ske-leten armiranobetonski nose~ki sistem, {totreba jasno da se naglasi vo odnos na ispol-nata. Stolbovite se ostavaat slobodni voprizemjeto, sozdavaj}i trem.

2. Pokrivna gradina, {to zna~i sozdava-we na intimen prostor za odmor na otvoreno.Gradinata istovremeno ja pravi neophodnatatermo-akusti~na izolacija nad armiranobe-tonskata pokrivna plo~a.

3. Slobodna (fleksibilna) osnova, {tozna~i sozdavawe na funkcionalen rasporedpo èlba i re~isi nezavisno od rasterot natenkite vertikalni nose~ki elementi, stol-bovite.

4. Nadol`ni prozorski otvori, koi mo-àt da se postavat od stolb do stolb. Le Kor-bizje konstatira deka horizontalniot pro-zorec ramnomerno ja osvetluva re~isi celataprostorija i dava osumpati pogolema svetli-na vo odnos na prozorecot so ista povr{ina,postaven vertikalno.

5. Slobodno oblikuvana fasada, {to eovozmoèno so isfrlawe na me|ukatnatakonstrukcija pred nose~kite armiranobeton-ski stolbovi. Na takov na~in, oblikuvawetona fasadata stanuva re~isi nezavisno odvnatre{niot raspored na objektot.

Sl.261. Le Korbizje. Planot Voazen za rekon-strukcija na Pariz (1925). Aksonometrija nadel od centarot

Sl.262. Le Korbizje. Rabotni~kata naselbaPesak, Bordo (1925). Fragment od izgledot naedna niza i vnatre{nost

Sl.263. Izgled na konacite vo manastirotSv. Jovan Bigorski i na edna ohridskaku}a so lentovidni prozorci, Makedonija

Sl.264. Izgled na edno plo{tad~evo Berian, Alìr

Voodu{even od navedenite principi, LeKorbizje vo 1927 godina pi{uva: „Navedenitepet to~ki navestuvaat edna nova estetika.Nam ne ni preostana ni{to od arhitekturatana prethodnite epohi“. Iljadnici sledbeni-ci na Le Korbizje }e gi sfatat ovie princi-pi, kako univerzalni upatstva za re{avawena sekoj objekt, taka {to tie }e prerasnat vonova arhitektonska dogma. Interesno e da seznae slednovo: ako vnimatelno se sporedatovie pet to~ki na Le Korbizje so karakteris-tikite, na primer na balkanskata „narodna ar-hitektura“, }e se uvidi neverojatna sli~nostvo pristapot. Edinstvenata vidliva razlikase sostoi vo toa {to balkanskata ku}a nemapokrivna gradina, za ~ija realizacija ne se~uvstvuvala potreba, nitu pak postoela soo-dvetna grade`na tehnologija. Le Korbizje jaima zapoznaeno balkanskata ku}a u{te vo 1911godina, dodeka mo`nostite na ramnata terasagi otkriva na Bliskiot Istok i vo Alìr.

Rabotej}i na arhitektonsko-urbanisti~-kite problemi vo Alìr, Le Korbizje imamo`nost da se zapoznae ne samo so zna~ewetona pokrivnata gradina tuku i so oblikovniotre~nik na tamo{nata tradicionalna arhi-tektura, {to ne se razlikuva mnogu od re~-nikot na moderniot kubizam. Takvi se, naprimer ku}ite vo sistemot naselbi nare~enPentapolis vo alìrskiot del na Sahara, de-nes proglaseni za del od svetskoto kulturnonasledstvo.

Objektot Mezon Kuk vo Bulow na Sena(1926) e oblikuvan spored utvrdenite pravi-la na purizmot. Vo negovoto proektirawe LeKorbizje gi primenuva i principite na to-ga{noto eksperimentalno slikarstvo, so koei samiot se zanimava. Okolnata priroda, gle-dana niz prozorskite otvori, pretstavuvasvoeviden slikarski eksponat vo enterierot.

Za ulogata na umetnosta vo integralnotooblikuvawe na arhitekturata, Le Korbizjedetalno zboruva vo svojata kniga Sovremena-ta dekorativna umetnost (1925). Idejata zaarhitekturata, sfatena kako umetni~ko ob-likuvawe, Le Korbizje dosledno ja interpre-tira preku paviljonot L’Esprit nouveau, izgra-den vo 1925 godina za Izlo`bata na dekora-

9797979797

Sl.265. Le Korbizje. Paviljonot L’ Espritnouveau za Izlo`bata na dekorativniteumetnosti, Pariz (1923)

Sl.266. Le Korbizje i Pjer @anere. Dvoku}atavo naselbata Vajzenhof. [tutgart (1929)

Sl.267. Le Korbizjei Pjer @anere.Konkursniot proektza palatata Liga nanarodite,@eneva (1928).Izgled od ezeroto

Sl.268. Le Korbizje. Konkursniot proekt za Palatatana sovetite, Moskva (1931). Izgled

Sl.269. Le Korbizje. Vilata Savoj,Poasikaj Pariz (1930). Osnova, presek i izgled

tivnite umetnosti vo Pariz. Spored proek-tite na Le Korbizje, vo paviljonot se for-mulirani zakonite i pravilata na modernataarhitektura. Objektot se sostoi od ednakubisti~ka kapsula na immeuble-villa so svojagradina i so edna rotonda, a fasadite se kom-pletirani so soodvetni tekstovi i tabloa.Po zavr{etokot na izlo`bata paviljonot edemontiran, za vo 1977 godina povtorno da seizgradi od cvrst materijal vo Bolowa, kakosedi{te na Oikos (Institut za studii vo ob-lasta na domuvaweto).

Me|unarodnata reputacija na Le Korbiz-je mu ovozmoùva so svoi proekti da u~estvu-va na me|unarodni izlo`bi od najvisok rang.Stanbenite objekti vo naselbata Vajzenhofkaj [tutgart (1927), Le Korbizje gi kreiravo sorabotka so svojot rodinina Pjer @ane-re. Edniot objekt pretstavuva dvoku}a naP+1+T, sozdaden spored principite na puriz-mot. Vo prizemjeto ima sloboden trem nastolbovi, a katot e namenet za stanbeni pot-rebi, pri {to poradi otsustvoto na yidovi,rasporedot na prostoriite moè slobodno dase menuva. Najgornoto nivo e vo vid na ramnaterasa nameneta za odmor na stanarite.

Konkursniot proekt za palatata Liga nanarodite vo @eneva (1928) Le Korbizje istotaka go pravi vo sorabotka so Pjer @anere,po opse`nite studii od oblasta na arhitek-turata i urbanizmot. Vo soglasnost so loka-cijata pokraj ezerskiot breg, ansamblot e za-mislen so mo}ni i slobodni horizontalnipotezi. Vo dinami~nata kompozicija domi-niraat kubusite na administrativnite trak-tovi i na sobraniskiot auditorium, razmes-teni po horizontala za da ne gi popre~uvaatvizurite kon Alpite.

Ku}ata [tajn vo Gar{e (1927-31) pret-stavuva bleskava interpretacija na site do-

toga{ otkrieni oblikovni elementi na pros-tornata kompozicija. Objektot ima pravoa-golna osnova so sloboden fleksibilen pros-tor, {to e ovozmoèno od upotrebata na ske-letnata armiranobetonska konstrukcija. Ed-nostavnite beli yidni povr{ini na podol-gite fasadi, po celata dolìna se prese~eniso lentite na prozorskite otvori.

Konkursniot proekt za Palatata na So-vetite vo Moskva (1931), Korbizje go praviso simetri~na osnova i paviljonsko re{enie,so jasno izdvoeni elementi na prostornatakompozicija, soglasno so principite nafunkcionalizmot. Postavkite na ruskiotkonstruktivizam se jasno prisutni vo arhi-tektonskiot izraz na objektot, koj proizle-guva od sostavot na osnovnite konstruktivnielementi.

Vilata Savoj vo Poasi kaj Pariz (1930)e sozdadena spored teoriskite postavki napurizmot, vrz osnova na site dotoga{ni is-kustva. Nejzinata koncepcija pretstavuvanajraspeana zamisla od ovoj vid. Vilata e na-

100100100100100

Sl.280. Le Korbizje. Palatata na guverne-rot, ândigar, Penxap (1950-54). Osnova

na IV nivo i izgled

Sl.282. Le Korbizje. Zgradata naSobranieto, ândigar, Penxap (1956).

Osnova na nivo na sala i presek

Sl.278. Le Korbizje. Urbanisti~kiot plan na ândigar, Penxap (1952)

Sl.279. Le Korbizje. Kapitolot vo ândigar.Penxap (1950-57). Situacija i silueta

Palatata na guvernerot na prv pogledima sloèni osnovi so yidovi od kombinacijana pravi i krivi linii, no konstruktivniotraster ima jasna ortogonalna {ema, pri {tokrstovidnite stolbovi slobodno se pojavu-vaat vo prostoriite. Od gledna to~ka na ev-ropskiot funkcionalizam, {emata na osno-vata (na primer na ~etvrtoto nivo) ima nizanelogi~nosti, koi vo soglasnost so doma{-nata tradicija dobivaat dlaboka logi~nost.Prostorniot sostav na objektot moè slo-bodno da se smesti vo plasti~noto umetni~kotvore{tvo, a vo negoviot nadvore{en oblikse istaknuvaat ~etirite osnovni nivoa, me|ukoi se vmetnati tri me|univoa.

Palatata na pravosudstvoto se sostoi odpet nivoa, {to ne moè da se vidi od nejzi-niot nadvore{en izgled. [emata na osnoviteima jasen ortogonalen raster na konstrukci-jata i pregradnite yidovi. Vo izgledot na ob-jektot dominira pokrivnata plo~a, koja e iz-dignata vrz robusni stolbovi, a od posled-noto nivo e izdvoena so vozdu{en prostor.Fasadata pred rabotnite prostorii e umet-ni~ki oblikuvana so rasterot na brisoleite.Brisoleite, zaedno so senkata od istaknatatapokrivna plo~a i vodenata povr{ina od par-terot, imaat uloga vo sozdavaweto na popo-volna mikroklima vo objektot.

Zgradata na Sobranieto (1956) ima ed-nostavna pravoagolna osnova na ~etiri ni-voa. Od prizemjeto na objektot pa sî do nadramniot pokriv, na fantasti~en na~in seprobiva volumenot na sobraniskiot audito-rium so svojata kru`na osnova i hiperboli~-no-paraboloidnata obvivka. Vo oblikuvawe-to na ovoj objekt, osven neobi~nite zavr{nielementi nad ramniot pokriv, dominiraatbrisoleite pred rabotnite prostorii i tre-movite na javniot prostor.

Palatata na ministerstvata (1952-56) eoblikuvana vo vid na kompakten blok, so di-menzii 35 h 280 m, pri {to vo svoite desetinanivoa moè da primi 3.000 slu`benici. Dol-gata lamela na objektot e podelena na {estfunkcionalni edinici za posebnite minis-terstva. Op{tiot izgled na ovoj robusten ku-bus e obvitkan so brisoleite na fasadata,koi dobivaat poseben raster vo zavr{etokotna horizontalniot potez. Kon op{tiot kubusna objektot, na dvete nadol`ni strani re~isinezavisno se prika~eni vertikalni tubi, vokoi se smesteni rampi za sigurnosen izlez.

So realizacijata na Palatata na minis-terstvata vo ̂ andigar i so negovite stanbenizaednici, Le Korbizje dokaùva deka moèda si igra so ogromnite grade`ni masi, bezda bide zdroben od niv. Takvo umeewe vo ar-hitekturata na HH vek, osven Le Korbizje,ostvaruva u{te samo brazilskiot arhitektOskar Nimaer, no ne vo tolkava mera reali-zirano.

Stanbenite blokovi vo ândigar, LeKorbizje gi proektira vo sorabotka so an-gliskiot arhitekt Maksvel FrajMaksvel FrajMaksvel FrajMaksvel FrajMaksvel Fraj. Tie pret-

101101101101101

Sl.281. Le Korbizje. Palatata na pravosudstvoto, ândigar,Penxap (1952-56). Osnova na I i II nivo (prizemje) i izgled

Sl.283. Le Korbizje. Zgradata na Sobranieto, ândigar, Penxap (1956). Dva izgleda

Sl.284. Le Korbizje.Palatata naministerstvata.ândigar, Penxap(1952-56)

stavuvaat stanbeni nizi na P+3, so ogradenidvorovi i so ramni pokrivi. Fasadite se ob-likuvani so natur-betonski geometriskiboksovi i so re{etkasti brisolei.

Kulturniot centar vo Ahmedabad, Indija(1953-56), pretstavuva u{te edna vrvna rea-lizacija na Le Korbizje. Vo ovoj centar domi-

nira zgradata na muzejot, koj ima kvadratnaosnova so aneksi koi se slobodno dodadeni,{to ja pokaùva mo`nosta za neograni~eno{irewe na izlo`beniot prostor. Kako jadrona funkcionalniot raspored, se javuva vnat-re{niot dvor so otvoreni rampi za pristapkon gornite nivoa. Koncepcijata na objektote prisposobena za ̀ e{koto podnebje, pa zatoaniz tremot vo prizemjeto cirkulira vozduhkon vnatre{niot dvor. Fasadata e obloènaso tula, a pokrivnata plo~a e izdignata nadposlednoto nivo i vrz sebe nosi cveten par-ter i bazeni so voden sloj od 50 cm.

Domot na melni~koto zdruènie vo Ah-medabad (1951-54) pretstavuva majstorska in-terpretacija na avtorovite pet principiprisposobeni za indiski kontekst. Prekuedna armiranobetonska rampa se vleguva na

prviot kat na objektot vo vid na hol so tri-katna viso~ina. Na najgornoto nivo e smestenzenitalno osvetleniot auditorium i balda-hinot so lebde~ki pokriv. Vleznata natur-betonska fasada e oblikuvana so zakosenibrisolei, dodeka od drugata strana objektote otvoren kon rekata, {to pridonesuva za os-veùvawe na vozduhot.

Le Korbizje vo okolinata na Ahmedabadima podignato i nekolku individualni stan-beni objekti, pri {to pokaùva prostudiranodnos kon lokalnite klimatski uslovi. Taka,na primer:- Ku}ata [odan (1951-56) e napravena vo vidna kubisti~ka armiranobetonska kutija sogolemi vdlabnuvawa i so prostrana terasapod pokrivniot natstre{nik, {to potsetuvana negovite ku}i Domino i na vilata Savoj; i- Ku}ata [arabaj (1951-56) e vo vid na pri-zemna struktura pokriena so osum polucilin-dri~ni svodovi, naredeni eden do drug i sozazelenet pokriv, {to pravi efikasna za{-tita od son~evite zra~ewa i od toplite vet-rovi. Prepletuvaweto na nadvore{niot ivnatre{niot prostor se odviva bez nikakvipre~ki.

Sl.285. Le Korbizje. Kulturniot centar,Ahmedabad, Indija (1953-56). Osnovana prizemje i izgled

Sl.286. Le Korbizje. Domot na melni~kotozdruènie, Ahmedabad, Indija (1951-54)

Sl.287. Le Korbizje. Ku}ata [arabaj,Ahmedabad, Indija (1951-56). Vnatre{nost

102102102102102

Sl.290. Le Korbizje. Crkvata NotrDam-di-O, Ron{an (1954). Vnatre{nost

Sl.288. Le Korbizje. Muzejot nazapadnata likovna umetnost,Tokio (1956). Maketa

Sl.289. Le Korbizje. Crkvata Notr Dam-di-O,Ron{an (1954). Aksonometriski preseki izgled od jugoistok

Domot na tekstilnoto zdruènie vo Ah-medabad (1954-57), Le Korbizje go pravi sokvadratna osnova i so sloboden vnatre{enraspored. Kru`nite stolbovi se povle~enizad fasadata, koja ima jaki brisolei posta-veni pod agol, zavisno od orientacijata. Ob-jektot ima naglasena plasti~nost, postignataso upotreba na natur-beton.

Muzejot na zapadnata likovna umetnostvo Tokio (1956) vsu{nost pretstavuva an-sambl na objekti, pri {to kon muzejskatazgrada e dodaden aneksot na bibliotekata.Otsprotiva, relativno nezavisno e postavenpaviljonot za povremeni izlo`bi, a vo spro-tivniot agol na kompozicijata se nao|a tea-tarot, nare~en Kutija na ~udata. Zgradata namuzejot ima kvadratna osnova i gi sodrì os-novnite karakteristiki tipi~ni i za muzejotvo Ahmedabad, so toa {to ovde strukturata eprisposobena kon japonskoto podnebje. Nadramniot pokriv se pojavuvaat plasti~niteformi, niz koi se obezbeduva zenitalno os-vetluvawe za muzejskiot prostor.

Crkvata Notr dam-di-o vo Ron{an (1954)na prv pogled izgleda kako skulptura koja nebi bila sposobna da vr{i kakva bilo funk-cija, no so prodlabo~ena analiza se otkrivaproduhovenata sodrìna na ovoj sakralen ob-jekt. Osnovata na crkvata, pokraj naosot za200 vernici, sodrì tri mali kapeli smes-teni pod sopstveni kupoli so neobi~ni for-mi, sakristija i poluotvoren trem na isto~-nata strana. So oblikuvaweto na ovoj objekt,Le Korbizje gi napu{ta svoite dotoga{ni pu-risti~ko-konstruktivisti~ki na~ela, kako isvoite realizacii bazirani vrz struktural-nite oblici. Ovie slobodni formi pravatposebna plastika, oslobodena od struktura-ta. Vo enterierot na objektot, so pomo{ navpu{tenata slobodno iskrivena forma na

pokrivnata plo~a i neobi~nite otvori na yi-dovite se sozdava atmosfera na eden vid pe{-terski misticizam, sli~en na onoj od pred-romanskite objekti.

Dominikanskiot manastir La Turet voEve kaj Lion (1957-60), sprotivno na crkvatavo Ron{an, Le Korbizje go koncipira re~isiedinstveno so pomo{ na praviot agol, na kojvo 1955 godina mu ja posvetuva svojata Poemana praviot agol. Le Korbizje go smeta pravi-ot agol kako edinstveno merodaven za „poja-vite na neiskaàniot prostor“, pojavi vo koitoj go gleda sovr{enstvoto na arhitekturata.Vo pravoagolniot sostav na manastirskiotansambl dominira crkvata, ~ij kubus e pri-suten niz site nivoa. Drugite tri strani seoformeni so konacite, na ~ii gorni nivoase smesteni kalu|erskite }elii, a vo dolnitenivoa prostoriite za prestoj i za ekonomskipotrebi. Celiot ansambl e izgraden od natur-beton, {to pretstavuva nepovolnost za zdrav-jeto na onie, koi postojano ìveat vo nego.

Primenata na robusnata konstrukcija,izrazena preku natur-betonot e karakteris-ti~na za poslednite godini od tvore{tvotona Le Korbizje. Toa moè da se vidi vo ne-kolku primeri:- Brazilskiot paviljon (studentski dom) voUniverzitetskiot grad vo Pariz (1957), {toima prozorski otvori vo vid na ni{i;- Karpenter centarot na vizuelnite umetnos-ti vo Harvardskiot univerzitet, Kembrix,Masa~usets (1963), {to ima silni konstruk-tivni potezi od natur-beton.

I vo dvata objekti dominira funkcio-nalno-konstruktivnata struktura na praviotagol. Za razlika od niv, kaj Mladinskiot domna kulturata vo Firmini (1955-65), Le Kor-bizje primenuva kompaktna konstrukcija vonatur-beton, oblikuvaj}i objekt so forma na~amec.

Vo tekot na svoeto pedesetgodi{no tvo-re{tvo, Le Korbizje e postojano vo centarotna vnimanieto na arhitektonskata javnost,po~nuvaj}i od puristi~kiot proglas, pa sî dokrajot na negoviot ̀ ivot vo 1965 godina. Tvo-re{tvoto na Le Korbizje obiluva so najraz-li~ni formi, od vilata Savoj, preku Stan-benata zaednica, pa sî do kapelata vo Ron{an

103103103103103

*67 Poop{irno vo: Alazard, Jean. Le CorbusierBesset, Maurice. Le CorbuserChoay, Françoise. Le CorbusierDobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2, str.208-239;479-504Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3, str.121-142;421-468D‘enks, ̂ arls. Moderni pokreti u arhitekturi, str.165-198°dike, Á. Istori® sovremennoŸ arhitekturì,str.91-103Jenger, Jean. Le CorbusierLe Corbusier, Arhitektura XX vekaLe Corbusier. The ModulorLe Corbusier. Maniere de penser l’urbanismeLe Corbusier et Pierre Jeaneret. Oeuvre completeRagot, Gilles et Dion, Mathilde. Le Corbusier en France

Sl.291. Le Korbizje. Dominikanskiotmanastir La Turet, Eve kaj Lion (1957-60).

Osnova na nivo na crkvata i izgled

Sl.293. Le Korbizje. Modulorot,kako osnovna merka vo arhitekturata,

Sl.292. Le Korbizje. Karpenter centarot za vizuelni umetnosti, Harvard, Kembrix,Masa~usets (1963)

i objektite vo ândigar. Sepak, toa tvore{-tvo pokaùva vonredno edinstvo, koe moèda se nare~e „klasi~no“. Le Korbizje, so svo-jot celosno nov sistem na meri go napu{tatradicionalnoto pravilo na fasadno obli-kuvawe po katovi. Toj voveduva nov sistem naharmonisko proporcionirawe (Modulor), so~ija pomo{ objektite gi pravi so primernaubavina, vo klasi~noto zna~ewe na zborot.Seto toa se nao|a daleku pred nehumaniotnered na mnogubrojnite psevdomoderni gra-dovi. Preku svoite najsvetli primeri, LeKorbizje uspeva da gi soedini logikata i po-ezijata vo slu`ba na ~ovekot.

Golem broj sledbenici na Le Korbizjeslepo gi primenuvaat negovite principi igi imitiraat negovite realizacii vo stoticii iljadnici primeri na objekti. Toa doveduvado obezli~uvawe na dobar del od modernataarhitektura {irum svetot, {to vo 60-tite go-dini na HH vek sozdava revolt kaj pomladitearhitekti. Verojatno toa e najgolemata pri-~ina poradi koja se napa|ani oddelni periodiod tvore{tvoto na Le Korbizje. I pokraj toa,Le Korbizje i ponatamu ostanuva golem ar-hitekt-umetnik, koj vo oddelni segmenti naprostornoto tvore{tvo sî u{te ostanuva ne-dostièn.*67

106106106106106

Sl.304. Pjer Luixi Nervi i Xo Ponti.Palatata Pireli, Milano (1955-58).

Osnova na prizemje i kat, presek

Nervi gi prou~uva na {kolkite, insektite icvetnite ~a{ki. So takviot istraùva~kipristap, toj zapo~nuva da gi postavuva teme-lite na t.n. bioni~ka arhitektura.

Palatata Pireli vo Milano (1955-58),vo sorabotka so arhitektot Xo Ponti Xo Ponti Xo Ponti Xo Ponti Xo Ponti (1891-1979), Pjer Luixi Nervi isto taka ja proek-tira spored principite na bioni~kata arhi-tektura. Konstruktivnoto re{enie nalikuvana drvo so silni korewa i stebla, koi vo vi-so~inata se pretvoraat vo „granki“. Takvotostesnuvawe na nose~kite elementi e vidlivo

i vo osnovite na objektot, koi imaat formana ~amec, so hodnik vo simetralata, osvetlenniz dva procepa. So takviot oblik, ovoj ob-jekt se smestuva vo realizaciite na konstruk-tivniot ekspresionizam.

Malata olimpiska sala vo Rim (Palace-ta, 1957), vo sorabotka so arhitektot Aniba-Aniba-Aniba-Aniba-Aniba-le Vitelocile Vitelocile Vitelocile Vitelocile Viteloci, Pjer Luixi Nervi ja koncipirakako rebresta kupola so konstrukcija vo vidna ~ipka. Pod kupolata, so pre~nik od 60 mobjektot sobira 5.000 gleda~i. îpkastatakonstrukcija e sostavena od 1620 prefabri-cirani armiranobetonski elementi, vrz koie rasposlana armiranobetonska plo~a, sokonstruktivna debelina od samo 2,5 cm. Plo-~ata zavr{uva branovidno vrz la~nite nosa-~i, koi na fasadata imaat forma vo vid nalu|e so krenati race fateni vo krug. Vrz te-meto na kupolata e postaven eden vid lanter-na vrz prsten.

Golemata olimpiska sala (Palaco delosport, 1959) vo Rim e pokriena so kupola sopre~nik od 100 m, napravena od prostorni re-{etkasti nosa~i. Gledali{teto e podelenona tri pojasi, kade {to moàt da se smestat14.700 gleda~i, a vo sredinata se nao|a kru`-no borili{te so pre~nik od 45 m, taka {toceliot prostor potsetuva na anti~ki kolo-seum. Vrz nadvore{niot izgled na objektotse istaknuva cilindri~nata obvivka, ~ijaforma ne e vo celosna soglasnost so glavnatakonstruktivna ideja na salata.

Sl.302. Broer, Nervi iZerfis. AnsamblotUNESCO, Pariz (1953-57). Presek i izgled naadministrativniottrakt

Sl.303. Broer, Nervi iZerfis. AnsamblotUNESCO. Nadolèn ipopre~en presek nakonferenciskata zgradaso stati~kite elementi

Sl.305. Pjer Luixi Nervi i Xo Ponti.Palatata Pireli, Milano (1955-58)

107107107107107

Majstorstvoto na Nervi za racionalnoi umetni~ko oblikuvawe na konstrukcijatasovr{eno se materijalizira i vo negoviteposledni proekti i realizacii.

Proektot za izlo`benata hala na Nacio-nalniot centar na industrijata i tehnikata(CNIT) vo Pariz (1955) so pokrivi vo vid naedra od ~amec, Pjer Luixi Nervi go pravi vosorabotka so francuskiot graditel @an@an@an@an@anPruvePruvePruvePruvePruve (1901-84). Sli~no na ovoj proekt, Ner-vi gi re{ava i pokrivite vo proektot zakru`nata izlo`bena hala vo Karakas (1956).

Olimpiskiot stadion Flaminio, Rim(1959), e oblikuvan vo vid na moderna arena,oformena so kosi nosa~i od natur-beton. Gle-dali{teto e delumno pokrieno so golemakonzola, dodeka pod nego se smesteni drugisportski sodrìni, kako na primer bazen zatrening.

Palatata na trudot vo Torino (1959-61),Pjer Luixi Nervi, zaedno so A. NerviA. NerviA. NerviA. NerviA. Nervi, ja ob-likuva so konstruktiven sistem od stolbovi

vo vid na palmi. Za razlika od nea, fabrikataza hartija vo Mantova (1960-64) e re{ena spo-red sistemot na veriga, so eden izdolènstakleno~eli~en kubus, obesen so sajli zateg-nati me|u dva elegantni armiranobetonskiramovski nosa~i, racionalno umetni~ki ob-likuvani.

Vo 1962 godina na Nervi mu e ukaàna~est da ja proektira avtobuskata stanicaXorx Va{ington brix vo Wujork, a vo 1972godina salata za priemi na papata vo Vati-kan.

Na takov na~in, i preku svoite posledniostvaruvawa Nervi pokaùva deka ne se za-dovoluva so prethodno postignatoto relativ-no sovr{enstvo. Toj i ponatamu istraùva ipronao|a novi pati{ta za maksimalno racio-nalno iskoristuvawe na stati~kite mo`nos-ti na materijalot, doveduvaj}i go vo celosnasoglasnost so umetni~kiot oblik na kon-struktivnite elementi i so vkupnata arhi-tektonska struktura na objektot. *68

*68 Poop{irno vo: Casabella 651 + 652, 1997/98,str. 96-107Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3,str.187-206; 527-556Huxtable, Ada Louise. Pier Luigi NerviKancelÝson, R.A. Sovremenna® arhitektura ItaliiMajor, Mate. Pier Liuqi NerviThe Works of Pier Luigi Nervi. The AchitecturalPress, 1957

Sl.306. Nervi i Viteloci.Malata olimpiska sala, Rim(1957). Izgled i presek

Sl.307. Pjer Luixi Nervi. Golemataolimpiska sala, Rim (1959). Presek i

vnatre{nost na pokrivnatakonstrukcija

Sl.308. Pjer LuixiNervi. Olimpiskiotstadion, Flaminio,Rim (1959)

Sl.310. Pjer Luixi Nervi.Fabrikata za hartija, Mantova (1960-64)

Sl.309. P. L. Nervi i A. Nervi. Palatata natrudot, Torino (1959-60). Vnatre{nost

108108108108108

RIÂRD NOJTRA (1892-1970)

Ri~ard (Rihard) Nojtra e majstor na mo-dernata arhitektura, koj podednakvo im pri-pa|a na Evropa i na Amerika. Toj e roden voViena, kade {to diplomira na Visokata teh-ni~ka {kola vo 1917 godina. Vienskata kul-turna sredina ima bitno vlijanie vrz for-miraweto na negovite pogledi za arhitektu-rata.

U{te vo 1910 godina, Nojtra se zapoznavaso kategori~niot stav na Adolf Los protivupotrebata na ornamentot vo arhitekturata.Vrz nego vr{i vlijanie i noviot na~in naoblikuvawe, {to Oto Vagner go ima prime-neto na objektite za gradskata èleznica voViena. Vo 1911 godina niz Evropa se prika-ùva izlo`bata so prvite dela na Frenk LojdRajt, {to isto taka vlijae vrz ponatamo{-niot arhitektonski razvoj na Ri~ard Nojtra.

