V Grajskem kopališču na Bledu pravijo, da ne pomnijo tako slabe kopalne sezone kot letos. No, upajmo, da se je muhasto poletje končalo in da so pred vrati pasji dnevi. — Foto: F. Perdan

Leto X X V I I . Številka 58

Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni

urednik Albin Učakar

Kranj, torek, 30. 7. 1974 Cena: 1 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D l ! L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

1. avgust - občinski praznik Jesenic in Kranja Ob praznovanjih občinskega praznika se nam naše misli na­vadno prepletajo med ocenjevanjem preteklosti) resnico da­našnjih dni ter željami, načrti in hotenji za prihodnost. Takšna razmišljanja so ob našem letošnjem prazniku še bolj prisotna kot prejšnja leta. Letos predvsem razmišljamo o se­danjosti in bodočnosti. Na preteklost, na boj kranjskih de­lavcev za njihove pravice, za osvoboditev, za ustvarjalnost pri graditvi nove socialistične družbe smo in bomo seveda lahko vselej ponosni.

V preteklem letu smo doslej prehojeni poti dodali pomembne nove dosežke. Naše gospodarstvo'je doživelo pomemben raz­mah ter doseglo izredne rezultate v dvigu produktivnosti dela, porastu proizvodnje, v tehničnih in organizacijskih preosno-vah, v vključevanju v domačo in mednarodno delitev dela in v krepitvi svoje materialne osnove. Na področju družbenih de­javnosti smo uspešno uresničili začrtane programe, od grad­nje šol in vrtcev do nalog socialne politike. Razmah stano­vanjske gradnje je učinkovit začetek razreševanja enega naj­bolj perečih problemov, ki tarejo delovne ljudi Kranja. Vsi uspehi so toliko pomembnejši, ker so doseženi v pogojih ukre­pov in prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva in kriznih situacij, ki so jih pogojevali mednarodni odnosi.

Letošnji L avgust praznujemo v času, ko z vso resnostjo in ustvarjalno zagnanostjo uresničujemo novo ustavo in z njo nove odnose na vseh ravneh družbene organiziranosti. Zato je razumljivo, zakaj so naše misli namenjene sedanjosti in naši pogledi uprti v prihodnost. Letošnje praznovanje pada v čas korenitih sprememb našega političnega sistema. Njihov smisel je, da zagotovijo vladajoči položaj delavskega razreda in delovnih ljudi tako v uresničevanju funkcije oblasti kot v opravljanju družbenih zadev. Z njimi v oblikah samoupravne socialistične demokracije ustvarjamo resnično oblast delov­nih ljudi in zagotavljamo neprekinjenost revolucionarnega boja začetega v juliju in avgustu 1941. leta. Se tako dobro zamišljen sistem pa ne bo sam po sebi deloval, če ga zavestno in intenzivno ne presadimo v življenje. Zato je najpomembnejša naloga sedanjosti uresničitev odnosov, kijih opredeljuje nova ustava, to pa je tudi uveljavitev vsako­dnevnih in dolgoročnih interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Le v uresničevanju teh interesov je naš napre­dek in bolj bogata prihodnost. Prehojena revolucionarna pot, naša sedanja ustvarjalnost in zaupanje v bodočnost samo­upravnega socializma so zagotovo trden porok, da bomo kot smo do sedaj, tudi v bodoče sposobni nadaljevati veliko delo, ki je bilo v naši občini začeto z oboroženim uporom 1. avgu­sta 1941.

Vsem delovnim ljudem Kranja še ob letošnjem praznovanju zahvaljujem za njihove ustvarjalne napore in jim čestitam k L avgustu, prazniku občine Kranj.

Tone V o l č i č , predsednik O b č i n s k e s k u p š č i n e Kranj

1. avgusta 1941. leta je na Obranci na Mežaklji Cankarjeva četa prvih jeseniških partizanov bila prvo odkrito bitko z Nemci in jih tudi prvič pognala v beg. S to bitko je Cankarje­va četa pod vodstvom prekaljenega predvojnega revolucionar­ja Jožeta Gregorčiča najbolj jasno in glasno izrazila odloči­tev proletarskih Jesenic in okolice, da se odločno odziva po­zivu KPJ na oborožen odpor. S to bitko je nad Jesenicami vzplapolal plamen odpora tukajšnjega prebivalstva in se zlil v mogo.čno baklo vseljudske vstaje slovenskega naroda, ki ni ugasnil, dokler ni bil sovražnik poražen. V tej prvi bitki sta padla dva partizana Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Njuna smrt je nedvomno pretresla njune bojne tovariše, pa tudi celotno prebivalstvo jeseniškega območja, ni pa jih moralno strla. Ob njuni smrti seje le potrdilo pričakovano, to je, da bo boj trd in da bo zahteval tudi žrtve. Žrtve jeseniškega prebi­valstva v štiriletnem narodnoosvobodilnem boju so bile velike. Padali so borci v spopadih, padali so talci v Begunjah, na Hrušici, y Mostah pri Žirovnici, umirali so aktivisti OF v zaporih in taboriščih in padali s'o kot žrtve črne roke. Toda na mesto mrtvih so vstopali vedno novi in novi borci in aktivisti NOV vse do zmage. Bitka Cankarjeve čete pred triintridesetimi leti gotovo ni bila največja bitka v njeni partizanski zgodovini, prižgala pa je plamen odpora, in v tem je njena veličina. Zato smo se občani Jesenic odločili, da bomo vsako leto praznovali 1. avgusta kot svoj občinski praznik. S tem praznovanjem želimo na svečan način izraziti naše trajno spoštovanje dogodku tega dne in vsemu narodnoosvobodilnemu boju ter globoko spoštovanje vsem žrtvam fašizma. Hkrati naj bo ta praznik tudi priložnost za oceno sedanjosti in za odgovor na vprašanje, ali izpolnjujemo cilje, zaradi katerih je padlo toliko žrtev.

Slavko Osredkar, predsednik O b č i n s k e s k u p š č i n e Jesenice

Prireditve za jeseniški praznik Na slavnostni seji občinske skupščine bo o preteklem in sedanjem razvoju občine spregovoril predsednik

Slavko Osredkar, podelili pa bodo tudi vsakoletne Cufarjeve in Gregorčičeve plakete. Za Čufarjevo plaketo je posebna komisija prejela šest predlogov, podelili pa jo bodo enemu posamezniku in dvema kulturnima skupi­nama. Gregorčičeve plakete bodo prizadevnim na športnem področju podelili štirim posameznikom in eni organizaciji.

V okviru občinskega praznika bo jeseniški DOLIK pripravil že dvanajsto razstavo v letošnjem letu. Pred­stavili se bodo jeseniški likovniki.

Tudi športniki predvidevajo za počastitev občinskega praznika Jesenic več prireditev. Tako je bil na igrišču v Podmežaklji že odbojkarski medklubski turnir, smučarji bodo v.nedeljo, 4. avgusta, slovesno odprli svoje zavetišče pod Prisojnikom, prav tako bo v nedeljo medklubsko tekmovanje v plavanju za Pokal mesta Jesenic, tekmovanje pa bodo pripravili tudi jeseniški balinarji.

Ob občinskem prazniku bo na Jesenicah vseljenih tudi sto stanovanj v novi stolpnici, ki jo je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Sava, v Kranjski gori pa vila bloki. V Kranjski gori bodo odprli tudi hotel Kompas.

Prireditve za kranjski praznit Podobno kot vsako leto za občinski praznik bo v kranjski občini tudi letos

vrsta (predvsem športnih) prireditev. Prve prireditve so bile že v soboto, ko je bilo za Češko kočo mednarodno tekmovanje v slalomu, na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pa odprtp prvenstvo Kranja v tenisu.

Jutri (31. julija) ob 17. uri bo v Kranju slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri bodo podelili nagrade občine Kranj za letos in nagrade in priznanja krajevnim skupnostim za leto 1973. Ob 19. uri bo na Trgu revolucije promenadni koncert kranjskega pihalnega orkestra, ob 20. uri pa bo na Titovem trgu predvajanje filma Sutjeska.

V četrtek, 1. avgusta, bodo na Planini odprli nov vrtec. V naslednjih dneh pa bodo na programu spet športne prireditve. V soboto,

3. avgusta, bo mednarodna prireditev na 50-metrski plastični skakalnici na Gore­nji Savi, v telovadnici osnovne šole France Prešeren pa bo mednarodno mladinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu. Naslednji dan (v nedeljo), 4. avgusta, bo poleg mednarodnega mladinskega prvenstva Kranja v namiznem tenisu še tradi­cionalna mednarodna krožna kolesarska dirka, ob 19.30 pa bo na dvorišču vzgoj­nega zavoda v Preddvoru večer narodnih pesmi in plesov.

V okvir proslav in prireditev za občinski praznik je poseben odbor uvrstil tudi otvoritev XXIV. mednarodnega gorenjskega sejma 9. avgusta. Ta dan bo na sta­dionu Stanka Mlakarja tudi mednarodno prvenstvo v atletiki. 10. in 11. avgusta pa ho na stadionu tradicionalni turnir v košarki. A. 2.

N a r o č n i k :

Denar za ceste Približno polovico vsote od

dveh milijard bi lahko Ljub­ljana kot mesto investirala v izgradnjo okoli 200 kilometrov avto cest, obvoznice in primarnih mestnih cest. Po programu naj bi tolikšna sred­stva vložili na območju Ljub­ljane v desetih letih. Pogodba z nosilcem tega projekta Projektom nizke gradnje je bila podpisana že v maju letos. Do konca letošnjega leta naj bi bili vsi projekti že nared. Ljubljani se namreč mudi, da ne bi zamudila letoš­njega razpisa posojil med­narodne banke, kjer Slovenija kandidira za posojilo za grad­njo avto ceste Ljubljana— Vrhnika.

Letošnje gospodarjenje

Vsi trije zbori republiške skupščine Slovenije so prejšnji teden ocenili gospodarjenje v prvih mesecih letošnjega leta. Ekspoze o družbeno gospo­darskih gibanjih v prvem polletju letos je prebral pod­predsednik izvršnega sveta Zvone Dragan. Delegati re­publiške skupščine so se tudi seznanili s stališči predsed­stva RK SZDL Slovenije ob letošnjih gospodarskih giba­njih. Obravnavali so tudi poročilo o poteku samouprav­nega sporazumevanja in učin­kovitosti delovanja samou­pravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Sprejeli so tudi zakon o samoupravni interes­ni skupnosti za PTTpromet in osnutek zakona o stanovanj­skih zadrugah. Dva zbora, zbor združenega dela in -zbor občin, sta sprejela odlok in tri zakone, ki se nanašajo na elektrogospodarstvo. Tako je potrjen družbeni dogovor o temeljih razvoja elektrogospo­darstva od 1974 do 1980.

Seja zveznega izvršnega sveta Pred kratkim je zvezni iz­

vršni svet sprejel med drugim sklep o maksimalnih cenah za izdelke barvaste in črne meta­lurgije. Tako se cene za izdelke lahko povečajo za naj­več do 80 odstotkov od poveča­nja cen teh izdelkov, ki ga dobimo, če določimo ceno v skladu z veljavnim družbenim dogovorom. Sklep velja do 30. septembra letos, vključuje pa tudi cene aluminija.

Po sklepu izvršnega sveta bo zvezna direkcija za rezerve živil nadaljevala z intervencij­skim odkupom pitanih juncev. Spremenjen pa je pogoj, po katerem so lahko občani prinašali določene predmete iz tujine. Znesek dovoljen za uvoz drobne kmetijske meha­nizacije za potrebe kmetijskih gospodarstev je zdaj povečan od 50.000 din na 80.000 din. Ob nezadržnem porastu nafte in naftnih derivatov, kije od lan­skega leta narasla za 8 od­stotkov, je zvezni izvršni svet sklenil sprejeti ukrepe za varčevanje z naftnimi deri­vati.

Koliko smo zaslužili?

V prvi tretjini letošnjega leta je bil poprečni osebni dohodek v SFRJ 2228 din, od tega v gospodarstvu 2168 din in v negospodarstvu 2524 din. Najvišje poprečje OD imajo projektanti, in sicer 3392 din, slede gospodarske zbornice s 3370 din in poslovna združe­nja s 3183 din. Najnižji OD je bil v obrti za osebne in druge storitve, in sicer 1720 din. V tekstilni industriji so bili OD 1834 din, v usnjarski in obut­veni 1875 din itd., v osnovnem Šolstvu 2167 din in socialni zaščiti 2126 din.

Solidarnost Stanovanjske skupnosti vseh

slovenskih občin so podpisale sporazum o 5-odstotnem po­sojilu iz sredstev svojih skla­dov za obnovo porušenih ali poškodovanih stanovanj prebivalstvu Kozjanskega. Iz­vršni odbor republiške skup­nosti otroškega varstva pa je sklenil dodeliti finančno po­moč, in sicer enkratno za socialno ogrožene kmečke otroke in kot otroški dodatek za socialno ogrožene kmečke otroke na potresnem območju.

Torek — 30. julija 1974

Velik napredek kraja

V Šenčurju ustanovili Turistično društvo

V okviru praznovanja krajevnega praznika so v soboto zvečer v Šen­čur ju ustanovil i T u r i s t i č n o d r u š t v o . Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo več kot 100 občanov ter š tevi lni gostje, med katerimi so bi l i tudi mladinci iz pobratenega mesta L a Ciota t , predstavniki Gorenjske tu r i s t i čne zveze, sosednjih Tur i s t i č ­nih d ruš tev , organizacij združenega dela in krajevnih d ružbenopo l i t i čn ih organizacij ter skupnosti. N a ob­čnem zboru so poudaril i , da kraj, kakršen je Šenčur , T u r i s t i č n o dru­š tvo potrebuje, in lahko odigra v tu­r i s t ičnem gospodarstvu Gorenjske pomembno vlogo. Vendar je za zdaj naselje brez osnovnih, za razvoj tu­rizma potrebnih objektov. Za uredi­tev le-teh bodo potrebni precejšnji denarji, zato r a č u n a j o Šenču r j an i na sodelovanje gostinskih, tur i s t ič ­nih in drugih organizacij združenega dela, predvsem pa na sodelovanje vaščanov, saj je T u r i s t i č n o d r u š t v o del krajevne skupnosti.

Šenčur j an i bodo razvijal i pred­vsem kmečki , poslovni in špor tno re -kreacijski turizem. S pomoč jo turi­s t ičn ih posojil lahko Šenčur soraz­merno hitro pridobi lepo š tevi lo za­sebnih tu r i s t i čn ih ležišč, tako v novih stanovanjskih h i šah kot na kmetijah v Šenčur ju in Srednji vasi. Tur i s t i čn i delavci bodo skušal i urediti informacijsko pisarno, k i bi

sčasoma p re rašča la v recepcijsko pisarno in menjalnico ter prodajalno, spominkov in razglednic. N a ob­čnem zboru je bi la povedana želja po izgradnji špor tnorekreac i j skega središča s pokr i t im in odprt im baze­nom, jahalno stezo, t r im stezo, mini-golfom in podobnimi objekti. Vzpo­redno s tem pa bo nujno potrebno zbol jševat i gostinske in druge stori­tve v vasi ter poživit i d r u ž b e n o in d r u ž a b n o življenje, za kar ima Šen­čur z novim domom kulture dobre možnos t i . Prav tako ne sme poje­njati skrb za urejenost vasi. P r i tem so Š e n č u r j a n o m pripravljena poma­gati sosednja T u r i s t i č n a d r u š t v a , predvsem K r a n j in Cerklje, k i imata že bogate izkušnje. Zanemarjati ne kaže tudi sodelovanja z osnovno šolo in bl ižnjim le ta l i ščem.

Po izvol i tv i novega upravnega in nadzornega odbora je komisija za olepšavo kraja nagradila Franca in Antona Beleharja in Franca Ropre-ta, Janezu K a d i v c u , Venclu Je r iču , Maksu E r z i n u , Francu Ropretu, Janezu Zumru, J o ž e t u M u b i j u in M a t i j i Frantar ju pa podelila pri­znanja za prizadevanja pri olepšavi hiš, vrtov in dvorišč. Pr iznanja za pož r tvova lno sodelovanje pri očišče­valnih akcijah pa so prejeli domač i taborniki odreda Janko Belehar, Ga­silsko d r u š t v o Šenčur in Lovska dru­žina Šenčur . J . Košn jek

Nagrade in priznanja krajevnim skupnostim

Krajevne skupnosti v kranjski ob­čini že tretje leto sodelujejo v zvez­nem programu petletnega n a č r t a akcij krajevnih skupnosti. Za oce­njevanje del in uspehov na razl ičnih področj ih je bil v kranjski občini ustanovljen poseben koordinacijski odbor, k i je konec tega meseca raz­pravljal in ocenil delo krajevnih skupnosti v minulem letu. Odbor je sklenil , da se ob občinskem prazniku šes t im najbol jš im krajevnim skup­nostim podelijo denarne nagrade od 10.000 do 2000 dinarjev, sicer pa bo prvih 12 krajevnih skupnosti dobilo tudi pismena priznanja. Posebna priznanja pa bodo dobili tudi pred­sedniki prvih treh krajevnih skup­nosti.

Koordinaci jski odbor je ugotovil, da je več kot polovica krajevnih skupnosti v občini lani dosegla zelo lepe uspehe, saj so s sredstvi občine in prispevki ter s prostovoljnim de­lom občanov razreši le vrste proble­mov (asfaltiranje cest, razš i r i tev po­kopališč, kanalizacije, javne razsvet­ljave, izgradnja vodovodov in po­dobno). Najbolj zgovoren je poda­tek, da so krajevne skupnosti v po­prečju vsak prejeti dinar oplemeni­tile z novimi sedmimi dinarji . Po te­meljiti oceni na podlagi kriterijev je koordinacijski odbor ugotovil, da so največje uspehe dosegle na'slednje krajevne skupnosti: Podblica, Trste-nik, Predoslje, Žabnica , Grad , Pr im-

Tržičani se pri­pravljajo na praznik

graničarjev 15. avgusta slavijo čuvar j i naših

meja — graničar j i . D a bi v tržiški občini slovesno proslavili ta dan in še boli u t rdi l i vezi med graničar j i in občani , pripravljajo š tevi lne prire­ditve in s rečanja . Največ bo šport­nih tekmovanj, k i j ih organizira ko­misija za šport pri občinski konfe­renci Z M S . V namiznem tenisu, malem nogometu, odbojki in š a h u , bodo tekmovale ekipe vojakov, po­staje mejne milice na Ljubelju, B o m b a ž n e predilnice in tkalnice, Peka ter mladinskega aktiva Pod-Ijubelj. -jk*

skovo, Voglje, Besnica, Visoko, Duplje, Cerklje in Huje—Planina— Čirče.

V krajevni skupnosti Podbl ica so med drugim zgradili 3500 metrov vo­dovoda in cesto Nemil je—Podblica, na Trs teniku so razširil i pokopal išče , v Predosliah asfaltirali 3,5 •kilometra cest, v Zabnici asfaltirali ceste in zgradili kanalizacijo, v Gradu in Vogljah prav tako asfaltirali ceste, v Besnici med drugim postavili smu­čarsko vlečnico in zgradili vodovod­ni rezervoar, na Visokem asfaltirali ceste itd.

K o t rečeno bo prvih šest krajev­nih skupnosti dobilo denarne nagra­de. Podeljene bodo ju t r i popoldne na slavnostni seji vseh zborov kranjske občinske skupšč ine ob obč inskem prazniku. Krajevna skupnost Pod­blica, kot najbol jša , bo dobila 10.000 dinarjev, Trstenik 7000, Predoslje 5000, Zabnica 3500, Grad 2500 in Primskovo 2000 dinarjev. Poleg omenjenih bodo pismena priznanja dobile tudi krajevne skupnosti Voglje, Besnica, Visoko, Duplje, Cerklje in Huje—Planina—Cirče. Posebna pismena priznanja pa bodo dobili tudi predsedniki svetov prvih treh krajevnih skupnosti: M a t e v ž Kordež ( K S Podblica), Kdo Bečan ( K S Trstenik) in Anton Čuden ( K S Predoslje). A . Zalar

Gospodarstvo je v Železnikih na­zadovalo nad sto let. Nekdaj cve toče že lezars tvo je popolnoma zamrlo, nova industrija pa se ni in ni hotela razvit i . Šele po zadnji vojni je kraj spet zaživel. O tem dovolj zgovorno pr iča podatek, da se je na področju Železnikov v komaj dvajsetih letih odprlo blizu 2200 delovnih mest. Zanimalo nas je, kako kraj živi danes in kako gospodarske organi­zacije sodelujejo s krajevno skup­nostjo. Zato smo obiskali tajnika krajevne skupnosti M i h o Bertonc-lja.

»Že dvana j s t let a k t i v n o d e l a m v k r a j e v n i s k u p n o s t i , « je dejal. » D e l a je i z r e d n o v e l i k o , k a ž e j o pa se v e d n o nove i n nove na loge . S t a l n o s k r b i m o za g radn jo n o v i h ob j ek tov i n n a p r a v ter v z d r ž e v a ­nje v o d o v o d a , k a n a l i z a c i j e , j a v ­ne r az sve t l j ave , p a r k o v , p o k o p a ­l i š č , k r a j e v n i h cest , a v t o b u s n i h p o s t a j a l i š č , s p o m e n i k o v N O B , d v e h k u l t u r n i h d o m o v , mos tov , z a v z e l i pa smo se t u d i za de lo na p o d r o č j u c i v i l n e z a š č i t e i n S L O . Iz redno tesno sodelu jemo s š o l a ­m i , o b č i n s k o s k u p š č i n o te r z v s e m i d r u ž b e n o p o l i t i č n i m i o r g a ­n i z a c i j a m i v t o v a r n a h i n k r a j u . «

M i h a Bertoncelj je nato sprego­voril o sodelovanju krajevne skup­nosti z gospodarskimi organizaci­jami , predvsem z Iskro. Podatki govorijo, da je v Iskri zaposlenih skoraj polovica l judi s področja kra­jevne skupnosti in zato je kar ra­zumljivo, da je življenje v kraju v mars ičem odvisno prav od te orga­nizacije.

» K r a j se je v z a d n j i h l e t i h vse­s t r a n s k o r a z v i l . Ž e l e z n i k i so po­s t a l i mesto , k a r je p r e d v s e m za­s luga g o s p o d a r s t v a . Z g r a j e n i h i n

p r e u r e j e n i h je neka j sto h i š , a v t o m o b i l o v pa je t o l i k o , da n a m že zdavna j p r i m a n j k u j e p a r k i r ­n i h p r o s t o r o v . U r e j e n je t u d i j a v n i p rome t . O t a k e m n a p r e d k u se n a m p r e d l e t i š e san ja lo n i . T a k o v e l i k k o r a k napre j je b i l s to r jen p r e d v s e m v zadn jem de­set let ju, k o je k r a j z a č e l d o b i v a t i m e s t n i v i d e z . Ž e l e z n i k i so d o b i l i a s fa l tno p r e v l e k o p o d o l g e m i n p o č e z , u re jena je b i l a j a v n a raz ­s v e t l j a v a na o b r o b n i h p r e d e l i h te r pos to r jenega š e m a r s i k a j . «

Nikakor ne gre prezreti tudi sta­novanjske gradnje. Iskra je v Želez­nikih prva začela graditi b l o k e ' z a svoje delavce. D o danes je na Kresu zrasla cela vrsta stanovanjskih objektov, ki so last Iskre, Alplesa in drugih podjetij. Iskra je izdatno podprla tudi individualno gradnjo. Trenutno gradi al i končuje gradnjo prek sedemdeset njenih delavcev. Za kraj je to mnogo. Seveda pri vseh akcijah priskočijo na pomoč tudi ostale tovarne, zlasti Alples, k i je pokazal veliko razumevanja za skupno delo.

» D e l a je o g r o m n o , saj i m a m o v e l i k o po t reb i n n a č r t o v . D o k o n c a je t r e b a u r e d i t i k u l t u r n i d o m , a s f a l t i r a t i p l o č n i k e , v k r a t ­k e m b o m o z a č e l i g r a d i t i p o k r i t p l a v a l n i bazen , p r e u r e d i t i bo po t r ebno vse t r i t e l ev i z i j ske pre­t v o r n i k e , da bodo p r e b i v a l c i S e l š k e d o l i n e l a h k o s p r e m l j a l i t u d i d r u g i p r o g r a m . N a š a v e l i k a že l j a je , da b i s r e d i Ž e l e z n i k o v u r e d i l i t r g . P o d r e t i bo po t r ebno s taro h i š o t e r p o s t a v i t i k i o s k za proda jo s p o m i n k o v , z g r a d i t i č a ­k a l n i c o n a a v t o b u s n i pos ta j i te r u r e d i t i o k o l i c o . U p a m o , da n a m bodo p r i t em v s a podjet ja p r i ­s k o č i l a n a p o m o č . « F. K o t a r

Podjetje Gorenjska oblačila Kranj i š č e 1. E K O N O M S K E G A O Z . A D M I N I S T R A T I V N E G A

T E H N I K A , 2. K U R J A Č A z a o p r a v l j a n j e k l i m a n a p r a v , v a k u u m a p a r a t o v i n k o t l o v c e n t r a l n e k u r j a v e , 3. V E Č K V A L I F I C I R A N I H Š I V I L J A L I K R O J A Č E V , 4. S N A Ž I L K O P o g o j i : pod L : srednja ekonomska ali administrat ivna šola, akt ivno zna­nje nemškega jezika, 3-mesečno poskusno delo, lahko tudi začet­nica; pod 2.: K V kur jač oz. K V mehanik al i elektrikar z izpitom za kur jača , 3-mesečno poskusno delo, pod 3.: K V šivilja a l i K V krojač , 2-mesečno poskusno delo, pod 4.: N K delavka«, 2-mesečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema splošno kadrovska s lužba Gorenjskih oblačil K r a n j , C . J L A 24 a.

Obr ato vodkin j a Danes pri nas zares ni nič nena­

vadnega, če zasede vodilno delovno mesto ženska, čeprav nam statistike govore, da je na vodi lnih in vodstve­nih mestih še razmeroma malo žensk. Skoraj pravilo že postaja, da je na primer na določenem področju — sociala, varstvo otrok i td. — žen­ska upravnica, direktorica, šefinja.

Še vedno pa se nam zdi malo ne­navadno, ne nenavadno, t emveč ne-pogosto, redko, da zasede vodilno mesto v proizvodnji, konkretno v črni metalurgiji, ženska . Vsaj do sedaj so ženske zaposlovali v proiz­vodnji tako, da so delale č i m m a n j na terenu, še posebno pa j ih niso namešča l i na vodilna mesta v obra­tih.

V jeseniški Železarni so oč i tno že pošlem) opravil i s predsodki te a l i one vrste, saj so brez obotavljanja postavili za obratovodkinjo obrata vzdrževanja , energije in transporta sposobno, še mlado žensko, V a n d o

O b č i n s k i odbor

R d e č e g a k r i ž a Š k o f j a L o k a

pros i vse zdrave o b č a n e ,

da se udeležijo krvodajalske akcije,

k i bo v o b č i n i Škof j a L o k a v č a s u od 25. j u l i j a do v k l j u č n o 3. avgus t a 1974:

Ž e l e z n i k i 25. in 26. ju l i ja v osnovni šoli od (>.—15. ure G o r e n j a vas 28. in 30. ju l i ja v osnovni šoli od 6.—15. ure Ž i r i 31. julija v osnovni šoli od 0.—15. ure Ško f j a L o k a 1., 2. in 3. avgusta v stari osnovni šoli v Škof j i Loki od 6.—15, ure

E n i k o . D o zdaj je to edina ženska — obratovodkinja v vseh obratih jeseniške že lezarne in zaradi tega smo jo prosili za razgovor. Pravim, prosili, kajt i ponavadi poprosimo in smo usl išani , Vando pa smo moral i kar precej časa prositi. »Kaj bodo pa rekli? D a sem važna in zakaj prav mene,« se je branila in ker se pod nobenim pogojem nismo spravili iz njene pisarne, je le morala popustiti .

» K o l i k o č a s a ste že v j e s e n i š k i Ž e l e z a r n i ? «

»Sedmo leto, prej sem bila asi­stentka v tem obra tu .«

»Se je p o d r o č j e v a š e g a de la kaj s p r e m e n i l o ? «

»Sicer sem delo v obratu že prej poznala. Vzdržu jemo n a m r e č objek­te po vsej Železarni , v glavnem opravljamo obr tn i ška dela, vendar je moja odgovornost zdaj neprimer­no \ ečja.«

» K o l i k o je z a p o s l e n i h ? « »130 delavcev je, več inoma moški,

le v upravnih prostorih in v skladi­šču so ženske?«

» K a k o so vas spre je l i m o š k i s o d e l a v c i ? «

»Do zdaj ni bilo pripomb, sem n a m r e č šele nekaj časa.«

» S o d e l u j e t e v s a m o u p r a v n i h o r g a n i h Ž e l e z a r n e ? «

»Bila sem v delavskem svetu žele­zarne, pozneje sem zaradi porodni­škega dopusta bila nekaj rasa odsot­na. Zdaj pa sem spet v vseh samo upravnih organih.«

» V a m je v š e č novo d e l o v n o m e s t o ? «

»Zadovoljna sem,« je kratka Vanda Eniko, 30-letni gradbeni inženir. Skromna in preprosta kot je na svojem delovnem mestu, razu­mevajoča d o sodelavcev v svojem obratu, ki ga je začela voditi — tega sama ni rekla — nedvomno zaradi svoje sposobnosti in st rokovnost i .

1). Sede j

S k u p š č i n a o b č i n e Kranj in d r u ž b e n o p o l i t i č n e organizacije O b č i n s k a konferenca S Z D L O b č i n s k a konferenca Z K S O b č i n s k i sindikalni svet O b č i n s k a konferenca ZMS Zveza z d r u ž e n j borcev N O V Zveza rezervnih v o j a š k i h s t a r e š i n

čestitajo vsem delovnim kolektivom in ob­čanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socia­lizma

tjdglifi Servisno podjetje T* Kranj

Tavčarjeva 45, telefon 21-282

čestita vsem občanom in poslovnim prija­teljem za občinski praznik Še naprej se p r iporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejav­nostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, k l jučavn iča rska , pleskarska, e lek t r i ča r ska in pečarska . Gospodinjski biro: š ivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov.

Kemična tovarna Kranj

Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik ter jim še naprej želimo mnogo delovnih uspehov

in kemičnih izdelkov

č e s t i t a m o o b č i n s k i praznik

Kmetijsko živilski kombinat Kranj

TOZD Tovarna olj Oljarica TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija Radovljica TOZD Komercialni servis s Skupnimi službami

čestita vsem občanom in poslovnim prija teljem za občinski praznik

Skupnost TOZD preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska

s svojo TOZD Elektro Kranj TOZD Elektro Žirovnica TOZD Elektro Sava Kranj TOZD Elektro razvod in transforma­cija Gorenjske Kranj in Skupnimi službami

m čestita za občinski praznik

Tekstilni center Kranj

TOZD tekstilna tovarna Zvezda

čestita vsem občanom in poslovnim prija teljem za občinski praznik

Nudi kvalitetne vrste lepljivih C E N T E L I N medvlog za konfekcijo

S T O L P E C Z A U P O K O J E N C E

Kaj prinaša nova kmetijsko-zemljiška in dedovalna politika?

Zaradi pomembnosti, izvirnosti in aktualnosti ter praktične vrednosti objavljamo sestavek, ki ga je napisal referent za zemljiške zadeve pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj Lojze Kalinšek. Avtorju se v imenu bralcev najlepše zahva­

ljujemo

ne glede na to, če ima še druge dohodke (npr. iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in podobno). K a j je pomemben dohodek? Pomemben dohodek mora imeti znača j gospodar­ske, pridobitne dejavnosti in ne »ljubiteljski« z n a č a j !

Občan , k i si pridobi pravni položaj kmeta, bo lahko po zgornji definiciji pridobil tol i ­ko zemljišča, kol ikor ga določa določba o zemlj iškem maksi­mumu. T o je: v n iž inskem do 10 ha, in v viš inskem — hribo­vitem, do 20 ha obdelovalnih zemljišč. K l j u b vsej širini, k i jo zakon omogoča pri oprede­l i tv i kmeta, bodo moral i d ruž­benopol i t ičn i dejavniki v ob­čini in krajevni skupnosti paziti , da ne bodo nastajala nova vin ičarska al i nj im po­dobna razmerja.

Kmet i j sko zemljišče lahko kupi le občan , k i bo pridobil pravni .položaj (status) kmeta.

, Prednostno pravico pri naku­pu kmetijskega zemljišča ima organizacija združenega dela, ki j i je kmetijstvo proizvodna dejavnost, potem kmet, k i se izkl jučno ukvarja s kmetij­stvom (»čisti kme t« ) in šele za njim kmet, k i ima poleg kme­tije tudi druge vire dohodkov. T u d i nekmet bo lahko kupi l kmetijsko zemljišče, če nobe­den od zgoraj navedenih n i zainteresiran za nakup, sam pa izjavi pred pristojnim orga­nom, da bo zemljo obdeloval z osebnim delom. Prodaja zem­ljišča bo potekala prek krajev­nih skupnosti oz. uradov. Pro­dajalec bo svojo ponudbo 15 dni razglaševal na razglasni deski, v roku 30 dni pa bodo kupci po prednostnem redu uveljavljali pravice ev. tudi prek sodišča.

Po pr ibl ižno istem postopku bodo potekala tudi zakupna razmerja. N i več mogoče samostojno oddajati zemlj išča v zakup, ker določba o zemlji­škem maksimumu upoš t eva zgornjo mejo tudi z upoš te ­vanjem zemljišč v zakupu. Iz­jema je v poglobljenem pro­izvodnem sodelovanju s kme­tijsko organizacijo. Takrat ima občan lahko v obdelavi več kot 10 ha zemljišč, lastnih in zakupljenih.

kmetijskega tur izma i td. Ne morejo pa se š te t i v to merilo osetmi do­hodki, pokojnina, dohodek od obrti in podobno. Kmet i jo deduje pra­vi loma en dedič, in sicer zakonit i dedič po splošnih predpisih o dedo­vanju, k i ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim de­lom, pri tem pa ima prednost t ist i , k i je ta svoj namen izkazal tako, da je na kmeti j i delal in se za to usposobil in da je s svojim trudom, zas lužkom ali kako d r u g a č e prispeval k izbolj­šan ju proizvodnih zmogljivosti kme­tije.

Zakon določa le dve izjemi. Prvič . Će je več dedičev kmetov in n i dediča, k i bi izrecno izpolnjeval pogoje za dedovanje kmetije, se kmetija sme razdelit i po fizičnih delih. S tem se ustvarjajo nove kme­tijske gospodarske enote. In drugič . Oporoči te l j lahko zapusti kmetijo zakoncema. S tem je u p o š t e v a n že uveljavljen običaj , da sta zakonca solastnika kmečkega gospodarstva. Kmet i jo , k i jo z oporoko zapusti zapustnik zakoncema, se ne sme deli t i po fizičnih delih!

Če so ob izročitvi kmetije otroci še mladoletni, se lahko določi tev dediča kmetije odloži, dokler ne po­stanejo otroci polnoletni. Takra t se določijo tudi dedni deleži za dediče. Zakonec, zapustnikovi otroci, po­svojenci in zapustnikovi s tarš i , k i ne dedujejo kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža al i tako imenovani dedni delež. Dedni delež sodišče na zahtevo dediča lahko po­veča, ča ta nima potrebnih sredstev za življenje. Sodišče pa lahko dedni delež na zahtevo dediča, k i je kme­tijo dedoval, tudi zmanjša , če dedni deleži skupaj z obveznostjo zago­tavljajo mladoletnim dedičem uspo­sobitev za samostojno življenje, in presegajo vrednost vseh dednih de­ležev, k i bi j i h sicer moral izplačat i dedič — prevzemnik kmetije ali pa če bi bi la ogrožena gospodarska zmožnos t kmetije. O povečan ju ali zman j šan ju dednih deležev odloča sodišče v zapušč inskem postopku.

Dedni delež izplača dedič, k i je dedoval kmetijo, praviloma v petih letih, v izjemnih primerih pa sodišče določa daljši rok, največ do deset let.

Nadalje zakon obravnava dedno nevrednost v primerih, če se je dedič hujše prekrši l zoper zapustnika, k i ga je po zakonu do lžan preživl ja t i , Če dedič prostovoljno odtuji (proda ipd.) podedovano kmetijo i td. V ta­kem primeru mora v enem letu na­domestiti odtujeni del, sicer mora sodedičem na njihovo zahtevo do­plača t i razliko, tako da niso pri­kra jšani glede dednih deležev, k i bi jih dobili po splošnih predpisih o de­dovanju. Vel iko je še določil , k i do­polnjujejo splošne predpise o de­dovanju, vendar smo se omejili le na najbis tvenejše .

DO 24. A V G U S T A PRIGLASITI Z E M L J I Š Č A N A D M A K S I M U M O M !

Z A K A J N O V A K M E T I J S K A Z A K O N A ?

Osnova za sprejetje nove republi­ške in zvezne ustave, k i sta bi l i spre­jeti v z a č e t k u le tošnjega leta, so b i l i ustavni amandmaji. Ustavna dolo­čila in nujne potrebe so terjale spre­jetje novih zakonov tudi v kmetij­stvu. N a j p o m e m b n e j š a zakona, k i sta j i h sprejela republiški in gospo­darski zbor skupščine S R S 18. 7; 1973 in sta bi la objavljena v Urad­nem listu S R S števi lka 26/73 dne 26/7-1973, sta nedvomno zakon o kmetijskih zemljiščih, k i obravnava bodočo kmet i j sko-zemlj iško pol i t iko in zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij , k i na novo ureja pomemben del dednega prava, saj prekinja več kot stoletno tradicijo pravnega urejanja dedovanja kmetij pri nas.

Ugotovitev, da je zemlja hkra t i z zrakom, vodo in k l imatskimi oko­l iščinami naravni in nujni pogoj za obstoj č loveka, bo nedvomno še dolgo veljala. Zemlja je proizvodni čini tel j , k i n i dosežek gospodarskega procesa, ampak je dana in se ne more pomnož i t i . Izjema je le spre­minjanje — pridobitev z osuševa­njem, namakanjem — oziroma- z usposabljanjem nerodne zemlje v rodno ali z drugo besedo, iz slabe v dobro! Mogoče so spremembe ku l ­tur, zaviranje naravne erozije (trganje zemlje, plazovi, vodne zajede) i td .

V zadnjih desetletjih zasledimo zelo d inamičen preobrat na vseh po­dročj ih gospodarstva. P r i vsem tem smo najbolj zanemaril i kmetijstvo kot eno od osnovnih in nujnih panog za obstoj č loveš tva . T e ž k o bo na­doknadit i zamujeno. Zaradi pogo­stega neposluha do kmetijstva — kmečka mladina še vedno beži v me­sta — sta se skozi desetletja spre­menila mentaliteta in odnos do zemlje. N a zemlji dela le še t isti , k i ima izredno veselje do nje in mu ni važen čas . K m e t i j a zahteva stalno delo. N i prostega dne v letu. T u d i ob nedeljah je treba k rmi t i živino. Do­pusta na morju si zasebni kmet v takih pogojih, kot j i h ima, ne more privoščiti . Še imamo razlike med kmetom in delavcem, čeprav skuša naš d ružben i red razliko odpraviti . To potrjuje na primer uveljavljanje zdravstvenega, socialnega in sta­rostnega zavarovanja kmetov itd. Enakopravnost prodira z nesluteno naglico!

Zemlja mora bi t i obdelana. Da t i mora več kot doslej. Deagrarizacija ne sme doseži tiste stopnje, k i bi po­vzročila pomanjkanje hrane. Člove­štvo n a m r e č tarejo danes trije osnovni problemi: pomanjkanje energetike, surovin in hrane. Za slednjo je osnovni pogoj kmetijska zemlja. Tako kot smo jo doslej uni­čevali , je v prihodnje ne bomo smeli več. V kranjski občini smo deset let nazaj vsako leto izgubili pr ibl ižno 50 ha kmeti jskih obdelovalnih zem­ljišč. Zaradi tega smo letno spi tal i na primer 100 glav goveje živine manj. Po demografski stat ist iki pa se nataliteta prebivalstva hitro dviga. In s tem v zvezi tudi potrebe po hrani. K l j u b ogromnim spre­membam, dosežkom in napredku kmetijstva se č loveštvo pribl ižuje tisti gornji meji po t rošn je prehram­benih dobrin, kateri kmetijska pro­izvodnja ne bo kos. U m n a raba kme­tijskih zemljišč je zato osnova in še bolj pomembno zakonsko določilo, da mora bi t i sleherni košček zemlje obdelan. Glede obdelanosti zemlje imamo še velike rezerve. Morda v Slovenij i ne tol ikšne kot v drugih republikah in pokrajinah. Te rezerve moramo uporabit i v vsem jugoslo­vanskem prostoru. I z računa l i so, da bi se v Jugoslavij i lahko preživelo najmanj še enkrat toliko l judi .