Vedna{ po zavr{uvaweto na Prvata svet-ska vojna, Nojtra stapuva na rabota vo [vaj-carija, kade {to steknuva iskustvo od oblas-ta na urbanizmot i pejza`noto oblikuvawe.Tamu se zapoznava so Erih Mendelson, so kogoja dobiva prvata nagrada na konkursot za pro-ekt na deloven centar vo Haifa, Izrael(1923), no toj ostanuva nerealiziran.

Po Prvata svetska vojna Nojtra patuvaniz severna Afrika, ju`na Azija, Kina i Ja-ponija, za vo 1923 godina postojano da se na-seli vo SAD. Vo ̂ ikago se zapoznava so LuisSaliven, no toj nabrgu po~inuva. Na skrom-niot pogreb na Saliven, Nojtra stapuva vokontakt so Rajt i na negova pokana zaedno sosoprugata tri meseci prestojuva vo Taliezin.Slednata godina Nojtra raboti vo ateljetona Rajt, {to ostava dlaboki tragi vrz negovo-to idno tvore{tvo.

Po kratkotrajnata rabota vo grade`natafirma Holabird & Ro{, kade {to se zapoz-nava so mo`nostite na ~eli~nata konstruk-cija, Nojtra vo 1926 godina se doseluva vo LosAnxeles. Tamu stapuva na rabota vo firmatana arhitektot Rudolf [indlerRudolf [indlerRudolf [indlerRudolf [indlerRudolf [indler, koj isto takae doselenik od Viena. Nabrgu potoa zapo~-nuva samostojnata kariera na Nojtra i toj ve-}e se istaknuva kako viden amerikanski ar-

hitekt. Taka, so osnovaweto na CIAM vo 1927godina, stanuva ~len na negoviot Izvr{en od-bor, kako delegat na Zdruènieto na ameri-kanskite arhitekti.

Pod razli~nite vlijanija i so li~niottvore~ki predizvik, kon krajot na 20-tite go-dini postepeno se oformuva individualniotizraz na Nojtra. Negovo najkarakteristi~noostvaruvawe od toj prv zna~aen period voSAD e ku}ata Lovel (Helt haus, 1929) vo LosAnxeles, Kalifornija. Ovaa ku}a e izgrade-na na teren so naklon, od kade {to ̀ ivopisnoizniknuva nejzinata ~ista forma. Arhitek-tonskiot izraz pretstavuva celosna novostza toga{nata amerikanska arhitektura. Nej-zinata individualnost se potvrduva i so ne-postoeweto na kontakt so arhitekturata naku}ata [tajn (na Le Korbizje) i paviljonotvo Barselona (na Mis van der Roe), koi se soz-dadeni vo Evropa vo isto vreme. Objektot eizgraden od ~elik i beton, so plo~i i balko-ni, koi so sajli se zaka~eni za yidovite. ̂ is-tite horizontali od polno i prazno, kako ifleksibilnite osnovi, go smestuvaat ovoj ob-jekt vo internacionalniot stil.

Vo tekot na 30-tite godini, Nojtra gorazviva internacionalniot stil vo edna sop-stvena varijanta, so ednostavni oblici na ku-}ite, koi ~estopati se izgradeni od novi inevoobi~aeni materijali. Toa se dokaùvaniz realizaciite na nekolku ku}i-vili.

Di ol stil rezidens vo San Fernando Ve-li, Los Anxeles (1936), pretstavuva edna ku}aza bogati so golem posed okolu nea i so sport-ski tereni. êli~nata konstrukcija na ob-jektot e obloèna so ~eli~ni plo~i prema~-kani so aluminiumska boja, a za da ne dojde donivno pregrevawe, gradinata okolu ku}ata serazladuva so pomo{ na ve{ta~ki do`d.

Vilata na Xon Nikolas Braun vo Fi{erAjlend, Wujork ima oblikuvawe vo koe do-miniraat elementite na ma{inskata esteti-ka od ~elik i staklo, pri {to se postignuvaintegracija na eksterierot i enterierot.

Ku}ata Sidni Kan na Telegraf Hil, SanFrancisko (1940), e koncipirana kako vla-detelsko sedi{te, postaveno na vrvot od rit-~eto, od kade {to se pruàat prekrasni po-gledi vrz okolinata. Osnovite na objektotimaat geometriski formi so minimalna de-

Sl.311. Ri~ard Nojtra. Ku}ata Lovel, LosAnxeles, Kalifornija (1927-29). Izgled,osnova na nivo na bazen i osnova na nivo nadneven prestoj

Sl.312. Ri~ard Nojtra. Di ol stil rezidens,San Fernando Veli, Los Anxeles (1936)

Sl.313. Ri~ard Nojtra. Ku}ata Sidni Kan,Telegraf Hil, San Francisko (1940). Izgled,

osnova na nivo na dneven prestoj i osnova nanivo na spalni

109109109109109

belina na nose~kite elementi i na yidovite,napraveni od ~elik i staklo. Vo nadvore{-niot izgled doa|a do izraz lesnotijata i per-fekcijata na prefabriciranite elementi.

I vo periodot koga gradi so prefabri-cirani elementi, kako ekonomski ideal nama{inskata epoha, Nojtra gi sovetuva pomla-dite arhitekti: „Za da imate cvrsta podlogapod nozete, i ku}ite gradeni od prefabrici-rani elementi treba da se vklopat vo pejza-òt i da se stopat so terenot i podnebjeto“.

Za vreme na Vtorata svetska vojna, Noj-tra se zafa}a so proektirawe i planirawena po{iroki potezi, {to e pridruèno so re-{avawe na socijalnite problemi. Toga{ gipravi proektite za visinskata naselba ̂ anelvo San Pedro, Kalifornija (1944) i nekolkuu~ili{ta i bolnici vo Portoriko. Nepo-sredno po Vtorata svetska vojna, toj go dos-tiga vrvot na svoeto tvore{tvo, so gradewena ku}i za bogati smesteni vo gradini i souredena okolina. Vo arhitektonskiot izraz

Sl.314. Ri~ard Nojtra. Kaufman Dezert haus,Palm Springs, Kalifornija (1946-47).

Osnova, i izgled na dvorot so bazen

Sl.316. Ri~ard Nojra.Tremen haus, Monte~ito, Kalifornija (1948-55).Osnova i izgled

Sl.315. Ri~ard Nojtra.Kaufman Dezert haus,Palm Springs,Kalifornija (1946-47)

preovladuva internacionalniot stil, pri{to dominiraat naglasenata elegancija ipreciznost, {to se potvrduva so golem brojobjekti.

Kaufman dezert haus vo Palm Springs(1946-47) ima razviena osnova so krila vto-peni vo pustinskiot teren. Parterot okoluku}ata e slobodno ureden i vo nego dominirapliva~kiot bazen. Na~inot za organsko sras-nuvawe na objektot so predelot, Ri~ard Noj-tra pred toa go ima prou~eno vo delata naRajt. Vo arhitektonskiot izraz dominiraattenkite horizontalni plo~i, me|u koi se za-tegnati staklenite povr{ini. Vrz ramniotpokriv na objektot e postaven pokrien vidi-kovec, od kade {to se pruàat pogledi kondramati~nata okolina. Polovina vek podoc-na, ovaa antologiska ku}a mnogu vnimatelnoe restavrirana, po {to odnovo blesnuva sosiot svoj sjaj.

Tremen haus vo Monte~ito, Kalifornija(1948-55), ima samo prizemje, ~ija silna ho-

rizontala se naglasuva pred visokite drvja,izrasnati vo polupustinskata po~va.

Po ovie uspesi, Nojtra dobiva sî pove}enara~ki, a za da odgovori na barawata, toj sezdruùva so arhitektot Robert AleksanderRobert AleksanderRobert AleksanderRobert AleksanderRobert Aleksander,proektiraj}i individualni objekti, no i po-{iroki potezi. Vo tie realizacii se povto-ruvaat ve}e dostignatite kvaliteti na arhi-tektonskiot izraz na Ri~ard Nojtra. Takva estanbenata naselba Stratmor vo Vestvud, Ka-lifornija (1938), koja e sostavena od niskikolektivni stanbeni zgradi, ubavo vklopenivo terenot so pomo{ na svojata struktura i~istiot arhitektonski izraz. Vo funkcijatana objektite dominiraat re{enijata so po dvastana vo eden blok ili pak samo so eden stanso poobemna sodrìna, no so dva vleza.

Vo mnogubrojnite i raznovidni realiza-cii od 50-tite godini, Nojtra ja povtoruvaprefinetosta na objektite, kako {to go imanapraveno i vo 40-tite godini. Ovaa senzi-bilnost vo negovoto tvore{tvo e prisutna ikaj poslednite objekti, gradeni na krajot na50-tite i vo po~etokot na 60-tite godini. Votoj period zreloto tvore{tvo na Nojtra do-nekade go gubi svoeto zna~ewe bidej}i vo ram-kite na novite arhitektonski dvièwa ve}e

112112112112112

kiot trakt so sala za sostanoci vo prizemje-to. Za osvetluvawe na ~italnicata se napra-veni specifi~ni prizmi na ramniot pokriv,niz koi navleguva difuzno osvetluvawe. Voakusti~noto re{enie na salata za sostanocidominiraat branovidnite povr{ini od lame-lirano drvo na tavanot, od koi zvukot se re-flektira difuzno. Oblikuvaweto na objek-tot e sosema moderno, vo vid na kristal sobeli yidovi i stakleni povr{ini.

Upravnata zgrada na izdava~koto pret-prijatie vo Turku (1929) so oblikuvaweto,sli~no na bibliotekata vo Vipuri, go pot-vrduva stremeòt na Alto kon puristi~kipreraboteniot funkcionalizam. Primenatana ramniot pokriv vo finskoto podnebje uka-ùva na izvesen pomoden pristap.

Sanatoriumot vo Paimio (1929-33) imarazgraneto paviljonsko re{enie vo koe do-minira izdolèniot trakt na bolni~kite so-bi so solariumi. Zad nego e smesten delot sozaedni~kite prostorii (trpezarija i biblio-teka), a vo izdvoeniot paviljon se nao|aatprostoriite na bolni~kiot personal. Vooblikuvaweto na objektot i natamu dominiraracionalniot puristi~ki pristap na AlvarAlto.

Vo 1933 godina Alvar Alto zema aktivnou~estvo na kongresot na CIAM koga se sosta-vuva Atinskata povelba. Po pristignuvawe-to na brodot so delegatite vo Marsej, toj sezapoznava so slikarot Fernan Leè, po {to}e ja podgotvi negovata izlo`ba vo Finska.

Vo 1935 godina e formirano akcioner-skoto dru{tvo Artek, vo koe vleguvaat Alvari Aino Alto. Preku toa dru{tvo se proizve-duva i se distribuira mebel so vonredna uba-vina, kreiran pod nadzor na Aino Alto.

Sopstvenata ku}a na Alto kaj Helsinki(1936), preku neoplasti~niot izraz ja iska-ùva ednostavnata funkcionalnost. Ku}atavo dobar del e malterisana, katot delumno eobloèn so drvo, a ogradata e napravena odtula.

Finskiot paviljon na izlo`bata vo Pa-riz (1937) go proslavuva imeto na Alto nizceliot svet. Monta`nite elementi za objek-tot se izraboteni vo Finska od ~eli~en ske-let i so drvena obloga. Negoviot izgled zra~iso nova arhitektonska izrazna mo}, pri {to~eli~nata konstrukcija delumno e ostavenavidliva, kako na primer kaj loxata.

Enterierot na finskiot paviljon na iz-lo`bata vo Wujork (1939) e oblikuvan bra-novidno vo ramkite na pravoagolna osnova.

Sl.324. Alvar Alto. Sanatoriumot vo Paimio(1929-33). Situacija: 1. bolni~ki oddelenija iterasi, 2. zaedni~ki prostorii, 3. servisniprostorii, 4. garaà, 5. prestoj za lekarite,6. prestoj za personalot

Sl.325. Alvar Alto.Sanatoriumot voPaimio (1929-33).Izgledi od jugozapadi od severozapad

Sl.326. Alvari Aino Alto.Polufoteljai stol Artek

Sl.327. Alvar Alto. Finskiot paviljonna Svetskata izlo`ba, Pariz (1937)

Sl.328. Alvar Alto. Finskiot paviljonna Svetskata izlo`ba, Wujork (1939)

113113113113113

Branovidnata triredna kompozicija e napra-vena od drvo so naklon kon vnatre, taka {tose sozdava naglasena dinamika i vidno poleso pomali deformacii. Simbolikata na toaoblikuvawe proizleguva neposredno od for-mata na finskite ezera i bogatstvoto na fin-skite {umi.

U{te vo prviot period na svoeto tvo-re{tvo, Alvar Alto zapo~nuva so proekti-rawe na industriski objekti. Toga{ ja gradiFabrikata za celuloza vo Tapiola, {to po-docna mu olesnuva da go sozdade Industris-kiot kombinat za celuloza vo Sunila (1936-39), koj od 1951 do 1954 godina e pro{iren.Zadovoluvaj}i gi tehnolo{kite barawa vo

Sl.329. Alvar Alto.Vilata Maireja,Normarku (1937-39).Panoramai vnatre{nost

Sl.330. Alvar Alto. Studentskiot dom Bejker haus, Kembrix,Masa~usets (1947-48). Panorama i osnova na prizemje

Sl.331. Alvar Alto.Studentskiot dom

Bejker haus,Kembrix,Masa~usets

(1947-48).Izgled so skalite

celost, Alvar Alto sozdava mo}na arhitek-tonska kompozicija, koja e naglasena so raz-li~niot kolorit na upotrebeniot materijal.Takvata kompozicija pretstavuva likoven od-raz na strukturalnite funkcionalni delovina objektot.

Vilata Maireja vo Normarku (1937-39)ostava vpe~atok na umetni~ki oblikuvanfunkcionalen dom. Pri nejzinoto proekti-rawe, Alvar Alto si go postavuva pra{awe-to: „Dali luksuznoto domuvawe e laborato-rija na op{testveniot dom?“, i samiot odgo-vara: „Vistinska laboratorija e onaa, kade{to sopstvenikot e sloboden da pravi {tosaka. Jas sum protiv ekstravagantnite vilivo na{eto op{testvo. Treba da najdeme na-~in, kvalitetot da im bide dostapen na site“.Ovaa vila Alvar Alto ja oblikuva so kubis-ti~ki formi, glavno obloèni so drvo. Voenterierot dominira originalnata oprema,isto taka napravena od drvo vo prirodna boja.

Po Vtorata svetska vojna, Alvar Altoaktivno se vklu~uva vo obnovata na svojatazemja, so {to zapo~nuva slednata, treta fazaod negovoto tvore{tvo, nare~ena crven pe-crven pe-crven pe-crven pe-crven pe-riodriodriodriodriod. Ovoj period imeto go dobiva poradi in-

tenzivnata boja na upotrebenata tula. Avto-rot toga{ nastojuva da sozdade umetni~ka ig-ra na svetlinata, vo vid na edna moderna in-terpretacija na koncepcijata prisutna kajitalijanskite renesansni palati.

Vo 1944/45 godina kako ~len na arhitek-tonski tim, Alvar Alto raboti vrz urbanis-ti~kiot plan na gradot Rovaniemi vo Lapo-nija, so {to steknuva iskustvo za negovite po-docne`ni samostojni urbani zafati.

Od 1946 do 1948 godina rabotata na AlvarAlto e raspnata me|u SAD i Finska, no zarazlika od mnogu drugi golemi majstori, tojnikoga{ nema da stane Amerikanec. Prethod-no otpo~natite raboti vo Finska i bolestana negovata sopruga Aino, ednostavno go po-vikuvaat vo Finska. No, Aino nema da se spa-si od te{kata bolest, taka {to umira vo 1949godina.

Studentskiot dom Bejker haus vo Kem-brix, Masa~usets (1947-48), e izgraden so bra-novidna osnova na glavniot korpus. Takvataforma ovozmoùva da se zadovoli baranataop{irna sodrìna, rasporedena na malotorastojanie me|u dvata postojni objekti. Za-edni~kite prostorii se smesteni vo prizma-ti~niot aneks na glavniot korpus. Na stra-nata so pomo{nite prostorii, vrz glavniotkorpus ostro se istaknuvaat plasti~nite ob-lici, vo koi se smesteni „skalite koi se dvi-àt po fasadata“. Toa pretstavuva tipi~enmotiv na Alto i vo negovite podocne`nidela.

Op{tinskoto sobranie vo Sejnetsalo(1950-52) gi sodrì konstruktivnite i pros-tornite iskustva na svoeto vreme. Vo ~etvr-testata osnova na ansamblot, Alvar Alto us-peva umetni~ki da ja rasporedi baranata so-drìna vo vid na slobodno atriumsko re{e-nie. Kompozicijata se sostoi od pove}e ku-bi~ni elementi, obloèni so tula i drvo iso ednovodni krovovi. Otkrienite skali sesmesteni me|u kubusite i vodat kon nadvi{e-niot atrium, od kade {to se vleguva vo vnat-re{nosta. Vo enterierot, pokraj tulata, kakoelement na oblikuvaweto, se pojavuva i dr-voto, osobeno vo krovnite partii. Pod po-

114114114114114

proizleguva od akusti~koto barawe, no i odumetni~kata imaginacija. Oblikot na objek-tot sodrì karakteristi~no odbegnuvawe naostri agli, no sepak toj ima golema izraznasila na fasadata obloèna so tula.

Vtoriot bel periodVtoriot bel periodVtoriot bel periodVtoriot bel periodVtoriot bel period na Alvar Alto za-po~nuva vo 1955 godina, vo ~ii ramki sozdavagolem broj zna~ajni dela od oblasta na arhi-tekturata i urbanizmot.

Ku}ata Alto vo Helsinki (1955) imakompozicija razdvièna po horizontala sodve krila postaveni pod prav agol. Krilotoso segmentniot yid kon dvorot go sodrìateljeto na Alto, dodeka vo drugoto krilo erabotniot prostor na negovite sorabotnici.Me|u dvete krila i visokite drvja, ume{no evkomponiran otvoreniot amfiteatar so ek-ran za kinopretstavi.

Crkvata vo Vuokseniska kaj Imatra(1956-58), avtorot ja ima koncipirano so „on-dulirana“ osnova i presek, {to proizleguvaod akusti~kite i oblikovnite potrebi. Vokoloristi~koto re{enie na objektot se upo-trebeni samo dve nijansi, beli yidovi i temenpokriv. Enterierot e osvetlen so misti~niprobivi na svetlinata niz tesnite vertikal-ni otvori na yidovite.

Mezon kare vo Bazo{-sir-Gijon, Franci-ja (1956-58) Alvar Alto go gradi vo sorabotkaso arhitektkata Elisa Mae KiniemiElisa Mae KiniemiElisa Mae KiniemiElisa Mae KiniemiElisa Mae Kiniemi, koja od1952 godina e negova vtora ̀ ivotna sopatni~-ka i sorabotni~ka. Ovoj objekt gi nema ka-rakteristi~nite Altovi „ondulacii“, tukusodrì edno geometrisko superponirawe namasite.

Gradskiot centar vo Seinejoki se reali-zira vo periodot od 1956 do 1987 godina, spo-red prvobitnata ideja na Alto od 1952 godinaza raspored na gradskite funkcii okolu pra-voagolen plo{tad. Edni sproti drugi, pokrajnadol`nata oska se postaveni crkvata so pa-rohiskiot centar i teatarot, a pokraj po-kratkata oska se nao|aat Gradskiot sovet ibibliotekata. Me|usebnite prostornovolu-menski odnosi na objektite i nivnotoarhitektonsko oblikuvawe so~inuvaat edenne mnogu cvrst ansambl, {to ovozmoùvanegovo ponatamo{no prisposobuvawe za novipotrebi.

krivot vo salata se istaknuvaat umetni~kioblikuvanite zglobovi na drvenata krovnakonstrukcija.

Vo po~etokot na 50-tite godini AlvarAlto zapo~nuva intenzivna rabota za glav-niot grad Helsinki, so {to vo dobar del gomenuva likot na naselbata. Toga{ sozdava ni-za objekti, koi se nao|aat na granicata me|ucrveniot period i negoviot vtor bel period.

Narodniot penzionerski zavod vo Hel-sinki (1952-54) se karakterizira so razvienaprostorna kompozicija, naglasena so pogole-mata viso~ina na agolnata kula.

Domot na kulturata vo Helsinki (1955-58) ima koncepcija na osnova {to dotoga{ne e videna. Neobi~noto slobodno re{enie

Sl. 332. Alvar Alto.Op{tinskoto sobranie,Sejnetsalo (1950-52).Osnova, vnatre{nost nasalata i izgled

Sl.333. Alvar Alto. Domot nakulturata, Helsinki (1955-58).Osnova na prizemje i izgled

Sl.334. AlvarAlto. Ku}ataAlto, Helsinki(1955). Osnova ivnatre{nost

Sl.335. AlvarAlto. Crkvata voVuokseniska kajImatra (1956-58).Osnova i izgled

115115115115115

Sl.338. Alvar Alto. Poltehni~kiot institut, Otaniemi (1949-74). Osnova, presek niz audito-riumot i panorama

Sl.336. Alvar Alto. Gradskiot centar,Seinejoki (1952-56-87). Panorama: vo prvplan e Parohiskiot centar, levo se biblio-tekata i teatarot, a desno Gradskiot sovet;Izgled na Gradskiot sovet

Sl.337. Alvar Alto. Urbanisti~kiot planna Imatra (1947-53)

Sl.339. Alvar Alto. Centarot za kultura,Volfsburg (1958-63). Osnova i izgled

Alvar Alto e univerzalen majstor naprostornoto tvore{tvo bidej}i so ednakovuspeh gi proektira site vidovi objekti ivnatre{no gi ureduva, ne zapostavuvaj}i ginitu po{irokite urbani zafati. Taka na pri-mer, vo urbanisti~kiot plan na Imatra(1947-53), toj gi re{ava sovremenite proble-mi vo razvojot na naselbata, vrz osnova naprethodno napravenite detalni studii. Ko-loristi~kata pretstava na planot nalikuvana umetni~ka kompozicija.

Regionalniot plan na Laponija (1950-57)pretstavuva obemen zafat, vo koj u~estvuvaatpogolem broj eksperti. Za sekoja naselba voregionot e napraven poseben plan, soglasnoso idnite potrebi. Prethodnite detalni stu-dii se majstorski ilustrirani (na primergeomorfolo{kata analiza), kako {to e i sa-miot plan na naselbata.

Politehni~kiot institut vo Otaniemizapo~nuva da se proektira vo 1949 godina, noe zavr{en duri vo 1974 godina. Toj e konci-piran vo vid na edno golemo razgraneto re-{enie so paviljoni, kade {to vo glavniot ku-bus e smesten amfiteatarot. Sodrìnata na

objektot iskreno se pokaùva i vonegoviot nadvore{en amfitea-tralen oblik, so niza prozorciniz koi vleguva indirektnoto os-vetluvawe na auditoriumot.

Pri krajot na 50-tite i po~e-tokot na 60-tite godini, AlvarAlto raboti proekti so t.n. pros-tor koj raste vo site pravci, zadr-ùvaj}i ja pritoa svojata funk-cionalna povrzanost. Takov ka-rakteristi~en primer pretstavu-va Centarot za kultura vo Volfs-burg, Germanija (1958-63). Negova-ta osnova sodrì zra~esto ras-prostirawe na salite so razli~nagolemina, rasporedeni okolu zaed-ni~kata aula. Toa e vidlivo i pre-ku oblikot na objektot, defini-ran so skalesto rastewe na kubu-site razvieni nad tremot vo pri-zemjeto.

120120120120120

nosta na op{tiot plan. Vo realizacijata naovoj golem zafat, na Oskar Nimaer mu se pri-druùvaat u{te nekolku arhitekti, od koinajpoznati se Elio U{oa Elio U{oa Elio U{oa Elio U{oa Elio U{oa i De Melo.De Melo.De Melo.De Melo.De Melo.

Proektot za hotelot Kitandiwa kaj Pet-ropolis (1950-56), spored programata i di-menziite, vo svoe vreme bi pretstavuval naj-golem arhitektonski potfat vo svetot. Pro-gramata na objektot sodrì:

- 5700 stanbeni edinici (pet tipovi),smesteni vo 33 kata so me|univoa,

- trgovski centar so 200 prodavnici,- medicinski centar, koj prodolùva i

na otvoreno,- sportski tereni rasporedeni vrz tera-

site i vo parkot.

Objektot vo osnova e zamislen so formana zategnat lak, na ~ija nadvore{na stranase dodadeni ~etiri kubusi, koi gi sodràtvertikalnite komunikacii. Negovata vkupnadolìna bi iznesuvala 420 m, {iro~inataokolu 16 m, a viso~inata 120 m. Osven za ho-tel, ovoj objekt bi bil namenet i za sredbi,odmor i razonoda na kariokite od Rio de @a-neiro. Spored programata i dimenziite tojbi gi nadminal i najsmelite realizacii naLe Korbizje.

Sî posenzibilnoto vladeewe na OskarNimaer so plasti~nite sredstva na arhitek-turata prodolùva i vo slednite negovi dela:

- klinikata Sul Amerika (denes Ospeda-le de Lagua, 1953) ima naglasena struk-tura od ̀ ivopisni brisolei, postavenivrz son~evata fasada;

- sopstvenata ku}a na Nimaer vo Gaveapokraj Rio de @aneiro (1953), so fan-tasti~nata razigranost na krivite li-nii vo osnovata i izgledot, organski sevklopuva vo suptropskiot predel;

- u~ili{teto vo Belo Orizonte (1954) epredvideno da se izgradi so auditorium,~ija forma e inspirirana od oblikotna ~ove~koto oko;

- proektot za muzej vo Karakas (1954)pretstavuva originalna ideja, pri {toformata na objektot, vo vid na prevr-tena ~etiristrana piramida e postave-na vrz edno vozvi{uvawe.

40-tina godini podocna Oskar Nimaerizrabotuva sli~en proekt za muzej vo Nitiroj(1991-92), pri {to osnovniot kubus e obli-kuvan vo vid na ~a{ka, so izlo`bena sala bezstolbovi, od kade {to se pruàat prekrasnivizuri kon Rio de @aniero.

Sl.357. Oskar Nimaer,Elio U{oa i De Melo.Izlo`beniot kompleksvo parkot Ibirapuera.Palatata na industrija-ta, Izgled i vnatre{-nost

Sl.358. Oskar Nimaer. Proektot za hotelotKitandiwa, kaj Petropolis (1950-56).Fragment od osnovata i preseci

Sl.359. Oskar Nimaer. Klinikata Sul Ame-rika, Rio de @aneiro (1953). Izgled od sever

Sl.360. Oskar Nimaer. Ku}ata Nimaer,Kanoa kaj Rio de @aniero (1953).

Osnovi i izgled

Sl.361. Oskar Nimaer. Proekt za muzej,Karakas (1954). Maketa

121121121121121

Najvisok dostrel vo tvore{tvoto na Os-kar Nimaer pretstavuvaat realizaciite zarealizaciite zarealizaciite zarealizaciite zarealizaciite zanoviot glaven grad Brazilijanoviot glaven grad Brazilijanoviot glaven grad Brazilijanoviot glaven grad Brazilijanoviot glaven grad Brazilija, kade {to giproektira site pova`ni objekti (1956-61).Negovata rabota za Brazilija prodolùva sîdo poslednata decenija na HH vek. Primene-tiot arhitektonski izraz simboli~no ja po-kaùva sodrìnata na objektite, a vo soglas-nost so urbanisti~kiot plan na Lusio Kosta.Na glavnata oska, vo nasokata istok-zapad, sesmesteni objektite so op{testveno i dràv-no zna~ewe. Na isto~niot kraj od oskata senao|a Plo{tadot na trite vlasti, so objek-tite proektirani od Oskar Nimaer: Kongres-

nata palata so administrativen korpus, pret-sedatelskata Palata na zorata i zgradata naVrhovniot sud.

Kongresnata palata e oblikuvana so mo}-na kombinacija na vertikala i horizontala.Vrz krovnata horizontala (terasa) e smestenreprezentativen plo{tad, nad koj se izdigaprevrtenata kupola na Prateni~kiot dom ikupolata na Senatot. Ovie umetni~ki formisosema ñ odgovaraat na funkcijata. Admini-strativniot korpus se izdiga vo vid na dvojnakula, sozdavaj}i plasti~en kontrast vo odnosna horizontalata od Kongresnata palata.

Sl.362. Oskar Nimaer. Muzej na likovnataumetnost, Nitiroj kaj Rio de @aneiro (1991-92).Osnova na galerijata, presek i izgled

Sl.363. Oskar Nimaer. Plo{tadot na trite vlasti, Brazilija (-1960). Panorama i situacija: 1. Prateni~kiot dom, 2. Senatot,3. administrativniot korpus, 4. dvorecot na pretsedatelot, 5. Vrhovniot sud

Sl.364. Oskar Nimaer. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Brazilija (1959)

Sl.365. Oskar Nimaer. Palatata na Vrhovniot sud, Brazilija (1970)

Palatata na zorata (dvorecot na pretse-datelot, 1959) ima potencirana horizontalnakompozicija, vo ~ij oblik dominira tremotso veli~estvenata kolonada, zad koja e pov-le~ena staklenata fasada. Ovaa originalnatema Oskar Nimaer ja interpretira i vrz na-rednite objekti.