Pravice do razpolaganja s kmetij­skimi zemljišči izhajajo iz dela de­lavcev v kmeti jskih organizacijah in iz dela zaposlenih na kmetij i . Tako pravi ustava. Ruš i se lastninski pa­tr iarhalni (star, d o m a č ) model kmečke d ruž ine . Vs i zaposleni na kmetiji dobivajo pravice, ki pripa­dajo kmetu po ustavi. Za kmečko ženo je to velik preobrat. Ne more in ne sme bi t i več zapostavljena. Je

4 G L A S Torek — 30. julija 1974

enakopravna v vseh odločanj ih , k i izvirajo iz njenega dela na kmeti j i .

Danes kmet vidi izhod le v večji proizvodnji in vnovčenju svojih pri­delkov, ne pa več toliko v lastnini , k i pa je zagotovljena le toliko, kol ikor jo z lastnim delom vkl jučuje v svoj proizvodni program.

Agrarna struktura (zgradba, se­stava) in njeno spreminjanje v na­slednjem obdobju je temeljna za­hteva. V sami kmetijsko zemljiški in dedovalni pol i t ik i leta nazaj ugo­tavljamo, da je vzporedno z razslo-jevanjem kmečkega prebivalstva v kmečko delavsko in č is to delavsko m o č n o narasla razdrobljenost zem­ljišč. Iz zemlj iščnih katastrov je videti, kol iko novih parcel je nastalo. Razdrobljenost zemljišč pa, kot je znano, ne more dati večjih dosežkov v kmetijsko t r žn i proiz­vodnji. N o v i zakoni zato dovoljujejo arondacije in komasacije tudi za­sebnemu kmetu!

Povojni izgradnji t ežke in lahke industrije je tudi kmetijstvo prispe­valo svoj delež. Kranjsko občino danes š t e j emo med industrijske. Čistega kmečkega prebivalstva ima le 9 %, medtem ko je dosti večji od­stotek m e š a n i h kmečko delavskih druž in . Pomemben delej£ v kmetijski blagovni proizvodnji nedvomno ustvarja zasebni sektor kmetijstva. Prek 80 % kmetijskih zemljišč je v rokah kmetov. T r ž n i h viškov ima kranjska obč ina : 1,8 mili jona kg mesa, kar predstavlja 92 % potrebe po mesu, 10 mili jonov l i t rov mleka, 13 mili jonov kg krompirja i td. Razen tega krije ves jugoslovanski prostor s semenskim krompirjem.

V sestavku želim odgovoriti predvsem na naslednja vpra­šan ja :

— kaj se z novima zakono­ma uvaja,

— kdo bo po novem lahko kupi l kmetijsko zemljišče,

— kol ikšna (po obsegu) mo­ra bi t i kmetija, da pridobi po­ložaj zašč i tene kmetije,

— kakšen je pogoj, da si pri­dobi občan status (položaj) kmeta,

— kdo lahko deduje kme­tijsko zemljišče,

— kdo lahko deduje kmeti­jo.

— kakšn i so dedni deleži ostalih dedičev.

K D O J E K M E T IN K D O L A H K O K U P I A L I Z A K U P I

K M E T I J S K O Z E M L J O ? Osnova je do ločena že v prvi

ustavi S F R J z besedami »Zemljo tistemu, k i jo obdeluje«. Z uvedbo samoupravljanja in delitve po delu se odnos kmetijskega proizvajalca ne glede kje dela, do zemlje spremi­nja. Kmetje, posebno mladi, k i de­lajo v kmetijstvu, vidijo prihodnost na zemlji le takrat, ko dosežejo dohodek kot delavec v industrij i . Nače lo »enako delo — enako plači­lo« prodira v sleherno zavest, tako tudi v zavest kmečkega delavca, k i sicer ni v delovnem razmerju, lahko pa ga uveljavi prek kooperacijskih odnosov z organizacijo združenega dela — zadrugo ali kombinatom. T o mu omogoča nova ustava.

Tako postaja zemlja sredstvo za pridobivanje dobrin v . širšem po­menu. Vredna je toliko, kol ikor iz nje dobimo! Ne DO pa v bodoče pred­stavljala »zlato rezervo« ali na ložen kapital iz presežnega dela nekaterih občanov . T a k način bi socialno raz­likovanje razbohotil! Iz leta v leto bi bilo več zemlje v rokah nekmetov, ustvarjali bi se tako imenovani »vi-ničarski odnosi«, katere pa n a š d ružben i sistem odklanja.

Cilj nove z e m l j i š k e in de-dovalne politike je, da bo sleherni k o š č e k zemlje ob­delan. K d o r hoče zemljo ob­delovati z lastnim delom, je kmet. Pojem kmeta je zelo š iroko orisan v 4. č lenu zako­na o kmetijskih zemljiščih. Tako se upoš t eva za kmeta občana , k i z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, živi stalno v kraju, kjer je to kmetijsko zemljišče, al i tudi ne (v tem primeru odloči za kmetijstvo pristojni organ ob­čine) , s kmetijsko proizvodnjo ustvarja pomemben dohodek,

N O V A P O L I T I K A D E D O V A N J A Zakon o dedovanju kmeti jskih

zemljišč in kmetij prekinja pr ibl ižno 150-letno tradicijo pravnega ureja­nja dedovanja kmetij pri nas.

Osnovno načelo tega zakona je omejitev prehoda kmetijskega zem­ljišča v last tistih, k i zemlje ne ob­delujejo, prepreč i tev drobitve kmetij kot kmetijskih gospodarskih enot in o m o g o č a n j e ' prevzema kmetij pod pogoji, k i dediča preveč ne. obreme­njujejo.

Namen tega zakona je dvojen. S tem zakonom se ustvarjajo mož­nosti za smotrno uporabljanje kme­tijskih zemljišč in pogoji za krepitev proizvodnega sodelovanja med kme­ti in organizacijami združenega dela. K a k o škodlj iva je deljivost kmetij, pravi že star slovenski pregovor: »Hiša razdeljena razpada kot zapu­ščena.«

Občinska skupščina bo s svojim <xllokom po opravljeni javni raz­pravi po krajevnih skupnostih ob sodelovanju d ružbenopo l i t i čn ih or­ganizacij in kmetijsko zemljiške skupnosti določila merila za »zašči­tene kmet i je«. Zemlje t ak šn ih kme­tij ne bo moč kupit i ali je kako d rugače drobiti v primeru dedova­nja. Take kmetije so zavarovane tudi z drugimi določbami zakona o dedovanju, k i omogoča prevzem pod pogoji, k i dediča preveč ne obreme­njujejo. Naj navedem le eno od splošnih meril za do ločanje zašči te­nih kmetij . Gospodarska sposobnost kmetije, ki zagotavlja lastnikom pri­merno preživl janje in izenači tev z delavci v zd ruženem delu, za jamče­na socialna varnost itd. Pr i presoji, ali je na kmetij i merilo doseženo, bo nujno potrebno upoš t eva t i razen dohodka iz kmetijske proizvodnje tudi dohodek, ki izvira iz proizvod­nega sodelovanja z organizacijami združenega dela (kmetij, zadrugami in kmetij, kombinati) ter dohodke iz

Opozorit i je treba še na nekatere določbe, ki j i h zakona p r i n a š a t a in se b l ižamo preteku rokov. p]na naj­važnejš ih je vsekakor priglasitev zemljišč, ki presegajo zemljiški mak­simum. 115. člen zakona o kmetij­skih zemljiščih odfeja prilagoditev obsega zemljišč. Občani morajo do 24. avgusta 1978 prilagoditi obseg svojih zemljišč zemlj iškemu mak­simumu. Nihče ne more imeti v lasti več zemlje kot jo določa zakon. Pr i ­glasitev je treba opraviti avgusta.

Zemljiški maksimum se ni spre­menil. Za niž inske kmete velja 10 ha, za višinske 20 ha kmetijskih obde­lovalnih zemljišč. Občan , k i po do ločbah zakona o kmetijskih zem­ljiščih ni kmet, sme imeti v lasti v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ pol hektarja gozda, po pol hektarja obdelovalne zemlje oziroma vinograda. V gorskih in hribovit ih predelih pa največ 3 ha skupnih površin, od tega največ pol hektara gozda in pol hektara obdelovalnih zemljišč oziroma vino­grada. V maksimum se pri obeh pri­merih vš teva površ ina zemljišč vseh č lanov ožje d ruž inske skupnosti.

Zato morajo občani , k i niso kmetje in imajo več kot 1 ha oz. več kot 3 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma več kot 0,5 ha gozda ali 0,5 ha vinograda oz. obdelovalnih zemljišč pri javit i do 24. avgu­sta letos (torej je časa še slab mesec) upravnemu organu v občini , na katere območju imajo zemljišča, vsa odvečna kmetijska zemlj išča! Katera so ta zemljišča, je njihova odločitev. V nasprotnem pri­meru bodo podvrženi sankciji , ki določa dokaj visoko kazen, in sicer do 5000 novih dinai'iev.

Lojze Kal inšek

P O V E Č A N E P O K O J N I N E

Skupšč ina skupnosti pokoj­ninskega in invalidskega zava­rovanja je konec prejšnjega tedna sprejela sklep, da se bodo v Sloveniji pokojnine povečale poprečno za 8 odstot­kov. Povečan je velja od 1. av­gusta dalje, višje pokojnine pa bodo izp lačane s septembersko pokojnino. Pokojnine so se povečale degresivno, to je za 5 odstotkov in za 45 din, tako da bi se predvsem nižje pokoj­nine povečale bolj kot pa višje pokojnine.

Povišanje pokojnin velja za vse upokojence, razen za tiste pokojnine, za katere so b i l i za pokojninsko osnovo š te t i oseb­ni dohodki iz leta 1974. Pove­čale se bodo tudi d ruž inske pokojnine, in sicer za 5 odstot­kov ter za zneske 31,50 din, 36 din, 40,50 din a l i 45 din — glede na to, koliko d ruž insk ih č lanov uživa pokojnino. Tako kot starostne pokojnine se povečajo tudi pokojnine bor­cev N O V in pokojnine z var­stvenim dodatkom. Najn iž ja pokojnina bo po sklepu skup­ščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1. avgusta dalje 1090 din . .

P O Č A S N E J Š A R A S T P O K O J N I N

Po podatkih, k i j i h je obja­vila zveza skupnosti pokojnin­skega in invalidskega zavaro­vanja o usklajevanju pokojnin v razdobju od leta 1965 do 1974, kažejo , da se v naši republiki pokojnine usklaju­jejo z na jn iž jo stopnjo. Razen tega je Slovenija tudi na dnu lestvice po stopnji povečanja osebnih dohodkov in na vrhu po porastu življenjskih stro­škov.

Le tošn je usklajevanje po­kojnin v Sloveniji je bilo 1. ja­nuarja takole: pokojnine so se povečale za 16,3 odstotka, življenjski s toški za 20 odstot­kov, poprečni osebni dohodki pa za 15,80 odstotka.

V Bosni in Hercegovini pa so se pokojnine povečale poprečno za 21 odstotkov, prav toliko, kolikor so se dvignil i življenjski s t roški , po­prečni osebni dohodki pa so se povečali za 17,91 odstotka.

V Črn i gori so se pokojnine povečale v poprečju za 22 od­stotkov, kar je najvišja stop­nja porasta med vsemi repub­l ikami, prav toliko pa so se povečali tudi življenjski stro­ški. Poprečn i osebni dohodki so se povečal i za 14,70 od­stotka.

Na Hrvatskem je stopnja porasta pokojnin bila enaka porastu življenjskih s t roškov, to je za 19 odstotkov, poprečni osebni dohodki pa so se dvigni­li za 13,40 odstotka.

V Makedoni j i pa so se pokojnine povečale za 21 od­stotkov ali za pol odstotka manj kot življenjski s t roški , poprečni osebni dohodki pa za 16,30 odstotka.

Na območju ožje Srbije so se pokojnine z letošnj im letom povečale za 19,7 odstotka tako kot so se dvignil i življenjski s t roški v pre jšnjem letu, po­prečni osebni dohodki pa so se dvignil i za 16,40 odstotka.

P O P U S T NA ŽELEZNICI

Kot ja znano, imamo upo­kojenci na podlagi od rezka zadnje pokojnine polovični popust pri nakupu železniške vozovnice na področju Slove­nije. Ugodnost velja tudi za zakonca upokojenca, vendar le, če potujeta skupaj. Zdaj pa kaže , da se bo ug<xlnost cenejšega potovanja z železni­co razšir i la .

Po predlogu dogovora, ki naj bi ga v avgustu podpisala skupnost jugoslovanskih že* leznic in zveza združenj jugo­slovanskih upokojencev in de­lovnih invalidov, bi imeli od 1. septembra dalje upokojenci pravico do polovične vozovni­ce za potovanja po vsem jugo­slovanskem ozemlju. Te ug(xl-nosti bo deležno okoli milijon jugoslovanskih upokojencev, pravico do olajšave pa bi imeli tudi njihovi zakonci in otroci.

X J •

Za občinski praznik vam čestita

ljubljanska banka

Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj

z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču

čestita občanom za občinski praznik

Živilski kombinat ŽITO

Ljubljana TOZD Pekarna Kranj

•

čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijet­no praznovanje.

Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj in delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj

čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim so­delavcem in vsem občanom za občinski praznik

proizvaja kvalitetne jaquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimentu, dekorativne tkanine in gradle po k o n k u r e n č n i h cenah.

Cenjenim odjemalcem se p r i p o r o č a m o .

Delovni kolektiv čestita za občinski praznik

G O R E N J S K A O B L A Č I L A K R A N J

Vsem poslovnim partnerjem in potrošni kom čestitamo za občinski praznik

Kinopodjetje Kranj

čestita vsem svojim obiskovalcem in osta­lim občanom za občinski praznik

Kranjske opekarne Kranj z obrati Bobovek, Češnjevek in Stražišče

čestitajo vsem občanom za občinski praznik

Nudimo vse vrste nosilnih, pregradnih, o b l o ž n i h in strop­nih o p e č n i h izdelkov. Posebno p r i p o r o č a m o novost N O R M A m o n t a ž n i strop, s katerim se hitro in poceni gradi

Ob tridesetletnici začetnih bojev z »Gorenjskimi

domobranci«

Pod krinko »Za vero in boga« proti borcem za svobodo

skupaj z nacističnimi okupatorji N a spomlad in na poletje 1944. leta, ko se je narodnoosvo­

bodilni boj u spešno razvijal po vsej Jugoslaviji in je n e m š k a vojska tudi na svetovnih frontah doživl ja la poraz za porazom ter se morala umika t i proti svojemu »rajhu«, so slovenski in po­sebej gorenjski p ro t i komun i s t i čn i in protipart izanski voditelj i spet oživeli misel, da je prišel njihov »pravi čas«. R a č u n a l i so, da bi z n e m š k o pomočjo zdaj protipartizanske oddelke začeli snovati tudi na Gorenjskem tako, kakor so j i h poprej že v »Ljubl janski pokraj ini« in v Ljubl jani . Nekaj takega j i m Nemci v 1942. letu še niso dovoli l i , kaj t i čut i l i so se še močne , in so tudi res b i l i . Zdaj, ko je bilo jasno, da bo Hit lerjeva Nemči j a kmalu na kolenih, so proti l judski veljaki r ačuna l i , da bodo ob koncu vojne s pomoč jo svojih »domobrancev« — k i pa niso bi l i nič drugega, kot pomožn i nemšk i polici jski oddelki — ter s pomoč jo zahodnih zaveznikov spet vzpostavil i nekdanji izkoriščevalski režim in kap i t a l i s t i čne odnose. T a k i prot i l judski veljaki so b i l i Janez Brodar , dr. A l b i n Šmajd , kaplan Andrej K r i z m a n , monsi-njor M a t i j a Skrbeč in drugi, med nj imi velik del klerikalne du­hovščine , k i jo je navdihoval sam škof dr. Gregorij Rozman. T a protil judska duhovšč ina , k i je imela velik vpl iv na verne l judi , je r a č u n a l a na svojo moč. Zlast i na podežel ju je l judi skupaj z ostalimi reakcionarji zače la zvabljat i k domobrancem ter j i h hujskati prot i narodnoosvobodilnemu gibanju, kar so znal i že iz prvih let vojne. Tako so organizatorji domobranstva z gesta-povsko p o m o č j o vnaša l i med ljudstvo bratomorno vojno, na­mesto da bi skupno z borci za svobodo šli v boj proti v sak r šn im okupatorjem. In ker je bilo na Gorenjskem pred vojno 141 žup­nij, ob njih pa okoli 50 celic Ka to l i ške akcije, n i čudno , da je bi la tudi na Gorenjskem, predvsem na ravninskem predelu okol i K r a n j a ter proti K a m n i k u in Trž iču , nevarna osnova, da se ta bratomori lni boj škodlj ivo razšir i .

D a je na jv iš ja cerkvena oblast res brezobzirno in premišl je­no izkor iščala verska čus tva prebivalstva, dokazuje tudi »Do­mobrancev mol i tvenik« , k i ga je napisal salezijanec dr. France K n i f i c , pregledal škofijski cenzor in glavni domobranski kurat dr. Ignacij Lenček (24. aprila 1944), odobril pa generalni vikar Ignacij Nadrah , k i je v uvod napisal tudi naslednje besede:

»Odlično nalogo sta tebi, domobranec, poverila Bog in narod v teh izredno težk ih časih. Boriš se, da se ohrani narodna vera . . . B o j , k i si ga začel prot i komunizmu, je torej na jveč ja ča sovna in narodna potreba. K e r gre za njvišje božje in č lovečanske vrednote, je ta boj tudi sveta stvar . . . «

Škof dr. Gregorij Rozman pa je še bolj na kratko povedal, da vsak, k i podpira narodnoosvobodilno gibanje, »smr tno greši, hujše , kakor bi grešil s k r ivovers tvom«, ter da un ičevan je ko­munizma »ni pol i t ika, t emveč verska zadeva« .

T a k o so »branilci vere« katol iški cerkvi in religioznim č u s t v o v a n j e m vernikov stori l i veliko silo, saj je bilo tako med part izani kot med sodelavci Osvobodilne fronte veliko ka to l i ško ču teč ih l judi . Saj vendar n ihče n i preganjal vere in cerkve, tudi ne vernih l judi , t emveč okupatorja in njegove pomočn ike . T o je b i l poglavi tni in edini kriterij pr i opredeljevanju borcev za svo­bodo! Razuml j ivo , strah pred zmagovit imi part izani, k i so hoteli odpravit i razredno, izkor iščevalsko d r u ž b e n o ureditev, je b i l velik. K a k o ne, ko je bi la že sama Cerkev kot organizacija zelo bogata. Samo 15 največj ih cerkvenih fevdalnih posestev v Sloveniji , kot npr. beremo v »Belogardizmu« pisca Francka Sa-jeta, je posedovalo 37.000 ha gozdov in obdelovalne zemlje, poleg tega pa je Cerkev imela še druge visoke dohodke: od raznih vrednosti, od d ržave , od cerkvenih opravil i td. Cerkvena gosposka je torej imela vzrok, da se povrne stari red, zato je velik del klerikalne duhovšč ine pogosto pozabljal na versko s lužbo. T o je že 1946. leta zapisal tudi dr. Metod Mikuž, ko je po razgovorih z župnik i in kaplani , k i so j i h 1941. leta pregnali Nemci z Gorenjske, ugotovil :

»Nihče se v pogovoru ni dotakni l ne kaj bo z verniki, k i so ostali brez duhovnika, ne kaj bo z vero . . . P a č pa so vsi t i duhovniki glasno tožili , kaj bo s farovškim posestvom, kaj bo z denarjem, na ložen im v hranilnice, a l i še neizterjanim od l j u d i . . . «

Se pravi, da je bil boj »za vero in boga« le kr inka in zaslep-ljujoče geslo pr i zapeljevanju versko ču t eč ih l judi .

Toda o tem bo več in s š tev i ln imi dokument i opisano v kro­nik i kokrškega odreda.

Zdaj se lot imo nekaterih opisov boja proti domobranstvu, ki se je, kot rečeno, organizirano začel r a z r a š č a t i že v prvi polo­vici 1944. leta, v drugi pa se je razširi l tako, da je bilo na Go­renjskem že 17—18 postojank, in to predvsem na levem bregu Save. E n a tak ih je nastala tudi iz n e m š k o - r a z t r g a n s k e v Le­scah.

N A P A D N A N E M Š K O - D O M O B R A N S K O P O S T O J A N K O V L E S C A H

V zače tku 1944. leta se je š t a b gorenjskega odreda preselil iz Selške doline na levi breg Save in se nastanil v dol ini Kokre . Od tu je vse laže snoval nove partizanske enote in j i h laže vodil v bojih zlasti proti domobrancem, k i so od K r a n j a proti Trž iču in K a m n i k u ustanavljali nove postojanke. Iz njih so pogosto zasledovali partizanske enote, posebno še aktiviste, kurirje in druge pripadnike osvobodilnega gibanja. De l odreda je že v juni ju 1944 poskusil unič i t i domobrance na Brn iku , 'a to ni uspelo. Več uspeha je bilo z napadi na njihove patrulje. Odred je skupno s terenskimi delavci skušal raznim zapeljancem odpi­

rat i oči, vendar zaradi prej omenjenih razlogov ni bilo ot ipl j iv ih uspehov. Zato je bilo treba zače t i z napadi. P r v i tak napad je sledil v Lescah.

N e m š k o - d o m o b r a n s k a postojanka v Lescah je konec ju l i j a 1944 š te la 42 mož in bi la je zelo akt ivna. Poleg nemškega po­veljstva je to postojanko tedaj vodil Ludv ik Golmajer, po rodu Tirolec, k i je prej živel v Trž iču , njegov namestnik pa je bi l Franc Carman-Frenk, prav tako iz T rž i ča in pred vojno znan smuča r . Svojo agilnost je ta postojanka širila po vsej okol ic i in konec ju l i ja 1944 hotela pod ružn i co osnovati tudi na Breznic i , tik pod Stolom. Nekatere ženske -domač inke so domobranci iz Lesc tedaj pr is i l i l i , da so začele na Breznic i pripravljat i in čis t i t i župnišče in o t roški vrtec, kjer bi uredil i novo postojanko. V to svrho so postavil i tudi že s t r ažo . N o v a postojanka bi b i la za osvobodilno gibanje pod Stolom zelo nevarna, kretanje partiza­nov bi bilo o teženo , poleg tega pa bi b i la taka postojanka poten­cialna vaba za tiste posamezne omahljivce, k i so kazal i t ežn jo po dezertaciji in padali pod vpl iv domobranskih organizatorjev. O teh pripravah so akt ivis t i z Breznice takoj sporočil i š t a b u I. bataljona, k i je b i l pod Stolom.

V t abor i šče bataljona je prišel oče namestnika komandanta Rada P in ta r ja -Mi lana in razložil , kaj se pripravlja. K a k š n a ne­varnost preti, je bilo takoj jasno. Toda, skoraj ves bataljon je b i l tedaj odsoten, n i se še v rn i l z akcije, zato je namestnik komandanta zbral le peščico borcev z mitraljesko trojko. Zalo­žili so se s strelivom in plast ikom ter se takoj spustil i v dolino. Ivan Pogačar , mitraljezec, k i je b i l tedaj z Radom Pintarjem, izvedbo te akcije opisuje takole:

»Ko smo ugotovili, da straže ni več, sem bil z enim pomoč­nikom in strojnico odrejen, da s pokopališkega zidu branim dohod iz žirovniške strani. Tam sem imel dober pregled in dobro kritje, druga dva borca pa sta varovala cesto iz smeri Vrbe in Doslovč. V župnišče, bodočo domobransko postojanko, sta s plastikom šla le namestnik komandanta Rado Pintar in en borec. Namestila sta ga v visoko lončeno peč.

Ko sem stal na okvirju nekega groba in opazoval okolico, me je presunil zelen blisk in hkrati silovita detonacija. Grob pod menoj se je stresel kot bi bil na vodi, po zraku pa so prifrča-li kosi vrat, oken in drugi deli opreme. Zdaj smo si ogledali uči­nek eksplozije, vendar smo morali ugotoviti, da stropi niso padli na tla, kajti eksploziva je bilo premalo. Zato smo razbili še nekaj druge opreme ter tako stavbo onesposobili za naseli­tev.«

N i treba posebej opisovati, koliko naporov in ž r tev bi bilo potrebnih, če bi hoteli potem, ko bi bi la postojanka že naseljena in utrjena, to domobransko gnezdo l ikvid i ra t i . Z l ahk im orožjem se to prav gotpvo ne b i posreči lo.

Zato je bi la ta nagla akcija zelo pomembna, kajt i pozneje tam niso več skuša l i vzpostavit i kake postojanke.

Leska postojanka, k i so jo raztrganci in domobranci imel i v šoli, je b i la hud t rn v peti partizanov pod Stolom, poleg tega pa bi napad nanjo pozitivno deloval tudi drugod, kjer so nastajale nove podobne postojanke. Napad nanjo, k i ga je pripravil in izvedel I. bataljon gorenjskega odreda 6.—7. avgusta ponoči pod vodstvom Vlad imira P e r a i č a - P l a n i n a , J o ž e t a Lukež iča in Sava Šifrer ja-Kosa, je bi l prvi uspešnejš i napad na kako tako posto­janko na Gorenjskem.

Poskus un ičen ja domobranskih postojank v Cerkl jah in na B r n i k u v maju in juni ju ni uspel, zato se je I. bataljon zdaj dru­gače loteval te postojanke. Izkušnje so pokazale, da s frontal­n im n a č i n o m napadanja ne bi mogel pr i t i do živega tako utrjeni, v ravnini in na čist ini s toječi postojanki. T o še posebno, ker je bi la le-ta ograjena s poldrugim metrom visoko ograjo, za­varovana s še danes s to ječ imi betonskimi bunkerji ter z med seboj povezanimi rovi, zvečer pa močno razsvetljena. Poleg tega je bila le nekaj sto metrov stran v župnišču tudi nemška poli­cijska postojanka.

U p o š t e v a t i je bilo tudi treba, da je bi la postojanka v triko-tu cest J e s e n i c e — K r a n j — B e g u n j e — B l e d — H r a š e , da sta bi l i le nekaj km, in to za hrbtom, nemški postojanki Pol jče in Begu­nje, j u ž n o Radovlj ica, zahodno pa Bled, in da je z vseh teh stra­ni preti la neposredna nevarnost intervencije.

Ob vsem tem je jasno, da bi bil vsak napad na to postojan­ko pravi samomor, če ne bi r ačuna l i na p o m o č znotraj nje. Ob upoš t evan ju vseh okoliščin je bi l ta podvig pripravljen prek aktivistov in obveščevalcev na terenu, k i so vzpostavili stik z dvema domobrancema, zajetima partizanoma, J o ž e t o m G r m o m in Alojzem Staretom iz Bohinja , k i sta se reši la tako, da sta se na videz pr ikl juči la posadki v Lescah, vmes pa čaka l a na pri­ložnost , da se spet pr ik l juč i ta part izanom pod Stolom. T a pri­pravljenost je š t a b u I. bataljona omogoči la , da je v največji taj­nosti izdelal podrobne n a č r t e za napad, k i naj bi ga izvedli tedaj, ko bo na s t raž i eden izmed njiju in ko v sosednjem župni­šču, k i bi ga ob tej pr i ložnost i tudi zaminira l i , ne bo posadke. Par t izani bi vpadli z njuno pomočjo , po opravljeni akcij i pa bi odšla z nj imi. V ta namen je bilo odbranih le 30 borcev, pred­vsem mladih in drznih prostovoljcev. Polovico j i h je bilo odre­jenih v zavarovanje, ostale pa so razdeleli na skupine, ki naj bi v postojanki presenetili speče domobrance in hkrat i zaminira l i tako v pr i t l ič ju kot v nadstropju, kjer so v treh prostorih spali domobranci.

J o ž e Lukežič, politkomisar I. bataljona, k i je bil med orga­nizatorji tega napada, o zače tku pravi:

. »Štab bataljona se je že dalj časa ukvarjal s tem na­črtom . . . ki je predvideval tudi miniranje župnišča. Izvedbo akcije je omogočala zveza, ki so jo vzpostavili bataljonski obveščevalci s prisilno mobiliziranimi v postojanki... A mini­ranje je odpadlo, ker eksploziv ni prispel pravočasno, mi pa smo dobili sporočilo, da ta večer ne bo policistov v sosednjem župnišču. A ko smo sestavili desantno četo, je prišla nova vest, da nemreč Nemci niso odšli na predvideni pohod, temveč, so ostali v župnišču. Kljub temu se je štab bataljona odločil za izvedbo te akcije, kajti naša človeka v postojanki sta, čakala pripravljena ...«

Č e t a napadalcev je prišla ponoči skozi Drago, k i jo je čuva la t ežka partizanska strojnica, obšla Begunje in se pr ibl i ­žala Lescam. Pokazala se je m o č n o obsvetljena šola, domobran-sko-raztrganska postojanka. Borc i , k i so b i l i določeni za nepo­sreden vpad, so se sezuli in pr ipravi l i , ostali so pod komandantovim vodstvom zavzeli varovalne položaje, namest­nik politkomisarja Savo Šifrer-Kos pa se je splazil k ograji in natanko ob 2.30 dal signal z baterijo. Od postojanke sem se je zasvetil podoben signal in akcija seje začela.

B i l o je vse v napetosti, kaj t i prav lahko bi bi la pr i tem na­stavljena past! A vse je potekalo po dogovoru: domobranec-partizan J o ž e G r m , k i je bil tedaj na s t raž i , je šepe ta je sporočil še nekaj podrobnosti, pokazal na pripravljeno lestev in skupine borcev, k i so že preplezale ograjo, so lestev že pristavile k oknu postojanke. Zdaj so posamezno in tiho plezali po njej ter se skozi s t r a n i š č n o okno prvega nadstropja spuščal i na hodnik, kjer je bi l še drugi pomočnik Alojz Stare. Poveljstvo postojanke naj bi uničil i s hladnim orožjem, posadko bi pa skuša l i zajeti. Strel jal i naj b i le v skrajni s i l i . Vse naj bi potekalo potiho, po možnos t i brez streljanja.

J o ž e Lukežič o razvoju napada pravi : »Ko sem se prepričal, da so vse skupine na svojih mestih,

sem stopil k vratom srednje sobe. Bila so priprta. Iz sobe se je slišalo smrčanje, govorjenje v snu in premetavanje po ležiščih ... Odprl sem vrata in z dvema tovarišema vstopil. Za vrati sem našel stikalo in prižgal luč... Zamolklo sem velel: ,Diži se'. . . Raztrganci, oz. domobranci so ležali na nadstrop­nih pogradih, ob nasprotni steni pa so imeli orožje. Bili smo gospodarji položaja, oni na ležiščih pa so pred našimi cevmi prestrašeni dvignili roke . .. Tedaj pa je nekdo na zgornjem leži­šču izpod zglavja hitro potegnil samokres. To je spremenilo potek akcije. Komandir čete Avgust Čufar-Ferdo je namreč z brzostrelko proti gornjim ležiščem naglo spustil rafal in raztr­ganci, ki jih niso zadele krogle, so začeli skakati s pogradov, mi pa smo pobirali orožje. Streljanje v naši sobi je pritegnilo k nam tudi ostale naše tovariše, ki so bili odrejeni za napad drugod.«

Tako so domobranci v drugih prostorih lahko prišli do orožja in začeli streljati. Pokalo je po vseh hodnikih, luči v njih so ugasnile in zdaj ni bilo več mogoče ugotavljati , kdo na koga strelja . . . Odrejen je bi l umik, kajt i tudi pr i zahodnem zuna­njem bunkerju so se oglasile strojnice in tudi iz župnišča je pretila nevarnost. Borc i so se začeli spušča t i skozi okno, tam kjer so prišli. V tej zmešnjavi je eden izmed mitraljezcev zgrešil vrata in se zgubil. Med v r ačan j em pa je v hodniku zaplenil zbrojevko in se s rečno vrn i l na zborno mesto. Vodnik M i l a n pa se je potem, ko je tovar i šem oddal nekaj zaplenjenih pušk, še enkrat vrni l po bombe. P r i tem je obstrelil enega izmed domo­brancev, njega pa je v roko zadel poveljnik postojanke.

Med umikom skozi okno se je zaradi naglice prevrnila lestev in poslej so preostali moral i kar skakati iz postojanke. Vs i so s rečno pristal i na tleh, le Alo jz Stare »domobranec« , k i je na jveč prispeval k temu napadu in se je zdaj umika l s part izani, si je poškodova l obe nogi. Tovar i š i so ga potem rešili in odnesli skozi Drago v ambulanto pod Begunjščico. Drug i sodelavec Jože G r m tedaj še ni pobegnil z njimi. Par t izanom se je pr ikl ju­čil pozneje.

K l j u b streljanju za nj imi so se potem napadalci brez žr tev umakni l i in dobre volje prišli v tabor išče . S seboj so prinesli pre­cej plena: 1 zbrojevko, 1 brzostrelko ter 4 puške . K l j u b polovič­nemu uspehu, ker se je akcija začela odvijati d rugače kakor je bilo zamiš l jeno , je bila posadka leske postojanke močno priza­deta, saj je imela tedaj 6 mrtvih , trije pa so bi l i ranjeni.*

T o pa ni bi l edini uspeh. Odtlej se domobranci kljub utrdbam tudi v postojankah niso več počut i l i povsem varne. Domobranska posadka v Lescah se je kmalu za tem iz šole pre­selila v župnišče .

T a akcija je tudi med part izani m o č n o dvignila borbeno moralo, kaj t i takrat so se v teh krajih prvič in tako uspešno lo t i l i utrjenega sovražnikovega gnezda, in to dobesedno sredi š tevi lnih drugih postojank.

Ob tem se je dvignilo tudi razpoloženje prebivalstva, k i niso marali okupatorjevih hlapcev. Poroči lo š t a b a gorenjskega odre­da z dne 8. avgusta 1944 med drugim navaja:

»Akcija, k i jo je napravil I. bataljon v Lescah, je m o č n o dvignila moralo pri civilnem prebivalstvu, be-gi (beli gardi-do-moDrancem) pa v l i la strah pred NOV«. * V nekaterih poročil ih š t a b a gorenjskega odreda so navedene d rugačne š tevi lke, a je bilo s preverjanjem ugotovljeno tako. kakor navajamo tu. Ivan Jan

V naslednji š tevi lki : P o d K r v a v c e m

Novo specializirano trgovino v Kranju, Titov trg 10

Elita — rokavičar

odpira za obč insk i praznik v č e t r t e k , 1. avgusta

OZD — trgovsko podjetje Elita Kranj.

Trgovina bo za ložena z ž e n s k i m i , m o š k i m i i n o t r o š k i m i r o k a v i c a m i vseh vrst in kvalitet za vsako pr i ložnos t , z m o d n i m i d o d a t k i — šali , rutami, pasovi, kravatami in boga to i z b i r o d e ž n i k o v .

/ Z \ K o m i s i j a za medsebojna razmerja delavcev

Veletrgovine Živila Kranj TOZD Veleprodaja Kranj

objavl ja prosto delovno mesto

komercialnega referenta — korespondenta

Pogoji: poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, se za navedeno delovno mesto zahtevajo še naslednji posebni pogoji: 1. srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj , 2. znanje strojepisja in sposobnost kontaktiranja s strankami.

Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko s lužbo Veletrgovine Živila K r a n j , Cesta J L A 6.

Avto-moto društvo Kranj

Vsem članom, voznikom in občanom če­stitamo za občinski praznik in jim želimo srečno vožnjo

Proizvajamo in prodajamo:

Triglav konfekcija Kranj

ž e n s k e , d e k l i š k e in o t r o š k e obleke, ž e n s k e h l a č n e komplete, ž e n s k e spalne srajce in p i ž a m e , m o š k e p i ž a m e , d e k l i š k e in o t r o š k e p i ž a m e , jutranje halje, ž e n s k e bluze in kri la, posteljno perilo (enobarvno in tiskano), namizne prte, ž e p n e robce za vsak okus, * naglavne rute

Se priporočamo in čestitamo vsem obča nom za občinski praznik Kranja.

N D U STRU A KOVINSKE O P R E M E IN STROJEV K R A N J J U G O S L A V I J A

Izdelujemo: stroje za č e v l j a r s k o in tekstilno industrijo ter t r a č n e brusilne stroje za kovinsko industrijo

Vsem delovnim ljudem čestitamo za ob činski praznik. I

Industrijski kombinat Kranj

čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspe­hov.

Surovina — Maribor, TOZD Ljubljana

PE Kranj — Komunalna cona Primskovo Odkupujemo in prodajamo: odpadne surovine, ž e l e z o , baker, medenino, aluminij, papir, tekati! in steklo.

novi kolektiv v novih delovnih prostorih č e s t i t a o b č a n o m za o b č i n s k i praznik.

Komunalno podjetje

Vodovod Kranj

Vsem delovnim ljudem in poslovnim part­nerjem čestitamo za občinski praznik in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje

Prešernovo gledališče Kranj

čestita vsem cenjenim abonentom in obi­skovalcem za občinski praznik

C R E i n n Kranj

s temeljnimi organizacijami P R O M E T R E M O N T K M E T I J S K A M E H A N I Z A C I J A S E R V I S O S E B N I H V O Z I L R T C K R V A V E C G O S T I N S T V O IN T U R I Z E M T R A N S P O R T IN S K U P N E S L U Ž B E

čestita svojim kupcem, strankam in go stom k občinskemu prazniku

'9/H/lši

Konfekcija Mladi rod

Kranj Pot na kolodvor 2

vsem delovnim ljudem in poslovnim prija­teljem čestita za občinski praznik in jim želi še vnaprej veliko delovnih uspehov.

Obrtno podjetje Cerklje čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik.

Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela

Občani Kokrice praznujejo

N o v o u s t a n o v l j e n o Š p o r t n o d r u š t v o K o k r i c a — K r a n j o r g a n i z i r a v s o d e l o v a n j u z d r u ž b e n o p o l i t i č n i m i o r g a n i z a ­c i j a m i v p o č a s t i t e v k r a j e v n e g a p r a z n i k a k u l t u r n o - z a b a v n i š p o r t n i t eden o d 30. j u l i j a do 4. a v g u s t a 1974. Namen š p o r t n i h prireditev je predvsem v množ ičnos t i od ciciba­nov do veteranov. Zato pozivamo vse občane , da se teh tekmo­vanj udeleže v čim večjem števi lu. R a z p o r e d p r i r e d i t e v je n a s l e d n j i : t o rek , 30. j u l i j a

ob 16. u r i : množ ičen pohod od spomenika do spome­nika, zbiral išče pred šolo;

s reda , 31. j u l i j a ob 17. u r i : šahovski dvoboj kolektivov I B I : K o k r i c a , kult . dom; ob 20.30: taborni ogenj s ku l tu rn im programom, pred šolo;

č e t r t e k , 1. a v g u s t a ob 17. u r i : množičn i kros, start pred ku l tu rn im domom; ob 19. u r i : slavnostna seja K S K o k r i c a ;

petek, 2. a v g u s t a ob 16. u r i : nogometni turnir, k i se nadaljuje tudi v soboto; ob 20. u r i : večerna gasilska vaja;

sobo ta , 3. a v g u s t a ob 9. u r i : kolesarska dirka po K o k r i c i , prijave dve ur i pred startom; ob 16. u r i : strelsko tekmovanje v Predosljah; ob 17. u r i : pr iče tek velike vrtne veselice z bogatim srečelo-vom, nagradnim streljanjem in kegljanjem;

nedel ja , 4. a v g u s t a ob 15. u r i : razglasitev rezultatov tekmovanj pred ku l tu rn im domom in nadaljevanje zabavne prireditve.