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti(1967) ima kolonada so poeti~na forma, a po-vr{inskata obrabotka na arhitektonskiteelementi e dovedena do visok sjaj, pri {tokompozicijata e zbogatena so skulptura, kojase otslikuva vrz vodenata povr{ina.

Palatata na Vrhovniot sud (1970) sodrìkolonada so elegantni stolbovi, koi preras-nuvaat vo brisolei, a me|u niv se zategnatibetonskite lu{pi na ve{ta~kite vodopadi.

Palatata Planalto, so simetri~noto re-{enie i elegantno oblikuvanite stolbovi,se ogleduva vo vodenata povr{ina okolu ob-jektot. Stolbovite se rasporedeni okolu ce-liot objekt vo vid na peripteros i nosat re-lativno tenka pokrivna plo~a. Zad ovaa ele-gantna, no kolosalna kolonada e povle~en ku-busot na administrativnite prostorii ras-poredeni na tri nivoa.

122122122122122

Sl.367. Oskar Nimaer.Katedralata, Brazili-

ja (1970). Izgled ivnatre{nost

Sl.368. Oskar Nimaer. Stanben ansambl - superkvadros, Brazilija (1960)Sl.369. Oskar Nimaer. Tipiziranotou~ili{te CIEP, Rio de @aneiro

Sl.366. Oskar Nimaer. Palatata Planalto, Brazilija (1958-60)

Katedralata (1970) se izdvojuva so svojotoriginalen oblik vo vid na cvet, formiranod paraboli~no izvitkani betonski elemen-ti, koi go dràt nebesniot disk. Viso~inatana objektot e 40 m, a negoviot pre~nik vo os-novata iznesuva 70 m.

Teatarot - opera (1962) e oblikuvan vovid na prese~ena piramida, formirana od ko-si rebra, koi izniknuvaat direktno od tere-not. Polovinata od objektot i samoto gleda-li{te se smesteni pod nivoto na terenot, so{to se poevtinuva negovata gradba, a isto-vremeno i negovoto funkcionirawe vo ̀ e{-koto podnebje.

Nabroenite objekti vo vid na arhitek-tonsko-urbanisti~ki poenti se istaknuvaatvrz zadninata na stanbenite kvartovi, koi seiscrtuvaat vrz {irokite horizonti nad Bra-zilija. Na takov na~in se naglasuva mirot,povrzanosta i ednostavnata dostoinstvenostna arhitektonsko-urbanisti~kata kompozi-cija. Stanbenite ansambli, nare~eni super-

kvadrosi, Oskar Nimaer gi ima detalno raz-raboteno so svoite sorabotnici, u{te vo 1960godina.

Vo tekot na osmata decenija od ìvotot,Oskar Nimaer aktivno u~estvuva so svoipredlozi vo rabotata na Svetskata unija naarhitektite (UIA). Taka, vo 1978 godina, tojdava pridones pri sostavuvaweto i e potpis-nik na Povelbata Ma~u Pik~u, donesena naXIII kongres na UIA vo Meksiko Siti. Ovaapovelba e napravena so pretenzii da gi do-polni zastarenite i da gi zameni ve}e nad-minatite postavki na Atinskata povelba od1933 godina.

Vo po~etokot na poslednata decenija odHH vek Oskar Nimaer zapo~nuva da gi siste-matizira rezultatite od svoeto dolgogodi{-no tvore{tvo, vo vid na eden testament za ge-neracijata arhitekti koi doa|aat po nego ikoi }e prodolàt da rabotat vo naredniotvek. Za taa cel, svoeto prvo atelje, smestenovo edna individualna ku}a vo stariot del na

Rio de @aneiro, go pretvora vo FondacijaOskar Nimaer. Tamu se obrabotuva i na pri-goden na~in se prikaùva ̀ ivotnoto delo nagolemiot majstor.

Novoto atelje na Oskar Nimaer se nao|avo potkrovjeto na eden stanben objekt, smes-ten pokraj plaàta Kopakabana. Toa e ednastanbena kula so izvitkani meki formi, ~iepotkrovje Oskar Nimaer go adaptira za svoi-te proektantski potrebi. Vo nego toj rabotiso trojca pomladi sorabotnici vrz idejni ar-hitektonski koncepcii na raznovidni objek-ti. Glavnite proekti se razrabotuvaat vodrugi proektantski institucii bidej}i Os-kar Nimaer vo devettata decenija od svojotìvot ve}e nema èlba da kontaktira i dakoordinira so razli~nite fazi vo razrabot-kata na proektite.

I od poslednite realizirani dela na Os-kar Nimaer se potvrduva {irokiot spektar nanegovite razmisluvawa i aktivnosti. Taka, naprimer, serijata tipizirani u~ili{ta CIEP

123123123123123

*71 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremenaarhitektura 3, str.45-59; 289-320Midilin, Henrique. Neues Bauen in BrazilienNiemeyer. Architectural Rewuev 1226, 26 IV, 1999Papadakis, Stamo. The Works of Oskar Niemeyer

Sl.371. Oskar Nimaer. Proekt za Univerzitetot Karmel, Izrael (1968).Fotomontaà

Sl.373. Oskar Nimaer. Memorijalot naLatinska Amerika, Sao Paulo (1990)

Sl.372. Oskar Nimaer. Univerzitetskiotkampus, Konstantin, Alìr (1969).Rektoratot i bibliotekata

Sl.370. Oskar Nimaer. Sedi{teto na Komu-nisti~kata partija na Francija, Pariz (1967)

vo Rio de @aneiro pretstavuva objekti izgra-deni so elementi od natur-beton, spored ra-cionalna koncepcija i, se razbira, so upotrebana karakteristi~nata kriva linija.

*Treba da se naglasi deka interesni os-

tvaruvawa na Oskar Nimaer moè da se najdati na drugite kontinenti, Evropa, Afrika iAzija. So politi~kite promeni vo Brazil napo~etokot od 60-tite godini, Oskar Nimaerkako dolgogodi{en ~len na Komunisti~katapartija mora da zamine vo egzil, pri {to naj-mnogu vreme prestojuva vo Francija, a rabotiproekti za Alìr i Italija, kako na primeradministrativniot objekt Mandatori vo Mi-lano (1968).

Sedi{teto na Komunisti~kata partijana Francija vo Pariz (1967) se sostoi od ho-rizontalen zastaklen kubus, postaven na tremi povrzan so kongresnata sala, koja ima iz-vitkana, re~isi organska forma, vo vid naskulptura.

Berzata na trudot vo Bobiwi, Pariz erealizirana vo vid na zastaklen horizonta-

len i dinami~no izvitkan kubus so ìvo ob-likuvan parter, vo kombinacija so skulptura.

Kulturniot centar vo Avr vo Francija,se prepoznava po izobilstvoto krivi povr-{ini, izvedeni od natur-beton, kako {to se:rampata, auditoriumot i sli~no. Takviotpristap arhitekturata ja pravi da se grani~iso skulptura.

Za Univerzitetot Karmel vo Izrael(1968), Nimaer pravi edna dinami~na kompo-zicija so arhitektonski formi koi pretsta-vuvaat eden vid sinteza na negovite prethod-ni idei. Na edno vozvi{uvawe, vrz zaedni~kaplatforma toj postavuva: vertikalen kubusza rektorat, prevrtena piramida za amfitea-tar, kako i dva povrzani horizontalni kubusiso forma na osnovite vo vid na bukvata „N“.Tie formi asociraat na prethodnite dela naNimaer: Ministerstvoto za zdravstvo i ob-razovanie, Muzejot vo Karakas i Kongresnatapalata vo Brazilija.

Univerzitetot vo Konstantin, Alìr(1969), pretstavuva ansambl na objekti, kakokombinacija od visoka upravna zgrada so ste-

reometriska forma i od paraboli~no izvit-kani kubusi vo koi se smesteni zaedni~kiteprostorii. Seto toa e zbogateno so parter-noto ureduvawe od pe{a~ki platformi i ele-gantno zakrivenite formi na vodenite po-vr{ini.

Memorijalot na Latinska Amerika voSao Paulo (1990) spa|a me|u poslednite delana Oskar Nimaer i pretstavuva ìvopisnakombinacija na arhitektura i skulptura. Sonego se potvrduva kompleksniot pristap nagolemiot majstor vo oblasta na prostornototvore{tvo, koe postojano se nao|a na grani-cata me|u arhitekturata i skulpturata.*71

Za svoeto bogato i unikatno tvore{tvovo poslednata decenija na HH vek, Oskar Ni-maer dobiva golemi me|unarodni priznanija,kako {to se: Zlaten lav na Venecijanskotobienale, zlaten medal na Kralskiot institutna britanskite arhitekti (RIBA), a vo 2003godina go dobiva Kristalniot globus na In-ternacionalnata akademija na arhitektu-rata.

124124124124124

Alvaro Siza. Portugalskiotpaviljon na EXPO ’98. Lisabon

125125125125125

Prou~uvaj}i ja arhitekturata od prvatapolovina na XX vek, moè da se zaklu~i dekaosobeno zna~ewe za nejziniot razvoj imaatpravcite koi svojata fizionomija ja imaatoformeno vo 20-tite godini od vekot. Pri-toa, naj~esto se misli na: purizmot, funkcio-nalizmot i konstruktivizmot; no isto takai na ekspresionizmot i futurizmot. Ovierazvojni pravci nabrgu rezultiraat so edin-stven arhitektonski priod, koj dobiva inter-nacionalno zna~ewe. Globalnoto zna~ewe natoj priod se potvrduva kako so negovata in-spiracija i interes taka i so pretstavuvawe-to na arhitekturata. Mnozinstvoto istori-~ari i teoreti~ari na arhitekturata se slo-ùvaat deka internacionalniot stil vo mo-dernata arhitektura go opfa}a periodot od1925 do 1965 godina.

Nesomneno e deka vo navedeniot periodna modernata arhitektura ima i drugi prio-di, kako {to se pristapite povrzani so re-gionalizmot i organskata teorija na FrenkLojd Rajt, ili pak so individualiziraniotmodernizam na Oskar Nimaer ili Alvar Al-to, {to ponekoga{ se narekuva drug vid tra-dicija. Sekako deka izvesen broj dela na tie,,drugi priodi“ ne moàt da se smestat vo t.n.internacionalen priod, no nema somnevawedeka site tie go spodeluvaat internaciona-listi~kiot pogled na modernata arhitekturaod HH vek.

Internacionalizmot kako proces, pret-stavuva na~in na mislewe i dejstvuvawe vosvetot {to postepeno se globalizira, svet vokoj zapo~na da preovladuva eden vid arhitek-tura, koja ne e vkoreneta vo konkretnoto mes-to, tuku e ,,prenosliva“ na site strani vo vidna internacionalen stil, ovoploten so uni-verzalni moderni principi. Me|utoa, poi-mot univerzalno, od strana na negovite zas-tapnici e jasno izdiferenciran od poimotinternacionalno. Za niv univerzalnotopretstavuva probiv vo ,,dlabokata strukturana prirodnite zakoni“ na arhitekturata pri-menlivi kade bilo, pove}e poradi negovata,,nerazdvojna vistina“ otkolku poradi nego-vata posebnost ili ideologija.

Modernizmot, bez razlika na toa daliima internacionalen ili univerzalen pred-znak, po svojata su{tina se konfrontira sospecifi~nostite na vkorenetata nezapadnai lokalna kultura. Toa e glavnata pri~inaporadi koja modernizmot, {to samo za rela-tivno kus period se smeta{e za ,,~ist“, nabrguzapo~na da se regionalizira.

Pomladata generacija arhitekti, svoitenapadi vrz internacionalniot (univerzalni-ot) modernizam gi zapo~nuva u{te vo po~e-tokot na 50-tite godini, najprvin poedine~-

no, a potoa sî pomasovno, dostignuvaj}i gosvojot maksimum na pragot na 70-tite godinina HH vek. Modernizmot naj~esto e obvinu-van za nedostatok od pluralizam, za nepo~i-tuvawe na duhot na mestoto i na lokalnatakultura. Pogolemiot del od opravdanata kri-tika na modernizmot se pojavuva so genera-ciskata smena vo 60-tite godini.

Vo toa vreme, multinacionalizmot pre-dizvikuva raste` na globalnata ekonomija,{to e pozdraveno kako sila {to gi ,,nivelirakulturite i stopanskiot razvoj“ vo svetot.Dali toa posakuvano nivelirawe e voop{tomo`no, ne moè so sigurnost da se potvrdinitu na pragot na XXI vek. Evidentno e dekagolemite protesti protiv Grupata 7 najraz-vieni stopanski zemji vo dobar del se oprav-dani.

Navedenite zabele{ki ne pretstavuvaatkritika samo za t.n. temna strana na kapita-lizmot i globalizacijata. Tie pridonesuvaatda se rasvetlat i nedostatocite na komuniz-mot i na socijalisti~kite programi, koi gopotisnaa individualizmot i raznolikosta.Poradi tie pri~ini, nastojuvawata na inter-nacionalisti~kata programa i na t.n. heroj-ski dvièwa na modernata se pokaàa neus-pe{ni vo sozdavaweto podobar svet. So toase sozdadeni preduslovi za postepeno pomes-tuvawe na interesot od internacionalniotmodernizam kon postmodernizmot, pri {toistoricisti~kiot interes vo vid na retro-spektiva ne pretstavuva iznenaduvawe.

Od kriti~kite napadi vrz internacio-nalniot modernizam, osobeno vrz negoviteamerikanski oblici, proizleguva vosposta-vuvaweto na razli~ni arhitektonski jazici,vo vid na eden nov pluralizam. Za ovoj procesna preobrazba, Kolin Sent Xon VilsonKolin Sent Xon VilsonKolin Sent Xon VilsonKolin Sent Xon VilsonKolin Sent Xon Vilson vo,,Drugite tradicii na modernata arhitektu-ra“ (1955) ima zapi{ano: ,,Po~nuvaj}i od pre-davstvoto na izvornite principi na moder-noto dvièwe, kriticizmot pridruèn so ak-cija i reakcija preminuva od lo{o vo polo-{o. Golem broj od pri~inite za zagriènostvo samata arhitektonska disciplina pretsta-vuvaat refleksija na socijalnite i ekonom-skite faktori, koi se nadvor od disciplina-ta“. So toa, odnovo se potvrduva tezata dekaarhitekturata i op{testvoto se razvivaatparalelno i me|usebno se nadopolnuvaat.*72

Iznesenite dilemi ja istaknuvaat potre-bata od celosno preocenuvawe na interna-cionalisti~kata programa za sozdavawe mo-dernizam na socijalen i oblikoven plan. Toamoè da ni pomogne vo nastojuvaweto da raz-bereme od kade poteknuva, a osobeno kade mo-è da odi arhitekturata od poslednata ~et-vrtina na HH vek.

A. KRIZATA NA MODERNATAA. KRIZATA NA MODERNATAA. KRIZATA NA MODERNATAA. KRIZATA NA MODERNATAA. KRIZATA NA MODERNATA

So faktot deka postoi direktna zavis-nost me|u krizata vo arhitekturata i krizatavo op{testveno-ekonomskiot poredok, se slo-ùvaat teoreti~arite na arhitekturata i odzapadnite i od isto~nite zemji. Sepak, vo niv-nite raspravi od 70-tite i 80-tite godini naHH vek, e prisutna i izvesna odbrana na ,,svo-eto op{testvo i svojata arhitektura“, {to eosobeno vidlivo kaj kriti~arite od nekoga{-niot socijalisti~ki blok. Za da se dojde {topoblisku do pri~inite {to se manifesti-raat vo vid na kriza vo modernata arhitek-tura, verojatno najproduktivno bi bilo da sesprotivstavat stavovite na najistaknatiteteoreti~ari i istori~ari na arhitekturataod zapad i od istok, ârls Xenksârls Xenksârls Xenksârls Xenksârls Xenks i AndrejAndrejAndrejAndrejAndrejIkonikovIkonikovIkonikovIkonikovIkonikov, ~ii raspravi se objaveni vo pogo-lem broj knigi i spisanija. Vo nivnite ras-pravi sublimirano se prikaàni i gledi{-tata na drugite pozna~ajni kriti~ari na mo-dernata arhitektura.

Poznato e deka modernata arhitektura,splotena pod znameto za borba protiv eklek-ticizmot, kako organizirano dvièwe nas-tapuva vo 20-tite i 30-tite godini na HH vek.Nejziniot dijapazon na profesionalna kon-cepcija i na socijalni stavovi e mnogu {i-rok, a motivite za obnova na tvore~kata me-toda razli~ni. Kako i da e, metodata posto-jano se nao|a vo centarot na vnimanieto. Iko-nikov istaknuva deka buròaskiot establi{-ment ja iskoristuva mo`nosta ova za toga{nipriliki opoziciono dvièwe, da go upotrebivo svoj interes. Taka, opozicionerite poste-peno se preobrazuvaat vo diktatori na moda-ta, a priznanijata {to gi dobivaat se poka-ùvaat kako ,,iluzorna pobeda“. Eklekticiz-mot protiv koj se borat ne is~eznuva, tuku epromenet samo vkusot i kli{eto so koe tojoperira. Mestoto na eklekti~niot neprija-tel go zazemaat albumite na Le Korbizje iknigite na {kolata Bauhaus. Toga{, vo kom-binacija so nadvore{nite znaci na funkcio-nalizmot, se neguva sodràjnosta na formi-te, sozdadena od negovite pioneri; evtino serazmenuvaat pionerskite principi, dodekaelementite na socijalniot progres se zabo-raveni. Avangardnite tvorci postepenooformuvaat jadro na novata profesionalnaelita i, ako moè taka da se kaè, tie go pod-nesuvaat isku{enieto na uspehot i slavatane napu{taj}i gi idealite na svojata mla-dost.*73

Angliskiot kriti~ar Rejner BanamRejner BanamRejner BanamRejner BanamRejner Banam (men-torot na ̂ arls Xenks) ne se pla{i da izneseèstoki zborovi za avangardnite tvorci namodernata, koi go zavr{ija ìvotot vo 60-

VI. DVI@EWA VO VTORATA POLOVINA NA HH VEK. DVI@EWA VO VTORATA POLOVINA NA HH VEK. DVI@EWA VO VTORATA POLOVINA NA HH VEK. DVI@EWA VO VTORATA POLOVINA NA HH VEK. DVI@EWA VO VTORATA POLOVINA NA HH VEK

126126126126126

tite godini, velej}i: ,,Sega, koga tie se mrtvi,te{ko e zaedno so zagubata da ne se po~uvstvu-va i izvesno olesnuvawe. Tie na tiranski na-~in ja pot~inija modernata, monopoliziraj}isi ja slavata i ne dozvoluvaj}i da se probijatdrugi, ne pomalku zna~ajni talenti. Mo}niteprimeri od nivnoto tvore{tvo se pokaàakako ograni~uva~ki za po{irokiot razvoj naarhitektite vo svetot“.* 74

Od svoja strana, Xenks smeta deka so tri-umfot na potro{uva~koto op{testvo na za-pad i na birokratskiot dràven kapitalizamna istok, nesre}niot moderen arhitekt osta-nuva bez soodvetna op{testvena sodrìna ko-ja bi ja simboliziral. Dokolku arhitektura-ta svoite napori treba da gi naso~i kon sim-boliziraweto na sodrìnata i kon poleto najavnoto dejstvuvawe, arhitektot se nao|a votesnec, koga ovie kategorii ja gubat svojataverodostojnost. Toj moè da gi iznese vred-nostite koi nedostasuvaat i da gi kritikuvavrednostite {to ne gi saka, no za da go storitoa, toj mora da go koristi jazikot na lokal-nata kultura. Vo sprotivno, negovata porakaili nema da se slu{ne ili, pak, }e se defor-mira za da se prisposobi na konkretniot lo-kalen jazik.*75

Krizata na modernata arhitektura, spo-red Xenks, e predizvikana od cel sistem pri-~ini i jasno e deka situacijata ne bi se pro-menila duri i koga bi se promenil stilot iliideologijata na arhitektite, kako {to pred-lagaat mnogubrojni kriti~ari. ,,Ne postoitakov otpor kon internacionalniot stil ilibrutalizmot, kon visokite zgradi, kon biro-kratijata, kapitalizmot, gigantizmot ilikon koj bilo najnov deùren vinovnik, kojodedna{ bi promenil sî i bi sozdal humanaìvotna sredina. Se ~ini deka odedna{ bimoral da se promeni celiot sistem na arhi-tektonska produkcija“.*76

Vsu{nost, u{te vo po~etokot na 50-titegodini, na mnogumina arhitekti zapo~na daim stanuva sovr{eno jasno deka modernisti~-kiot apstrakten platonski na~in na razmis-luvawe e sosema nesoodveten. Tokmu okolutoa pra{awe nastanuva i zna~ajniot presvrt,od CIAM do Tim 10. Tim 10 e oformen odedna grupa mladi radikalni arhitekti od raz-li~ni zemji, na koi im e doverena podgotov-kata na H kongres na CIAM za 1956 godina voDubrovnik. Toga{ izbivaat na povr{ina nas-tojuvawata za povtorno vospostavuvawe naurbaniot identitet, odnosno na ,,~uvstvotodeka ste nekoj i deka ìveete nekade“, kako{to toa go formulira mladiot angliski ar-hitekt Piter Smitson Piter Smitson Piter Smitson Piter Smitson Piter Smitson (1923-2003).

Na arhitektite im stanuva jasno deka ona{to go so~inuva ìvotot na eden grad is~ez-nuva niz {ematiziranata mreà na ,,~etiritefunkcii“, odnosno se nao|a nadvor od dostre-lot na analiti~koto razmisluvawe. Poraditoa, H kongres na CIAM se obiduva da formu-lira nov na~in na razmisluvawe vo oblasta

na urbanizmot, pri {to sekoj konkreten pro-blem treba da se nabquduva kako edinstvenprimer na ~ovekovata zaednica, vo odredenovreme i na odredeno mesto.*77

Kon krajot na 50-tite godini, krizata namodernata arhitektura se manifestira ipreku tvore{tvoto na pogolemiot del od nej-zinite ve}e dokaàni majstori. Na prv po-gled se ~ini deka tie ne se zapoznaeni ili neim obrnuvaat dovolno vnimanie na nastoju-vawata na Tim 10, bidej}i so nekoi svoi rea-lizacii pa|aat vo formalizam. I pokraj niv-nite porane{ni nedvosmisleni formulaciina arhitektonskite vrednosti, toga{ tieproektiraat nekoi nelogi~ni formi, kade{to estetikata i konstrukcijata me|usebnose negiraat i kade {to funkcijata ne e ved-na{ prepoznatliva. Takvata sostojba moèda se ilustrira so nekolku poznati primeriod toj period.

Valter GropiusValter GropiusValter GropiusValter GropiusValter Gropius kon krajot na 50-tite go-dini ,,se gubi“ vo Timot TAS, bidej}i na pa-zarot vo SAD se bara pred sî negovoto ime.Taka se slu~uva imeto na Gropius da figuri-ra zad proekti vo koi nekoi aspekti o~igled-no otstapuvaat od negovite zalo`bi. Toa sepotvrduva so slednive primeri:- Hramot Oheb [alom vo Baltimor, Meri-lend (1957), iako donekade ima vozdràna ar-hitektura, sepak sodrì izvesni sli~nostiso delata na arhitektite - primadoni, koiGropius gi napa|a vo svoite docni godini.- Proektot za univerzitetskiot grad vo Bag-dad, Irak (1958), sodrì objekti so psevdo-arapski izraz i mo{ne neubedlivo ja inter-pretira doma{nata arhitektura. Taka, naprimer, auditoriumot e pokrien so konzol-ni svodovi koi ne nosat ni{to, a zasen~uvaatpolna yidna povr{ina. Xamijata nelogi~noe smestena na periferijata od centarot, a nej-ziniot oblik vo vid na jagoda e zase~en taka,{to namesto so tradicionalnata islamskaorientiranost kon vnatre, taa e svrtena konnadvor.

Frenk Lojd Rajt Frenk Lojd Rajt Frenk Lojd Rajt Frenk Lojd Rajt Frenk Lojd Rajt ,,zarinka“ so proektitekoi sepak se dovr{eni po negovata smrt, i toa:- Auditorium holot na Univerzitetot Tempi,Arizona (1959-66), na ~ij izgled ima nalepeniistoricisti~ki dekorativni motivi;- Gra|anskiot centar Marin vo San Rafael,Kalifornija (1959-64), koj ima fasadni ele-menti vo vid na lakovi od akvedukt, koi na-mesto na pritisok nelogi~no se napregnatina zategawe.

Sl.374. Valter Gropius. Hramot Oheb[alom, Baltimor, Merilend (1957).Osnova i izgled

Sl.375. ValterGropius.

Proekt zaxamija na

Univerzitetskiotgrad, Bagdad

(1958). Osnovai izgled

Sl.376. Frenk Lojd Rajt. Auditorium holotna Univerzitetot Tempi, Arizona (1959-66).

Izgled na tremot

127127127127127

Mis van der RoeMis van der RoeMis van der RoeMis van der RoeMis van der Roe, dosledno ostanuvaj}i nasvoite idei za bezgrani~en univerzalen pros-tor smesten me|u dve horizontalni plo~i, za-po~nuva da ja zanemaruva funkcionalnosta.Za toa svedo~at najpoznatite objekti od ne-govoto docno tvore{tvo:- Kaj Arhitektonskiot fakultet vo îkago,Ilinois (1952-56), slobodniot otvoren uni-verzalen prostor e premnogu bu~en i javen,taka {to proektantskite ateljea se stutka-ni vo mirniot suteren.- Vo galerijata na HH vek vo Berlin (1962-68) se povtoruva prethodnata negativnost, bi-dej}i postojanata izlo`ba, kako najzna~aendel od funkcijata e spu{tena vo suterenotsmesten pod terasata na nadzemniot del odobjektot.*78

Od navedenite primeri, moè da se za-klu~i deka tiranskoto gospodarewe na go-lemite majstori, vsu{nost e ve}e razni{anokon krajot na 50-tite i po~etokot na 60-titegodini. Toga{ stanuva jasno deka modernataarhitektura se raspa|a na golem broj razli~-ni grupi, koi gi obedinuva samo nivnoto zaed-ni~ko poteklo. Toa go otvora patot za pojavana prvite manifestacii na pluralizam vomodernata arhitektura, so svrtuvawe kon is-torijata, kako glavna karakteristika na doc-nomodernata.

Na pragot na 60-tite godini, inici-jativata za zaìvuvawe na istoricizmotvo arhitekturata e pokrenata i na ofi-cijalno nivo od strana na politi~kitekrugovi vo SAD. Koga stanuva jasno dekauniverzalnata forma na stakleniteprizmi na Mis van der Roe ne pretstavu-va sredstvo za kulturna ekspanzija, predamerikanskite arhitekti koi gradat vostranstvo se postavuva nova zada~a. Odniv se bara da sozdadat prototipovi za,,umereno tradicionalno otelotvoruvawena pozitivnite vrednosti“ na amerikan-skiot na~in na ̀ iveewe. Vo taa nasoka prvzapo~na da tvori Edvard StounEdvard StounEdvard StounEdvard StounEdvard Stoun (roden1902), realiziraj}i gi proektite za:- Izlo`beniot paviljon na SAD naSvetskata izlo`ba vo Brisel (1958), i- Ambasadata na SAD vo Wu Delhi, In-dija (1958).

Vo oblikuvaweto na ovie objekti preo-vladuva direktna asocijacija so tremovite naanti~kite hramovi, {to e zbogateno i so de-korativni arhitektonski elementi. Takviotpsevdoklasicizam e namenet, pred sî, za za-dovoluvawe na ograni~eniot estetski vkus naprose~niot korisnik, koj ne e sposoben da japo~uvstvuva originalnata umetni~ka tvorba.

Sekako deka najkrupen psevdoklasi~enansambl vo 60-tite godini pretstavuva Lin-koln centarot za interpretatorski umetnos-ti vo Wujork. Salata na filharmonijata(1962) na Maks Abramovic Maks Abramovic Maks Abramovic Maks Abramovic Maks Abramovic e postavena na ed-nata strana od plo{tadot, a na drugata stranaWujor{kiot dràven teatar (1964) na FilipFilipFilipFilipFilipXonsonXonsonXonsonXonsonXonson, dodeka na samata simetrala e smes-tena operata Metropoliten (1966) na ValasValasValasValasValasHarisonHarisonHarisonHarisonHarison. Nivnite pravoagolni volumeni konplo{tadot se oformeni so monumentalnitremovi, pri {to tremot na operata ima vi-so~ina od 10 obi~ni katovi.