P r i d i t e ! P r a z n u j t e z n a m i ! Odbor za praznovanje

Inic iat ivni odbor za sklenitev samoupravnega spora­zuma o š t i p e n d i r a n j u u č e n c e v in š t u d e n t o v z o b m o č j a o b č i n e Š k o f j a L o k a

razpisuje štipendije za šolsko leto 1974/75 — štipendije na visokih šolah — štipendije na višjih šolah — štipendije na srednjih šolah

(tudi na poklicnih šolah) Za dodelitev š t ipendi je iz združen ih sredstev lahko zaprosijo tisti di jaki in š tuden t j e , ki ne morejo dobit i š t ipendi je v organizacijah združenega dela al i interesnih skupnostih, pod pogojem, da poprečni mesečni skupni dohodek na druž inskega č lana v letu 1973 ne presega 1800 din za srednješolce oziroma 2400 din za š t u d e n t e višjih in visokih šol. Pr i javi za š t ipend i ran je na obrazcu 1,65 D Z S »Prošnja za št ipendi jo«, kolkovano z 2 din, je treba pri ložit i : — overjen prepis al i overjeno fotokopijo dokazila o u č n e m uspe­

hu (zadnje spr ičevalo, spr ičevalo o zak l jučnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpit ih);

— dokazila o osebnih dohodkih s ta r šev in o o t roškem dodatku kandidata za š t ipendi jo v obrazcu »Prošnja« se morajo nana­šat i na koledarsko leto 1973;

— potrdilo o p remožen j skem stanju in številu d ruž insk ih č lanov.

Kandida t i , k i so že vložili p rošn jo pri Komuna lnem zavodu za zaposlovanje Kran j , Izpostava Škofja L o k a in Temeljni izobra­ževalni skupnosti Škofja Loka , naj ne vlagajo novih prijav, pač pa naj j i h po potrebi dopolnijo s prilogami kot j i h zahteva razpis.

Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi razpisa. Prošn je naj kandidati pošljejo na naslov: Skupšč ina občine Škofja Loka , in ic ia t ivni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o š t ipend i ran ju učencev in š t u d e n t o v z območja občine Škofja Loka .

dežurni veterinarji od 2. do 9. avgusta T E R A N

Janez, dipl . veterinar, Kran j , Val javčeva 6, telefon 23-716, 22- 644;

od 9. do 16. avgusta: B E D I N A Anton , dipl . veteri­nar, Kokr i ca , Betonova 58, telefon 23-518,21-283;

od 16. do 23. avgusta: T E ­R A N Janez, dipl . veterinar, K r a n j , Val javčeva 6, telefon 23- 716,21-798;

od 23. do 30. avgusta: R U S Jože , dipl . veterinar, Cerklje, telefon 42-015;

od »30. avgusta, do 5. sep­tembra: C E P U D E R Bogdan, dipl . veterinar, Kran j , K a j u -hova 23, telefon 22-994.

Splošno mizarstvo Radovljica razpisuje pros ta de lovna mesta za uk

4 vajencev mizar­ske stroke

Interesenti se lahko prijavijo vsak dan v podjetju osebno al i pismeno.

Vklj jučevanje učencev v dvo- in triletne šole na Gorenjskem

P r e d k r a t k i m s ta se n a i z p o s t a v o K o m u n a l n e g a z a v o d a za zapos lovan je v R a d o v l j i c i o b r n i l i k a d r o v s k i s l u ž b i t o v a r n e V e r i g a i n T I O Lesce , d a b i s l u ž b a z a n j u p o i s k a l a v r a d o v l j i š k i o b č i n i po 20 u č e n c e v , k i so le tos k o n č a l i o s emle tno š o l a n j e v š e s t e m i n s e d m e m r a z r e d u o semle tke . T e u č e n c e , skupa j 40, b i p o t e m p o k l i c n a š o l a v R a d o v l j i c i na o s n o v i p r o g r a m a i n ob f i n a n č n e m sodelo­v a n j u d e l o v n i h o r g a n i z a c i j V e r i g e i n T I O ter z a v o d a za zapos lovan j e u s p o s o b i l a za p o k l i c e o z k e g a p r o f i l a za pot rebe o m e n j e n i h o r g a n i z a c i j .

I z k a z a l o pa se je , da je v r a d o v l j i š k i o b č i n i le 14 u č e n ­cev, k i se žel i po o s e m l e t n e m š o l a n j u , z a k l j u č e n e m v š e s t e m a l i s e d m e m r a z r e d u , z a p o s l i t i , v s i d r u g i pa b i že l e l i n a d a l j e v a t i š o l a n j e t u d i deve to i n deseto le to . S k u p i n i za p o k l i c n o usmer janje p r i z a v o d u za zapos lovan j e s ta t u d i u g o t o v i l i , d a n a p o d r o č j u vse G o r e n j s k e n i 40 u č e n ­cev, k i b i j i h po p r i u č i t v i l a h k o z a p o s l i l i o m e n j e n i d e l o v n i o r g a n i z a c i j i . T u d i v d r u g i h g o r e n j s k i h o b č i n a h so n a m r e č m o ž n o s t i z a p r i u č i t e v v e č j e k o t pa je š t e v i l o u č e n c e v , k i te m o ž n o s t i i š č e j o . N a tem s e s t a n k u s r e d i j u l i j a se je r a z e n tega , da p r i m a n j k u j e u č e n c e v za i z u č i t e v n a G o r e n j s k e m , p o k a z a l o š e neka j d r u g i h t e ž a v p r i v k l j u č e ­v a n j u u č e n c e v v d v o - i n t r i l e t ne š o l e n a G o r e n j s k e m . P o d a t k e o t em je z b r a l a prof . A n i c a R o b i č e v a s K o m u n a l ­nega z a v o d a za zapos lovan j e K r a n j .

P r i poklicnem usmerjanju smo se v zadnjih desetih letih srečeval i z dvema skrajnostima. V letu gospodarske reforme in leta neposredno po njej, ko je gospodarska restrikcija zniževala d ružben i in osebni standard, d r u ž b e n a pomoč v obl iki š t ipendi j še ni bi la urejena v dokajšnj i meri. S ta r š i , k i imajo na mlade še vedno največj i vpliv, in so bi l i sami pod pri t iskom takratnih okoliščin, so mladino s i l i l i le v kratko šolanje po obvezni osemletki, saj se na ta nač in najhitreje prispeva k dvigu standarda v druž in i . V teh letih smo na področ ju poklicnega usmerjanja oočut i l i velik naval na dvo- in triletne šole, manj pa je bilo želja po š t ir i- in petletnem šolanju . Primanjkovalo je učn ih mest predvsem zaradi večjega zanimanja za krajše šolanje in pa zaradi previdnosti gospodarstva po razpisovanju novih učn ih mest oziroma zaradi omejevanja ekstenzivnega zaposlovanja in iskanja notranjih rezerv z in tenz ivne jš im zapo­slovanjem že zaposlenih.

T a k o so se mladi odločali za dal jše šo lanje le v 30 odstot­kih, 60 odstotkov absolventov osemletk pa se je zadovoljilo le z min imaln im nadaljevanjem šolanja , to je za dvo- in triletne šole. Kovinarska stroka za poklice orodjar, strugar, rezkalec, finomehanik in elektro stroka za poklic elektrikar, elektrome-hanik i td. sta bi l i med najbolj popularnimi strokami med mladimi.

Po letu 1969 pa se je pojavila druga skrajnost; z nadaljnjim razvojem in spremembami je nastala splošna psihoza po iskanju umskih potencialov, ustreznem vključe­vanju le-teh na ustrezna zahtevna mesta v gospodarstvu. Člo­veški faktor je postal pomemben kreator d ružbenega in predvsem gospodarskega napredka. Izboljšali so se pogoji šo lan ja in to ne le z dvigom splošnega standarda, pač pa tudi z organizirano š t ipendi jsko poli t iko.

V sp lošna d r u ž b e n a prizadevanja so se vključili tudi zavodi r.a zaposlovanje; iskali so š t ipendi je za vse, ki brez nje ne bi mogli izpolni t i poklicnih namer in to tudi z lastnim Št ipendi ranjem, razen tega pa so zavodi pri izbir i dijakov za srednje šole ugotavljali njihovo sposobnost, osebnostne lastno­sti in prizadevnost.

R A Z M E R J E S E O B R N E Prej neugodno procentualno razmerje 1:2 se je obrnilo v

korist vk l jučevan ja učencev v štir i- in petletne šole. Zdaj se že vrsto let s reču jemo z vel ikim navalom učencev na štiri- in petletne srednje šole ter s k ron ičn im pomanjkanjem učencev v gospodarstvu. D a je bilo stanje še bolj k r i t ično , so se vsako leto povečevale zmogljivosti št iri- in petletnih šol, odpirale so se celo nove šole. Učenci s končan imi pokl icnimi šolami pa so 1 izrednim pa tudi rednim š tud i j em prišli do srednje izobrazbe — ter tako še zmanjša l i š tevi lo kvalif iciranih delavcev v gospo­darstvu. Vemo, da nataliteta Slovencev ni zadovoljiva, zato imamo vsako leto manjš i prirastek, manjš i pri l iv osnovno šolo zakl jučujočih generacij. N a Gorenjskem je izjema le občina Škofja Loka , kjer vsako leto zaključi šolanje več učencev, pa tudi več d ruž in je z več otroki.

V času povečanega navala na štiri- in petletne šole pa smo na Gorenjskem dobili le dve novi šoli: ekonomsko na Jesenicah in v Radovlj ic i . Števi lo oddelkov prvega razreda pa so poveče­vale gimnazije (kranjska vsa leta, razen letos), ekonomska Šola v Kran ju in pa šola za .zdravstvene delavce na Jesenicah.

Ce smo nekoč z obiski po gospodarskih organizacijah in pri orivatnikih iskali nove možnos t i za izučevanje mladine, s m o idaj v bolj neprijetni vlogi, ko moramo sporoča t i , da ni »treznih kandidatov. Za gradbeno stroko je najprej zmanjkalo ičencev v gospodarstvu, sledile pa so lesna, gumarska, metalur-;ka, dalj časa tudi gostinstvo, zdaj ne več toliko, problem pa e nastal tudi v kovinarski stroki. Prej tako zanimiva poklicna

šola pri Iskri že nekaj let nima dovolj učencev , da ne govorimo o drugih šo lah s per iodično organizacijo pouka. V nekaterih strokah so problem reševali s pri t iskom na Gospodarsko zbornico po uvajanju in legalizaciji tako imenovanih ozkih profilov za specializirane delavce. Do danes je uzakonjenih prek sto takih poklicev, p r i čaku jemo pa lahko, da se bodo pojavili še novi. V nekaterih strokah pa si je pomagalo gospodarstvo tako, da je sprejelo v učenje poklica učence z nepopolno osemletko, poskrbelo po hitrem postopku za pridobitev izobrazbe k o n č a n e osemletke, včasih tudi sedmega razreda pri Delavski univerzi (.pri tem je sodeloval tudi zavod za zaposlovanje), ter vkl juči tev v redno poklicno šolanje . Učence so pritegnili v podjetja tudi z do tr ikrat višjimi učnimi nagradami kot pa so bile v strokah, kjer ni primanjkovalo učencev . Za tako obliko i zobraževan ja so se podjetja odločala predvsem na osnovi slabih izkušenj , k i so j i h imela z iskanjem učencev iz manj industr ia l iz iranih slo­venskih področi j in tudi iz sosednjih republik. Prilagoditev teh učencev novemu jeziku in okolju je bila n a m r e č velik problem, katerega posledica je bil tudi osip, kak r šnega n i prenesel noben ekonomski račun.

Š T E V I L Č N A S L I K A N A G O R E N J S K E M V šolskem letu 1973/74 je zakl juči lo osemletno šolanje

2410 učencev , od tega v osmih razredih 1923, ostali pa v nižjih razredih od petega do sedmega. Osip se precej zmanjšuje , saj še ni dolgo, ko je v nižjih razredih zak l jučeva lo šolsko obveznost 36 odstotkov ene generacije, letos pa je ta š tevi lka komaj 20 od­stotkov. Od teh, k i zakl jučuje jo obveznost v nižjih razredih, se j ih več kot polovica odloča za nadaljevanje šolanja prek šolske obveznosti, nameravajo torej zakl juči t i še osmi razred in tako dobiti m o ž n o s t za redno vkl juči tev v srednjo šolo.

Letos so podjetja in privatni delodajalci pr i javi l i zavodu za zaposlovanje 1718 prostih učn ih mest, in sicer 1365 za fante in 353 za dekleta. Dejanska š tevi lka prostih učn ih mest pa je še višja, ker nekateri prijavljajo možnos t i sproti. V to število tudi nista vkl jučeni poklicna šola Iskre in dveletna administrat ivna šola. N a nesorazmerje po spolih n i treba posebej opozarjati.

Samo 587 učencev (330 fantov in 257 deklet) pa je izrazi lo željo po nadaljevanju šo lanja na dvoletnih in tr i letnih šolah. S tem bi lahko pokri l i le tretjino prostih učn ih mest. P r i dejanskih vk l juč i tvah je vedno nekaj sprememb, tako da se vendarle več učencev, kot pa se j i h je nameravalo, vključi v poklicne šole. Vendar pa se števi lo poveča le za kake 3 odstotke, ker vsi učenci ne najdejo mesta v štiri- in petletnih šolah. T a k o ostaja veliko praznih učn ih mest, predvsem za manj zanimiva področja dela. Na jpopu la rne j š i poklici so trenutno: avtomeha-nik, prodajalec, administratorka, krojač al i šivilja ter kuhar in natakar. Po številu vkl jučenih pa je razvrstitev takale: prodaja­lec, avtomehanik, krojač in šivilja, industrijski čevljar, natakar. Za te poklice je ne le dovolj, ampak pogosto tudi preveč kandi­datov, medtem ko za ostale stroke in poklice ni zanimanja.

O B Č I N A K R A N J V kranjski občini je za kovinarsko stroko še vedno prostih

98 učn ih mest. Največ za kovinostrugarje, rezkalce in strojne k l jučavničar je . Fantov in deklet s polno osemletko, k i bi bili nevkl jučeni , pa dejansko ni. Učenci sedmega razreda, 143 j ih je, od tega 90 fantov, pa se vsi razen 16 odločajo za nadaljevanje šolanja še v osmem razredu. Teh 16 učencev ima velike možnos t i , da se takoj zaposlijo, saj je v kranjski občini 206 pro­stih mest za delavce brez kvalifikacije. Imajo pa še možnost kot tudi drugod, da od septembra do januarja dokonča jo osmi razred osemletke pri Delavski univerzi , nato pa se izučijo poklica. V kranjski občini torej ni p r ičakova t i , da bi učenci , ki so dokonča l i osendetko, odšli v uk v gospodarstvo ali takoj na delovna mesta. Pomanjkanje kvalif iciranih delavcev bo še naprej zelo aktualno.

O B Č I N A J E S E N I C E N a Jesenicah že dolgo časa primanjkuje učencev za

m e t a l u r š k e poklice kot tudi za specializirane poklice m e t a l u r š k e stroke. V sedmem in osmem razredu je zakl juči lo šolanje 3.32 učencev, od tega 159 deklet, prostih učn ih mest pa je za 482 učencev v gospodarstvu, od tega kar 336 za fante in le 92 za deklet a.

Za šolanje na poklicnih šolah seje med letom zanimalo 107 učencev, prostih mest pa je kot vidimo š t i r ikra t več in bi vsak lahko izbiral med štir imi urn imi mesti. Poklicne namere pa so bile zelo neenakomerne. Več kandidatov, kot pa je možnost i , je bilo le v avtomehanski stroki, ostala pa so nezasedena u m a mesta v trgovini, gostinstvu, obrti; izrazito neskladje pa najdemo še v meta lu r šk i , Čevljarski, kovinarski , elektro stroki ter g radben i š tvu . Tako se je letos v poklicno industrijsko kovinarsko, m e t a l u r š k o in elektro šolo vpisalo namesto 170 le 69 učencev, in le dva učenca v gradbeniš tvo , čeprav je mest prostih 58. V jeseniški občini bi torej lahko vključili v izučevanje poklica skoraj še eno generacijo otrok, a je žal ni, zato toliko nezasedenih mest.

Od učencev v sedmem razredu pa namerava nadaljevati šolanje še v osmem razredu 28 fantov in 8 deklet, k i imajo že obvezno šolanje izpolnjeno. Za tako j šn jo zaposlitev a l i vključi­tev v deficitarne stroke pa ostajajo le štirje fantje. Od vseh učencev osmih razredov se j i h je 63 odstotkov vključilo v št ir i -in petletne šole.

O B Č I N A R A D O V L J I C A V tej občini je bilo prek 400 prostih učn ih mest, kandidatov

zanje pa le 151. Trenutno imamo podatek, da je še vedno 195 nezasedenih učn ih mest, od tega 159 za fante. Največ prostih mest je v kovinarski stroki, lesni, teksti lni , gradbeni i td. M e d učenci osmih razredov ni nobene rezerve, podobno pa je tudi s t ist imi, k i zakl jučuje jo šolsko obveznost v sedmem razredu. Vseh skupaj je 44, od tega j i h 30 želi naprej v osmi razred. Za izučevanje poklica po opravljenem osmem razredu pri Delavski univerzi sta se prijavila le dva učenca .

O B Č I N A Š K O F J A L O K A Prijavl jenih je bilo 263 učn ih mest, od tega 217 za fante.

Vel iko premalo mest je za dekleta, dvakrat preveč pa za fante, tako da bo zasedenih le polovico prijavljenih učn ih mest. Z učenci , k i zakl jučuje jo šolsko obveznost v nižjih razredih, problem ne bo rešen, saj večina od 100 namerava šolanje na osemletki nadaljevati. Večja podjetja v občini (Iskra, L T H , Jelovica, Kro j ) iščejo mlade delavce za pr iučevanje ; takoj bi zaposlili 145 mladincev.

O B Č I N A TRŽIČ T u d i v tržiški občini stanje ni kaj dosti d r u g a č n o kot v

drugih gorenjskih obč inah . N a voljo so 103 u č n a delovna mesta, od tega 82 za fante, v poklicno šolo pa namerava le 87 učencev , od tega le 35 fantov. Po sedanjih ocenah je zmanjkalo učn ih mest za šivilje, nekatere so se preusmerile za prešivalke, ostala pa so še mesta v kovinarski, gradbeni in prehrambeni stroki. T u d i v trgovini so še prosta u č n a mesta, če bodo vztrajal i pri nameri, da sprejmejo le fante, kot so sicer nameravali. Med učenci sedmih razredov, teh je 11, sta le dva želela v izučevanje poklica, ostali pa bodo šolsko obveznost zaključili v osmem razredu. Učenci z nepopolno osemletko, k i se žele izučiti po­klica, se lahko šolajo pri Delavski univerzi , nato pa se j i m že prej sklenjena u č n a pogodba formalno potrdi in lahko se vkl ju­čijo v teore t i čn i del šolanja za prvi letnik poklicne šole.

N E K A J P R E D L O G O V Vkl jučevanje učencev v dvo- in triletno šolanje je že vrsto

let nezanimivo in izstopa velika težnja po šolanju na štiri- in petletnih šo lah . Pojav je razumljiv, ker poklicne šole usposabljajo obr tn išk i tip kvalif iciranih delavcev, k i j i h industrija ne more polno zaposlit i n i t i j i h verjetno ne potrebuje — razen kot vzdrževalce . Zato kvalif icirani delavci širokega profila v industrij i izkoriščajo le del pridobljenih znanj in je zato zanje delo monotono in u t ru ja joče , raje se odločajo za prekvalifikacijo z dodatnim šolanjem. T u so ponovno v slabem položaju zaradi n e d e m o k r a t i č n o s t i našega šolskega sistema, kajti za pridobitev srednje šolske izobrazbe ne bodo potrebovali le št ir i leta kot učenci , k i se v tako šolanje vključijo takoj po osnovni šoli, ampak najmanj sedem let. (Edina šola, ki je rešila ta problem, je šola za lesne tehnike.) Pripravljana reforma šols tva , ko bi prvi le tniki poklicnih in sorodnih tehn išk ih šol (morda celo drugi letniki) imeli enoten program, bi rešila več problemov, gotovo pa bi spodbudila učence za vkl jučevanje v poklicno šolanje . T u d i selekcija učencev po sposobnostih, p rak t i čn i al i t eore t ičn i usmerjenosti, bi bila bolj humana.