Osnovnata zamisla na ovaa kompozicijae direkten proizvod na potro{uva~kata kul-tura za sozdavawe centri, kade {to treba dase nudat, da se reklamiraat i da se tro{atkulturnite vrednosti. Kako analogija na tr-govskite centri, ovde se koristi taktika nakoncentrirano vlijanie vrz psihologijata napotro{uva~ot.*79

Takviot psevdoklasicizam, Xenks go na-rekuva kamp-arhitektura, koja ja definirakako moralno studena, a ja sporeduva so od-bojnosta na nacisti~kata arhitektura na

Sl.377. Frenk LojdRajt. Gra|anskiotcentar Marin.San Rafael,Kalifornija (1959-64)

Sl.378. Mis van der Roe. Arhitektonskiotfakultet na Tehnolo{kiot institut,Ilinois, îkago (1962). Vnatre{nost

Sl.379. Mis van der Roe. Galerijata naHH vek, Berlin (1962-68). Vnatre{nost

Sl.380. Edvard Stoun. Ambasadata na SAD, Wu Delhi (1954-58)

Sl.381. Grupa avtori. Linkoln centarot zaintepretatorski umetnosti, Wujork (60-tite)

130130130130130

B. BARAWE NA NOVI PATI[TAB. BARAWE NA NOVI PATI[TAB. BARAWE NA NOVI PATI[TAB. BARAWE NA NOVI PATI[TAB. BARAWE NA NOVI PATI[TA VO ARHITEKTURATA VO ARHITEKTURATA VO ARHITEKTURATA VO ARHITEKTURATA VO ARHITEKTURATA

Na preminot od 50-tite vo 60-tite godinina HH vek, ,,futurolo{kiot napliv“ koj jarazdviùva intelektualnata atmosfera vosite kapitalisti~ki zemji, navleguva i vo ob-lasta na profesionalnata svest na arhitek-tite, iniciraj}i lavina prognosti~ki pro-ekti. Glavna tema na taa vizionerska arhi-tektura stanuva gradot na 2000-tata godina,naj~esto gradot voop{to, a nekoga{ i kon-kretno, kako na primer: Tokio, Pariz, Lon-don i dr. Interesot za urbanisti~kata tema-tika se zgolemuva poradi zagriùva~kata de-gradacija na ̀ ivotnata sredina vo pogolemi-te metropoli (opasnost {to stana o~iglednau{te vo 50-tite godini), kako i poradi izo-struvaweto na socijalnite problemi na grad-skiot ìvot. Problemite koi se nere{livivo ramkite na aktuelnata realnost, se nas-tojuva da se re{at so pomo{ na fantasti~niproekti bez kakvi bilo ograni~uvawa. Teh-nikata nastapuva kako semo`no sredstvo zapreobrazba i za nova organizacija na ìvo-tot. Taka se sozdavaat eden vid ohrabruva~-ki iluzii, koi nikogo za ni{to ne obvrzu-vaat, a zaedno so niv i uspokojuva~ki vetuva-wa, koi se odnesuvaat na ,,misti~no-tainstve-nata“ 2000-ta godina.

UTOPIJA ILI ANTIUTOPIJA

Vo sozdavaweto fantasti~ni ,,proekti zaidninata“, osven arhitekti u~estvuvaat islikari i skulptori. Taa aktivnost se odvivaspored svoi vnatre{ni zakonitosti i se ~inideka se nao|a vo nekoi drugi sferi, nadvorod postojnite ìvotni problemi i realnataarhitektura. Noviot ̀ anr sozdava svoi avan-gardni avtori, kako {to se vo Francija: JonaFridman, Pol Mejmon, Valter Jonas i Niko-la [efer, a vo SAD - Paolo Soleri. Futu-risti~kiot bran donesuva arhitektonskifantazii, koi so pomo{ na ilustriranite

spisanija pominuvaat vo domenot na t.n. ma-sovna kultura i na nejzinite mitovi. No, id-niot razvoj pokaùva deka taa senzacija nemoè da bide dolgotrajna.

Te{kite problemi na sovremenite kapi-talisti~ki gradovi ne se pogodni za preo-brazba spored predloènite pretenciozniprogrami. Poradi toa opa|a i interesot zaoptimisti~ki prognozi vo oblasta na urba-nizmot, osobeno {to nerealnite prividenijaza ,,gradovi vo 2000-tata godina“ ne gi izdr-ùvaat nitu najmalite probi za nivna mate-rijalizacija. Takviot urbanizam ne ja stek-nuva doverbata na narodnite masi i ne moèpove}e da vlijae vrz oformuvaweto na niv-nite nadeì. ,,Hrabriot nov svet“ so vizio-nerskite proekti zapo~nuva da predizvikuvarevolt kaj onie, koi na ovoj ili onoj na~inimaat dopir so {irokite problemi na real-niot urban ìvot. Futuristi~kite idei za:gradovi-gradini, gradovi-mostovi, gradovi-krateri, gradovi-piramidi; koi bi se pros-tirale vo vozduhot nad starite naselbi, naddolinite i rekite, nad moreto ili bi navle-guvale vo zemjata - vo sudir so sekojdnevniteproblemi se pokaùvaat kako celosno ne-realni.*83

FrancijaFrancijaFrancijaFrancijaFrancija

Avtorite na vizionerskite proekti giformiraat modelite za posakuvanata idninavrz izvesno svoevolno obedinuvawe na ideal-nite kvaliteti, koi pravat protivteà na

Sl.386. Konstantin Meqnikov. Proektza garaà-most nad rekata Sena, Pariz (1925)

Sl.387. Jona Fridman. Proekt zaprostoren grad nad Pariz (1963)

Sl.388. Pol Mejmon. Proekt za urbani strukturi pod rekata Sena,Pariz. Presek

najo~iglednite te{ko otstranlivi nedosta-toci na izgradenata sredina vo sovremenitezapadni gradovi:

- na haoti~nosta vo gradovite, vizio-nerite ñ sprotivstavuvaat eden vidstrukturno edinstvo na otvoren sistem,koj ima ednostavni jasni vrski; haoti~-nosta, spored niv e predizvikana od ka-rakterot na zemjoposedni{tvoto i odnegovata zatvorenost, {to ja isklu~uvamo`nosta za organiziran naso~en rastna gradot;

- na nedovolnite i neracionalni komu-nikacii tie im ja sprotivstavuvaatmo`nosta za nepre~en razvoj;

- nasproti izoliranosta od prirodnatasredina, vizionerite predlagaat vtopu-vawe vo nea.

Me|utoa, vidlivo e deka ponudenatastruktura, koja sodrì odredeni kvaliteti,se sveduva na vizuelna forma, ~ie nabqudu-vawe predizvikuva nezaboravna vpe~atlivaslika. Svrtuvaweto na vnimanieto kon spro-tivstavenosta pretstavuva edno od glavnitesredstva za izvrtuvawe na voobi~aenite ste-reotipi, koi se prisutni vo svesta na laikot.Paralelno so toa, se menuva i principot nanaglasuvaweto. Naglasuvaweto, koe osiguru-va silen priem na vizuelniot vpe~atok, gizbliùva arhitektonskite fantazii so este-tikata na avangardnata umetnost, metafori-te na nadrealizmot i so pop-artot, sozdadeniso premestuvawe na objektot vo za nego ne-voobi~aen i nesvojstven kontekst.

131131131131131

Sl.389. Pol Mejmon. Proekt za vertikalen grad so obesenistrukturi, Pariz

Sl.390. Pol Mejmon. Proekt za pliva~kiot grad Talasa, Monako. Presek

Sl.391. Valter Jonas.Proekt za Intra siti.Presek

Sl.392. Nikola[efer.

Kulturniot centarod proektot za

Kibernetski grad(1960)

Sl.393. Nikola [efer. Univerzitetskiotcentar od proektot za Kibernetski grad (1960)

Takvi se, na primer, crteìte na arhi-tektot Jona Fridman Jona Fridman Jona Fridman Jona Fridman Jona Fridman (1923-) za gradovi-mos-tovi nad starite gradski kvartovi vo Pariz,za ~ija realizacija bi trebalo da se urne go-lem del od staroto jadro, za nad nego da seizgradi prostorna struktura so administra-tivno-trgovski i kulturno-zabavni objektiso garaì.

Deka utopiskite idei od krajot na 50-ti-te godini ne pretstavuvaat nekoja apsolutnaoriginalnost, moè da se potvrdi so eden odproektite na Jona Fridman za grad-most nadrekata Sena vo Pariz (1956), vrz koj se pred-viduvaat objekti i soobra}ajnici postavenime|u re{etkasta metalna konstrukcija. Poz-nato e deka ruskiot konstruktivist Konstan-Konstan-Konstan-Konstan-Konstan-tin Meqnikovtin Meqnikovtin Meqnikovtin Meqnikovtin Meqnikov u{te vo 1925 godina za istatalokacija ima proektirano garaà vrz mostso ~eli~na konstrukcija.

Pol Mejmon Pol Mejmon Pol Mejmon Pol Mejmon Pol Mejmon (1926-), sprotivno na Frid-man, za istata lokacija no pod rekata Sena,predviduva edna struktura za t.n. podzemenurbanizam na pove}e nivoa, so stokovni ku}ii garaì. Vo osnovata i na dvete vizii se nao-|a idejata za dobivawe na novi korisni po-vr{ini, bez da se naru{uva nasledenata ur-bana struktura. Takviot pristap, vsu{nost,pretstavuva kritika na planot Voazen na LeKorbizje od 1925 godina, a delumno i na ide-ite na Fridman, so koi bi se urnal del od sta-roto gradsko tkivo.

Arhitektot Pol Mejmon ima {irok di-japazon na arhitektonski fantazii za raz-li~ni nevoobi~aeni konteksti, {to se pot-vrduva i od slednite primeri:

- proektot za vise~ko letuvali{te nakarpest morski breg predviduva smes-tuva~kite kapsuli da bidat vgradeni voprostoren sistem, sostaven od jarbolii sajli;

- proektot za grad od 500.000 ìtelismesten vo zelenilo, predviduva cen-tralen prsten so objekti na stolbovi inadvore{en prsten so hiperboli~no-paraboloidni stanbeni edinici obese-ni so sajli za jarboli, a vo suterenot bibile smesteni: hali, servisi i garaì;

- proektot za lunaren grad za 1000 ̀ ite-li e vo vid na kru`na oaza, napravenaod jarboli, sajli, ~eli~ni limovi iplastika, so celosno klimatiziranvnatre{en prostor.

Slikarot Valter JonasValter JonasValter JonasValter JonasValter Jonas (1910-) so proek-tot za gradot Intra siti nudi urbani edini-ci vo vid na inki otvoreni kon sonceto, soterasesto redewe na katovite. Vo sredinatana inkata bi se postavil visok stolb so elek-tri~na centrala na son~eva energija, a sekojaterasa bi imala horizontalni podvi`ni la-meli so ogledala za reflektirawe na son~e-vite zraci kon centralata. Osven na zemja,takvite gradovi bi moèle da se smestat namorska povr{ina i da bidat povrzani so bre-got preku mostovi ili niz podvi`ni tuneli.

Pretpo~itaweto na estetikata stanuvacvrsta osnova za soedinuvawe na fiktivnoselektiranite apstraktni kvaliteti, vo kon-kretniot slu~aj na arhitektonskata fanta-zija. Takvite pretstavi se orientirani kon

zaslepuva~kite tehnolo{ki perspektivi. Se-pak, tehni~kiot progres se razgleduva samovo op{ti crti, pred sî kako vetuvawe za rea-lizacija na koi bilo posakuvani materijalnistrukturi.*84

Nikola [eferNikola [eferNikola [eferNikola [eferNikola [efer (1912-) svoite eksperi-menti vo oblasta na skulpturata, arhitektu-rata i urbanizmot gi razviva vo tek na dvedecenii, pri {to vo centarot na negovotovnimanie se nao|a dinamizmot. Vo 1948 godi-na toj gi objavuva svoite idei za spaciodina-mizmot (dinamikata na prostorot), vo 1957godina za luminodinamizmot (dinamikata nasvetlinata) i vo 1960 godina ideite za hro-nodinamizmot (dinamikata na vremeto). Svo-ite istraùvawa gi sintetizira vo pretsta-vata za t.n. kibernetski grad, vo ~ii ramkibi se razvile me|usebno povrzanite spacio-dinami~ni centri, so kompleksi rasporedenispored konkretnite potrebi i so jasno defi-nirani funkcii: administrativno-upravni,univerzitetski, nau~no-istraùva~ki, kul-turno-zabavni i drugi.

132132132132132

Sl.395. Paolo Soleri. Proektot zabiotehni~ki grad. Prostorna pretstava

Sl.396. Stenli Tajgerman. Pliva~kiot gradSiti {ejp. Prostorna pretstava

Univerzitetskiot centar, so svojata di-nami~na struktura i so viso~inata od 1200m,bi moèl da sobere 30.000 studenti, smeste-ni vo oddelni dobro provetreni funkcional-ni edinici.

Centarot za seksualna zabava e predvi-den da se locira na periferijata od gradot,me|u zelenilo. Vo negoviot oblikoven kon-cept, napraven vo vid na ̀ enski gradi, domi-niraat izvitkani i meki linii. So pomo{ naaudiovizuelni tehniki, miris i boja, pred-videno e posetitelot da se nurne vo dlabo-~inite na svoite najintimni ~uvstva. Toj naj-prvin so lift bi se ka~il na vrvot na objek-tot i bi se spu{til pe{ki preku spirala iliso pomo{ na podvi`na lenta, doìvuvaj}i gisite performansi, za vo prizemjeto da zavr-{i vo hotel-restoranot ili vo salata za ig-ranka.*85

Od analizata na karakteristi~nite pri-meri, moè da se zaklu~i deka vizionerskiteproekti se samo ,,forma“ za pretstavuvawena utopiskoto mislewe. No, rabotata vrz nivgi odrazuva osnovnite crti na tvore~kata me-toda na modernata arhitektura, kako {to ig-rata go odrazuva realnoto dejstvo.

Sl.394. Nikola [efer. Centarot zaseksualna zabava od proektot

za Kibernetski grad

Blesokot na vizionerskoto proektirawekon krajot na 50-tite godini moè da se raz-gleduva ne samo kako rezonanca na nadvore{-niot priliv na futuristi~kiot bran tuku ikako rezultat na vnatre{nite procesi na mo-dernata arhitektura. Utopiite se tie {to gostimuliraa modernoto dvièwe vo ranitefazi na negoviot razvoj, taka {to so niv sepovrzuva i nade`ta za negova prerodba. Me-|utoa, vo intelektualnata klima na 60-titegodini, idealnite modeli predlagani od uto-pistite ve}e ne nudat ubedliv materijal zapreto~uvawe na celite vo prakti~ni aktiv-nosti. Toa moè da se zaklu~i preku anali-zata na slednite primeri:

- predlogot na Jona FridmanJona FridmanJona FridmanJona FridmanJona Fridman (1923-) zagrad kako sistem na procesi, nasprotistati~nosta i zavr{enosta, kako i

- predlogot na Paolo Soleri Paolo Soleri Paolo Soleri Paolo Soleri Paolo Soleri (1919-) odSAD za biotehni~ki grad, so ~udna ira-cionalnost, nasproti bezìvotnatasterilnost na unificiranite formi.*86

Me~taeweto za novi formi na naselbitedirektno e povrzano so utopisti~kite ̀ elbiza rekonstrukcija na op{testvoto. Pritoa,urbanata struktura se zema kako matrica zamodificiranite procesi na op{testveniotìvot i za odnesuvaweto na poedincite. Votaa nasoka, Jona FridmanJona FridmanJona FridmanJona FridmanJona Fridman iznesuva edna idejaza mobilna arhitektura na idninata, koja biovozmoìla bez osobeni tro{oci da se pro-meni strukturata na objektot i na celiotgrad, vo soglasnost so projavenite objektivnii emocionalni potrebi. Toj se nadeva dekana takov na~in bi se re{ile ne samo tehni~-kite problemi (kako na primer neizbe`notostareewe na objektot) tuku i socijalnite.Ovie negovi idei se inspirirani od me~tata,koja e tipi~na za t.n. novi levi: da se sozdadatuslovi za odr`liva anarhija, vo zamena zaneodr`livata anarhija na sovremenoto bur-òasko op{testvo.

Okolu ovie, pred sî tehni~ki idei, se ot-vora spiralata na socijalnite utopii, vo koiperiodi~nite promeni na socijalnite odnosii institucii bi bile bezbolni blagodareniena elasti~nosta na materijalnite strukturi.So samoto toa bi se re{ile site ~ove~ki pro-blemi: ,,Sekoja nepravda, namerna ili nena-merna, }e moè da se popravi... Sfa}awetona sopstvenosta se menuva“.*87

Sozdavaweto na mobilna arhitekturapretstavuva predizvik i za drugi arhitektiod zapadnite zemji, pri {to mobilnosta sesfa}a i kako geografska dislokacija. Isko-ristuvaweto na morskata povr{ina za iz-gradba na podvi`ni ̀ iveali{ta pretstavuvapreokupacija na Stenli TajgermanStenli TajgermanStenli TajgermanStenli TajgermanStenli Tajgerman (1930-) odSAD, vo ramkite na eksperimentalniot pro-ekt Siti {ejp. Vo nego, so pomo{ na prevr-teni piramidi se formira edna urbana struk-tura postavena vrz relativno golema plove~-ka platforma. Takviot plove~ki grad bi mo-èl da se premestuva od ladnite vo toplitemoriwa i obratno.*88

Apstraktnosta i utopiskoto mislewe,koi se nao|aat vo osnovata na modernata vozapadnite zemji, stanuvaat predmet na napadiod strana na razo~aranata mladina vo 60-titegodini na HH vek. Apstrakcijata i utopijatase pretvoraat vo ko{marni vizii (t.e. vo sli-

Sl.

397.

Ron

Her

on. P

roek

tot

za

Dvi

è~

ki g

rad

(196

3)

133133133133133

Sl.398. Denis Kreimpton. Proekt za Kompjuter siti (1964)Sl.399. Piter Kuk. Proektot za Plag-in-siti (1964).

Prostorna pretstava

ki na nesakana, zagrozena idnina), vo eden vidgroteska i stanuvaat parodija. Na gledi{tatana vizionerskite proekti im se sprotivsta-vuva prozai~nosta na t.n. poinakva idnina,zasnovana vrz otkaùvaweto od antiekolo{-kite efekti na tehni~kiot napredok, ili vrzotkaùvaweto od svojstvata na arhitektura-ta koi se ~ini deka se neophodni, postojani(kako na pr. prostornata organizacija). Nautopijata ñ se sprotivstavuva parolata zasvrtuvawe kon ìvotot, takov kakov {to e,so site negovi protivre~nosti i nedostatoci.

Velika BritanijaVelika BritanijaVelika BritanijaVelika BritanijaVelika Britanija

Vo 60-tite i vo po~etokot na 70-tite go-dini, me|u mnogubrojnite antiutopii (ilimoèbi poto~no, poinakvi utopii) najinte-resni se onie {to se pojavuvaat me|u arhi-tektite vo Velika Britanija. Kaj niv se for-mira osoben sistem na utopiska misla, kojavo svojata osnova se pribliùva kon neobru-talizmot. Kako i da e, mladite britanski ar-hitekti vo 60-tite godini ne ja prifa}aatramnodu{nosta, kon koja se dviì tvore{-tvoto na epigonite na modernoto dvièwe votaa decenija. Tie ve}e ne se obiduvaat da gozamenat so novi vrednosti ona {to se otfrla.

Vo 1962 godina dve grupi mladi arhitek-ti, zabeleàni u{te za vreme na nivnoto stu-dirawe, se zdruùvaat okolu vesnikot Arhi-gram, vo toa vreme tipi~en nezavisen mladin-ski ,,organ za protest“. Toa se: Voren ôkVoren ôkVoren ôkVoren ôkVoren ôk(1926-), Ron HeronRon HeronRon HeronRon HeronRon Heron (1930-), Denis KreimptonDenis KreimptonDenis KreimptonDenis KreimptonDenis Kreimpton(1930-), Piter KukPiter KukPiter KukPiter KukPiter Kuk (1933-), Dejvid GrinDejvid GrinDejvid GrinDejvid GrinDejvid Grin (1937)i Majkl VebMajkl VebMajkl VebMajkl VebMajkl Veb (1937-). Prviot i ponatamo{ni-te broevi na vesnikot, osven kriti~ki napa-di, sodrì tvrdewa deka glavnite svojstva namodernata arhitektura se: te~eweto, dina-mizmot i promenata koja ne moè so ni{toda se zapre. Na t.n. platonski principi namodernata, agresivno im se sprotivstavuvaestetikata koja proizleguva od ,,aktuelnitepotro{uva~ki prednosti“.*89

Na stranicite na Arhigram od 1963 do1965 godina se pojavuvaat i crteì, koi voprvo vreme kritikata gi smestuva vo redotna utopiite {to go prodolùvaat raspros-tiraweto na futorolo{kiot bran. Nivnataparadoksalna izraznost go privlekuva op-{toto vnimanie. Takvi se slednite karakte-risti~ni primeri:- Dviè~kiot grad (1963) na Ron Heron, naumetni~ki na~in e pretstaven vo vid na ok-lopen monstrum, koj so teleskopskite potpo-ri se preseluva preku Ist-river;- Kompjuter siti (1964) na Denis Kreimpton,se {iri vo eden prostor isprepleten so komu-nikacii vo vid na pajakova mreà;- Plag-in-siti (,,{teker naselba“, 1964) naPiter Kuk, se izdiga nad postojnata naselbavo vid na fantasti~en grad, ~ii funkcional-ni delovi moàt da se priklu~uvaat kako pod-vi`na lamba kon sakanoto gnezdo vo eden sis-tem na komunikacii, a isto taka moè da sepremestuvaat ili da se zamenuvaat.*90

Kaj site ovie futuristi~ki zamisli sopravo se postavuva pra{aweto: dali takvatamehanizirana sredina moè da stane rodnomesto na ~ove~kata individua?

Vrz fonot na zgasnatite razmisluvawaza gradovite na idninata, utopiite na grupa-ta Arhigram zapo~nuvaat da se primaat se-riozno, pa zatoa poznatiot kriti~ar Zig-Zig-Zig-Zig-Zig-fridfridfridfridfrid GidionGidionGidionGidionGidion niv gi prokolnuva vo imeto naLe Korbizje, koj e {totuku po~inat. Gr~kioturbanist-futurolog DoksijadisDoksijadisDoksijadisDoksijadisDoksijadis za niv pi{u-va kako za ,,militaristi~ka fantazija“, za,,voeni ma{ini koi ja uni{tuvaat prirodatapolo{o i od distopijata“.*91

Sprotivno na toa, drugi avtori, vo uto-piite na Arhigram (osobeno vo Plag-in-Si-ti), baraat soodveten oblik na ìvotnatasredina koja te~e i }e se menuva soglasno soidnite op{testveni potrebi. Rejner BanamRejner BanamRejner BanamRejner BanamRejner Banampi{uva deka najposle se pojavi predlogsoodveten na novoto vreme, na sovremenatanauka i tehnika, koj gi pokaùva pati{tataza mar{irawe nadaleku.*92

So podlaboka analiza, vsu{nost moè dase zaklu~i deka grupata Arhigram vo ,,urba-nata forma“ na ~uden na~in gi soedinuva pos-tojnite elementi pozajmeni od najrazli~niizvori. Ova pozajmuvawe dobiva poinakovkvalitet za smetka na neo~ekuvanata zamena.Nova e samo celinata, samo zaprepastuva~-kata izmislena metafora, sozdadena so teh-nikata na pop-artot. Avtorite pred sî uì-vaat vo igrata na formite i vo pro{iruva-weto na arhitektonskiot jazik so pomo{ naneo~ekuvani kombinacii. Niv gi interesiraprevrtuvaweto na poimite i atmosferata namistifikacija.*93

Antiutopiite na Arhigram, vo izvesenstepen pretstavuvaat parodija na proro~kiotfuturolo{ki stav, kako i na stremeòt dase sozdade arhitektura prepoznatliva prekute{kata monumentalnost i grandioznost. Ig-rata na paradoksi privlekuva so logikata nasvojot razvoj, taa vodi kon sî pogolemi kraj-nosti na idei, kon sî pogolemo propa|awe,kon antiarhitekturakon antiarhitekturakon antiarhitekturakon antiarhitekturakon antiarhitektura, , , , , a potoa kon barawe iz-lez ,,nadvor od arhitekturata“.

Golem impuls vo taa nasoka davaat delatana Sedrik PrajsSedrik PrajsSedrik PrajsSedrik PrajsSedrik Prajs,(1934-), koj nastapuva so kon-cepcijata za nedeterminirana arhitektura.Smetaj}i deka vo sovremenata angliska ar-hitektura, slikovitosta pretstavuva edenvid maskenbal, toj dosledno gi otfrla monu-mentalnosta, izraznosta i stabilnata formavoop{to, a na krajot i samata arhitektura.Na nejzino mesto go voveduva poimot opslu-ùvawe, koj obezbeduva apsolutna nepovrza-nost i sloboda vo odnesuvaweto.*94

Manifest na sistemot {to go nudi Sed-rik Prajs se negovite proekti: Dvorec na ve-selbata i Uli~en univerzitet. Od niv se gle-da deka za Sedrik Prajs ve}e ne postoi ilja-dagodi{nata glavna uloga na arhitekturatada formira prostor, bidej}i objektot stanu-va ne-zgrada.

Svoj koncept za otelotvoruvawe na pret-hodnite zamisli predlaga i angliskiot ar-hitektonski kriti~ar Rejner Banam vo sta-

136136136136136

Sl.408. Kijonori Kikutake.Pliva~kiot grad Akvapolis, kajOkinava (1975). Izgled i presek

Sl.

409.

Aki

ro S

ibuj

. Pro

ekto

t za

gra

dot

naid

nina

ta V

e{ta

~ka

zem

ja,

Sl.405. Kijonori Kikutake.Gra|anskiot centar, Mijakonojo (1966)

Sl.406. Kijonori Kikutake. Proekt zaìveali{ta vo oblik na drvja (1968)

KIJONORI KIKUTAKE (1928-)

Nacionalnata simbolika vo delata nametabolistite e potisnata od simbolikatana vekot na tehnikata. Vo toj domen, Kikuta-ke go ima sozdadeno najagresivniot i najza-~uduva~kiot objekt - gra|anskiot centar voMijakonojo (1966), koj e koncipiran vo vidna mehanizam. Negoviot oblikoven jazik e po-vrzan so antiestetikata na ,,grubata umet-nost“, inspirirana od evropskite neobruta-listi, no ovde taa e sfatena poneposredno.Nad èlezobetonskata platforma se izdiga~eli~na konstrukcija so osobeno ostri linii,koi potsetuvaat na gigantski kova~ki mev.Asocijacijata na podvi`na konstrukcija slu-ì samo zaradi dvojstvo vo vizuelniot izrazna objektot, sostaven od stati~en i dinami~endel, {to za metabolistite stanuva dogma.*100

Vo oblasta na domuvaweto, Kikutake vo1966 godina jasno se opredeluva za t.n. envi-ronmentalisti~ki pristap, {to }e stane gla-ven predizvik na vlezot vo XXI vek. Demo-grafskata eksplozija i nedostigot od grade`-no zemji{te, osobeno vo Japonija, go zgole-muvaat interesot za sozdavawe na ,,nova ve{-ta~ka ìvotna sredina za ~ove{tvoto“. Trg-nuvaj}i od tie postavki, Kikutake predlagaedna niza interesni re{enija, od koi nekolkuzasluùvaat posebno vnimanie.

Proektot za ìveali{ta vo oblik nadrvja (1968) e koncipiran vo vid na stanbeniedinici, ~ij oblik proizleguva od formata

na elkata. Zaedni~kite blokovi bi imale: petkata so poluotvoreni elevatori, prostor zadetska igra i sigurnosna platforma protivkatastrofi. Ovoj proekt vsu{nost pretsta-vuva ponatamo{na razrabotka na idejata zaìveali{ta vo vid na kuli, koja Kikutake jaima zamisleno u{te vo 1958 godina.

Proektot za ìveali{ta vo prostorenstrukturalen sistem (1972-96) pretstavuvadel od 20-godi{niot nacionalen proekt zadobivawe na novi prostori za ìveewe. Sopomo{ na ma{inskata tehnologija bi seoformile terasesti prostorni strukturi ive{ta~ki platformi za smestuvawe na indi-vidualni ku}i so gradini. Vnatre vo struk-

turata, na dolnite katovi bi minuvale mo-torni soobra}ajnici, a nad niv bi se raspo-redile javnite sodrìni.

Akvapolis kaj Okinava (1975) pretstavu-va eksperiment za izgradba na ìveali{tana morskata povr{ina, {to vo vid na urbanaedinica za prvpat e ostvareno vo Japonija.Stabilnosta na platformata se postignuvaso pomo{ na ,,pliva~ka tehnologija“, {to jaotstranuva opasnosta od morska bolest, pro-mena na morskoto nivo i od zemjotresi. Vo-data i hranata se dobivaat od more, a energi-jata od poseben zatvoren sistem i nema zaga-duvawe na moreto. Ovoj ve{ta~ki avtonomenìvoten prostor, so dimenzii 100 h 100 h 30 m

137137137137137

*83 Vidi Ikonnikov, A. V. I s t o, str.163-164*84 Vidi Ikonnikov, A. V. I s t o*85 Vidi Ikonnikov, A. V. I s t o, str. 167*86 Poop{irno za tvore{tvoto na Fridman, Majmon,

Jonas i [efer vo:Friedman, Y. L’architecture mobile, Paris,1970Les visionnaires de l’architectureR®bu{in, A., Dvoràk K. Prognostika v arhitek-ture i gradostoitelÝstveSchöffer, Nicolas. La ville cybernétique.

*87 Poop{irno vo Friedman, Y. L’architecture mobile,str.20-25

*88 Vidi R®bu{in, A., Dvoràk, K. Prognostika varhitekture i gradostoitelÝstve, str.158

*89 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,str.166-168

*90 Poop{irno za grupata Arhigram vo: Cook, Peter.Architecture: Action and plan.Landau, Royston. New Directions in British Architecture

*91 Encyclopedia Britanica. Book of Year, 1968, str.21*92 Banham, R. “Clip-on” Architecture. Bauen und

Wohnen, No 5/1967, str.284*93 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,

str.168-170

*94 Po navod na Jencks, Charles, Modern Movements inArchitecture. Bauen und Wohnen, 1967, str.284

*95 Banham, R. A Home is not a House. Art in America,april, 1965. Po navod naIkonnikov ,A.V.Zarube`na® arhitektura,str.173-174


*97 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.179*98 Vidi Bƒnƒm, R. Vzgl®d na sovremennu¥ arhitek-

turu, str.8-10*99 Poop{irno vo: Boyd, Robin. Kenzo Tange.

Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,str.198-200Kyrokava, Kisho. Metamolism in Architecture,Riani, Paolo. Kenzo Tange.


*101 Vidi R®bu{in, A., Dvoràk, K. Prognostika varhitekture i gradostoitelÝstve, str.169

*102 Vidi R®bu{in, A., Dvoràk, K. I s t o,str.162-169


*104 Vidi Cook, Peter. Architecture: Action and plan.str.28

Sl.411. Arata Isozaki. Fragment odproektot za vozdu{en grad (1964)

Sl.410. Ki{o Kurokava. Hotelot, kulaNagakin, Tokio (1972). Osnova i izgled

e vo celosna harmonija so prirodata, pravej-}i simbioza so moreto. Bidej}i sistemot pli-va, so pomo{ na brodovi toj moè da bide od-vle~en na druga lokacija i da bide povrzanso bregot preku pontonski most.

*Mo`nosta za vklu~uvawe na novi golemi

stanbeni strukturi vo postojnite gradovi,kon krajot na 60-tite godini ja istraùva iruskiot arhitekt J. K. KirilovJ. K. KirilovJ. K. KirilovJ. K. KirilovJ. K. Kirilov. Negovatakoncepcija ja usovr{uva timot na japonskiotarhitekt Akiro SibujAkiro SibujAkiro SibujAkiro SibujAkiro Sibuj vo proektot Ve{ta~kazemja. Idejata se sostoi od vertikalni komu-nikaciski jadra, koi nosat zazeleneti hori-zontalni platformi so pe{a~ki pateki, zakoi bi se obesile tipizirani stanbeni edi-nici. Nivniot sostav i golemina moè da setransformiraat so zamena na oddelni kap-suli.*101

Iako istraùvawata vo arhitekturata sîpoubedlivo ukaùvaat na negativnite socio-psiholo{ki aspekti predizvikani od ̀ ivee-weto vo previsoki zgradi, toa ne ja spre~uvaizrabotkata na proekti za stanbeni zgradi

koi se razvivaat po vertikala. Proektot zavozdu{en grad na Arata Isozaki Arata Isozaki Arata Isozaki Arata Isozaki Arata Isozaki (1931-)predviduva visoki stanbeni strukturi sozda-deni po principot na drvo, taka {to steblotogi sodrì vertikalnite, grankite horizon-talnite komunikacii, a lisjata bi bile stan-benite }elii.*102

Voodu{evuvaweto na metabolistite odtehnokratskata utopija e vidlivo ne samo kajobjektite za svetskata izlo`ba ,,Ekspo 70“vo Osaka (kako {to e kulata na Kikutake)tuku i kaj ,,sekojdnevnite“ objekti, kako {toe hotel-kulata Nagakin vo Tokio (1972), na-pravena spored proektot na Ki{o KurokavaKi{o KurokavaKi{o KurokavaKi{o KurokavaKi{o Kurokava(1934-). Jadroto na zgradata e napraveno od

dve armiranobetonski okna za koi se zaka~e-ni 140 ~eli~ni stanbeni kapsuli so nadvo-re{ni dimenzii 4,2 h 2,6 h 2,5 m. Nivnatavnatre{na oprema, vklu~uvaj}i i kompjuter,e vgradena vo fabrikata. So toa, formulatana Le Korbizje za ,,ku}a kako ma{ina za ì-veewe“ dobiva bukvalna primena. Stanaritenemaat izbor bidej}i svojot ̀ ivot moraat dago pot~inat na funkcionalnata programa na-loèna od proektantot. Pogolemiot broj odtie kapsuli se kupeni od bogatite tokijci zat.n. vtor stan, taka {to se dobiva relativnopromenliv sostav na stanari, so {to se pot-vrduva stilskata metafora na avtorot sodr-àna vo osnovata na ovaa koncepcija, nare-~ena ,,ku}a - gulabarnik“.*103

Sli~na koncepcija na prethodnata, voEvropa predlaga eden tim vienski arhitektipod rakovodstvo na prof. N.N.N.N.N. [lezinger[lezinger[lezinger[lezinger[lezinger, nonivnata ideja vo toj period ostanuva samo nanivo na model.

Kaj site proekti koi sodràt pogolemaili pomala utopiska koncepcija, vo golemamera e zanemarena socio-psiholo{kata di-menzija na ̀ iveeweto, osobeno na domuvawe-to. Takvoto domuvawe, u{te pove}e otkolkuortodoksniot internacionalen stil, dovedu-va do otu|uvawe na li~nosta, pa duri vr{inegativno vlijanie i vrz potsvesta na ~ove-kot. Se postavuva pra{aweto: koe semejstvobi se sloìlo da go odgleduva svoeto dete vopromenlivi ili podvi`ni strukturi kade{to se gubi individualnoto ~uvstvo deka stenekoj i deka pripa|ate nekade? I pokraj toa,nekoi metabolisti veruvaat deka idnata vi-soka tehnologija celosno }e go promeni sve-tot na arhitekturata. Takvoto veruvawe naj-dobro go iskaùva Arata Isozaki vo 1964 go-dina, velej}i: ,,Samo edno ne{to e sigurno,idninata }e gi sodrì urnatinite na sega{-nosta“.*104

138138138138138

V. DOCNOMODERNA ILIV. DOCNOMODERNA ILIV. DOCNOMODERNA ILIV. DOCNOMODERNA ILIV. DOCNOMODERNA ILI ANTIARHITEKTURA ANTIARHITEKTURA ANTIARHITEKTURA ANTIARHITEKTURA ANTIARHITEKTURA

Baraweto na novi pati{ta vo modernataarhitektura vo vtorata polovina na HH vek,e predizvikano ne samo od krizata vo op{tes-tvenite odnosi tuku i od krizata vo samataarhitektonska profesija.

Vrskite me|u arhitekturata i op{tes-tvenite procesi se sloèni, posredni i ne-koga{ nejasni (skrieni). Me|utoa, ovie vrskise nesomneni i samo so pomo{ na nivnite me-hanizmi moè da se ima pristap do vistin-skata sodrìna na arhitekturata. Toa doka-ùva deka arhitekturata pretstavuva kom-pleksna oblast kade {to se vkrstuvaat mnogutendencii vo razvojot na proizvodstvoto,nau~no-tehni~kiot napredok, op{testveniotìvot, kulturata i ideologijata.

Krizata na arhitekturata vo 60-tite go-dini se manifestira pred sî vo oblasta na:ideite, socijalnite stavovi, eti~kite normii estetskite vrednosti; koi se sostaven delna profesionalnata svest. Ovaa kriza sta-nuva jasno vidliva koga pobunetata mladinare{itelno gi stava na dneven red eti~kiteproblemi, taka {to stanuva neizbe`no ma~-noto preispituvawe na stavovite vrz koi sezasnova samoto arhitektonsko kredo.*105

Poznato e deka utopiskoto mislewe ~es-topati e generator za razvojot na modernataarhitektura. Vo opredeleni uslovi, toa po-maga vnimanieto da se naso~i vrz objektivnopostojnite i va`ni strani na ne{tata. Toapottiknuva istraùvawa {to pridonesuvaatza neo~ekuvan razvoj na tvore~kite misli.Sepak, vo razvojot na arhitekturata kako ce-lina, sistemot na utopisko mislewe posta-vuva i niza patokazi koi ne vodat nikade.

Krizata na modernata {to se nametnuvavo 60-tite godini, e nerazdelno povrzana so}or-sokacite vo koi zaglavuva utopiskatamisla pri sudirot so op{testvenata real-nost. Toa, od svoja strana, pokrenuva eden vidantiutopiska reakcija, koja sozdava usloviza pojava na edna poinakva arhitektura.*106

Kon sredinata na 60-tite godini se for-miraat postavkite na t.n. realizam na lide-rite na vtorata generacija moderni arhitek-ti. Nivniot realizam predizvikuva tempera-mentna i ostra reakcija kaj mladite arhitek-ti. Mladite ne gi prifa}aat profesional-nite postavki na osnova~ite na modernata,no tie sepak se ma|epsani od nivnata nepo-mirlivost so protivre~nata realnost, kakoi od nivnata verba vo ostvaruvawe na nevoz-mo`noto. Od strana na mladite, poddrùva-~ite na golemite arhitekti se obvineti zapredavstvo na osnovnite celi na profesija-ta. Tie se obvineti za egoizam, cinizam i zaamoralnost. Me|utoa, protestite na mladiteprofesionalni krugovi ne nudat alternativ-ni re{enija zasnovani vrz nau~ni sfa}awa,nitu nudat socijalni perspektivi. Taka i

mladite stanuvaat del od novata utopiskamisla, koja bi moèla da se realizira so neo-~ekuvano {irokoto rasprostirawe na ,,fan-tasti~nata arhitektura“. U{te po~esto, tojprotest se sovpa|a so tendenciite na nihi-listi~kata antikultura {to se ima ra{ire-no me|u mladite na Zapad.*107

Na krajot od 60-tite godini, razvienitekapitalisti~ki zemji gi zafa}a bran na ma-sovni protesti protiv vospostaveniot sis-tem na socijalni odnosi i protiv buròas-kite op{testveno-politi~ki ustanovi. Na ja-lovosta i ne~ove~nosta na buròaskiot ra-cionalizam im se sprotivstavuvaat nihilis-ti~kite paroli, kako na primer principotna ,,totalno negirawe“ istaknat od filozo-fot Markuze. Pesimizmot i skepsata ja za-fa}aat kulturata, a so toa i arhitekturata.

Herbert MarkuzeHerbert MarkuzeHerbert MarkuzeHerbert MarkuzeHerbert Markuze (1898-1979) svoite prvifilozofski dela gi ima objaveno vo rodnataGermanija vo po~etokot na 30-tite godini. Vopo~etokot na 40-tite godini toj emigrira voSAD, kade {to gi objavuva najzna~ajnite de-la, koi pretstavuvaat kriti~ka analiza nagra|anskoto op{testvo. So podocne`nite de-la (Ednodimenzionalen ~ovek, 1964) toj stek-nuva golema popularnost vo studentskotodvièwe na t.n. novi levi. Zaklu~uvaj}i dekarabotni~kata klasa vo SAD ve}e celosno eintegrirana vo tamo{niot gra|anski pore-dok, Markuze smeta deka revolucioneren pot-tik za ponatamo{en razvoj treba da se barakaj marginaliziranite op{testveni sloevi,kade {to spa|aat i studentite.

*

Modernata arhitektura {to se razviva konkrajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite go-dini na HH vek, vo sî pogolema mera go trpivlijanieto na nihilisti~kite tendencii.Obidite da se sozdade ,,dvièwe“ so obvivkana zagubenite humanisti~ki principi, se gas-nat vo edna atmosfera na nedoverba. Utopis-koto mislewe, zagu{eno so sarkazmot na an-tiutopijata, ve}e ne pretstavuva potpora nailuziite koi go hranat tvore{tvoto. Vistin-skoto otelotvoruvawe na toga{nite tvore~-ki idei glavno im pripa|a na onie arhitekti,koi na krajot na 60-tite godini se na vozrastme|u 40 i 50 godini i koi ve}e ne se vo redotna mladite, no moè da se kaè deka go pri-fa}aat nivnoto stanovi{te.*108

LUIS KAN (1901-74)

Vo po~etokot na poslednata faza odrazvojot na modernata arhitektura, Luis Kan,koj ve}e ne e taka mlad, se pojavuva kako no-sitel na tvore~kite misli na aktivniot slojna profesijata stanuvaj}i izvesno vreme,,prorok“ na mladite. Kako uspe{en arhitekt,vo 1947 godina toj ve}e e profesor na Jej-lskiot univerzitet, a od 1957 godina e pro-fesor na univerzitetot Pensilvanija vo Fi-ladelfija. Kontaktot so mladite kaj nego jabudi tvore~kata energija, naso~ena kon is-traùvawe na izvornite osnovi na tvore{-tvoto. Razvojot na teoriskata misla mu davaneo~ekuvano silen impuls na negovoto tvo-re{tvo. Taka, na pragot na 60-tite godini naHH vek, Luis Kan go doìvuva procutot nasvojot originalen talent.

Sl.412. Luis Kan. Objektite za medicinski istraùvawa naUniverzitetot Pensilvanija, Filadelfija (1957-61).

Osnova na prvi kat i izgled

139139139139139

Na Luis Kan mu e tu|a pesimisti~katamizantropija, koja e vidlivo prisutna vo ide-ite i vo tvore{tvoto na mnogu arhitekti vo60-tite godini. Toj ja ima za~uvano verbatavo tvore~kata mo} na ~ovekot, a zaedno so toagi poddrùva i humanite vrednosti. Luis Kanne se pomiruva so kompromisite, so banal-nosta i so neiskrenosta, a istovremeno gi za-nemaruva op{toprifatenite stereotipi.Tvore{tvoto na Luis Kan pretstavuva oli-cetvorenie na visokoto eti~ko nivo na pro-fesijata, bidej}i vrz realna osnova odnovogo postavuva idealot kon koj modernata ar-hitektura pristapuva{e preku utopija.

Vo delata na Luis Kan, arhitekturata javra}a svojata vidliva teìna. Negovite grad-bi imaat ostri i grubi formi ispolneti somo}, poradi {to nekoi kriti~ari smetaat de-ka toa tvore{tvo mu pripa|a na neobrutaliz-mot. Vsu{nost, po~ituvaj}i ja akademskatatradicija, so pomo{ na prelevaweto na pros-torot, Luis Kan mu se sprotivstavuva na or-todoksnoto sfa}awe na modernata, pravej}isvojstvena za nego èstoka artikulacija naoddelnite delovi na objektot. Vo struktura-ta na negovite masivni gradbi, sli~no kakokaj ìvite organizmi, gospodari simetrija-ta, koja e samo delumno naru{ena od sloè-nosta na ìvotnite funkcii. Za sekoj funk-cionalen proces, Luis Kan ras~lenuva pose-ben prostor, a za sekoj prostor obezbeduva po-seben izvor na prirodno osvetluvawe. Toamoè da se potvrdi od negovite najzna~ajniostvaruvawa.

Objektite za medicinski istraùvawana univerzitetot Pensilvanija vo Filadel-fija (1957-61) pretstavuvaat najzna~ajno os-tvaruvawe na Luis Kan vo SAD. Nivnata vpe-~atliva dramati~na kompozicija se sostoi odgrupa povrzani vertikalni volumeni: tran-sparentni kuli so prostorii za laboratoriii zatvoreni tubi za tehni~ki uredi. Vo ovaakompozicija se ~uvstvuva naso~enosta naLuis Kan kon vonvremenskite vrednosti, kondlabokite sloevi na ponovata evropska kul-tura: istraùvawata na Ledu, Le Korbizje,na Rajt i na zbirot srednovekovni kuli.

Luis Kan vo izvesna mera stanuva popu-laren blagodarenie na povr{inskata blis-kost na negovite objekti so osobeno grubiotarhitektonski izraz, koj vo toa vreme im sedopa|a na mladite. Sepak, toj u{te pogolemovnimanie privlekuva preku povrzuvaweto nanestandardnoto mislewe i stremeòt da sevospostavi kontinuitet so kulturnite vred-nosti na minatoto. Tvore{tvoto na Luis Kanmoè da se nare~e ostrov~e na odr`livostavo razbranuvaniot svet, kade {to site idealii vrednosti se stavaat pod somnevawe. Toj senavra}a kon mislata za nerazdvojnost na eti~-koto i estetskoto, {to se nao|a vo osnovatana principite na modernata arhitektura.*109

Luis Kan nastojuva da pronikne i so edenpogled da ja sogleda su{tinata na objektot,{to samiot ja narekuva ,,forma“. Zatoa tojtrgnuva od edna odredena zamisla {to ja na-rekuva ,,praforma“, i nastojuva nea da ja os-tvari. Takvata ,,forma“ za nego e ednakvo vred-na na inspiracijata i na institucijata {totreba da se smesti vo objektot, a koja treba dabide izrazena niz simbolot na ,,formata“.

Pregolemoto insistirawe na simboli-kata na formite kaj objektite za medicinskiistraùvawa doveduva do toa ,,sluènite“(glavni) prostorii da bidat podredeni na

,,prislu`nite“ (servisni) prostorii. Takva-ta negativnost Luis Kan ja izbegnuva kaj ob-jektite na Selk institutot La Olja, Kali-fornija (1959-65), kade {to postignuva edin-stvo me|u funkcijata i oblikot.

Baraweto kontinuitet so kulturnitevrednosti na minatoto, Luis Kan uspeva dago zadovoli kaj zgradata na Narodnoto sob-ranie vo Daka, Banglade{ (1962-74-83), kade{to za sozdavawe na zamislenite formi nemamo`nost da se iskoristi sovremenata tehno-logija. Negovoto tvore{tvo ima primesi namonumentalnost i spontanost, ili kako {toveli ̂ arls Xenks, toa e istovremeno ,,kamp“i ,,non kamp“, samosvojstveno, li~no, no i jav-no.*110

Se ~ini deka sozdavaweto na kontinui-tet so kulturnite vrednosti na minatoto pre-ku t.n. praforma, Luis Kan celosno go imapostignato kaj Umetni~kiot muzej Kimbel voFort Vort, Teksas (1966-72). Kako osnovenmotiv (praforma) vo kompozicijata na ovojobjekt e zemen ,,drevniot“ polucilindri~ensvod i so negovo umnoùvawe se sozdava edenfleksibilen prostor, koj moè i ponatamuda raste. Samonose~kite armiranobetonskisvodovi se potpiraat vrz tenki dvojni stol-bovi, nad koi, me|u ,,peticite“ na svodovitese smesteni instalaciite.

Na~inot na osvetluvaweto e doveden dosovr{enstvo. Svetlosta vleguva niz lentite{to se postaveni po dolìnata na temeto odsekoj svod, se prekr{uva od specijalni re-flektorni povr{ini i difuzno se raspore-duva vo izlo`beniot prostor. Od ista nasokadoa|a, a isto i na sli~en na~in se raspros-tranuva i ve{ta~koto osvetluvawe. So tak-viot proektantski priod, Luis Kan celosnoja potvrduva svojata deviza: ,,Muzejot - toa epred sî svetlosta“ .

Podigaj}i go muzejot Kimbel, Luis Kanvsu{nost dokompletira eden park na kultu-rata, kade {to prethodno se izgradeni: cen-tar na kulturata, dva teatra i dva muzeja, me|ukoi i Muzejot Amon Karter (1961) na FilipXonson.

Sl.413. Luis Kan. Selk institutot La Olja,Kalifornija (1959-65). Osnova i izgled

Sl.414. Luis Kan. Narodnoto Sobranie, Daka,Banglade{ (1962-74-83). Panorama i tremot

140140140140140

Me|u onie, koi se obiduvaat da se dviàtpo patot {to go trasira Luis Kan, se ~inideka najdobar uspeh postignuvaat KolmanKolmanKolmanKolmanKolman(1915-), Noels Noels Noels Noels Noels i Mek-Kinel Mek-Kinel Mek-Kinel Mek-Kinel Mek-Kinel (1935-), sozdavaj-}i go objektot na Gradskiot sovet vo Boston,SAD (1969). Pojdovna to~ka za niv pretsta-vuva navra}aweto kon arhitektonskite pre-tenzii za ureduvawe na ìvotot. Tie svojatazada~a ja nao|aat vo ,,organizacijata na upra-vuva~kiot proces, koj e do toj stepen ispolnetso zna~ewe, {to samiot dobiva monumen-talnost, privlekuvaj}i gi site gra|ani“.*111

Avtorite se obiduvaat da ja realiziraatovaa me~ta vo vid na zgrada - skulptura, zgra-da - simbol. Zgradata dobiva krupni, smelicrti, a nejzinoto plasti~no bogatstvo vsu{-nost moè da se natprevaruva so skulptor-skata plastika, bidej}i na umetni~ki na~inse razraboteni i delovite na taa kompozici-ja. Avtorite se trudat vrskata so bliskotoistorisko jadro da ja vospostavat vrz baza natradicionalnoto trojstvo vo ras~lenuvawe-

to na volumenot i vrz baza na izborot na ma-terijalot (svetol beton, priroden kamen i tu-la).

Poznato e deka odnosite me|u zgradata iokolinata pretstavuvaat odnos me|u objekti fon, {to pretstavuva voobi~aen principna modernata u{te od nejzinoto formirawe.I pokraj toa, formata na bostonskiot Grad-ski sovet ne se ispolni so realnosta na op-{testvenata sodrìna i ne posluì kakomatrica za razvoj na op{testvenite odnosi,koi bi go promenile rutinskoto funkcioni-rawe na birokratskata ma{ina.*112

*Optimizmot na avtorite Kolman, Noels

i Mek-Kinel ne e svojstven za novata ili t.n.treta generacija arhitektitreta generacija arhitektitreta generacija arhitektitreta generacija arhitektitreta generacija arhitekti, koi se voodu{e-veni od mo`nostite na sovremenata tehnika.Tie ponekoga{ pribegnuvaat kon osobenadramatizacija na ma{inerijata koja go obe-dinuva funkcioniraweto na sovremenitezgradi, pretvoraj}i go objektot vo eden viddekoracija za nau~nofantasti~en film. Voisto vreme, nekoi od niv se svrtuvaat koneden vid arhitektura bez arhitekti, baraj}isistem koj bi imal nekakva ,,prirodna“ vrska

so ìvotot. Kako {to funkcionalizmot vovremeto na svojot nastanok go otfrla akade-mizmot, sega tretata generacija go otfrlaortodoksniot funkcionalizam.

Otfrlaj}i ja funkcionalisti~kata hie-rarhija na sodrìnata, arhitektite od tre-tata generacija baraat priod zasnovan ne vrzona {to mu odgovara na arhitektot, tuku vrzsfa}aweto na ̀ ivotot so seta negova sloè-nost i protivre~nost. Potpiraj}i se na tiekriti~ki pogledi, Kristofer AleksanderKristofer AleksanderKristofer AleksanderKristofer AleksanderKristofer Aleksander(1935-) i Robert VenturiRobert VenturiRobert VenturiRobert VenturiRobert Venturi (1925-) sozdavaat ka-rakteristi~ni koncepcii, postignuvaj}i go-lema popularnost kon krajot na 60-tite go-dini.

Vo polemi~kata statija ,,Gradot ne e dr-vo“ Kristofer Aleksander na elementariz-mot na novite ,,ve{ta~ki“ gradovi mu go spro-tivstavuva bogatstvoto i zasitenosta na for-mite od postepeno komponiranite naselbi,koi avtorot gi narekuva ,,prirodni“. Ostro-umnite nabquduvawa so koi izobiluva nego-vata teorija, za àl ne rezultiraat so kon-kretni tvore~ki predlozi. Sepak, poukite odt.n. priroden grad stanuvaat osnovna koncep-cija na grupnata forma.*113

Mo{e SafdiMo{e SafdiMo{e SafdiMo{e SafdiMo{e Safdi (1938-) ja primenuva kon-cepcijata na grupnata forma kaj stanbeniteansambli so golema gustina. Toj si postavuvaza cel da gi obedini metodite na grade`nataprefabrikacija so tradicionalnosta na t.n.spontana arhitektura, koja sozdava ,,okoli-na“, nasproti toga{nite vo sebe zatvoreniobjekti. Najkarakteristi~na realizacija nataa ideja pretstavuva stanbeniot ansambl Ha-bitat Ä67 vo Montreal, napraven za Svetskataizlo`ba. 12-katniot objekt se sostoi od ar-miranobetonski }elii so teìna od po 40 to-ni, so ~ii kombinacii se napraveni razno-vidni tipovi na stanovi. Ritmi~koto grupi-rawe na standardnite elementi e zna~ajno us-lo`neto so stremeòt ,,da se obedinat redoti slobodata, redot bez sterilnost i sloboda-ta bez haos“.*114

Otkaùvaj}i se od utopijata, tretata ge-neracija arhitekti vo po~etokot ne se otka-ùva od glavniot stoèr na modernata, tukuse vra}a kon nejzinite principi za vistini-tost, odnosno kon nivno potvrduvawe. Toapotvrduvawe ve}e ne se pravi preku utopiskiiluzii, tuku preku svrtuvawe kon ̀ ivotniterealnosti. Najdosleden vo toa e Robert Ven-turi, niz ~ij primer najo~igledno se poka-ùva protivre~nosta sodràna vo principi-te na ,,novata vistina“, smestena vo ramkitena starite op{testveni odnosi.

ROBERT VENTURI (1925-) e najpozna-tiot me|u teoreti~arite na tretata genera-cija, koj e zafaten so voodu{evuvaweto od,,golemata negacija“. Vo osnovata na negovatakoncepcija se nao|aat somnevawata vo plo-dotvornosta na konstruktivnata èlba. Tojse otkaùva od pretenziite na modernata za

Sl.416. Kolman,Noels i Mek Kinel.

Gradskiot sovet,Boston (19562-69)

Sl.417. Mo{e Safdi.Stanbeniot ansamblHabitat Ä67. Svetskaizlo`ba, Montreal,

Kanada

Sl.415. Luis Kan. Umetni~kiot muzejKimbel, Fort Vort, Teksas (1966-72). Izgled

i vnatre{nost

141141141141141

vospostavuvawe na ,,red“ nasproti ,,haosot“,kako i od samata zakonomernost za sprotiv-stavuvawe na tie poimi na formalno nivo.Toj go otfrla seto postoe~ko - socijalniotred i stereotipite na ,,masovnata kultura“.,,Redot“ za nego se sovpa|a so dogmite na mo-dernata, pa zatoa go smeta za apsolutno nega-tiven poim, dodeka ,,haosot“, kako rezultatna zaemnoto dejstvo na protivre~nite sili,spored nego vo sebe moè da sodrì i pozi-tivno na~elo.*115

Vo 1966 godina Venturi ja objavuva kni-gata ,,Sloènosti i protivre~nosti vo ar-hitekturata“, vo koja ostro go postavuva pra-{aweto za razvojot na metodite na moderna-ta, baraj}i revalorizacija na nejzinite vred-nosti. Toj go za{tituva ,,vklu~uva~kiot“ pri-od vo arhitekturata, so ~ija pomo{ sloè-nostite i protivre~nostite na realniot ̀ i-vot se voveduvaat vo ,,te{kiot red“. Venturipi{uva: ,,Jas sum pove}e za bogatstvo na zna-~eweto otkolku za jasnost na zna~eweto; jassum za neprepoznatliva, no isto taka i za pre-poznatliva funkcija. Jas go pretpo~itam,,ova i ona“, a ne ,,ova ili ona“, crnoto ili

beloto, a ponekoga{ sivoto namesto crnotoili beloto... Pomalkuto ne e pove}e, pomal-kuto e dosadno“.*116

Apeliraj}i ìvotot da se vidi onakovkakov {to e, Venturi predlaga arhitekturatada bide direkten proizvod na postojnata sos-tojba, so site nejzini ekonomski ograni~uva-wa i socijalni protivre~nosti. Toj bara taada ne se sprotivstavuva na vulgarnosta i nahaosot prisuten vo proizvolno i stihijnonastanatata okolina i se zalaga za arhitek-tura koja bi izniknuvala tokmu od niv.

Domot za stari Gild haus vo Filadel-fija (1960-63) pretstavuva najkrupna reali-zacija na Venturi vo toj period. Negovata ar-hitektura e naglaseno prozai~na, kako {toe prozai~na i okolinata vo koja e smesten ob-jektot. Toj e prozai~en, kako i ìvotot nanegovite stanari. Temnata tula na yidovite,monotonoto {arenilo vo ritamot na prozor-cite, ironi~nata aluzija na ,,herojskite ioriginalni“ tradicionalni formi, seto toatreba da svedo~i za obi~nosta na objektot.Prozorcite kako voobi~aen element se upo-trebeni na malku nevoobi~aen na~in.

Na granicata me|u 60-tite i 70-tite go-dini, Venturi vleguva vo konflikt so lide-rite na ,,vtorata generacija“ arhitekti. Edenod negovite proekti, Filip Xonson go nare-kuva ,,bezobrazen i navredliv“. Kako odgovorna toa, Venturi ja nudi programskata opre-delba za ,,haosot kako arhitektura“, otfrlaj-}i ja verbata vo bezuslovnata vrednost na uba-voto i neobi~noto, {to pretstavuva osnovenmotiv vo aktivnosta na ,,vtorata generacija“.Venturi ja obvinuva modernata deka, is-teruvaj}i go ornamentot od yidovite, taa voornament go pretvora samiot objekt i dekasprotivno na deklaracijata za socijalna zas-novanost na svojata filozofija, taa e zagri-èna pred sî za dramatizacijata na svoiteformi. Toj pi{uva: ,,Sega ne e vreme, a na-{ata okolina ne e mesto, za herojski gestovina ~istata arhitektura“.

So lesnata raka na ,,vtorata generacija“,vo 60-tite godini se preuveli~uvaat kon-strukcijata i elementite na mehani~kiteuredi vo vid na ornament. Za toa Venturi za-beleùva: ,,Simbolot na modernata e tehno-lo{kiot funkcionalizam, no koga funkcio-nalnite elementi se upotrebuvaat simboli~-no, tie obi~no ne funkcioniraat“.