Če delavcu upravljavcu v naši družbi nalagamo dodatne naloge, v delegatskem sistemu pa še posebej, si moramo prizadevati, da čim več učencev dobi vsaj izobrazbo popolne osendetke in da se vkl jučujejo v nadaljevanje osnovne šole prek šolske osemletne obveznosti. T u d i nam je znano, da nekatere osnovne šole teže formirajo osme razrede in da so j im učenci , ki nadaljujejo šolanje deveto leto, dobrodošl i .

Deficitarnost večine strok bi morali blaži t i z vključe­vanjem deklet tudi na »moška« učna mesta. Treba pa je že Zgodaj enako vzgajati oba spola iti ne ločevat i t ehn ičn i pouk za fante in dekleta. Veliko predsodkov je tudi med starš i in tudi v samih organizacijah združenega dela. Še največja pripravlje­nost je med dekleti, kot je pokazala neka anketa. K o l i k o je zaposlenih delavk v industriji kovinarske stroke, pa tudi drugje, kjer ženske dobro opravljajo dela pr iučenih strugark ipd. — za šolanje in za pridobitev kvalifikacije pa niso »primerne«.

Zavodu za šols tvo predlagamo, da preuči in vpliva na mrežo š t i r i le tn ih šol na Gorenjskem, nujno pa bo tudi in ekonomsko edino opravičl j ivo, če se bodo poklicne šole pO posameznih obč inah specializirale za izučevanje le določenih za nekatera področja tipičnih poklicev. Tako bi se izogibali primerom, ko imajo tri sosedu je občine vsaka svojo šolo za IZUČevan |e enakih poklicev.

V organizacijah združenega dela bo treba prouči t i , če je planiranje učencev v gospodarstvu realno ali pa je v teb š tevi lkah tudi nekaj pretiravanj.

Ob vse večjih zmogljivostih štiri- in petletnih šol in ob enakem pri l ivu učencev iz osnovnih šol ni pr ičakoval i zapolnitev učnih mest, tnko da bo še nadalje primanjkovalo kvalif iciranih delavcev; ogrožen pa bo tudi obstoj nekaterih poklicih šol.

K R A N J

projektira proizvaja instalira prodaja servisira

Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c

Projektira in instalira vsa e l e k t r o m o n t a ž n a dela jakega in š i b k e g a toka

Izdeluje el. razdelilce serijsko in po n a r o č i l u , opremlja obdelovalne in druge naprave

Prodaja e l e k t r o t e h n i č n i material na debelo in drobno

Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, T i k i , E i , Riz, Candy, Elektrokovina, El ind, Č a j a v e c , Grunding, Fein in Ransburg

čestita vsem občanom in poslovnim prija­teljem za občinski praznik

VELETRGOVINA

1. avgust

Z I V I I - A KRANJ TOZD — Veleprodaja TOZD — Maloprodaja TOZD — Slaščičarna-Kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb

Za občinski praznik iskreno čestitamo vsem občanom, posebno pa svojim potroš­nikom

čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik

E N T R A L G O S T I N S K O IN T R G O V S K O P O D J E T J E • K R A N J

Maistrov trg 11, tel. 21-942

TOZD » G o s t i n s t V O « Hoteli: Evropa K r a n j , tel. 21-123, Bor in Grad Hr ib Preddvor tel. 4.r)-011, K a z i n a Jezersko, tel. 44-007

Restavracije: PARK* K r a n j , tel. 22-511, Kolodvor , tel. 21-522

Gostilne: Zlata riba, Ka lvar i j a , pri Jožu , pri Gabru, Jezerski vrh, Ob P lanša r skem jezeru, P r i smučišču , Turis t , Zlato polje, Tene-tiše, Podbrezje, T ržn i ca

TOZD » V i n O « T r g o v i n e , skladišče in polnilnica K r a n j , Bled, Lesce, Kranjska *gora, Škofja Loka, Trž ič

TOZD »Delikatesa« Delikatesa Kran j , tel. 21-471, Naklo , Hr ib , Srednja vas, Šenčur, N a K l a n c u , K o č n a in Krvavec

Mali golf v Kranju, avtomatsko k e g l j i š č e v Preddvoru in na Jezerskem

Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik ter priporočamo obisk v naših hotelih, gostilnah, trgovinah in zaba­viščih.

Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj

E N G I N E E R I N G Kranj — Trg revolucije 2/IV

Delovni kolektiv čestita poslovnim prija­teljem in občanom za občinski praznik

Kmetijska zadruga Naklo P r i p o r o č a m o se za nakup reprodukcijskega in ostalega materiala v n a š i h poslovalnicah v Naklem, na Kokric i , v Goricah in Podbrezjah ter za nakup š p e c e r i j s k e g a blaga v Naklem in Podbrezjah.

Vsem občanom čestitamo za praznik občine Kranj

PROJEKTIVNO P O D J E T J E K R A N J Cesta J L A 6 / I

n e b o t i č n i k

čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik

Izdeluje n a č r t e za stanovanjske h i š e in vse vrste ostalih gradenj

Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ z gozdnimi obrati Škof ja Loka, Preddvor, Trž ič ter gradbe­nim obratom in obratom transporta in mehanizacije obnavlja in v z d r ž u j e gozdove v o b m o č j u ter prodaja vse vrste gozdnih sortimentov

Čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik

*SVSIL Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj

čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik

Kmetijska zadruga Cerklje

čestita članom zadruge in drugim obča­nom za občinski praznik Zadruga odkupuje vse*vrste kmetijskih pridelkov, prvenstveno pogodbene količine kakor tudi ostale pridelke, oskrbuje koope­rante in druge pot rošn ike z vsemi potrebnimi sredstvi za pro­izvodnjo kot so gnojila, semena, zašč i tna sredstva, kmetijski stroji, pr ikl jučki , kmetijsko orodje, gradbeni material, premog in drugo razno blago.

V svoji specializirani trgovini pa prodaja vse, kar potrebuje kmet za svojo proizvodnjo, pa tudi vr t ičkar j i lahko nabavijo marsikaj.

Iskra — proizvodni gigant V zače tku marca letos je začelo

teči devetindvajseto leto, ko je iz po vojni nastale Strojne tovarne Kran j bila ustanovljena Iskra — tovarna za elektrotehniko in finomehaniko K r a n j . Takra tn i sorazmerno majhen kolektiv je že prvo leto dal na t rž išče okrog 60 izdelkov. Prve izdelke so nekaj let pozneje zamenjali prvi števci , meri lni i n š t r u m e n t i , vžigalne tuljave, av toe lek t r i čn i izdelki, elek­tr ični vr ta lni stroji in kinoprojek­torji. Ob koncu š t i r ideset ih let pa so začeli razvijat i tudi avtomatski in induktorski telefonski aparat. Sled­nja sta predstavljala temelj bodoče­ga proizvodnega programa.

T e ž k o je n a t a n č n o opisati razvoj nekdaj majhnega (a za obnovo poru­šene domovine še kako pomembne­ga) in danes že prek 7(XM)-članskega kolektiva Iskre. Težko zato, ker je bil ta razvoj tako pester, razvejan, na zače tku pionirsko ambiciozen in hkrat i na moč podoben razvoju pre-nekaterega našega podjetja, ki je za­čelo vzpon s skromnimi močmi in vel ikimi nač r t i .

Za 28-letni razvoj in obstoj pod-/ jetja pomeni čas pred desetimi, pet­najstimi leti že zgodovino. Bogati so t akšn i kronološki pregledi za kranj­sko Iskro. Spomnimo se samo, da je b i l vrsto let simbol Iskre kinopro­jektor. B i l je kvaliteten in priznan ter iskan na t rž išču. Toda čas mu je namenil muzejsko mesto. Sestav Iskrine proizvodnje se je spreminjal. Uvel javi la se je proizvodnja š tevcev in meri lnih aparatov. Zaslovela je izdelava avtomatskih telefonskih naprav, telefonov, vse pogostejši so b i l i izdelki s področja usmern i šk ih naprav, izdelki avtoelektrike, zatem e lek t r i čna ročna orodja, o jačeva lne naprave in proizvodi, potrebni za stikalno tehniko.

Potem je za Iskro napoči l čas, ko se je bilo treba odloči t i in se speciali­zirat i . Ne le prostori, tudi kadrovske in druge zmogljivosti so bile pre­majhne, da bi lahko razvijal i vse hkrat i . Tako je del svojega proizvod­nega programa tovarna v Kran ju odstopila tovarni av toe lek t r i čn ih izdelkov v N o v i Gor ic i , tovarni u smern i šk ih naprav v Novem mestu, tovarni merilnih i n š t r u m e n t o v v O t o č a h in tovarni polprevodnikov v Trbovl jah .

Proizvodni specializaciji je potem sledil nov — samoupravni korak. Kolek t iv se je zavedal, da je moč v združevan ju sil in da sam ne bo mogel dlje časa zdrža t i v razvijajo­čih se ekonomskih pogojih. Začelo se je obdobje sodelovanja in povezo­vanja. K Iskri se je pripojilo šest podjetij slovenske elektroindustrije. T o je bil zametek velike Iskrine dru­žine, ki se je z ustanovitvijo Združe­nega podjetja Iskra nenehno razvi­ja la in se širila ter se še.

Toda ostanimo pri kranjski Iskri, k i je danes le člen (vendar zelo po­memben) v »Veliki Iskri«. Sedanji proizvodni program kranjske Iskre s tovarno mehanizmov v L ipn ic i , obratom telefonije v jeseniški občini na Blejski Dobravi in tovarno Vega v Ljubl jani obsega proizvodnjo elek­tronske in k las ične telefonije, pro­izvodnjo š tevcev in s t ikalnih ur, e lek t r ičnega ročnega orodja, s t ikal­no tehniko in mebanizme ter pro­izvodnjo diaprojektorjev in pisalnih projektorjev.

Morda je za koga trditev, da je kranjska Iskra proizvodni gigant smela, presmela. Res je, da je bila pred_jjyema letoma Iskra še precej d r u g a č n a , m a n j š a od d a n a š n j e .

^Takra t je znaša l a vrednost proiz-•vodnje 650 milijonov dinarjev. Res r j e tudi, da je bila pred pr ibl ižno

dvajsetimi leti še nepoznana v svetu. Toda z lansko izgradnjo nove. tovar­ne zadetek t i o n s k o telufonijo na L a -borah ( n o v a tovarna i m a o k r o g I 7 000 k v a d r a t m b met rov p r o i z v o d ­n i h pov i š in ) in s povečan jem pro­izvodnje nedvomno zasluži ime, k i s m o ga zapisali v naslovu.

N e k a j nad 6000-članski kolektiv je l a n i proizvedel za prek 800 mili jonov dinarjev razl ičnih izdelkov, l SSZO pa so za nekaj v e č kot 14 milijonov dolarjev. Le tosn ia^vj f ignos t pro-i/.vviflli.it' pa bo v p r i m e r i a v i / l a n s k o večja* za okrog nn odstotkov rnrho zn rek milijardo IPfo milijonov

t»:nj« ,v.NJU.V.ozili bodo /a prek 1\

več k ^ l a i u ^ - D p b r e tr i če t r t i ne "Bofl o izvozili na konvertibilno področje, ostalo pa na izhodno tržišče in kl i r inško področje . Velja poudariti , da bo izvoz na konvertibilno področ­je po programu letos večji za .'12 od­stotkov, na VzhodnO tržišče pa kar za 278 odftotkov. Sicer pa v glavnem izvažajo v Nemči jo in Italijo, precej

na Bližnji in Srednji vzhod, odi prekomorskih držav pa je največji uvoznik Iskrinih izdelkov Vene­zuela.

Za boljšo predstavo o današn j i Iskri omenimo še tele podatke. Pred petimi, šest imi leti so v Iskri izdelali le za 220 milijonov dinarjev izdel­kov. Izvoz je bi l takrat do petkrat manjš i kot sedaj. In še bi lahko na­š teval i .

V T g k H danpg ppzn^vpjn, cU . SO svojevrstno p re lomnico - napravi l i 1971. leta. Do takrat so v glavnem investirali v opremo za proizvodnjo, v razš i r i tev proizvodnih prostorov pa zelo malo. Tako je utesnjenost že moj no. 7$y\ra\a^ nadaljnji razvoj. Potem pa so zgradili šes te tažr tp zgradbo v Savski loki, zgradili obrat telefonije na Blejski Dobrav i in lani kot že rečeno novo tovarno na L a -borah. Prav izgradnja tovarne na Laborah je prispevala, da se bo letos proizvodnja povečala za več kot po­lovico. Pa ne le to. Iskra se je uvrsti­la med proizvajalce na jsodobnejše telekomunikacijske opreme na sve­tu. Čeprav elektronika v Iskri že lani in prej ni bila neznana, pa zdaj že teče proizvodnja nove generacije elektronskih telefonskih sistemov. P r v i predstavnik te generacije je sistem Metaconta 10-C (elektronski avtomatski telefonski sistem), ki ga proizvajajo na osnovi licence in v so­delovanju s tovarno Belletelephone iz Antvverpna v Belgij i . Proizvodnja teh central bo m o č n o modernizirala in še bolj razvila jugoslovansko P T T službo.

Vendar dosedanje investicije ne pomenijo vrh proizvodnje in dosež­kov. Takole so zapisali v investicij­sko poli t iko podjetja za naprej: »Dosedanja investicijska vlaganja v strojno opremo morajo prispevati, da se na ložbe povrnejo. V opremo bo treba vlagati v sedanjem obdobju le zaradi dopolnitve posameznih pro­izvodnih skupin in odprave ozkih grl proizvodnje. Večje na ložbe bodo po­trebne v notranji transport in v skladišča, kjer poslujemo tako kot pred 20 leti.«

Sicer pa nameravajo precej pove­ča t i tudi poslovne prostore. N a L a ­borah bodo zrasli novi proizvodni prostori, katerih površ ina bo znaša l a 32.000 kvadratnih metrov in vanje bodo preselili vso telefonijo. Poleg tega je predvidena izgradnja novih skladiščnih prostorov (1200 kvad­ra tn ih metrov) za tovarno mehaniz­mov v L ipn ic i . Preuredili bodo tudi prostore v tovarni Vega v Ljubl jani . Sofinanciral i bodo izgradnjo Šolske­ga centra Iskra na Zlatem polju in nabavo skupnega rezervnega plin­skega agregata itd.

Zapisali smo, da gre te uspehe in uresn ičevan je prih(xtnjih n a č r t o v pripisati okrog 7000-članskemu ko-

Najsodobnejše elektronske telefonske vezja lektivu. Sicer pa predvidevajo, da bo letos ob koncu leta v kranjski Iskri skopaj s tovarno Vega v Ljubl jan i zaposlenih prek 7400 delavcev. Dobršen odstotek zaposlenih ima danes visoko ali višjo izobrazbo, nekaj nad 10 odstotkov srednjo stro­kovno izobrazbo in .30 odstotkov po­klicno. Sporedno z nenehno skrbjo za nadaljnji proizvodni razvoj pote­ka v Iskri tudi skrb za kadre. Stavbe in moderna oprema brez miselnega trusta kaj malo pomenijo. Zato ne­nehno skrbijo za izobraževanje ka­drov. Letos imajo 200 š t ipendis tov na poklicnih, srednjih, višjih in viso­kih šo lah 300 se j i h izredno izo­bražu je ; obiskujejo razne te­čaje, seminarje in podobno. Iskra za

centrale sestavljajo tudi razna tiskana

tovrstno izobraževanje veliko pri­speva, vendar to ni edina skrb za razvoj in uspeh.

Delavec ni stroj, k i ga, ko je amortiziran, odpišemo. Skrb za boljši standard in počut je je tisto, kar lahko poveča proizvodnjo in kvaliteto. Eden t akšn ih pogojev je stanovanje. Vsa leta nazaj je Iskra pomagala delavcem, da so zgradili svoja stanovanja, da so j ih lahko kupil i v stanovanjskih blokih al i da so dobili na jemniška stanovanja. Vendar je razumljivo, da je v to­l ikšnem kolektivu še vedno precej stanovanjskih problemov. Letos je po programu predvideno, da bodo Iskrini delavci dobili 45 na jemnišk ih stanovanj in 33 v e t a ž n i lastnini . Se­

veda pa bodo še naprej odobravali posojila za gradnjo zasebnih stano­vanj. „

Naslednja skrb je organizacija d ružbene prehrane. Zdaj ima Iskra 9 bifejev in dve restavraciji z 800 sede­ži. Vsak dan razdelijo 1500 toplih obrokov in okrog 4000. malic. V pri­hodnje nameravajo še povečat i š te­vilo toplih obrokov in še bolje orga­nizirat i prehrano.

Prav tako imajo že izdelan pro­gram za izgradnjo letovišča za de­lavce v Novigradu. Sicer pa vsako leto omogočijo tudi letovanja zdrav­stveno ogroženim delavcem. N a področju skrbi za delavca oziroma za njegov d ružben i standard pa poleg reševanja stanovanjskih pro­blemov, rekreacije, letovanj in d ružbene prehrane ne smemo poza­bi t i tudi na prispevek, k i ga Iskra daje za širši d ružben i standard. Po­dobno kot druga podjetja je Iskra vkl jučena v izgradnjo šolskih in varstvenih objektov in v financira­nje drugih oblik standarda.

Za konec in popolnejši oris kranj­skega giganta pa še nekaj podatkov, k i bi j i h morda lahko zapisali že v uvodu. Juni ja lani je bil v Iskri spre­jet samoupravni sporazum o združe­vanju temeljnih organizacij združe­nega dela. B i lo je ustanovljeno pod­jetje z osmimi temeljnimi organiza­cijami združenega dela. Tako ima Iskra — Industrija za telekomunika­cije, elektroniko in elektromehaniko K r a n j , k i posluje kot samostojno podjetja v okviru Združenega pod­jetje, naslednje T O Z D : tovarno avtomatskih central, tovarno tele­fonskih enot in aparatov, tovarno števcev, tovarno st ikal , tovarno elek­t r ičn ih ročnih orodij, tovarno meha­nizmov v L ipn ic i , koordinacijsko področje in enote d ružbenega stan­darda. V zače tku leta pa se je osmim T O Z D prikl juči la še deveta — Vega Ljubl jana. Vse temeljne organizaci­je združenega dela so pravne osebe. Razen tega pa ima podjetje tudi druge samoupravne sporazume in splošne akte po katerih posluje (na primer: statuti T O Z D , samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev, o deli tvi dohodka in oseb­nih dohodkov, o delitvi osebnih do­hodkov T O Z D itd.).

P r e k 7 0 0 0 - č l a n s k i k o l e k t i v k r a n j s k e I sk re — I n d u s t r i ­j e za t e l e k o m u n i k a c i j e , e l e k t r o n i k o i n e l e k t r o m e ­h a n i k o žel i ob p r a z n i k u ob­č i n e K r a n j v sem p o s l o v n i m p r i j a t e l j em i n d e l o v n i m l ju ­dem v e l i k o d e l o v n i h uspe­h o v .

Montaža enofaznih m trofaznih števcev

—KARIBSKA SKRIVNOST 7 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v

nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Ka­ribska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974.

Dr . Graham je bil izredno ljubezniv in ni z bese­dami poudaril dejstva, da človek njenih let prav lahko pr ičakuje te vrste težav. Zapisal j i je neko vrsto upo­rabnih majhnih tabletk, k i sestavljajo osnovo recep­tov vsakega zdravnika. K e r je iz izkušenj vedel, da je mnogo priletnih gostov precej osamljenih, kadar prvič letujejo na otoku, je ostal še nekaj minut, da bi z njo malo pokramljal .

»Zelo prijazen možak je to,« je pomisli la Jane Marplova, »in prav sram me je, da mu pripovedujem laži, ampak res ne vem, kaj mi drugega preos tane .«

Jane Marp lova je bi la vzgojena v duhu spoš to­vanja do resnice in je bi la po naravi tudi zelo resnico­ljubna. Ob posebnih pr i l ikah pa, kadar je to imela za svojo dolžnos t , se je znala osupljivo dobro zlagati.