Venturi se svrtuva kon stihijnosta na ko-mercijalnoto graditelstvo, agresivnata vul-garnost na reklamite na Las Vegas (centarotna kockarnicite) i haoti~nite obidi na ̀ i-telite na amerikanskite predgradija (osobe-no okolu Los Anxeles) da vnesat individual-na prepoznatlivost i socijalna simbolika vobezli~nata monotona sredina. Pritoa, toj ob-javuva: ,,Los Anxeles, kako arhetip, treba dastane na{ Rim, a Las Vegas - na{a Firenca“.*117

Od tie lekcii Venturi izvlekuva zaklu-~ok deka arhitektot treba da se otkaè odaktivnata pozicija i od nastojuvaweto koris-nikot na objektot da gi prifati negovitevrednosti. Spored Venturi, zada~a na arhi-tektot e da sozdade ,,zgrada - provizorium“,kako neutralen fon {to }e go aktivira ,,funk-

Sl.418. Robert Venturi. Domot za stari lica Gild haus, Filadelfija (1960-63)

Sl.419. Rovert Venturi so Artur Xons. Ku}ata na Vana Venturi, êsnut Hil, Filadelfija (1962-64). Osnovi i izgled

144144144144144

Nakuso definirana, modernata arhitek-modernata arhitek-modernata arhitek-modernata arhitek-modernata arhitek-turaturaturaturatura od nejzinata herojska doba pretstavuva,,univerzalen“ internacionalen stil, zasno-van vrz karakteristikite na novite kon-struktivni sredstva, stil {to mu prilega nanovoto industrisko op{testvo i ima za celda go menuva op{testvoto kako vo pogled navkusot i percepcijata taka i vo pogled na ne-govoto ureduvawe. Od ovaa definicija moèda se vidi {to e promeneto, a {to ostanuvaisto vo docnomodernata i vo postmodernata.

Docnomodernata arhitekturaDocnomodernata arhitekturaDocnomodernata arhitekturaDocnomodernata arhitekturaDocnomodernata arhitektura spored svo-jata op{testvena ideologija e pragmati~nai tehnokratska, a dobar del od stilskite ideina modernata gi prenaglasuva za da go oìveenejziniot dosaden, umira~ki jazik. Ironi~noe toa {to docnomodernata vo svojot koren gosodrì imeto na modernata, a vsu{nost ja ne-gira nejzinata tradicija.*125

Me|u vrvnite spomenici na docnomoder-nata Xenks gi naveduva:

- centarot @or` Pompidu vo Pariz(1971-77) na Pijano i Roxers,

- umetni~kiot muzej Gunma vo Takasaki,Japonija (1970-74) na Arata Isozaki,

- Ateneum vo Wu Harmoni, Indijana(1975-79) na Ri~ard Mejer, i

- bankata na Hong Kong i [angaj vo HongKong (1971-86) na Norman Foster i so-rabotnicite.

Vo site navedeni primeri, spored Xenks,logikata na modernata e preuveli~ena, izo-pa~ena, napravena navidum ekstremna iliproduhovena, no na nedovolno naglasen na~in.Taka na primer, so centarot Pompidu e soz-daden eden vid ,,{teker naselba“ (spored Ar-higram), vo koja re~isi sekoj aspekt pretsta-vuva preuveli~ena modernisti~ka ideja:

- ,,koàta i koskite“ na Mis, ovde stanu-vaat ,,skriena koà i golemi koski“,

- univerzalniot vnatre{en prostor pot-pren so gigantski nosa~i ovde stanuva,,avionski hangar“ so otvorena apstrak-tnost,

- konstrukcijata e nasilno razgolena,- dvièweto koe vo modernata e naglase-

no, ovde stanuva primarna sodrìna.Pokraj navedenoto, Xenks smeta deka

mnogu lu|e doa|aat vo ovoj centar samo za dase vozat so eskalatorite smesteni vo proyir-ni tubi na fasadata i da ja gledaat panora-mata na stariot Pariz. Dokolku modernatapropadna delumno poradi toa {to be{e do-sadna, ovoj primer, spored nego, pokaùva de-ka docnomodernata ima re{itelna namera dane ja povtori istata gre{ka.*126

Andrej Ikonikov od svoja strana, objek-tot na centarot Pompidu go smeta za najvpe-~atliva realizirana koncepcija na t.n. po-inakva arhitektura. Spored nego, ovoj objektod samiot po~etok e zamislen da bide sen-zacija vo starogradskoto jadro. Avtorite japroklamiraat negovata ednostavnost i ~es-nost, kako odnovo da gi voskresnuvaat neko-ga{nite povici na modernata - za vistina isamo vistina.

Kaj centarot @or` Pompidu, vo interesna zada~ata da se sozdade prostor za smestu-vawe na razli~ni promenlivi funkcii, kakovistina se nudi: pretvorawe na arhitektura-ta vo bezli~na osnova, odnosno vo mreà kojae sposobna da prifati kakva bilo slika napostojano obnovlivata informacija od kakovbilo vid. Za da se obezbedi maksimalna elas-ti~nost na funkcijata, nose~kite ~eli~nikonstrukcii vo vid na grade`ni skeliwa seisfrleni pred nadvore{nata obvivka. Predobvivkata se postaveni horizontalnite ko-munikacii, a eskalatorite duri i pred ~eli~-niot skelet. Spored Ikonikov, ovde sî e pro-menlivo, taka {to vo granicite na ~eli~nitestolbovi moè da se promeni funkcional-niot raspored za koja bilo potreba. Ovde, sîe programski sprotivstaveno na stihijno ras-te~kata op{testvena svest vo 70-tite godiniza streme` kon nepovtorlivost i kon indi-vidualizacija na ~ove~kata okolina.

Vo ovoj objekt nezavr{enosta i privre-menosta se ovekove~eni i monumentalizira-ni so sli~no voodu{evuvawe, kako i kaj cen-tarot za masovni komunikacii vo Kofu naKenzo Tange. Razlikata e vo toa, {to kaj Tan-ge nezavr{enosta e samo edna od komponen-tite na oblikovniot jazik, a kaj pariskiotobjekt taa re~isi ja iscrpuva sodrìnata najazikot. Paradoksalno e toa, {to takvoto za-cvrstuvawe na nepostojanosta i na ednomo-mentnosta go otu|uva objektot od negovataokolina, koja so svojata vremenska dlabo~inae ~etiridimenzionalna i naglaseno ~uvstvi-telna, poradi pove}eslojnoto kulturno nas-ledstvo.

So principot na ,,poinakva arhitektura“se nastojuva da se eliminira problemot naformata i nejzinite informaciski i estet-ski vrednosti. Kaj centarot Pompidu, tojprincip dobiva u{te poèstoka artikulaci-ja otkolku na primer, kaj Bakminster Fuler,~ii realizacii izobiluvaat so zavr{enosti harmoni~nost. Gledaj}i taka, moè da se ka-è deka preku objektot na ovoj centar e os-tvaren eden vid antiarhitektura. Otsustvotona vrednosti so koi e povrzana dolgovekov-nata pretstava za arhitekturata, kaj ovoj is-klu~itelen objekt e nadomesteno so inten-zitetot na ̀ ivotnite funkcii i so privle~-nosta na neobi~noto novo. Sepak, so prene-suvawe na principot ,,poinakva arhitektura“od oddelen objekt vrz po{iroki kompleksi,bi se uni{tila mo`nosta za takov nadomest,a mra~nata antiutopija na @an Lik Godar za,,gradot Alfa“, bi se pretvorila vo realnost.

Nesomneno e deka Pijano i Roxers imaatnapraveno smel ~ekor, no spored Ikonikovtoa e ~ekor kon nikade, bidej}i antikultu-rata i ,,golemata negacija“ ni{to ne vetuvaati ne otvoraat perspektivi za zamena na ot-frlenoto so ne{to poinakvo. Vo taa smisla,i antiarhitekturata pretstavuva kapitula-cija na profesionalnata elita pred realnos-

Sl.423. Pijano i Roxers. Centarot @or` Pompidu, Pariz (1971-77) Sl.424. Arata Isozaki. Umetni~kiot muzej Gunma, Takasaki (1970-74)

145145145145145

*105 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,str.34

*106 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.12*107 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.159*108 Vidi: Ikonnikov, A.V. I s t o, str.182

Marksisti~ka filozofija XX veka.*109 Poop{irno vo: Ikonnikov, A.V. Zarube`na®

arhitektura, str.183-184Scully, Vincent. Louis I.KahnRonner, Heinz; Jhaveri Sharad. Luis I. KahnRomaldo, G. Luis I.Kahn

*110 Vidi Dènks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi,str.265-276

*111 Vidi Architectural forum, V,130/1969, No 1, str.23*112 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,

str.185-186*113 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.188*114 Safdi, M. Beyond Habitat. Combrige, Mass. Mit-Press,

1973, str.244*115 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,

str.191-192*116 Poop{irno vo: Mead, Christopher. The Architecture

of Robert VenturiRobert Venturi. The Pritzker Architecture Prize, 1991.The Hyatt Foundation, Chikago, 1991

Schwarc, Frederic/Vaccaro.Venturi, Scott Brown andassociatesVenturi, Robert. Sloènosti i protivre~nosti u arhitekturi,str.23

*117 Vidi Architectural forum, 135,1975, No 5, str.51-53*118 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,

str.193-195*119 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.197-198*120 Vidi: Ikonnikov, A.V. I s t o, str.177-178

Marksisti~ka filozofija XX veka*121 Vidi Dènks, ârls. Jezik postmoderne architecture,

str.46,115,118*122 Vidi Dènks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi,

str.372,447,449*123 The Atlantic Montly, 1974, str.12. Po navod na

Ikonnikov, A.V.Zarube`na® arhitektura, str.4

*124 Nelson. The end of Architecture. RIBA Journal, 1973,No 10, str.292

*125 Vidi Dènks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi,str.449-450

*126 Vidi Dènks, ârls. I s t o. str.461-463*127 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,

str.215-216*128 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o

tite na potro{uva~koto op{testvo. Taa ve}ene se ograduva od tie realnosti so pomo{ nailuzionisti~kiot paravan na utopijata, taka{to moè da se kaè deka vo vtorata polo-vina na 70-tite godini utopijata vo arhitek-turata e napu{tena, pa duri i mrtva.*127

Arata IsozakiArata IsozakiArata IsozakiArata IsozakiArata Isozaki (1931-) kaj umetni~kiotmuzej vo Gunma, Takasaki (1970-74) sozdava ed-na visokotehnologizirana arhitektura so di-nami~na kompozicija. Kompozicijata e dis-ciplinirana so nasekade prisutnite alumi-niumski kvadrati i rasteri. Sepak, sevkup-niot arhitektonski izraz sodrì edna nizazna~ewa, koi ~estopati se prisutni vo moder-nata arhitektura.

SerSerSerSerSer Norman FosterNorman FosterNorman FosterNorman FosterNorman Foster (1935-) so sorabot-nicite go sozdava sedi{teto na bankarskatakorporacija Hong Kong i [angaj vo HongKong (1979-86), kade {to e naru{en koncep-tot na sredi{te so obikolna fasada. Objek-tot se nosi od osum jarboli so po ~etiri cev-ki, a 139-te toaletni moduli, skalite i lif-tovite se smesteni bo~no na objektot.

Vrz osnova na ovie analizi, te{ko bi mo-èlo da se kaè deka kon krajot na 70-titegodini nekoj sî u{te ja ima za~uvano verbatavo mo`nosta za re{avawe na sovremeniteproblemi so pomo{ na proizvolno odbraniutopiski celi. Istovremeno presu{uvaatverbata vo proro~kata misija i nastojuvawe-to so pomo{ na arhitektonskoto tvore{tvoda se preuredi ̀ ivotot. Gubej}i ja ovaa verba,modernata arhitektura ja gubi i energijataza tvore~ki barawa, a so nea i humanisti~-koto voodu{evuvawe.*128

Sl.425. Ri~ard Mejer.Ateneum, Wu Harmoni,Indijana (1975-79). Izgledi osnova na prviot kat soauditoriumot

Sl.426. Norman Foster i Ouv Arup.Sedi{teto na bankarskata korporacija HongKong i [angaj, Hong Kong (1979-86). Izgled iosnova na 30-ot kat

146146146146146

Xonson i Barxi. Penicoil pleis, Hjuston, Teksas (1976). Izgled i vnatre{nost

147147147147147

Krajot na 70-tite godini na HH vek, voarhitekturata na zapadnite zemji ne e vremeza razre{uvawe na somnevawata. Naprotiv,op{tata kriza koja zaedno so ekonomijata gizafa}a op{testvenite i politi~kite insti-tucii, kone~no ja potkopuva verbata vo ,,sis-temot“ i negovite vrednosti, zgolemuvaj}i jaza{emetenosta na profesionalnata svest.Toga{ se ~ini deka site zamisleni varijantii idei za usovr{uvawe na svetot so pomo{na edna ,,~esna“, razumna arhitektura, odamnase razgledani, isprobani i ne go imaat polo-èno ispitot. Utopiskata me~ta ja zamenuvaskepti~niot pesimizam, oboen so nostalgijapo minatoto.

Nostalgi~noto raspoloènie najsilno inajotvoreno se manifestira vo SAD. Eufo-rijata na ,,amerikanskiot son“ i na mitot za,,vekot na Amerika“, koi tolku aktivno vli-jaat vrz arhitektonskata dejnost, se zamenu-vaat so nostalgi~nite spomeni za skore{no-to minato, koga liderskata uloga na SAD me-|u zemjite od Zapad ne se stava pod somnevawe,barem me|u Amerikancite. Vo toj periodârls Mur ironi~no zabeleùva: ,,Kaj nas ve-}e be{e idninata - taa idnina bea 50-tite go-dini“.*129

Profesionalnite arhitektonski krugo-vi, prakti~no so ni{to ne moàt da mu se spro-tivstavat na nadvore{niot pritisok od kon-zervativnite i pesimisti~kite raspoloèni-ja. Edna sosema radikalna alternativa na mo-dernata moè da se realizira samo vo retkiisklu~itelni objekti, no tie sosema o~igled-no ne se pogodna osnova za sozdavawe na nasoka,koja bi izvr{ila po{iroko vlijanie vopraktikata. Zastra{uva~kiot egzibicionizamna antiarhitekturata samo predizvikuvaodbranbeni refleksi i zaminuvawe kon voo-bi~aenoto pribeì{te na ,,ve~nite vrednos-ti“: tradicijata i sentimentalnata ubavina.

A. POJAVAA. POJAVAA. POJAVAA. POJAVAA. POJAVA

Istoricizmot i svrtuvaweto kon obli-kovnite sistemi na minatoto stanuva re~isiglavna alternativa na arhitekturata konkrajot na 70-tite godini. Taa alternativa do-biva mnogu po{iroko priznanie od ona na t.n.antiarhitektura. Vo taa nasoka, simbol ipottik stanuva golemata izlo`ba ,,Arhitek-turata na [kolata na ubavite umetnosti odPariz“ odràna vo Muzejot na modernataumetnost vo Wujork vo 1975/76 godina.*130

Poznato e deka [kolata na ubavite umet-nosti, kon krajot na XIX i po~etokot na HHvek e glavniot bastion na eklekticizmot,protiv koj se naso~eni najèstokite napadina pripadnicite na modernata od krajot na20-tite i po~etokot na 30-tite godini. Ovaa[kola e zatvorena vo 1968 godina po student-skite nemiri, iako u{te pred toa ja ima za-gubeno cvrstinata na svojata konzervativnatradicija. Me|utoa, kon krajot na 70-tite go-dini [kolata e izdignata na nivo na muzejza za{tita, kako simbol na povtornoto ra|a-we na istoricizmot.

Vsu{nost, terminot istoricizam toga{se pokaùva kako nedovolno pogodna osnovaza parolite okolu koi bi moèle da se kon-solidiraat ,,novite“ tvore~ki nasoki. Kakozamena za nego, arhitektonskite kriti~aripredlagaat novo sloèno ime - postmoderni-zam, koe za prvpat go upotrebuva Xenks vo1975 godina. Vo ramkite na istoricizmot, is-to taka se opfateni: sprotivstavuvaweto namodernizmot, mnoguzna~noto eho na teorija-ta na postindustriskoto op{testvo, kako idrugite pomodni ,,post“-ovi.

Na po~etokot, ovaa nasoka pretstavuvapove}e rubrika vo kartotekata na kriti~a-rite otkolku realna arhitektonska prakti-ka. Vo nea se vbrojuva mnogu {irok krug na

razli~ni barawa. Amerikanskiot arhitekti kriti~ar Robert Stern Robert Stern Robert Stern Robert Stern Robert Stern (1939-), obiduvaj}ise da gi opredeli granicite na postmoderniz-mot od krajot na 70-tite godini, nabrojuvatri principi, ili poto~no tri prioditri prioditri prioditri prioditri priodi, so ~i-ja pomo{ nastojuva da go okarakterizira:

- kontekstualizam, koj go prisposobuvaobjektot na uslovite, {to proizlegu-vaat od negovata okolina;

- aluzionizam, koj voveduva istoricis-ti~ki asocijacii (odrazi ili navestu-vawa, kako {to veli Stern) vo kompo-zicijata;

- ornamentalizam, koj na arhitekturatañ gi vra}a elementite {to nosat zna-~ewa, no ne u~estvuvaat vo rabotata nakonstrukcijata ili vo ostvaruvawetona utilitarnata funkcija.

Stern i drugite kriti~ari, osnovnataspecifi~nost na postmodernizmot ja gledaatvo naglasenata simboli~na uloga na arhitek-tonskata forma. Tie zboruvaat za arhitek-turata pred sî kako za osoben likoven jazik,kako na~in za komunikacija me|u lu|eto. Nivne gi interesira tolku objektot na arhitek-tonskata dejnost kolku negoviot subjektivenpriem.*131

*

Stern i drugite insistiraat na avtonom-nata priroda na arhitekturata, nejzinata ne-zavisnost od istorijata i kulturata i nejzi-noto pravo so sopstven jazik da zboruva zasvoite idei, koi se specifi~ni samo za nea.Vo poslednovo se sostoi re~isi glavnata raz-lika me|u nivnoto stanovi{te i stanovi{-teto {to go zazemaat pionerite na moderna-ta, ~ii celi na dejstvuvawe se opredeleni soona {to se nao|a nadvor od granicite na tes-noprofesionalnite zada~i.

VII. POSTMODERNA ILI ARHITEKTURA NA KRSTOPAT. POSTMODERNA ILI ARHITEKTURA NA KRSTOPAT. POSTMODERNA ILI ARHITEKTURA NA KRSTOPAT. POSTMODERNA ILI ARHITEKTURA NA KRSTOPAT. POSTMODERNA ILI ARHITEKTURA NA KRSTOPAT

Sl.427. Luis Kan. Centarot za angliska umetnost i studii, Wu Hevn,Konektikat (1969-78). Osnova na prizemje, presek i izgled

148148148148148

Kako i da e, samite postmodernisti sme-taat deka svrtenosta kon istorijata pretsta-vuva glavna granica {to gi razdeluva od mo-dernata, ~ii pripadnici veruvaa deka nivno-to tvore{tvo pretstavuva apsolutna vistinavo arhitekturata, koja kako da se pi{uva na~ista hartija, nadvor od vlijanijata na slo-ènata sredina i nadvor od kulturnata tra-dicija. Postomodernizmot e sosema razli~eni od tehnolo{kiot neoklasicizam na 60-titegodini, koj pravi obidi da sozdade hibridina ,,univerzalnata forma“, trgnuvaj}i od Misvan der Roe i poednostavenite motivi na kla-si~nata dekoracija.

Namesto direktnoto svrtuvawe kon tra-dicijata, se pretpo~itaat: sloènata igra soaluzii na arhetipovite i naglasenata i {if-rirana simbolika. Istoriskoto vo toj peri-od se prima niz prizmata na ironijata, a alu-ziite na istoriskoto voveduvaat kompozicis-ki priodi, koi trgnuvaat od pop-artot so ne-goviot streme` kon zbunuva~ko premestuva-we. Se javuva streme` kon voveduvawe na ed-nostavni ne{ta vo za niv nesvojstven, re~isinezamisliv kontekst i kon soedinuvawe nanesoedinlivoto.

Kako izvor na postmodernizmot poneko-ga{ se smeta docnoto tvore{tvo na Luis Kan,pri {to kako primer se zema negovoto pos-ledno delo, Centarot za angliska umetnosti studii vo Wu Hevn, Konektikat (1969), koee zavr{eno pod nadzor na negovite u~enicivo 1978 godina. Vo kompozicijata na ovoj ob-jekt, Kan nastojuva da gi izdvoi vonvremen-skite principi i vrednosti od klasikata ida gi vsadi vo modernata. Deka takvata idejamoè da bide produktivna i bez {pekulacii,Luis Kan go ima provereno preku realizaci-jata na objektot za Umetni~kiot muzej Kim-bel vo Fort Vort, Teksas (1974), podignat vogodinata na negovata smrt. Me|utoa, takvatapostapka za postmodernistite od krajot na70-tite godini pretstavuva staromoden idea-lizam.*132

B. RAZVOJB. RAZVOJB. RAZVOJB. RAZVOJB. RAZVOJ

Golem del od postavkite na postmoder-nizmot poteknuvaat od ideite na Robert Ven-Robert Ven-Robert Ven-Robert Ven-Robert Ven-turiturituriturituri, koi rezimirano bi moèle da se pret-stavat na sledniot na~in:- So ideite na postmodernizmot za retrospek-tiva se simnati kulturnite zabrani za svr-tuvawe kon istoriskite primeri.- Od nego poteknuva ironi~niot odnos kontie primeri, koi vo sredinata na sovremeni-ot kapitalisti~ki grad lesno se stavaat naisto ramni{te so bezobraznosta, navredatai ki~ot na komercijalnata reklama.- Ottuka proizleguva doìvuvaweto na zgra-data ne kako vo sebe zatvoren objekt tuku ka-ko fragment od sredinata, odnosno del od nej-ziniot kontekst.

- Ottuka proizleguva i tvrdeweto deka ko-risteweto ne e citat na istorijata na arhi-tekturata, tuku ironija na taa istorija, kojane go zbogatuva oblikot, tuku negovoto sim-boli~no zna~ewe.

Samiot Venturi ponekoga{ namerno po-minuva kon sozdavawe na ,,grdi i navredlivi“,namerno disharmonizirani zgradi so retro-spektivni groteski. Deka sarkazmot {to jaispolnuva negovata arhitektura se zamenuvaso ironija, go potvrduvaat slednite primeri:

- dogradbata na neoklasi~niot objekt naUmetni~kiot muzej vo Oberlin, Ohajo,SAD (1973-77) ima disproporcionalnijonski koloni, koi nalikuvaat na iro-ni~na groteska;

Sl.428. Robert Venturi i Xon Rauh. Umetni~kiot muzej Alen, Oberlin, Ohajo (1973-77)

Sl.429. Robert Venturi i Xon Rauh.Zimskata ku}i~ka Brent-Xonson, Veil,

Kolorado 1975-77)

Sl.430. ârls Mur i dr.Pjaca dÄItalija, Wu Orleans,

Lujzijana (1974-78).Osnova i izgled

149149149149149

- zimskata ku}i~ka vo Veil, Kolorado(1975-77) ima agresivni preuveli~eniformi, koi gi karikiraat gradbite namodernata arhitektura od HH vek. Tieformi potsetuvaat i na drugi ne{ta: naminijaturna pagoda, na ku}i~ka za pti-ci, pa duri i na ~ove~ko lice so kapa.*133

Pove}ezna~nosta na izrazot, za postmo-dernata stanuva del od programata, isto kakoi eklekti~nosta na oblikovnite sredstva.Spored misleweto na Venturi, bliskosta dohaosot, pri negovo otsustvo, na arhitektura-ta ñ dava vpe~atliva mo}.

Vsu{nost, od sentimentalniot eklekti-cizam sozdaden so najseriozni nameri, post-modernistite se izdvojuvaat so svoite iro-ni~ni paradoksi, koi te{ko deka nekoj neu-paten moè da gi razbere. Kako primer za toamoè da posluì koncepcijata na PjacadÄItalija vo Wu Orleans (1974-78) od ârlsârlsârlsârlsârlsMurMurMurMurMur (1925-93). Fontanata, koja e napravenapo pora~ka na Italijanskata op{tina za odr-ùvawe na sve~enosti, predizvikuva senza-cija: odgovaraj}i na nara~atelite za sozda-vawe na materijalen odraz na nivnata nostal-gija, avtorot ,,imitira“ pretenciozna eklek-ti~na kompozicija od krajot na XIX vek.

Kaj fontanata, vo eden kola` od evrop-ski arhitektonski motivi i amerikanski

prividenija na neonski reklami, se naglasuvaplasti~nosta na formata i sentimentalnatanapregnatost na izrazot. Arhitektonskatadekoracija, na koja namerno ñ e daden karak-ter na maketa, e natrupana okolu kamenatakarta na Italija. Svesnoto svrtuvawe koneklekticizmot, koj dotoga{ be{e bezuslovnootfrlan, i negovoto prifa}awe kako sred-stvo na transformacija, ovde stanuva moto,{to ja potvrduva {iro~inata na kulturniotspektar na postmodernizmot.*134

Edna od paradoksalnite manifestaciina istoricizmot pretstavuva negovoto svr-tuvawe i kon ranata faza na modernata, kakoizvor na istoriski reminiscencii (iakopostmodernata ja otfrla strogata moderna).Pritoa, predmet na povtorno osmisluvawestanuvaat najpromislenite i strogi dela nafunkcionalisti~kata arhitektura od 20-ti-te godini. Oblikot se ras~lenuva, a negoviteelementi se pregrupiraat i se pot~inuvaatna edna nova logika, taka {to arhetipot setolkuva ironi~no. Vsu{nost, na takov na~inpostmodernistite postapuvaat so koi biloizvori na asocijacija. Najgolemi zalo`bi votaa nasoka pokaùvaat nekolkumina ameri-kanski arhitekti.

Piter Ajzenman, Majkl Grejvs, RobertStern i Ri~ard Mejer gi pravat najkarakte-

risti~nite primeri, koi izgledaat kako ko-laì od hiperbolizirani fragmenti na ra-nite gradbi na Le Korbizje. Ovie fragmentidobivaat eden nov sopstven ìvot, izoliranod nivnata izvorna funkcija. Kako {to nad-realistite ja transformiraat realnosta vomodel na no}en ko{mar, sli~no na niv Ajzen-man i Mejer, racionalizmot na modernata gotransformiraat vo nekakov nadrealizam.*135

Piter Ajzenman Piter Ajzenman Piter Ajzenman Piter Ajzenman Piter Ajzenman (1932-) svoite arhitek-tonski idei gi bazira vrz holandskiot neo-plasticizam, pravej}i spoj na realni i vir-tuelni ramnini so koi formira arhitekton-ski granici vo bezgrani~niot prostor. Tojja prevrtuva tradicionalnata smisla na yi-dovite i go naglasuva prisustvoto ili otsus-tvoto na rasterot od stolbovi. Karakteris-ti~en primer na takvata arhitektura pret-stavuva ku}ata VI na Frenk vo Konrvol, Ko-nektikat (1972-75).

Kaj stanbeniot blok br.5 vo Berlin(1981-86), postaven na uli~en agol, Piter Aj-zenman na svoj na~in ja interpretira isto-rijata na mestoto. Toj pravi t.n. konceptuel-no ,,arheolo{ko istraùvawe“ i superimpo-zicija na planovi so promenlivo nivo na ap-strakcija, so cel da gi razvie oblikovnitesloevi. Pritoa, toj i ponatamu go zadrùvasvojot prepoznatliv pristap vo tretmanot nayidovite i stolbovite, ponekade so vmetnu-vawe na ìvopisen kolorit koj potsetuva naneoplasticizmot.

Konceptot na Centarot za vizuelni umet-nosti Veksner vo Kolumbus, Ohajo (1985-89),proizleguva od teoriskite istraùvawa naPiter Ajzenman za post-strukturalisti~ka-ta teorija, kako i od knièvniot dekonstruk-tivizam. Od niv proizleguva i negoviot skep-ticizam za mo`noto edinstvo na humanizmotso zapadniot na~in na mislewe, pri {to su-gerira deka od takvite impulsi proizlegu-vaat: celosen konflikt, dvosmislenost i pre-kin. Kako i da e, ocenuva~kata komisija goproglasuva proektot na Piter Ajzenman zapobednik, bidej}i ,,najdobro gi ima uloveno

Sl.431. Piter Ajzenman. Ku}ata VI na Frenk, Kornvol,Konektikat (1972-75)

Sl.432. Ajzenman i Robertson. Stanbeniot blok br.5,juèn Fridrih{tat, Berlin (1981-86)

Sl.433. PiterAjzenman. Centarotza vizuelniumetnosti Veksner,Kolumbus, Ohajo(1985-89)

150150150150150

duhot i dinamizmot na programskitebarawa za Centarot“. Vo oblikot naobjektot dominiraat kulite od crvenatula, koi go zaobikoluvaat centralniotdel, oblikuvan kako bel kostur.

Koncepcijata {to ja primenuva kajprethodniot objekt, Piter Ajzenmanponatamu ja razviva kaj Golemiot centarza konvencii vo istoto mesto (1989-93),pri {to uspeva od edna voobi~aena sodr-ìna da sozdade objekt so mnogu neobi~niformi, vo koj razli~nite delovi se arti-kulirani so razli~nata struktura na bo-jata i metalot.