Odhrkni la se je, opravičujoče zakašl ja la in začela s čivkajočim glasom starice:

»Nekaj bi vas rada vpraša la , dr. Graham. Prav ne­rada govorim o tem, vendar pa ne vem, kaj mi je dru­gega storiti , čeprav je vsa stvar res precej nepo­membna. Le zame je precej važna , veste, in upam, da me boste razumeli in da ne boste misl i l i , da je moje vprašan je neprijetno ali pa celo nedopus tno .«

Po tem uvodu je dr. Graham prijazno spregovoril: »Kaj pa imate na srcu? Prav rad vam bom pomagal .«

»Majorja Palgrava se t iče. Tako ž a lo s tno je, da je umrl . Prav pretreslo me je, ko sem danes zjutraj sl i­ša la o tem.«

»Da, zelo nenadoma se je zgodilo,« je odvrnil dr. Graham. »Še včeraj je b i l tako dobre volje.« Zdrav­nikove besede so bile sicer prijazne, a hladno vljudne. Jasno je bilo, da Palgravova smrt zanj n i bi la nič neobičajnega. Jane Marp lova se je začela spraševa t i , če morda dela iz muhe slona. A l i jo je slepila' njena lastna sumljiva narava? Mogoče pa ne more več zaupati lastni presoji? T o se pravi, v tem primeru ne ravno presoji, ampak sumu? N o , zdaj je pač dobila, kar je zaslužila. Najbolje bo, da nadaljuje.

»Včeraj popoldne sva malo poklepeta la ,« je rekla. »Major mi je pripovedoval o svojem raznolikem in zanimivem življenju. Mnogo sveta je videl.«

»Da, prav zares,« je pr i t rdi l dr. Graham, k i ga je major večkra t dolgočasil s svojimi spomini.

» N a t o se je razgovoril o svoji d ruž in i in mladosti, jaz pa sem mu pripovedovala o svojih nečakih , in major je dobrohotno poslušal . Pokazala sem mu tudi fotografijo enega svojih nečakov, k i sem jo imela pri sebi. T a k o prikupen dečko. Sicer zdaj ni ravno več otrok, ampak zame bo vedno deček, saj r azumete .«

»Da,« je pokimal dr. Graham in se spraševal , kako dolgo bo trajalo, preden bo stara gospa povedala, kaj hoče od njega.

»Podala sem mu fotografijo, in medtem ko si jo je ogledoval, so se pojavili tisti ljudje, zelo prijetni ljudje, k i zbirajo divje cvetice in metulje. Zdi se mi, da se pišejo Hil l ingdono . . .«

»0 , res? D a , Hi l l ingdonovi in Dvsonovi.« »Da, tako je. Nenadoma so prišli do naju. naroči l i

pijačo" ter naju zapletli v pogovor. B i l o je zelo pri­jetno, toda major Palgrave je najbrž pri tem pomo­toma vtakni l mojo fotografijo v svojo listnico, k i jo je spravil v žep. Takra t vsemu temu nisem posvečala posebne pozornosti, a pozneje sem se domisli la in rekla sama sebi: .Nikakor ne smem pozabiti prositi majorja, naj mi vrne Denzi lovo sliko. ' Celo sinoči, ko je igral orkester in so gostje plesali, sem mislila na to, vendar pa ga nisem hotela nadlegovati ravno takrat, ker je b i l v taki veseli druščini , in sem pomisli la, ju t r i zjutraj ga bom prosila za sliko. Samo da d a v i . . .« J an i Marp lov i je zmanjkalo sape.

»Da, da, r azumem,« je rekel dr. Graham. »In v i b i seveda radi svojo sliko. Je to tisto, kar ste mi hoteli povedat i?«

Jane Marp lova je vneto pr ikimala, »Da, prav to. Vidite, samo to fotografijo imam in

ni t i negativa nimam več. Zelo bi mi bilo hudo, če bi bila ob njo, ker je Denz i l pred petimi leti umr l in ker mi je bil od vseh nečakov najbolj pri srcu. Samo to sliko imam v spomin nanj. Rada bi vedela — upala sem — res ni lepo od mene, da vas prosim zato — ampak, al i bi bilo mogoče, da bi mi jo kako priskrbeli? Res ne vem, koga naj sicer prosim. T u d i tega ne vem, kdo bo poskrbel za njegove osebne stvari. T o je tako težavno . R e k l i bodo, da sem nad ležna . Ne bodo razu­meli, veste. Nihče ne more razumeti, kol iko mi ta fotografija pomeni.«

»Seveda, seveda,« je pr i t rdi l dr. Graham. »Razu­mem vaše obču tke . K o t na lašč — danes ali j u t r i se bom sešel s krajevnimi oblastmi. J u t r i bo n a m r e č

pogreb in o toška uprava bo poslala nekoga, k i bo pregledal majorjeve dokumente in stvari, preden bodo obvestili njegove sorodnike. A l i bi mi lahko opisali fotografijo?«

»Slika je predstavljala h išno pročelje,« je začela Jane Marp lova . »In nekdo — to se pravi Denz i l — je ravnokar stopil iz hiše. S l iko je posnel neki drug nečak, k i se s t r a š n o zanima za rože in je pravzaprav hotel fotografirati le rožna t i grm pred hišo. M i s l i m , da je bi l hibiskus a l i ena od t ist ih prelepih l i l i j , k i so podobne antipasti. Tedaj je Denz i l s luča jno stopil iz hiše, tako da njegov obraz ni ravno najbolj jasen. M e n i pa je bi l všeč in sem sliko vedno imela pri sebi.«

»No, to je pa precej jasen opis,« je rekel dr. Gra ­ham. »Mislim, da slike ne bo težko najti .«

Vs ta l je. Jane Marp lova se mu je hva ležno na­smehnila.

»To je zelo lepo od vas, dr. Graham, res, zelo lepo. Saj razumete, zakaj sem vas prosila za to uslugo, kaj ne?«

»Seveda razumem,« je odgovoril dr. Graham in j i toplo stisnil roko. »Nič vam ni treba skrbeti. Koleno masirajte vsak dan, a ne pretiravajte preveč. Zdravilo pa vam bom že poslal. Vze t i morate po eno tableto trikrat na dan.«

5. J A N E M A R P L O V A S E O D L O C l Naslednjega dne so pokopali truplo pokojnega

majorja Palgrava. Jane Marp lova se ga je udeleži la v spremstvu gospodične Prescottove. K a n o n i k Pre-scott je bral m a š o in življenje je šlo svojo pot.

Majorjeva smrt je bi la samo še dogodek, sicer nekoliko neprijeten, a vendar dogodek, k i ga ljudje hitro pozabijo. Življenje na otoku je bilo polno sonca, morja in d r u ž a b n i h zabav. M r a č e n gost je b i l zmot i l vse te dejavnosti ter za trenutek zasenčil lepi dan. Toda sence zdaj ni bilo več. K o n č n o ni pokojnega nihče posebno dobro poznal. B i l je klepetav prileten človek, pravi tip klubskega dolgočasneža , k i t i je kar naprej pripovedoval osebne spomine, k i si j i h nisi preveč želel s l išat i . Nič ga ni vezalo na kakšen določen kraj na svetu. Žena mu je bi la umrla pred mnogo leti . Samotno je živel in tudi umr l je sam. Toda svojo osa-melost je preživljal v d ružb i drugih l judi , kar ni tako neprijetno. Mogoče je bi l major Palgrave samoten, vendar pa je b i l precej vedre narave. Zabaval se je na svoj posebni način . Zdaj pa je bil mrtev, pokopan in n ihče ni b i l zaradi tega posebno ža los ten ; po preteku tedna se n ihče še spomnil ne bo nanj, n ihče ne bo n i t i bežno pomisl i l na pokojnega majorja.

Ed ina oseba, o kateri bi lahko t rdi l i , da ga pogreša, je bi la Jane Marplova . N i k a k o r ne zaradi kakšn ih osebnih čus tev , ampak zato, ker je predstavljal tisto vrsto življenja, k i jo je dobro poznala. Bol j kot se človek stara — je premiš l jevala Jane Marp lova — bolj se navadi pos luša t i ; čeprav nista z majorjem posluša la drug drugega ravno z največjo pozornostjo, sta to drug drugemu prizanesljivo spregledala, kot je navada med starimi l judmi. T o blago popuščan je je vsebovalo vedro, č loveško kvaliteto. Jane Marp lova n i ravno žalovala za majorjem Palgravom, pač pa ga je po­grešala.

K o je popoldne na pogrebu sedela v svojem naj­l jubšem kot l ičku in pletla, je prišel k njej dr. Graham in sedel poleg nje. Odložila je pletilke in ga pozdravila. Zdravnik je brez uvoda opravičujoče spregovoril:

»Na ža los t imam precej slabe novice, gospodična Marplova.«

»Res? O s l i k i . . . « »Da. N ikako r nismo mogli najti vašega dragoce­

nega posnetka. Bo j im se, da je to za vas precejšnje razočaranje .«

»Da, seveda sem r azoča rana . Vendar slika k o n č n o tudi n i tako pomembna. Šele zdaj sem uvidela, da je bi la vse skupaj gola sentimentalnost. Je ni bilo v ma-jorjevi listnici?« »

»Ne. Pa tudi drugod" ne. Naš l i smo nekaj pisem, izrezke iz časopisov in drugo šaro , med drugim tudi nekaj starih fotografij. Vendar pa n i bilo ne duha ne sluha po posnetku, k i ste mi ga opisali.«

»O, škoda,« je zavzdihnila Jane Marplova . »Vendar pa se ne da pomagat i . . . D r . Graham, naj­lepša vam hvala za ves t rud.«

Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organi­zacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešer­nov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA L E ­NINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din.

Kranjčani! Vsem o b č a n o m Kran ja spo­

ročamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlaga­lišče pri T e n e t i š a h (odcep pred vasjo T e n e t i š e levo, na cesti Kran j—Goln ik ) . Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praz­nikih. Nadzor opravlja K o m u ­nalni servis. Odlaganje je brezplačno .

T u r i s t i č n o d r u š t v o K r a n j

V A L I L N I C A N A K L O prodaja vsako sredo od 6. do 18. ure in v soboto dopoldan jarčke stare 2 do 3 mesece po 30 din.

KZ Naklo

Kmetovalci!

ME M e r c a t o r

t \ ( l e t i

N a l e t o š n j e m G o r e n j s k e m sej­m u v K r a n j u bo M E R C A T O R , k i le tos p raznu je 25- le tn ico svojega obs to ja , p r v i č raz ­s t a v l j a l i n p r o d a j a l ma le k m e ­t i j ske s t roje i n orodje k a k o r t ud i razne m l i n e , be tonske m e š a l c e , c i r k u l a r k e i n d rugo . K m e t o v a l c i , o b i š č i t e p a v i l j o n M E R C A T O R J A v h a l i C .

Ob 1. avgustu, občinskem prazniku občine Kranj in Jesenic, pa iskrene čestitke in še mnogo delovnih uspehov želi MERCA­TOR TOZD Preskrba Tržič.

POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže , Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo)

(13. zapis) Š T E M P I H A R J E V A S M R T

N e medved, ne iblajtarji , ne grajski biriči pa tudi na jmoč­

nejši vaški fantini niso mogli ugnati Š t emp iha r j a — ugonobila ga je p i ­j a č a . . . Preveč je pi l in večkra t pijan obležal . Spečega pijanca pre­magati pa ni težko. In tako se je zgoHilo, da so ga fantje iz dolinskih vasi — ki j i h je kot vasovalca pri olševskih dekletih, ljubosumno pre­ganjal — nekoč našli Š t e m p i h a r j a pijanega in spečega. Pa je eden od fantinov počil nemočnega hrusta po glavi z železnim kembeljnom od vage, da mu je bilo koj dosti.

Grajski in biriči so se oddahnili . Ljudem pa je bilo žal za dobrosrč­n im silakom. T u d i pisatelj Valjavec je zapisal toplo besedo: »Škoda ga je bilo. Zdaj takih korenjakov ni več. T a je bi l res kavelj, da malo takih!«

N a ožjem področju Olševka stoji­ta kar dve lepi obeležji, posvečeni narodnoosvobodilnemu boju v tem kraju.

S T E B E R S R E D I R O Ž

T ak je spomenik padlim Olšev-čanom na vaškem pokopali­šču: l ično izklesan steber sre­

di bujnega cvetja in zelenja, lepo oskrbovano grobišče. T o je treba d o m a č i n o m priznati . K a j t i marsikje ni tako; padlih se spominjajo le ne­kajkrat na leto in okrog obeležij šele tedaj malo postore.

N a steber je pritrjena kamnita plošča z vklesanim napisom: Za svo­bodo in ljudsko oblast so padli Roz­man Vik tor , Slanovec Ivanka, K r i ­žaj Franc, Š imenc Anton , Šolar Anton , Perčič Jože , S t ružn ik Franc. V s i t i so bi l i mladi ljudje, vsi so žr tvoval i svoja življenja tik pred zarjo svobode, ob koncu leta 1944 ali pa pomladi 1945.

Viktor ja Rozmana-Jesena, k i je bi l borec Kokrškega odreda, so belo­gardisti ujeli, ga zmučil i in na koncu

za d o m a č o hišo ustrelili (4. 7. 1944). Ivanko Slanovec, borko Gorenjskega odreda, so gestapovci ujeli, jo ustre­l i l i in njeno truplo vrgli v gorečo hišo (II . 6. 1944). Franc Kr iža j -Smrekar je padel v borbi dne 25. 7. 1944. An ton Šimenc je konča l v nemškem un ičeva lnem tabor išču. An ton Šo la r -Gus te l j , borec Prešer­nove brigade, je padel 1. 1945. Jože Perčič je kot borec Jugoslovanskega korpusa padel v bojih pri Sremski Mi t rov i c i (25. 12. 1944). Franc S t ruž ­nik je padel kot borec Vojkove bri­gade pri Cepovanu (25. 4. 1945).

S K A L A N A S T A G N A H

N ekaj minut hoje nad Olšev-kom je na parobku gozda po­stavljena visoka naravna ska­

la kot pomnik padlim partizanom, ki so bodisi na tem kraju padli ali pa so bi l i sicer domačin i , a so žr tvo­vali svoja življenja drugje.

Spomenik padlim v NOB na olšev-škem pokopališču

Spominsko obeležje na Stagnah nad Olsevkom ' 1

(Kra ju se pravi »na S t a g n a h « . Ne­navadno poimenovanje; zato mlad rod ne ve več, kaj beseda pomeni. Starosvetna slovenska beseda stag-ne je ime za steze za živino, k i vodijo med plotovi.)

N a zglajeni ploskvi v skali je vkle­san in obarvan napis: Od 1. maja do 1. avgusta 1944 so dali svoja življe­nja za svobodo Oselj Mar ica-Zinka , Rozman Viktor-Jesen, Voglar Jože-Još t , Košnik C i r i l - R o b i , Kr iža j Franc-Smrekar, Rogelj Š t e f a n - R a j -ko.

M a r i c a Oselj je bila doma iz Vo-gelj, padla je kot borka Kokrškega odreda na Stagnah (3. 5. 1944). Jože Voglar iz Naklega je padel kot kurir V D V (Vojska d ržavne varnosti) na Stagnah (1. 6. 1944). C i r i l Košnik je bil domač in , nemški policisti so ga pobili na Stagnah (1. 1944). Š tefan Rogelj je bil ubit na Stagnah (1. 1944). (Rozman in Križa j sta omenjena v prejšnjem poglavju).

C. Z.

B I Z A N T I N S K A U M E T N O S T Z A T O L A Ž B O I N . . .

Poklapane se potem vlečemo spet nazaj mimo vseh ambasad: na naši je zastava, kar pomeni, da so doma. Ameriška je videti kot n e k a k š n a moderna banka. K o smo že mimo nove steklene stavbe, v kateri bo grški vojaški muzej in ki jo pravkar opremljajo, se spomnim, da je tu v bližini poznan bizantinski muzej. Spravimo skupaj še toliko drahem, da imamo vse tri za vstopnino. Izredno bogat muzej je to. Obsega zgodnja krščanska , bizantinska in pozno k r ščanska u m e t n i š k a dela. Prepoln je čudovi t ih ikon, ikonosta-sov i td . V sobi pozno bizantinskega slikarstva se daleč najbolj odlikuje kretska šola s svojimi bleščečimi barvami. T u so ohranjene tudi stare vezenine na duhovnišk ih in plemeni­tašk ih oblačijih. T u je spravljen tudi poznani Epidaphios saloniški , vezen prt, ki predstavlja objokavanje mrtvega Kris tusa . Iz 14. stoletja je in figure so izvezene z zlat imi, srebrnimi, zelenimi, • modrimi in vijoličnimi ni tmi . Res, enkratno delo. Najbolj pa me pritegnejo tisti majhni leseni izrezljani škofovski križi. Tako drobne rezbarije so bile na njih, da je na primer križ; k i je meril dobrih deset centimetrov, imel izrezljan cel križev pot. Pravi leseni filigran!

Zal ni bilo več denarja, da bi si vzela kakšno knjigo s slikami iz tega bogatega muzeja. Pravijo, da je

bizantinska umetnost v Grčiji nič manj bogata in pomembna koi, staro grška. 700 let bizantinskega vlada­nja se deželi že mora poznati . Saj je bil lep in bogat ta muzej, toda navduši l me pa ni . Še vedno mi je bilo žal za E l Grecom. P o č u t i m se, kot da bi mi nekaj ukradl i !

D O M O V Še zadnje kosilo in poslovimo se

od prijaznih natakarjev in bližnjega trgovca. Avtobus od agencije nas prepelje na letal išče. Huda kontrola je sedaj tu glede orožja, odkar so doživeli tisti s t rašn i pokol, ko so Palestinci z avtomati kar kr ižem streljali po pr is taniščni stavbi. K o smo že zbrani v spodnji veliki hal i in se o la j šano posedemo po udobnih nas lan jač ih , se pri ženskem svetu zaleskečejo zlatnine: kdor je imel denar, si je v Atenah res lahko izbral. Menda je zlato tu poceni in tudi mojstri v oblikovanju so G r k i .

Pa je le tu naš avion. Polet nazaj ni bi l tako lep kot tisti do sem. Slabo vreme v Evropi je še d rža lo in v Dubrovniku nas je pr ičakal sneg in mraz. V Beogradu je vlekla kosava. K a k š n o mora šele biti pri nas v Slo­veniji! Presneto nas je metalo tam nad Slavonijo, da nam je kar sapo jemalo. In če pri tem še vidiš ven, je dobro. Zdaj je bij a pa noč in megla in snežni meteži . Pa smo le srečno pristali na Brn iku . Mraz je bi l , vendar nam je bilo toplo, saj smo bil i spet doma. Doma pa je naj lepše.

Cestno podjetje Kranj zaključuje veliko investicijo

Kerat bo pr i z K a i

Na teh terasah bodo stale kamnolomske drobilnice r

Na Gorenjskem smo imeli pred desetletjem dva v e č j a kamnolo­ma eruptivnih kamenin: v K o k r i in v Kamni gorici. Kamnoloma sta bila kasneje zaradi zastarele tehnologije, slabe eksploatacije in predpisov, ki niso v e č zahte­vali, da bi bili obrabni asfaltni sloji na cestah iz eruptivnih kamenin, o p u š č e n a .

Zaradi n a r a š č a j o č e g a prome­ta, v e č j i h obremenitev c e s t i š č in

Jeseni bo začel poskusno obratovati kamnolom Cestnega pod­jetja iz Kranja v Kamni gorici, prihodnje leto pa je predvideno redno obratovanje — Zaloge keratofirja za 13 let — Kamnolom bo najsodobneje opremljen in bo imel naprave, ki bodo prepre­

čevale zapraševanje okolja

varnosti v cestnem prometu so se pojavile potrebe po spremem­bi predpisov o gradnji obrabnih slojev asfaltnih v o z i š č . Spreme­nile in poostrile so se tudi zahte­ve in potrebe po k v a l i t e t n e j š i h eruptivnih materialih!