Majkl GrejvsMajkl GrejvsMajkl GrejvsMajkl GrejvsMajkl Grejvs (1934-) zapo~nuva da ra-boti so sli~en arhitektonski konceptu{te pred Piter Ajzenman. Kaj negovatadogradba na ku}ata Benaseraf vo Prin-ston, Wu Xersi (1969), kubisti~kata sin-taksa e upotrebena za da privle~e vnima-nie vrz sebe. Od izgledot ne moè da seotkrie namenata na oddelnite prostorii,a konstrukcijata ponekade nepotrebno iz-leguva nadvor od yidovite. Takviot pris-tap Grejvs go primenuva i kaj:

- ku}ata Henselman vo Fort Vejn, In-dijana (1967-68), i

- ku}ata Sniderman (1972) vo istotomesto.

Robert SternRobert SternRobert SternRobert SternRobert Stern, vo sorabotka so Xon Heg-Xon Heg-Xon Heg-Xon Heg-Xon Heg-manmanmanmanman, ja pravi rezidencijata Vest~ester voArmonk, Wujork (1974-76), ~ij izgled kon ba-zenot sodrì transformirani belezi na kla-si~nata arhitektura i na delata na FrenkLojd Rajt. Kr{livosta i ~uvstvitelnosta sepostaveni vo takov me|useben kontrast, kojpo mislewe na ̂ arls Xenks moè da bide na-re~en maniristi~ki i frustrira~ki.

Ri~ard MejerRi~ard MejerRi~ard MejerRi~ard MejerRi~ard Mejer (1934-), po~nuvaj}i od sre-dinata na 60-tite godini, pove}e od dve dece-nii pokaùva edna konzistentnost vo tvore~-kiot pristap, koristej}i ja delumno trans-formiranata sintaksa na Le Korbizje.Proektiraj}i individualni ku}i, toj jatransformira italijanskata tradicija nagradewe vili vo priroda. Toa moè da se vidiod negovite objekti:

- Smit haus vo Darien, Konektikat (1965-67)e prvata poznata ku}a na Ri~ard Mejer, kojaima drvena konstrukcija so oddelni ~eli~nistolbovi, a tulata e upotrebena samo zaizvedba na kaminot.- Daglas haus vo Harbor Springs, Mi~igen(1971-73) sodrì transformirana italijan-ska tradicija na vila vtopena vo {uma, no se-pak naglasena kako ~ove~ka tvorba, kade {tose koristi sintaksata na Le Korbizje za dase prikaè vnatre{niot prostor, koj e pos-taven horizontalno i vertikalno na ~etirinivoa.

Sl.434. Majkl Grejvs. Dogradbata na ku}ataBenaseraf, Prinston, Wu Xersi (1969)

Sl.435. Robert Stern i Xon Hegman.Rezidencijata Vest~ester, Armonk,Wujork (1974-76)

Sl.436. Ri~ard Mejer. Smit haus, Darien,Konektikat (1965-67). Izgled i osnovi na

prizemje i I kat

Sl.437. Ri~ard Mejer. Daglas haus, HarborSprings, Mi~igen (1971-73). Izgled ifragment od vtoroto nivo

151151151151151

- Turisti~ko-informativniot centar Atene-um vo Wu Harmoni, Indijana (1975-79), pret-stavuva to~ka pokraj ezerskiot breg od koja setrgnuva vo poseta na istoriskiot grad. Nego-vite formi se orientirani zavisno od pris-tapot, vizurite i od vrskite so okolinata.- Brixport centarot vo Konektikat (1984-88)e oblikuvan so pove}eslojni i ramni volu-meni napraveni od ~eli~ni paneli so bela isiva boja. Neras~lenetiot volumen e oblo-èn so kamen od crvena i kafeava boja.

Bogatstvoto na re{enija so jasno ras~le-neti volumeni i so vtorostepena plastika,Ri~ard Mejer go pokaùva i kaj: Muzejot naumetnost i zanaeti vo Frankfurt na Majna(1979-84), Golemiot umetni~ki muzej vo At-lanta, Xorxija (1980-83), Muzejot na sovre-menata umetnost vo Barselona, [panija(1982-92) i ogromniot (87.700 m2) Centar Getivo Los Anxeles (1985-92).*136

Sloènosta na arhitektonskata slika odsredinata na 70-tite godini treba da se do-polni so obidite na postmodernistite za vra-}awe kon edna arhitektura koja se bazira vrzregionalni i nacionalni tradicii. Takviobidi se pravat vo redica zapadnoevropskizemji, a osobeno vo Velika Britanija. Karak-teristi~en objekt od toj vid pretstavuva Gra-|anskiot centar vo Hilington (1974-77) naarhitektite MetjuMetjuMetjuMetjuMetju, Xonson-Mar{alXonson-Mar{alXonson-Mar{alXonson-Mar{alXonson-Mar{al i Derb-Derb-Derb-Derb-Derb-{ir{ir{ir{ir{ir. Volumenot na golemiot administrati-ven objekt e ras~lenet na fragmenti so merkii formi koi se karakteristi~ni za anglis-koto selo. Za toa delo Derb{ir pi{uva dekanivnata èlba bila ,,da sozdadat objekt kojzboruva so jazikot na formata, razbirliv zasite korisnici, odnosno da go napravat ova ida go kaàt ona {to korisnicite sakaat dago slu{nat“.*137

Interesno e toa {to akcentite vrz ar-hitekturata kako jazik za komunikacija, post-modernisti~kite avtori gi povrzuvaat sopretenziite na modernata: objektot da gi ra-zurne administrativnite barieri i sekomuda mu pomogne srde~no da razgovara so nego-vite izbrani pretstavnici i radikalno davlijae vrz odnesuvaweto na lu|eto.

Ralf Erskin Ralf Erskin Ralf Erskin Ralf Erskin Ralf Erskin (1914-), podigaj}i ja nasel-bata Bejker kaj Wukasl vo Velika Britanija(1972-76), predlaga poinakov traktat na na-cionalnite i lokalnite karakteristiki, bezpovrzuvawe so sentimentalnoto minato. Vosloèno formiraniot arhitektonski ,,yid“na perimetralnata gradba, za{tituvaj}i govnatre{niot dvor od soobra}ajnata magi-strala, avtorot gi vklu~uva i starite objek-ti. So svesno razvivawe na mnoèstvo obli-kovni sredstva, Erskin ja izrazuva multi-funkcionalnosta na ovoj arhitektonski or-

Sl.438. Ri~ard Mejer. Muzejot na umetnosti zanaeti. Frankfurt na Majna (1979-84).Aksonometrija

Sl.439. Metju, Xonson-Mar{al i Derb{ir. Gra|anskiot centar,Hilington (1974-77)

Sl.440. Ralf Erskin. Naselbata Bejker kaj Wukasl (1972-76). Izgled od ulicata i od dvorot

154154154154154

Kon krajot na 70-tite godini dovolno {i-rokata slika na modernata se popolnuva sonovi pojavi predloèni od postmodernisti-te, no izniknati nadvor od granicite na post-modernata. Se ~ini deka naj{iroko se ras-prostraneti slednive kategorii:

- objekti - prividenija, napraveni so og-ledalni fasadi vo koi se otslikuva pod-vi`nata slika na gradskiot ìvot; i

- haj-teh objekti, kaj koi fasadite se op-redeleni so oblicite na tehni~kiteuredi {to doveduva do sozdavawe naeden vid teatralen oblikoven izraz.

Prviot objekt so staklena fasada {toreflektira 75% od son~evata radijacija e la-boratorijata Bela vo Wu Xersi (po~etok na60-tite) na Ero Sarinen Ero Sarinen Ero Sarinen Ero Sarinen Ero Sarinen (1910-61). Toa pre-dizvikuva vtorostepen efekt so likovni pre-tenzii na sozdadenata treperliva ogledalnaprizma, koja kako da se rastopuva vo urbaniotpejza`. Sepak, vo toa vreme takvata postapkane dobiva po{iroka popularnost, za {to pri-donesuva i otporot na kompaniite koi pro-izveduvaat obi~no proyirno staklo.*143

Energetskata kriza po 1975 godina pri-donesuva za pomasovna upotreba na ogledalnifasadi, so koi se postignuva podobra termi~-ka kontrola vo odnos na fasadite od obi~noproyirno staklo. Prvite objekti so ogledal-na fasada imaat plo~est ili kubi~en oblik.Nivniot karakter na anonimnost, koja e re-~isi rastopena vo urbaniot pejza`, odgovarana principot na t.n. nenametliva arhitektu-ra - prividenie, {to ja predlaga Robert Ven-turi. Takviot po~eten stereotip go nadmi-nuva arhitektot Kevin Ro{ Kevin Ro{ Kevin Ro{ Kevin Ro{ Kevin Ro{ (1922-) prekuslednite dva primera:

- objektite za sedi{teto na Kolex lajfin{urens kaj Indijanapolis (1967-74),kade {to kabinetite na menaxerite sepostaveni najvisoko vo trite metafo-ri~ni piramidi na vlasta;

- hotelot na OON vo Wujork (1976-), kojso svoite 55 kata nalikuva na gigantskaapstraktna skulptura, oblikuvana sodve prekr{eni ,,gredi“, so cel da se

oìvee dosadnata forma na voobi~ae-niot oblakoder - prizma.

Istraùvaweto na silueti na ogledal-nite objekti, koi najefektno bi go izrazileblesokot i refleksijata na stakloto, vodikon tradicijata na modernata od krajot naXIX vek i kon, za toj period, omileniot sudirna volumenite so sloèni pravoliniski po-tezi. Pritoa, arhetipovi na ogromnite ob-jekti pove}e stanuvaat minijaturnite kapri-ci na ovoj stil, kako {to e mebelot i urba-nata oprema, otkolku samata arhitektura.

Karakteristi~en primer za navedenatapostavka pretstavuva administrativniot ob-jekt vo Ipsvi~ vo Velika Britanija (1975)na Norman FosterNorman FosterNorman FosterNorman FosterNorman Foster (1935-). So svojata mekoizvitkana ogledalna fasada od temno staklo,ovoj objekt pravi asocijacija na gigantsko pi-jano. Kriti~arite, od svoja strana, vo nego-viot blesok gledaat semanti~ki odraz na,,studeniloto“ vo administrativnata dej-nost.*144

Xon PortmanXon PortmanXon PortmanXon PortmanXon Portman (1924) kon krajot na 70-titegodini gi sozdava najvpe~atlivite varijaciina objekti so ogledalni krivoliniski povr-{ini i cilindri. Od niv najpoznati se sled-nive:- Centarot Renesansa vo Detroit, SAD(1977), koj e oblikuvan vo vid na sloèna gru-pa od cilindri~ni i pove}eagolni volumeniso razli~na viso~ina; i

- Hotelot Bonaventur vo Los Anxeles, SAD(1978), koj ima monumentalna simetri~na kom-pozicija sostavena od pet gigantski cilindriso sjajna crvenikava ogledalna fasada.

So prisutnata aluzija na ranata moderna,navedenite objekti na nekoj na~in se povrza-ni i so istoricizmot. Tie imaat isklu~itel-no dramati~ni enterieri, polni so neo~eku-vani efekti vo visokite centralni prosto-ri, koi se zasiteni so prisustvo na balkoni,konzolni kabini, zavojni skali i vidliviliftovi.

Na zapadniot breg na SAD vo Kalifor-nija, kon eksperimentot so ogledalni fasadise naso~uva edna arhitektonska grupa, kojasamata se narekuva ,,srebrena“. Grupata jaformira argentinecot Sesar Pelji Sesar Pelji Sesar Pelji Sesar Pelji Sesar Pelji (roden1926) so izgradbata na Pacifik dizajn cen-tarot vo Los Anxeles (1976). I kaj nego sepotvrduva konstatacijata deka t.n. ogledalnaarhitektura ima efekt samo kaj golemite isloèni volumeni. Nejzinata vizuelna ele-mentarnost e osigurana so pomo{ na skapi isloèni konstrukcii. Zatoa, ogledalnata ar-hitektura se razviva samo vo oblasta na ko-mercijalnite objekti, kade {to neobi~nostapretstavuva ne samo dokaz za stopanski pres-ti` tuku i vaèn faktor za rentabilnostana objektot.*145

Sl.446. Kevin Ro{ iXon Dinkelu.Sedi{teto na Kolexlajf in{urens, kajIndijanapolis(1967-74)

Sl.447. NormanFoster.

Administrativniotobjekt, Ipsvi~,

Velika Britanija(1975)

Sl.448. Xon Portman. Hotelot Bonaventur,Los Anxeles (1978). Osnova i izgled

155155155155155

Teatralniot supertehnicizam, koj voamerikanskiot profesionalen ̀ argon se na-rekuva haj-teh arhitektura, pretstavuva drugaarhitektonska moda od krajot na 70-tite go-dini. Kaj nea, tehnologijata nastapuva ne sa-mo so svojata funkcija tuku i so svojata spe-cifi~na uloga vo sistemot na simboli, pa ivo dekoracijata. Ovaa arhitektura proizle-guva od preina~uvaweto na tezite na Mis vander Roe od 50-tite godini, koi se odnesuvaatna estetskata osmislenost na tehni~kitesredstva. So takviot pristap, arhitekturatana Mis, koja so semo`nosta na tehnikata nas-tojuva da gi re{i i socijalnite problemi, vo70-tite godini zapo~nuva da se tretira kakoironija. Re~isi religioznoto pokloneniepred tehnikata i specifi~nata igra so at-ributite na tehni~kiot vek, na takov na~inse pretvora vo eden vid teatralna slika.

Deka konceptot na haj-teh arhitekturatamoè da ima i pozitivna interpretacija, po-kaùva sopstvenata ku}a na arhitektot Hel-Hel-Hel-Hel-Hel-mut [ulicmut [ulicmut [ulicmut [ulicmut [ulic smestena na padinite na Beverlihils, Kalifornija (1977). Na ovoj objekt ot-voreno se pokaùva skeletot izveden od crni~eli~ni gredi, me|u koi se napraveni yidoviod stakleni ili ~eli~ni paneli. Ovde, meta-forata na Le Korbizje za ku}ata - ma{ina zaìveewe e ostvarena bez kakva bilo ironija.

Gradbite na firmata Hardi, Holcman iFajfer se podramati~ni, bidej}i efektot sepostignuva ne samo so razgolenite konstruk-cii i inènerskata oprema na objektot tukui so nivnata transformacija. Takov karak-teristi~en objekt pretstavuva Detskiot mu-zej vo Bruklin, Wujork (1976), vo ~ij ente-rier atributite na haj-teh arhitekturata sevtkaeni vo samata izlo`ba, pri {to pravateden poseben kola`.

Kon krajot na 70-tite godini, super-tehnicizmot vo arhitekturata zapo~nuvada se rasprostranuva i vo zapadnoevrop-skite zemji. Tamo{nite gradbi se naso-~eni kon dramatizacijata na vizuelniotizraz, koja e povrzana so ironi~nata me-tafora. Poradi toa, tie se razlikuvaatod antiarhitekturata, koja e naso~enakon ikonoborstvo i otkaùvawe od iz-raznosta tipi~na za konkretniot objekt.

Vo po~etokot na 80-tite godini, os-noven pravec za razvoj na haj-teh arhi-tekturata stanuva koristeweto na ultra-moderna industriska oprema nadvor odvoobi~aeniot kontekst - vo enterierotna stanot. Se sozdavaat enterieri vo vidna kolaì, kade {to se soedinuvaat tra-dicionalnite atributi na domuvawetoso predmeti, napraveni za zadovoluvawena ~isti utilitarni potrebi. Od takvi-te neobi~ni korelacii izniknuvaat neo-~ekuvani i sloèni sliki, koi go {iratdijapazonot na izraznosta voobi~aena zaìvotnata sredina. Od druga strana, kajop{testvenite objekti tretmanot na haj-teh arhitekturata ponekoga{ se dove-duva do apsurd.*146

So po{iroka analiza, moè da se za-beleàt i nekoi drugi zaedni~ki osobi-ni vo {areniot ,,pluralisti~ki“ mozaikna arhitekturata vo zapadnite zemji od70-tite godini. Spored Ikonikov, toa sesamo nekoi op{ti znaci, po pravilo neo-dr`livi i predizvikani odnadvor, a nese realnost na avtorskite timovi i prav-ci, koi bi bile soedineti so nekoja edin-stvena socijalna cel ili so profesio-nalna metoda. Moè da se kaè deka op-{tata osnova na site pravci ostanuva sa-mo zna~eweto na formite vo vid na prio-ritet, pred koja bilo druga strana nakompleksot problemi {to se pojavuvapri sozdavaweto na arhitektonskoto de-lo. Za toj period na arhitekturata, kri-ti~arot Ada HaksteblAda HaksteblAda HaksteblAda HaksteblAda Hakstebl pi{uva deka voumetnosta i vo op{testvoto na sî segleda kako na zbir od simboli i znaciili kako na metafora.*147

Interesna i unikatna pojava vo ameri-kanskata arhitektura pretstavuva formira-weto i aktivnosta na grupata grupata grupata grupata grupata SITE (Sculptureand Environment). Grupata e formirana vo1975 godina od strana na skulptorot XejmsXejmsXejmsXejmsXejmsVajnsVajnsVajnsVajnsVajns (1932-) i Alison SkajAlison SkajAlison SkajAlison SkajAlison Skaj, koja ima diplo-mirano na Fakultetot za ubavi umetnosti.Iako umetni~ki, a ne arhitektonski obrazo-vani, tie nudat edna konzistentna alterna-tivna verzija na modernata arhitektura, nas-tojuvaj}i da ja promenat uniformnosta na iz-gradenata okolina. Xejms VajnsXejms VajnsXejms VajnsXejms VajnsXejms Vajns vo 1980 godi-na ja objavuva knigata Arhitekturata kakoumetnost, vo 1987 godina knigata De-arhitek-tura, a vo 2000-ta godina, kako dekan na Ar-hitektonskiot fakultet vo Pensilvanija jaobjavuva knigata Zelena (ekolo{ka) arhitek-tura.

Sakaj}i da ja promeni uniformnosta naizgradenata okolina, grupata SITE najprvinnastapuva so serija objekti na trgovskatakorporacija BEST, za ~ii potrebi gradi sto-kovni ku}i koi imaat navidum nezavr{eni,urnati ili podvi`ni delovi, pa duri i avto-mobili od beton na parkirali{tata predniv. Sozdavaj}i nova urbana slika, takvataarhitektura nastojuva da go privle~e vnima-nieto na potencijalnite kupuva~i.*148

Kako karakteristi~ni primeri od arhi-tekturata na grupata SITE, moè da se nave-dat:- [oping-centarot Best vo Hjuston, Teksas(1975), koj ima nedeterminirana fasada, i- [oping-centarot Best vo Sakramento, Ka-lifornija (1977), so podvi`no }o{e koe na-ve~er se vovlekuva i go zatvora vlezot.

Sl.449. Sesar Peljii Viktor Gruen.Pacifik dizajn

centarot, LosAnxeles (1975-77)

Sl.450. Helmut[ulic. Ku}ata[ulic, BeverliHils, Kalifornija(1977)

Sl.451. SITE. [oping-centarot BEST, Hjuston,Teksas (1975)

Sl.452. SITE. [oping-centarot BEST,Sakramento, Kalifornija (1977)

158158158158158

menikot i okolnata arhitektura. Ovaa teo-rija ja obnovuva idejata za zaedni~ki gradskiprostori i za istoriski kola`. Celta nagradskata {ema e da ja potpolni strukturatana gradot, a ne da ja razori vo morfolo{kasmisla, duri i tamu kade {to postoele for-malni kontrasti. Nakuso re~eno, kontekstua-lizmot gi povrzuva nasledenite i novite de-lovi na gradskoto tkivo vo edna osobena ce-lina. Sekako deka najkarakteristi~ni pri-meri od toj vid pretstavuvaat ve}e spomena-tite: stanbeniot blok Rojal mint skver voLondon (1974) od Leon Krir i [inkel placvo Berlin od Robert Krir.*156

Vo odnos na gradovite, me|u postmoder-nite arhitekti se obnovuva idejata za t.n. iz-gradba po perimetar i za zagraden pe{a~kiprostor so arhitektura, koja ja sledi uli~-nata linija. Tipi~en takov primer pretsta-vuva Belata ku}a na Riter{trase vo Berlin(1977-80) na Robert KrirRobert KrirRobert KrirRobert KrirRobert Krir, postavena vo fo-kusot na golemiot gradski blok. Nejziniotklasicizam e prisuten vo: osnovata so formana bukvata ,,P“ ({to potsetuva na renesansnapalata), simetrijata i pravilniot ritam.Nejziniot modernizam e vidliv vo ramniotpokriv i vo apstraktnata belina na objektot.

Vo takov postmodereno-klasi~en manirse izgradeni golem broj urbani celini, vo koise kombinirani elementite na kontekstot somodernisti~kite citati, kako i starite ur-banisti~ki idei so novite tehnologii. Ve-rojatno najuspe{en gradski ansambl so takovizraz e Muzejot na modernata umetnostAbtajberg vo Menhengladbah (1972-82) naHans HolajnHans HolajnHans HolajnHans HolajnHans Holajn, koj ostava dlabok vpe~atok so:

- prijatnoto i dramati~no te~ewe na dob-ro proporcioniraniot prostor,

- kombiniraweto na materijalot, i- prefinetiot na~in za vospostavuvawe

na vrska so umetnosta preku prostudi-rano dvièwe.

So nizata paviljoni, ovoj muzej, vo vidna sovremen Akropol, e vgnezden vo naklonetteren. Objektot e izgraden pokraj stara ro-manska crkva i pretstavuva ekvivalent od HHvek za nekoga{nata uloga na religijata. Voarhitektonskiot jazik se prisutni apstrakt-ni formi na portici, hramovi i delovi naAkropol, koi moàt samo da se nasetat vo vi-sokotehnolo{kata obrabotka.*157

*Kako i da e, najgolemi kvaliteti me|u

postmodernite nasoki ̂ arls Xenks nao|a vopostmoderniot klasicizam, proizlezen od is-toricizmot na docnomodernata arhitektura,{to kaj nekoi avtori dobiva osoben izraz.

Rikardo BofiljRikardo BofiljRikardo BofiljRikardo BofiljRikardo Bofilj (1939-) so sorabotnicitego sledi postmoderniot klasicizam zasnovanvrz novata tehnologija za proizvodstvo nate{ka betonska konstrukcija. Vo negovototvore{tvo, spojot na sprotivnostite e izos-tren i provokativen. Nadrealizmot i klasi-cizmot toj gi kombinira kako vo filmovite

na Luis Buwuel. Negovite stanbeni zgradivo vid na palati vo Marn-la-Vale kaj Pariz(1978-82) istovremeno potsetuvaat na pala-tite od vremeto na Luj XIV i na te{kiot bru-talizam na Le Korbizje, sozdadeni so grama-tikata na Andrea Paladio, a vo vid na svoe-viden spoj od razli~ni tradicii.

Primerite na Bofilj, Stirling i Grejvspokaùvaat deka aktuelnite kategorii i tra-dicii sî u{te dozvoluvaat preispituvawe ipregrupirawe. No, najdobrite arhitekti,spored Xenks, se najte{ko podlo`ni na kla-sifikacii bidej}i istovremeno se vklopu-vaat vo mnogu tradicii i sozdavaat arhitek-tura so pove}e izrazi.

Arata IsozakiArata IsozakiArata IsozakiArata IsozakiArata Isozaki, sli~no kako i Bofilj,kaj Op{testveniot centar vo Cukoba (1980-83)pokaùva mnogu inventivno povtorno koris-tewe na klasi~nite formi so nova tehnolo-gija, no toa sepak e vo vid na edno bukvalnoprenesuvawe. Kaj ovoj objekt, eklekti~natapostmoderna klasicisti~ka celina formiraotvoren prostor, kako tradicionalna funk-cija na zapadnata civilizacija, sosema raz-li~na od tradicijata na japonskite gradskiprostori.

Nasproti toa, Majkl GrejvsMajkl GrejvsMajkl GrejvsMajkl GrejvsMajkl Grejvs kaj zgradataHumana vo Luisvil, Kentaki (1982-86), na os-troumen na~in gi krie svoite izvori i gitransformira vo prototipovi, koi bi odgo-varale na odredena namena. Predniot del naobjektot go po~ituva postojniot urban raz-mer, a celata kompozicija sodrì bazis, steb-lo i kapitel, {to e povrzano so ne{to pona-glasenata antropomorfnost na objektot sosvoi ,,glava i noze“. Vo ovoj hibriden post-moderen jazik, sli~no kako i kaj Stirling,se vklu~eni i industriski elementi.

Deka postmoderniot klasicizam e hibri-den sloboden stil, Majkl Grejvs pokaùva ina administrativnata zgrada na javnite slu`-bi vo Portland, Oregon (1980-82). Ovoj stilpravi spoj na arhitektonski kodovi za da vos-postavi komunikacija so po{irokata javnost.Toa go pravi so pomo{ na: art deko, itali-janski racionalizam i klasi~ni motivi; pri{to oblakoderot dobiva jasna podelba na ba-zis, steblo i kapitel.

Talentot na Majkl Grejvs, kako slikar iarhitekt, sli~no kako i na Le Korbizje vovremeto na modernata, mu ovozmoùva da so-bere i da povrze pove}e pravci na aktuelnatapostmoderna scena, a osobeno:

- kontekstualizmot na Leon Krir,- fundamentalizmot na Aldo Rosi, i- ìvopisniot istoricizam na Venturi

i Mur.Preku deloto na Grejvs, vo istorijata na

arhitekturata u{te edna{ se dokaùva dekamo}ta na umetnikot e presudna vo gradewetona edna nova sinteza.*158

Umetni~kata sinteza na klasi~nite ele-menti i sovremenata tehnologija kaj MajklGrejvs, poteknuva od vremeto na negoviot dve-godi{en prestoj na Amerikanskata akademijavo Rim (1960-62), po {to toj ja zapo~nuva svo-jata kariera na univerzitetot Prinston voWu Xersi. Takvata sinteza vo negovoto tvo-re{tvo odigruva presudna uloga bidej}i sonea toj e postojano preokupiran. Najdobrailustracija za toa e negoviot pejza` od 1986godina, kade {to e pretstaven eden zbir na

Sl.457. Rikardo Bofilj i dr. Ansamblot Abraksas,Marn-la-Vale kaj Pariz (1978-82)

Sl.458. Arata Isozaki. Op{testveniotcentar, Cukoba (1980-83)

Sl.459. Majkl Grejvs. Zgradata na javniteslu`bi, Portland, Oregon (1980-82)

159159159159159

arhitektonski elementi od antikata (Egi-pet, Grcija, Rim). Nivnata sinteza MajklGrejvs dolgo vreme ja preispituva na svojatasopstvena ku}a vo Prinston, nare~ena Maga-cin. Taa vsu{nost pretstavuva adaptacija ipove}ekratna dogradba na eden magacin za me-bel, izgraden od italijanski yidari vo 1926godina. Vrz ovoj objekt Majkl Grejvs praviintervencii od negovoto kupuvawe vo 1965,pa sî do 1993 godina.

*Vo definiraweto na po{irokiot post-

modernizam od 70-tite i 80-tite godini,ârls Xenks smeta deka zna~ajna uloga ig-raat u{te nekolku nasoki. Najprvin toa seodnesuva na tvorbite so popularen (pop ilipopulisti~ki) karakter, koi vnesuvaat pre-poznatlivi, istoricisti~ki elementi vo ar-hitektonskiot jazik, kako {to se onie nave}e spomenatiot arhitekt Xon PortmanXon PortmanXon PortmanXon PortmanXon Portman.

Neovernakularnata nasoka na postmo-dernata, koja istovremeno e i kontekstualis-ti~ka, od svoja strana doveduva do odnovo pri-

fa}awe na starite grade`ni tehnologii, ka-ko {to e toa slu~aj vo Anglija. Vsu{nost, taanasoka zapo~nuva so deloto na Darnbern Darnbern Darnbern Darnbern Darnbern iDarkiDarkiDarkiDarkiDarki, koi so objektite vo naselbata Pim-liko kaj London (1961-70) go istaknuvaat svo-eto pretpo~itawe na popularniot (tradicio-nalniot), nasproti elitniot (profesional-niot) kod vo arhitekturata.

Poradi uspehot {to go postigna taa na-selba i sli~nite na nea, po~nuvaj}i od 1975godina takviot metodolo{ki pristap stanu-va eden vid oficijalna angliska politika vogradeweto na prigradski naselbi. Vo nasel-bata Pimliko ima spoj na stari i novi ob-jekti, a crkvata Sv. Xejms e upotrebena kakourbana poenta vo kompozicijata. Tulata e iz-brana kako najekonomi~en gradeèn materi-jal, koj istovremeno ima mo`nost da sozdadeasocijacii so arhitektonskoto minato na re-gionot.

Istite avtori na sli~en na~in postapu-vaat i podocna, rekonstruiraj}i ja naselbataPer{or vo Anglija (1967-77).

*Athokizmot, spored ârls Xenks, gi op-

fa}a onie objekti na postmodernata, kaj koi enapraven ad hok spoj na raznovidni grade`nitehnologii i na raznovidni arhitektonskiizrazi, kakov {to e slu~ajot so delata na ve}espomenatite Ralf ErskinRalf ErskinRalf ErskinRalf ErskinRalf Erskin, Lisien Krol Lisien Krol Lisien Krol Lisien Krol Lisien Krol, pa iso onie na Brus Gof i na drugi arhitekti.

Bejvinxer haus vo Norman, Oklahoma(1950-55) na Brus GofBrus GofBrus GofBrus GofBrus Gof (1904-82) ima konceptna kontinuiran spiralen prostor soyidan odpeso~nik, a krovnata konstrukcija e obesenaso kabli na sredi{en ~eli~en stolb. Na ta-kov na~in e sozdadena sinteza na ednostavnigeometriski formi, koja izgleda kako mo}nacelina.

Ad hok pristapot nesomneno mu prido-dava duh i raznovidnost na postmoderniot am-bient, koj vo modernata stanuva{e sî poho-mogen. Ovoj pristap go vklu~uva i principotna participacija, pri {to arhitekturata se

dobliùva do vkusot i do kodovite na samiteìteli. Za da se odrì kontrolata vrz grad-bata kako arhitektonski proizvod, avtorotsekoga{ dodava ne{to specifi~no novo. Adhok pristapot ovozmoùva arhitekturata dane se gubi vo prazen formalizam, koj, sporedXenks, e tolku o~igleden vo docnoto tvore{-tvo na Valter Gropius.*159

Vo svojata treta studija za athokizmot,Xenks opravdano se stava na stranata na adhok arhitekturata, koja se razviva vrz osnovana prira~ni sredstva i vrz izvesna sloboda,

Sl.460. Majkl Grejvs.Pejza`, akvarel(1986)

Sl.461. MajklGrejvs. Ku}ataGrejvs (Magacin,1965-93). Izgled ivnatre{nost

Sl.462. Darnbern i Darki. NaselbataPimliko kaj London (1961-70)

Sl.463. Brus Gof. Bejvinxer haus, Norman,Oklahoma (1950-55). Presek.

Sl.463a. Brus Gof. Herder haus,Maunt Lejk, Minesota (1970-71)

160160160160160

{to pridonesuva za eden spontan i pragma-ti~en realizam, nametnat od uslovite i oddadenite fakti. Na takov na~in, ~estopatise preina~uvaat ve}e utvrdenite zna~ewa.Naj~esto, sredstvoto ili predmetot stanu-vaat ,,ne{to drugo“, a vkupnata arhitekturase osloboduva od strogite pravila i od pra-vilnosta na koj bilo stil, kako i od koi bilodrugi odnapred utvrdeni pravila. *160

*Od {irokiot pridones na postmodernata

vo op{tiot razvoj na arhitekturata, ârlsXenks naveduva u{te dve prepoznatlivi na-soki: metafora i zabava ili dvosmislenost.

Metafori~nite objekti nastojuvaat davospostavat komunikacija so okolinata sopomo{ na poetski sliki, koi ponekoga{imaat metafizi~ka osnova. Tie objekti trebada se sfatat kako reakcija na apstraktniot(bezli~niot) modernizam. Sepak i Xenks sesloùva deka nekoi objekti na modernata, ka-ko {to e kapelata vo Ron{an na Le Korbizje,imaat odigrano zna~ajna uloga vo oslobodu-vaweto na arhitektonskiot razvoj od tabuatana ikonofobijata.

Karakteristi~ni primeri na metafo-ri~ni objekti se ve}e spomenatite: Operatavo Sidnej na Jern Utzon i Pacifik dizajncentarot na Sesar Pelji, a kon niv se pri-klu~uvaat i oddelni dela na drugi arhitekti.

Minoru TakejamaMinoru TakejamaMinoru TakejamaMinoru TakejamaMinoru Takejama, kaj hotelot BeverliTom vo Hokaido (1973-74), zbiva osumdesetodai vo tri ~etvrtini od cilinderot, a res-toranot i pokrivnata gradina se ozna~eni sodrugi formi na lingvisti~kata sintaksa.Formata na objektot, vo vid na ma{ki polovorgan, ne e jasno ~itliva, taka {to simboliz-mot na ovoj objekt e kodiran so drugi funk-cionalisti~ki zna~ewa.

Objektot Ni-ban-kan vo Tokio (1970, re-dizajniran vo 1977) na Takejama pretstavuvaeksplozija na edna grafi~ka {ema vo komer-cijalnata ponuda na oblasta, pri {to me|upostojnite 20.000 se nudat dopolnitelni novi14 kafuliwa. Ovde, jazikot na uli~niot ̀ ar-gon e kombiniran so ~istata geometrija, taka{to pretstavuva tipi~en postmoderen spoj nakodovi (znaci).

Stenli Tajgerman Stenli Tajgerman Stenli Tajgerman Stenli Tajgerman Stenli Tajgerman (1930-) koristi eks-plicitni metafori pri sozdavaweto arhi-tektura, ponekoga{ upotrebuvaj}i humor isatira, {to kako postapka moè da se smesti

vo preteruvawata na postmodernizmot odvremeto na negovata prva faza. Taka, na pri-mer, negovata Dejzi haus vo Indijana (1976-77),ima osnova i delovi na fasadata, ~ii formijasno potsetuvaat na intimni delovi od ma{-kata i ènskata anatomija.

Edna nasoka na postmodernata arhitek-tura e odbeleàna so zabavni i dvosmisleniprostorni igri, prisutni kaj objektite na ne-kolku arhitekti, kako {to se ve}e navede-nite: Robert Venturi, ârls Mur i MajklGrejvs; no i Piter Ajzenman i Ri~ard Mejerpred niv. Taka na primer, Frenk OÄGeri, konkrajot na 70-tite i vo po~etokot na 80-titegodini, pri komponiraweto koristi najneo-~ekuvani i najdvosmisleni prostorni triko-vi so prevrtena perspektiva i naglaseni kon-trastni boi, ostanuvaj}i vo ramkite na ap-straktnata tehnolo{ka slika na svetot.*161

Nastojuvawata na Frenk OÄGeriFrenk OÄGeriFrenk OÄGeriFrenk OÄGeriFrenk OÄGeri (1929-)od toj period, najdobro gi ilustriraat sled-nite primeri:

- kancelarijata na Tojota vo Glen Berni,Merilend (1978-79),

- ku}ata na arhitektot vo Santa Monika,Kalifornija (1978),

Sl.464. Minoru Takejama. HotelotBeverli Tom, Hokaido (1973-74)

Sl.465. Minoru Takejama. ObjektotNi-ban-kan, Tokio. Prvobitna sostojba,1970 (redizajniran vo 1977)

Sl.466. Stenli Tajgerman. Dejzi haus, Porter,Indijana (1976-77). Osnova i izgled

Sl.467. Frenk O. Geri. Pravniot fakultetLojola, Kalifornija (1981-84).

Izlez kon dvorot

Sl.468. Frenk O. Geri. Ku}ata Norton,Venecija, Kalifornija (1982-84)

161161161161161

-Pravniot fakultet Lojola vo Los An-xeles, Kalifornija (1981-84),

- Muzejot na vozdu{niot prostor vo LosAnxeles (1983-84), i

- ku}ata Norton vo Venecija, Kalifor-nija (1982-84).

Dekonstruktivisti~kite formi i fasa-di na Frenk O’Geri kaj muzejot Vitra vo Vajlna Rajna, Germanija (1987-89), pravat unikat-na serija na izlo`beni prostori, osvetlenipreku svetle~ki kuli i glazirani pokrivi.

Vrv na tvore{tvoto na Frenk OÄGeripretstavuva objektot na muzejot Gugenhajm voBilbao, [panija (1991-97), kade {to kompo-ziciskata sloboda na formite i boite ja kom-binira so elementite na t.n. zelena arhitek-tura.

Ginter Beni{Ginter Beni{Ginter Beni{Ginter Beni{Ginter Beni{ (1922-) so sorabotnicite,vo toj period isto taka se zanimava so zabavnii dvosmisleni kompozicii na arhitektonskielementi vo prostorot. Takov karakteristi-~en primer pretstavuva Istraùva~kiot in-stitut na solarna energija pri Univerzite-tot vo [tutgart (1987). Karakterot na ovaaarhitektura korespondira so namenata na ob-jektot, vo koj se vr{at eksperimentalni is-traùvawa na nova energija, koja se bazirana hidrogenot sozdaden so pomo{ na sonceto.

Prethodnite primeri pokaùvaat dekaoriginalnata podredenost na arhitektonski-te elementi doveduva do nivni ,,sopstven ̀ i-vot“, pri {to skalite, oxacite i tremovite

se vidlivo prenaglaseni. Takvite gestovi mo-àt sosema lesno da bidat protolkuvani kako~isti, povr{ni stilski elementi.*162

Bernar ̂ umiBernar ̂ umiBernar ̂ umiBernar ̂ umiBernar ̂ umi (1944-) vo parkot La Viletvo Pariz (1982-90) razviva eden sloèn ar-hitektonski sistem, koj se sostoi od:

- superimpozicija na planovi (strukturana mestoto), na to~ki (paviljoni, t.n.ludosti) i na linii (mreà na pateki);

- serija na sinegrami, pri {to sekoj odniv se bazira na precizen sostav od ar-hitektonski, prostorni ili program-ski transformacii; i

- dekonstruktivisti~ka arhitektura kojavklu~uva razloèni konvencii, upotre-buvaj}i koncepti koi proizleguvaat ka-ko od arhitekturata taka i od drugo mes-to (kino, literaturna kritika i drugidisciplini).

Bidej}i sekoj od navedenite sistemi imasvoj geometriski red, tuka se pojavuvaat su-diri ili ,,konflikti“, koi avtorot gi nare-kuva ,,dinami~ni momenti“. Arhitekturatana paviljonite ima vidlivi sli~nosti so rus-kiot konstruktivizam od 20-tite godini, oso-beno so Arhitektonskite fantazii na Jakovêrnihov. Sepak, arhitekturata na ûmi naposeben na~in e razloèna i povrzana vo edenspecifi~en sistem. Od tie pri~ini, imeto{to na taa arhitektura ñ go dava ûmi, vopodocne`nite raspravi na Filip Xonson do-biva svoja logika. Spored ûmi, so arhitek-

tonskiot eksperiment vo parkot La Vilet sebaraat novi socijalni i istoriski okolnos-ti: disperzirana i diferencirana realnost,{to go ozna~uva krajot na utopijata za edin-stvo.*163

Filip XonsonFilip XonsonFilip XonsonFilip XonsonFilip Xonson verojatno ima za cel daistakne nov stil koga vo 1988 godina vo Mu-zejot na modernata umetnost vo Wujork ja or-ganizira izlo`bata imenuvana kako Dekon-struktivisti~ka arhitektura, so {to saka daja zgolemi vrednosta na noviot bran. Vo ovaaarhitektura, menuvaweto na modelite na kul-turniot identitet nao|a svoj ekvivalent.Takvata senzacionalisti~ka arhitektura, vovid na zabavna igra koja sodrì poraki za nej-zino sopstveno de{ifrirawe, moè ednos-tavno da se nare~e ,,Gledaj, ne dopiraj“.*164

Na izlo`bata Dekonstruktivisti~ka ar-hitektura e pretstaven izbor na dela od {estarhitekti i eden tim, koi me|u drugoto nas-tojuvaat na arhitekturata da ñ go vratat epi-tetot na golema umetnost. Toa se: FrenkO’Geri (1929, roden vo Toronto), Zaha Hadid

Sl.469. Frenk O. Geri. Muzejot Gugenhajm, Bilbao, [panija (1991-97)

Sl.470. Ginter Beni{ i dr. Istraùva~kiot centarza solarna energija na Univerzitetot vo [tutgart(1987). Izgled i vnatre{nost

Sl.471. Bernar ûmi. Parkot La Vilet,Pariz (1982-90). Superimpozicija na

planovite, aksonometriski prikaz

Sl.472. Bernar ûmi. Parkot La Vilet,Pariz (1982-90). Paviljonot br.7

162162162162162

(1950, Bagdad), u~itelot na Hadid, Rem Kolhas(1944, Roterdam), Piter Ajzenman (1932, Wu-jork), Bernar ûmi (1944, Lozana), DanielLibeskind (roden vo Polska, 1946, a rabotivo Izrael, SAD, Germanija) i avstriskatagrupa Kop Himelblau.

Objektite pretstaveni na izlo`bata voz-nemiruvaat so zbirot na dlaboko vkorenetikulturni pridobivki, {to oformuvaat pose-ben pogled na arhitekturata. Toa se prido-bivki za redot, harmonijata, stabilnosta iedinstvoto. Taa arhitektura nema namera davospostavi nekoja avangarda, tuku izrazuvaneobi~na prikrienost vo opsegot na tradi-cionalnoto.

Pokraj ve}e proanaliziranite dela odnavedenite avtori dekonstruktivisti, trebada se pogledaat u{te nekoi interesni pri-meri. Zaha HadidZaha HadidZaha HadidZaha HadidZaha Hadid, kaj protivpoàrnata stani-ca Vitra vo Vajl na Rajna, Germanija (1988-93),svoite spektakularni crteì gi preveduva voizgradeni formi. Nasproti ,,zamrznatotodvièwe“ na Geri, nejzinata ideja za dviè-we napred e pomalku liri~na i pove}e sovre-mena.

Rem KolhasRem KolhasRem KolhasRem KolhasRem Kolhas, kaj Golemata palata vo Lil,Francija (1990-94), ja izrazuva svojata idejaza ,,pozitivnite aspekti na urbanata natru-panost“. Toj upotrebuva evtini grade`ni ma-terijali na nov i prakti~en na~in. Objektote koncipiran taka {to moè na ednostavenna~in da se prisposobi za razli~ni funkcii,od odrùvawe mali sredbi, pa sî do mitinziza konvencii.

I pokraj nastanatata ,,zabuna“ vo arhi-tektonskite izrazi od 70-tite i 80-tite go-dini, ârls Xenks uporno nastojuva zaklu-~ocite od svoite teoriski raspravi da gi kla-sificira i da gi ,,sredi“ tabelarno i grafi~-ki. Toa ne odi taka lesno bidej}i golem brojarhitekti istovremeno rabotat vo dve ilipove}e razli~ni nasoki, a odredeni pojavi,

koi ja definiraat postmodernata arhitektu-ra, se slu~uvaat mnogu porano, u{te pred dase zboruva za nea. Od tie pri~ini, sodrìna-ta na Evolutivnoto steblo na postmodernataarhitektura {to ja nudi Xenks, moè da sesfati samo uslovno, bidej}i taa e otvorena zaponatamo{en razvoj, pa i za redefinirawe.

Kako {to moè da se vidi od grafi~katapretstava na Evolutivnoto steblo, vo negonema postmoderna nasoka pod imeto postmo-deren klasicizam, koj Xenks vo svoite ras-pravi go pretpo~ita i go istaknuva na prvomesto vo vid na op{ta sinteza.

Poznato e deka arhitekturata, kako naj-op{testvena umetnost, mora da komuniciraso lu|eto, pa zatoa nejze ñ e potreben odredenstil i zbir na konvencii, koi se voobi~aeni,fleksibilni i dobro poznati. Ovie atribu-ti, spored Xenks, gi poseduva postmoderniotklasicizam, bidej}i go spojuva tehni~kiotrealizam na modernata so univerzalnite ar-hetipovi na klasicizmot, ,,koj e ve}e prifa-ten od mnogu zemji, taka {to vo ramkite napostmodernata dobiva naj{iroki razmeri“.*165

Vo SADVo SADVo SADVo SADVo SAD, Venturi, Stern, Mur i Grejvs os-tanuvaat vo centarot na realisti~kata vizi-ja, pa zatoa ne iznenaduva faktot, {to tamu seizgradeni prvite oblakoderi vo toj stil, ka-ko na primer zgradata na ATT od Filip Xon-son, napravena vo sorabotka so Xon Barxi.

Vo JaponijaVo JaponijaVo JaponijaVo JaponijaVo Japonija so arhitektonski izraz napostmoderniot klasicizam rabotat nekolku-mina arhitekti, kako {to se ve}e navedenite:Arata Isozaki, Minoru Takejama i dr. Tak-vata tendencija vo 80-tite godini zafa}a inekoi evropski dràvi, kako {to se [vajca-rija, Italija i [panija.

Vo [vajcarija[vajcarija[vajcarija[vajcarija[vajcarija, jazikot na postmoderniotklasicizam go koristi Mario BotaMario BotaMario BotaMario BotaMario Bota (1943-) namnogu strog, fundamentalisti~ki na~in, {todonekade potsetuva na Aldo Rosi. Toa moèda go potvrdat slednive objekti:

- ku}ata Bjanki vo Riva San Vitale (1971-73), vo vid na ~etirikatna kula do kojase doa|a preku otkrien ~eli~en most;smestena pokraj ezeroto Lugano, taa is-tovremeno ima edna hermeti~ka intim-nost, no i otvorenost kon pejzaòt; i

- ku}ata Rotonda ili ku}ata Medi~i voStabio (1980-82) vo vid na centralna si-metri~na kompozicija napravena od tu-la, ~elik i staklo.

Vo ItalijaItalijaItalijaItalijaItalija, poznatiot tvorec Aldo RosiAldo RosiAldo RosiAldo RosiAldo Rosi(1931-97) na krajot od 60-tite godini na vekotgo lansira dvièweto za racionalna arhi-tektura, nare~eno nov racionalizam. Nego-vite zalo`bi za racionalno i ispolnitelnore{enie na proektantskite problemi se zas-novaat vrz logi~niot poredok na urbanite iarhitektonskite tipovi. Konceptot na ra-cionalnata arhitektura, na teorisko nivoRosi go ima skicirano u{te vo knigata Ar-hitekturata na gradot (1966), a jasno razvienovo knigata Racionalna arhitektura (1973),objavena po povod XV milansko trienale.

Sl.473. Zaha Hadid. Protivpoàrnata stanica Vitra, Vajl naRajna, Germanija (1988-93)

Sl.474. Rem Kolhas. Golemata palata, Lil, Francija (1990-94)

Sl.476. Mario Bota. Ku}ata Rotonda -Medi~i, Stabio (1980-82)

163163163163163

Sl.475. Xarls Xenks. Evolutivnioto steblo na postmodernata arhitektura (1977)

164164164164164

Racionalnata arhitektura gi kombiniraracionalisti~kata arhitektonska teorija narenesansata, prosvetleniot klasicizam i na-sokite od 20-tite godini na HH vek. Nejzi-nite pripadnici ja smetaat arhitekturata zanezavisna nauka, koja vo sebe sodrì svoiprincipi i zakoni i na takov na~in poseduvasvoja zakonomernost. Tie prirodni zakoniRosi vo izvesna mera gi razrabotuva vo stu-dijata Gradot na tipovite. Vo nea, gradot senabquduva pred sî kako istorisko mesto,a tipot kako primaren istoriski nemenlivelement na arhitekturata, koj ne moè pona-tamu da se reducira. Istraùvaweto, vo is-toriski i politi~ki pogled, treba da ja sov-lada otu|enosta na ~ovekot od arhitekturata.

Potpiraweto vrz renesansata i klasi-cizmot pridonesuva delata na Aldo Rosi danalikuvaat na eden vid postmoderen paladio-nizam so jasni i strogi kompozicii, {to evidlivo kaj slednite primeri:

- grobi{tata San Kataldo vo Modena(1971-84), so klasi~no ritmiziran trem,koj se nao|a na oskata od postariot iponoviot del na grobi{tata; na katotse nao|aat ni{ite za smestuvawe na ur-nite;

- u~ili{teto vo Broni (1979-82), so svo-jata kompozicija na arhitektonski edi-nici i so prostorot za igra, proizle-guva od sli~ni re{enija napraveni vorenesansata; i

- Teatarot na svetot, napraven za Vene-cijanskoto bienale (1979-80) ja prodol-ùva venecijanskata tradicija na ,,pli-va~ki“ teatar, koja se kombinira so[ekspirovata centralna bina. Sli~nokako i korabot na Noe, ovoj teatar odVenecija se upatuva kon Dubrovnik, zapotoa da bide demontiran.*166

Me|u arhitektite koi spodeluvaat sim-patii so racionalnata arhitektura spa|aat:Mario Bota, J.P. Klajhus, Leon i RobertKrir, Luixi Snoci, Xorxo Grasi, Osvald Ma-tijas Ungers i dr.

Vo [panija[panija[panija[panija[panija se sozdava eden vid postmo-deren regionalizam vo delata na AlbertoAlbertoAlbertoAlbertoAlbertoKampo BaezaKampo BaezaKampo BaezaKampo BaezaKampo Baeza (1946-). Toj ja upotrebuva tra-

dicionalnata tula vo kombinacija so staklo,~elik ili beton, pri {to vo takvata racio-nalisti~ka postavka vnesuva eden vid {pan-ska toplina. Taka na primer:- Kaj u~ili{teto vo San Sebastijan de LosRejes (1983) na ume{en na~in se sprotivsta-veni jasnite stereometriski formi na ci-linderot so pomo{ni prostorii i blokot sou~ilnici, koj ima naklonet pokriv.- U~ili{teto vo San Fermin kaj Madrid(1985) go potvrduva oblikovnoto sprotivsta-vuvawe na cilinder i blok, no ovde stakleno-~eli~niot cilinder penetrira vo blokot.

Hose Rafael Moneo Hose Rafael Moneo Hose Rafael Moneo Hose Rafael Moneo Hose Rafael Moneo (1937-) svojot post-moderen klasicizam go sozdava so pomo{ naedna koloristi~ka igra me|u tulata i mer-merot od spomenicite na kulturata, kako {tose: skulpturi, stolbovi, reljefi i drugi sta-ri fragmenti. Negoviot Muzej na rimskataumetnost vo Merida (1980-85) e podignat vrzarheolo{ki lokalitet so rimski gradbi.Rimskiot na~in na gradewe e ,,citiran“ vokonstrukcijata, taka {to yidovite se sos-taveni od eden vid oplata od rimski tuli soispolna od beton. Osvetlenieto e obezbede-no niz pokrivni stakleni lenti i niz bazi-likalni prozorci. Iako vo muzejot otsust-

Sl.477. Aldo Rosii Xani Brageri.Grobi{tata SanKataldo, Modena

(1971-84). Crte` navkupniot plan i

izgled na zgradataso urni

Sl.478. Aldo Rosi i Xani Brageri. U~ili{teto vo Broni (1979-82)

Sl.479. Alberto Kampo Baeza. U~ili{teto voSan Sebastijan de Los Rejes (1983)

165165165165165

vuva dekorativnosta na rimskite objekti, tojja sodrì nivnata monumentalnost, kon {topridonesuvaat i arhitektonskite oblici.*167

Portugalskiot arhitekt Alvaro SizaAlvaro SizaAlvaro SizaAlvaro SizaAlvaro Siza(1933-) po dobivaweto na nagradata Pricker(1992), istata godina zapo~nuva da ja gradi fa-brikata Vitra vo Vajl na Rajna, Germanija(1992-94). Taa se nao|a do protivpoàrnatastanica na Zaha Hadid i nasproti fabrikatapodignata od angliskiot arhitekt NikolasGrim{ou. Dvete fabriki se povrzani nadulicata so metalen natstre{nik.

Fabrikata na Alvaro Siza e oblikuvanaod kompakten kubus so ramna fasada od tula,

taka {to izgleda strogo, pa duri i skromno,so {to na funkcijata ñ e dadeno pogolemozna~ewe.

Od analizata na dovolen broj sli~ni pri-meri na postmoderniot klasicizam, ârlsXenks nastojuva da izvle~e relevantni zak-zak-zak-zak-zak-lu~ocilu~ocilu~ocilu~ocilu~oci, kako {to se:

- postmoderniot klasicizam e navistinafleksibilen;

- toj moè da se prisposobi kon mestotoi kon sosednite objekti, kako {to po-kaùva Xejms Stirling preku galeri-jata Klor (1980-85), koja e pridodadenakon londonskata galerija Tejt;

- toj stil moè da se omekne i da se vkrstiso visokata tehnologija, kako {to po-kaùvaat arhitektite: Holajn, Ro{ iIsozaki;

- sigurno e deka nitu eden stil ne gi re-{ava op{testvenite problemi, no nivtoj moè da gi artikulira, istaknuvaj}igi op{testvenite vrednosti; pri {to

- stilot ne e zamena za sodrìnata, no tojnea moè da ja napravi vidliva.

Vo prodolènie, ârls Xenks naveduvadeka stilot (arhitektonskiot jazik) e sinequa non na komunikacijata i od taa op{ta pot-reba proizleguva postmoderniot klasicizam,koj, spored nego, na arhitekturata ñ go ovoz-moùva ona {to otsekoga{ sakala da bide -umetnost vo koja se uìvaumetnost vo koja se uìvaumetnost vo koja se uìvaumetnost vo koja se uìvaumetnost vo koja se uìva.*168

*150 Poop{irno vo: D‘enks, ârls. Moderni pokretiu arhitekturiPowell, Kenneth. Michael Graves Residence

*151 Vidi D‘enks,ârls. I s t o, str.463*152 A.D. News Suppolement, 7/1981, str.8-9. Po navod na

R.Radovi} vo predgovorot na D‘enks, ̂ arls. Modernipokreti u arhitekturi

*153 Vidi vo komentarot na R. Radovi} vo D‘enks, ârls.Moderni pokreti u arhitekturi, str.5-9

*154 Vidi D‘enks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi,predgovor

*155 Vidi D‘enks,ârls. I s t o, str.450*156 Vidi D‘enks, ârls. I s t o, str.450-454*157 Vidi D‘enks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi.

str.467Hans Holein. The Pritzker Architecture Prize, 1985

*158 Vidi D‘enks,ârls. I s t o, str.463-464Powell, Kenneth. Michael Graves Residence

*159 Vidi D‘enks, ârls. I s t o, str.455*160 Vidi D‘enks, ârls. I s t o, komentar na R.Radovi},

*161 Poop{irno vo: D‘enks, ârls. I s t o, str.457-458Frank Owen Gehry. The Pritzker Architecture Prize, 1989Frank Gehry, 1991-95. El Croquis 74/75,1995, Madrid

*162 Vidi Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in theTwentieth Century, str.366

*163 Poop{irno vo Tschumi, Bernard. Cinégramme folie,le parc de la Villette

*164 Vidi Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in theTwentieth Century, str.359-372Tschumi, Bernard. Cinégramme folie, le parc de laVilletteJodidio, Philip. New Forms, Architecture in the 1990 s

*165 Vidi D‘enks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi,str.468

*166 Poop{irno vo Aldo Rossi. The Pritzker ArchitecturePrize, 1990

*167 Poop{irno vo José Rafael Moneo. The PritzkerArchitecture Prize, 1990

*168 Vidi D‘enks, ârls. Moderni pokreti u arhitekturi,str.468

Sl.480. Hose Rafael Moneo. Muzejotna rimskata umetnost, Merida(1980-85). Vnatre{nost

Sl.481. Alvaro Siza. Fabrikata Vitra, Vajl naRajna, Germanija (1992-94)

Sl.483. Santijago Kalatrava. @elezni~kata stanica Satolas,Lion, Francija (1989-94). Presek i izgled

Sl.482. Xejms Stirling. Galerijata Klor,London (1980-85). Vlezot

Preteranoto zalagawe na ârls Xenksza postmoderniot klasicizam se ~ini deka jagubi podlogata na preminot od 80-tite vo 90-tite godini. Ako moè da se zboruva za nego-vi mali tragi vo delata na francuskite ar-hitekti Kristijan de Portzampark i @anNuvel, toga{ za toa ne moè da stane zbor voinventivnata i samosvojstvena arhitekturana Santijago Kalatrava i sli~nite na nego.

Santijago Kalatrava Santijago Kalatrava Santijago Kalatrava Santijago Kalatrava Santijago Kalatrava (1951-) sozdava di-nami~ni i ìvopisni formi od natur-betonso ~ija pomo{ na racionalen na~in sovladuvagolemi rasponi. So takvi prepoznatlivi ar-hitektonski znaci, toj gi gradi: mostot vo ne-govoto rodno mesto Valensija, mostot vo Se-vilja, olimpiskata kula vo Barselona i dru-gi objekti.

Kaj èlezni~kata stanica Satolas voLion, Francija (1989-94), Kalatrava do so-vr{enstvo go doveduva svojot bioni~ki stil,koj so potencijalnata energija se izdvojuvaod prethodnite dela na Pjer Luixi Nervi ina onie pred nego.

182182182182182

183183183183183

Fre

nk L

ojd

Rajt

. Ter

asit

e M

onon

a, M

edis

on, V

isko

nsi

(kon

cipi

rani

193

8, p

roek

tot

e za

vr{

en 1

959,

izg

rade

ni 1

997)

184184184184184

Za materijalnata pomo{ vo pe~ateweto na ovaa kniga, avtorot izrazuvaosobena blagodarnost na:

Alka - impeks, Skopje

Alfa inènering, Gostivar

Vardar dolomit, Gostivar

Veming, Skopje

Vule komerc, Skopje

Goreks, Skopje

DSC dizajn, Skopje

DTP SIKOZ, Skopje

Zegin, Skopje

Kataden, Kumanovo

Kompanija Popovski, Skopje

Makedonska kniga, Skopje

Makedonska riznica, Kumanovo

Merks, Skopje

OXO Pece Taleski, Bitola

Perspektiva, Skopje

Sonika, Skopje

Tehnografika, Skopje

Timi komerc, Skopje

TIS, Skopje

Forma, Kumanovo

Posebna blagodarnost do brojnite poedinci i institucii, koi so kupuvawetona knigata Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vekpomognaa vo sozdavaweto na osnovnite materijalni uslovi za tehni~kapodgotovka i pe~atewe na ovaa kniga

Documents

100 Godini Moderna