C E S T N O P O D J E T J E K R A N J U S P E Š N O R A Z I S K U J E

V K A M N I GORICI Leta 1968 je Cestno podjetje iz

K r a n j a naroči lo pri Geološkem zavodu iz Ljubljane zemeljske raziskave v okolici Kamne gorice, k i od Kran ja ni preveč oddaljena. Leto kasneje je bila d o k o n č n o izdelana š tud i ja o naha ja l i šč ih keratofirja v K a m n i gorici, kjer je, kot že pove­dano, kamnolom eruptivnih kame­nin že b i l . Š tud i j a Geološkega zavoda, narejena na osnovi 12 vr t in (najdal jša horizontalna je znaša l a 107 metrov) je ugotovila, da dosega­jo zaloge keratofirja v K a m n i gorici mil i jon kub ičn ih metrov! I s t oča sno

pa je analiza Poslovnega združen ja cestnih podjetih S R S o potrebah po eruptivnih kameninah zakl juči la , da potrebujejo slovenska cestna pod­jetja letno med 30 in 50.000 kubiki eruptivnih kamenin, za gradnjo avtomobilske ceste pa med 40 in 100.000 kubiki eruptivnih kamenin letno. Upoš teva joč zaloge v K a m n i gorici in potrebe, ki j i h je ugotovilo Poslovno združen je cestnih podjetij Slovenije, je kranjsko Cestno pod­jetje izdelalo elaborat o zmoglji­vostih kamnoloma in rentabilnosti. Med drugim je bilo ugotovljeno, naj bi znaša l a urna zmogljivost kamno­loma v K a m n i gorici 60 kubikov drobljenih materialov raz l ičnih frakcij a l i 100.000 kubičn ih metrov letno. N a osnovi i z računov bi zaloge keratofirja zadostovale za 13 let.

DO K A M N O L O M A N O V A C E S T A

Leta 1970 se je delavski svet Cestnega podjetja o d l o č i l , da je

treba z a č e t i z nakupovanjem kamnolomskih strojnih naprav in priprav. Danes o r j a š k i stroji že č a k a j o na » o g n j e n i k r s t « . Drobilne naprave, predvsem dro-bilci, so izdelek svetovno znane z a h o d n o n e m š k e tovarne Esch-Werke, ostala oprema pa je do­m a č a . V e č i n o je izdelala Strojna tovarna Trbovlje.

Cestno podjetje je dobilo med­tem potrebna soglasja in dela pri urejevanju kamnoloma v Kamni gorici so lani stekla. Zgrajena je bila nova dostopna cesta, dolga skoraj 2 kilometra in kamnolom-ski plato. Minerji so ob gradnji obeh objektov, ceste in platoja, »vrg l i« v zrak 50.000 kubikov zemeljskega materiala, ki pa ni ostal n e i z k o r i š č e n , t e m v e č je postal dragocen gradbeni mate­rial. Zemeljska dela pri ureje­vanju kamnoloma in kamnolom-skega platoja je opravilo Cestno

Delovna'phUčad in del nove dovozne ceste

podjetje Kranj , gradbena dela so zaupana S p l o š n e m u gradbenemu podjetju Projekt iz Kranja, mon-t a ž e r s k a in elektroinstalacijska opravila pa H i d r o m o n t a ž i iz Maribora.

K A M N O G O R I Š K I K A M N O L O M T U D I V R E P U B L I K I B R E Z P R I M E R J A V E

V kamnogor i škem kamnolomu bodo stal i mogočni objekti in brneli dragoceni stroji. Samo kovinska oprema kamnoloma (drobilci, tran­sportni trakovi) tehta 303 tone. Delo bo razdeljeno na tr i glavne faze. Prvo predstavlja primarna drobil-nica, namenjena prvemu drobljenju keratofirja. Pož i ra la drobilcev bodo lahko sprejela kamena zrna razsež­nosti 400 x 500 x 800 milimetrov. Odtod bodo transportni trakovi ponesli kameni material v sekundar­no drobilnico s š t i r imi koničn imi dro­bi lc i , pripravljenimi za fino droblje­nje. T r a k o v i bodo nato ponesli drob-, ljeni keratofir v klasirnico z reso-nančn imi rešet i za presejanje in od tod po t rakovih v sedem silosov. Vsak od njih bo imel 100 kubičn ih metrov prostornine. Klas i rn ica bo najvišji kamnolomski objekt, saj bo segal 22 metrov visoko!

J E S E N I P O S K U S N O , P R I H O D N J E L E T O R E D N O

O B R A T O V A N J E Na osnovi dosedanjih gradbe­

nih i z k u š e n j in popravljenega plana Cestno podjetje Kranj ra­č u n a , da bo zače l k a m n o g o r i š k i kamnolom l e t o š n j o jesen poskus­no obratovati. Redno obrato­vanje pa je predvideno za pri­hodnje leto.

U p r a v i č e n o lahko z a p i š e m o , da se bo z odprtjem in rednim obratovanjem kamnoloma v Kamni gorici kvaliteta obrabnih slojev asfaltiranih c e s t i š č zbolj-š a l a . Trajnost c e s t i š č se bo pove­č a l a , predvsem pa kvalitetni obrabni asfaltni sloji zagotavlja­jo v e č j o cestnoprometno var­nost.

Denarji, ki bodo potrebni za ureditev kamnoloma, niso majh­ni. Na osnovi popravljenega investicijskega plana, izdelan je bil letos, bodo dosegli s t r o š k i 24,328.000 dinarjev. Cestno pod­jetje Kranj bo za u v o ž e n o opre­mo p o t r o š i l o 4,200.000 dinarjev, za d o m a č o pa 7,500.000 dinarjev. Drugi del vsote pa predstavljajo s t r o š k i gradbenih del in odkup z e m l j i š č .

T U D I M O D E R N E O D P R A Š E V A L N E N A P R A V E Ze ob n a č r t o v a n j u novega kamno­

loma v K a m n i gorici je Cestno pod­jetje upoš t eva lo varstvo okolja in prizadevanja za čim boljše delovne pogoje zaposlenih. V programu in­vesticije je predvidelo sodobno od-p i a ševa lno napravo. Zapraševan je okolja bo preprečevala moderna odpraševa lna naprava Mohr , izdela­na v Zvezni republiki Nemčij i . Po sodbi strokovnjakov so naprave, izdelane v tej tovarni, med naj-

.boljšimi! -Os

V jeseniškem kampu je lastnik Tine Šranc postavil lepe hišice, v katerih lahko prenočujejo tisti turisti, ki ne prihajajo s šotori. — Foto: D. S.

V Lescah pri odcepu za Bled je bila nekaj let zanimiva reklamna tabla, kije vabila turiste na Bled. Potem so napisi obledeli in treba bi jih bilo obnoviti ali nadomestiti z drugimi. Kaže pa, da bi bil to prevelik strošek. Še najceneje je bilo, da so jo podrli (ali pa se je sama, ker ni več mogla kljubovati vremenskim prilikam). Tako smo zdaj priča nič kaj zgledni reklami na tleh. — A. Ž— Foto: F. Perdan

Včeraj sem prejel razglednico iz Trsta, na kateri piše: Dragi Janez, prejmi prisrčne pozdrave od srečnega Janeza Snoba, ki je s svojim pepelnikom zdaj v pravem okolju in bi bil presrečen, če mi moja kranjska pamet včeraj ne bi razkrila nesrečnega dejstva . . . »Kakšne­ga, dragi prijatelj, Janez Snob?« Tako razmišljam. In precej se spom­nim Janezove zgodbe.

Neko prosto soboto popoldne se je Janez zapeljal v Trst na izlet. Pa tudi z namenom, da pogleda, kaj je novega po butikih za poletno sezono. Naslednje jutro navsezgodaj potrka pri nas: Dobro jutro! Oprostite, ker sem tako zgodenl Ampak .. .nisem več zdržali Janez, takoj pojdi z menoj, boš videl prekrasno stvari«

In greva k Janezu Snobu, saj je tudi mene gnala radovednost. Zaupljivo vstopiva v Janezovo stanovanje, še bolj zaupljivo v njegovo sobo, ko reče: Po —glej!

Gledam po sobi in ne vidim ničesar razburljivega: soba in po­hištvo kot so vse druge sobe in pohištvo v kranjskih blokih.

»Ne vidiš?« nestrpno menca, potem pa pokaže na mizo: »Pepel­nik«. »Pepelnik?« se čudim. Kaj je s tem pepelnikom? Kristalni pepel­nik kot kristalni pepelnik.

»Oh, ne,« reče Janez, »ta je čudovit, iz Trsta.« »Noja ...« ne vem, kaj bi. »Pepelnik je res čudovit, samo . .. Bolj ko gledam in gledam: miza

se mi ne zdi ustrezna za takšen lep pepelnik, kajne!« Oba gledava mizo.

»Kaj misliš, a?« vprašuje Janez. »Ti si arhitekt, ti povej!« »Noja ...« se izvijam, »menda imaš prav.« In res —Janez potem kupi novo mizo in me spet povabi na ogled.

Občudujeva pepelnik in mizo, ko se Janezov obraz nenadno spači, tako močno prične razmišljati.

»Veš — pepelnik je čudovit!... Miza gre tudi zraven . . . Le tapete na stenah zdaj nikakor ne ustrezajo! Kaj misliš, a?«

»Noja ...« glasno mislim, »skorajda imaš prav«. In naslednji dan me Janez spet pokliče k sebi. Občudovala sva pepelnik na mizi, mizo pri ustrezajoči steni...

Janez je namreč po zvezah v trgovini dobil nove, čudovite tapete. Ven­dar tudi zdaj Janez nenadno postane nezadovoljen, spači se kot prejš-njikrat: »Da — pepelnik je čudovit, miza in stena zdaj tudi stilno ustrezata . . . Le soba se mi zdi premajhna za ta pepelnik . . . Kaj misliš, a?« #

Zgodba o pepelniku »Noja ...« mislim naglas. In čez nekaj dni prihiti Janez pome: »Oprosti, ampak nisem več

zdržal.. . Takoj pojdi z menoj, boš videl nekaj čudovitega ...« Sedeva v Janezov avto in se zapeljeva proti deželi, jaz pa se ču­

dim. Toda po kilometru poti mi je vse jasno. Janez navdušeno reče: »Včeraj sem mislil in mislil! Videl si, da soba ni ustrezala, zato sem moral nekaj storiti. In uspelo mi je! K sreči imam tudi takšne zveze.

»Kaj sipa storil?« se čudim, ko na kakšnem sestanku. »V svojem prejšnjem stanovanju nisem imel nobene večje sobe, to

veš. No, se domislim — pa zamenjajmo stanovanje. In spomnim se Toneta. Ah, ta je strašen! Še vedno isti! Nekako mi je uspela vsa stvar: da te zdaj že lahko peljem pogledat tja.«

Pet kilometrov iz mesta se ustaviva pred veliko komaj sezidano hišo. Vstopiva. In Janez me pelje v veliko dnevno sobo, kjer je miza in na mizi: kristalni pepelnik. Dolgo časa opazujeva kristalni pepelnik, potem Janez reče: »Zdaj je že precej bolj ustrezno, kajne? Čeprav mi­slim . ..«

»Oh, ne,« hitim z besedami, »tu ni kaj misliti, Janez, tu je čudo­vito!«

»No, ja ... če bi pa še morda ...« se strašno zamisli, da jaz čisto neopazno in zelo hitro odidem.

Toda ne mine teden dni, ko pride Janez k nam s kovčkom. Čisto nepričakovano — in s sijočim obrazom.

»Prišel sem po slovo,« reče veselo. Mi pa smo bili čisto iz sebe. »Odločil sem se,« reče Janez, »in mudi se mi.« Hitro nam stiska

roke. »Dolgo sem premišljeval. Nobene druge boljše variante nimam. Odselil se bom v Trst. Prijatelj Franček mije že uredil zamenjavo sta­novanja ... Zato grem. Tam bo še najbolj pravo okolje za moj kristalni pepelnik, mar ne ...?«

Niti besede mu ne morem reči, tako se čudim in ga gledam, ko da vidim kakšen NLP. Janez, ki opazi moje bikovsko zrenje, me potreplja po rami: »No, nič se ne trudi, saj mi boš lahko pisal čez nekaj dni,« in odide.

Moram reči, da se je Janez zelo dobro imel v tistem okolju, kije edino ustrezalo njegovemu kristalnemu pepelniku.

Samo — le kakšna nesreča gaje doletela zdaj? Berem razglednico: Veš, zdaj je moja bistroumna kranjska pamet

ugotovila, da . .. »Ne, ne, to ni mogoče, to ne more biti res, oh .. .« sem čisto iz sebe, ko vidim črno na belem: da je ta kristalni pepelnik izde­lan v Rogaški Slatini, zatorej. ..

Kmalu na veselo snidenje — mi piše Janez. Pavel Lužan

Če bo vse po sreči, bomo tudi letos kmalu dočakali pasje dneve. Za nas časnikarje pa se bližajo dnevi kislih kumaric, kot temu pravimo »strokovno«. Skratka, dopusti so se začeli. Na morju, v hribih ali pa kar ob bregovih rek se bomo skušali oddahniti. Dovolite, da vam svetujemo. Če si boste kdaj zaželeli na enodnevni izlet, potem se boste prav prijetno počutili ob lovski koči na Jelovici. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

V Završnici na travnatem pobočju med akumulacijskim jezerom in potjo proti Valvasorjevem domu ta čas tabori približno 200 članov taborniške organizacije Izvidjači iz Rijeke. Semkaj so prišli na povabilo občinske kon­ference Z MS Jesenice. Mladi iz Rijeke so se dogovorili, da bodo v času taborjenja do 31. julija pripravili več tovariških in športnih srečanj. V nedeljo so pripravili športno srečanje in taborni ogenj, kjer so sodelovali tudi tabor­niki iz Velenja, ki so ta čas v Ribnem, pripadniki JLA iz Most ter mladi iz jeseniške občine. — B. B.

' a

Jeseničani imajo svoje kopališče v Ukovi, ki ima to posebnost, da je v njem stalno ogrevana voda, katere temperatura je navadno 26 stopinj Celzija. Gle­de na to, da je bazen obenem rezervoar za hladilno vodo Železarne, jo tu v parni centrali ogrevajo in skrbe, da jo je v kopališču vedno dovolj. Pri tako ravno prav segreti vodi je razumljivo, da je na Ukovi vedno polno kopalcev. — B. B.

Lani je v gostišče v Dragi, last turističnega društva Begunje, treščila velika skala in stavbo močno poškodovala. Potem so jo delno preuredili, vendar je ostalo še precej nedokončanega. Da bi opravili vse potrebno, turistično društvo Begunje potrebuje okrog 60.000 dinarjev. Na zadnji seji upravnega odbora Gorenjske turistične zveze so sklenili, da bodo predstavniki zveze skupaj z vodstvom turističnega društva Begunje skušali najti posojilo za uresničitev predvidenega programa. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

Balinarji pa lepo

balinajo naprej V 52. številki GLASA z dne 6. ju­

lija 1974 je bil objavljen članek o stanovalcih Šorlijeve ulice Kranj in balinarjih s terena VODOVODNI STOLP Kranj. Članek je bil zaradi mnogih »resnic« objavljen brez podpisa — anonimno. Kot vse kaže bodičarju ni bilo do tega, da bi izvedel nekaj več o pritožbah, kijih občan opisuje v pismu, zato smo se namenili, da nekaj več resnice opišemo v današnjem članku. .

Zametki udejstvovanja v rekrea­tivnem športu segajo že v leto 1947. Prebivalci tega terena so že takrat svoj prosti čas izkoriščali zato, da so si v športnem balinanju utrjevali zdravje, katerega so še kako potrebovali za izgradnjo naše domovine. S prostovoljnim delom in samoprispevki pa je bila na tem terenu zgrajena tudi steza za kegljanje. S preselitvami prebival­cev tega območja je vnema v športnem udejstvovanju popustila.

Po letih 1968 pa se je zgradilo novo naselje VODOVODNI STOLP, kamor so se priseljevali novi stano­valci. Ker pa na tem terenu ni zgrajenih posebnih objektov za rekreacijo, se je ponovno rodila misel o izgradnji balinišča na tem terenu in misel o ustanovitvi bali­narskega društva.

Tako je bilo Balinarsko društvo VODOVODNI STOLP Kranj regi­strirano 20/7- 1971 na oddelku za splošno upravne zadeve pri občinski skupščini Kranj. Eden največjih pobudnikov za ustanovitev pa je bil razburjeni občan, ki je bodičarju poslal zgoraj omenjeni članek. Balinarsko društvo šteje 86 članov, od tega je 17 delavk — gospodinj tega terena. Člani društva smo s prostovoljnim delom zgradili bali­nišče, s prostovoljnimi prispevki in članarino pa nabavili material za izgradnjo balinišča ter kovinske krogle za balinanje. V letu 1973 pa nam je z dotacijo pomagala tudi občinska zveza za telesno kulturo. Letos pa smo vključeni v temeljni telsni kulturni skupnosti občine Kranj.

Še nekaj besed o resnicah, ki jih je objavil bodičar.

Zelenica za otroke, ki naj bi bila ob balinišču, je od tega terena oddaljena 20 m in če se le en otrok pojavi na tej zelenici, ga prebivalci Šorlijeve ulice št. 37 takoj napodijo. Gospodinje hodijo nakupovat v trgovino, ki je na drugem koncu terena VODOVODNI STOLP, zato jim prehod preko dvorišča ni potre­ben. Poti mimo balinišča ni ne sedaj in ne v preteklosti. Prehod preko dvorišča pa stanovalci dovoljujejo delavcem, ki hodijo na avtobusno postajališče, ker je prehod preko dvorišča najbližji do avtobusa.

Točilnica omenjena v članku bodičarja ne obstaja. Balinarji smo naprosili tov. DRAKSLER Janeza, da nam za dogovorjeno ceno dobavi vino in deit. Tako nam ni potrebno hoditi v oddaljeni bife med igro.

Igranje je na balinišču dovoljeno samo podnevi. Razsvetljave za nočno igro ni, tako kot je to na drugih igriščih. Tako se igra v zim­skih mesecih do petih popoldan, v poletnih mesecih pa do osmih zvečer.

Odbor balinarskega društva Vodovodni stolp, Kranj m 13

Torek — 30. julija 1974

Pestra izbira kasko zavarovanj pri Zavarovalnici Sava

V Zavarovalnici S A V A so mož­nosti zavarovanja avtomobilskega kaska še razširi l i , in sicer tako, da so uvedli nove ugodnosti. T a k o je mo­goče avtomobile zavarovati s polnim kaskom po izbir i franšize a l i brez franšize, z delnim kaskom zavaro­vanjem, vozi la je mogoče zavarovati za kolekt ivno kasko zavarovanje osebnih vozi l delavcev na s l u ž b e n e m potovanju, po želji pa zavarovalnica S A V A nudi skupinsko zavarovanje osebnih vozi l v zasebnem sektorju.

P r i tej tako široki izbir i zavaro­vanj omogoča zavarovalnica S A V A tudi ob ročno odplačevanje premij, na tako sklenjena zavarovanja pa priznava še razš i r jeno bonifikacijo.

P O L N O K A S K O Z A V A R O V A N J E

s Opozorimo naj še enkrat, kaj po­

meni zavarovanje avtomobilskega kaska. Gre n a m r e č za obliko zava­rovanja, k i krije nevarnost poškodo­vanja, un ičen ja in izginitve zavaro­vanega vozi la ter njegovih delov, k i so na vozilo pritrjeni al i v njem zaklenjeni. Polno kasko zavarovanje krije naslednje nevarnosti: promet­ne nezgode a l i nezgode sploh, požara , strele, eksplozije (vendar ne eksplozije bloka motorja), viharja, toče, snežne lavine in manifestacije, dalje tatvine celega vozila a l i delov z vozila. K r i t e so tudi zlonamerne poškodbe iz objestnih dejanj tujih oseb.

Poleg n a š t e t i h škod na zavarova­nem vozi lu zavarovalnica S A V A j a m č i še za škodo oziroma s t roške v zvezi z realizacijo nevar­nosti, k i smo j ih naš te l i , in sicer zaradi poškodovan ja zavarovanega vozila pri reševanju , izvlačenje, pre­voz od mesta nesreče do najbližje delavnice, zaradi zavestnih ukrepov za p reprečevan je in zman j šan je škode, k i je zajeta v to zavarovanje. Zavarovalnica dalje krije s t roške , k i nastanejo zaradi vleke a l i prevoza

poškodovanega vozila do najbližjega mesta, k i je v neposredni zvezi z rea­lizacijo uvodoma n a š t e t i h nevarno­sti.

N a š t e t e nevarnosti polnega kaska je mogoče zavarovati na dva nač ina , in sicer z odbitno franšizo po izbir i al i brez franšize. (Odbitna f ranš iza al i s amopr id rža j pomeni, da zavaro­valnica krije razl iko od zneska fran­šize do zneska škode. V primeru

Zastava 750 Škoda S 110 L S R-4 A u d i 80 L S / 2

T i podatki potrjujejo, da je eko­nomsko najbolj priporočl j ivo zava­rovanje polnega kasko zavarovanja z odbitno franšizo 4000 din oziroma 3000 din , kar velja za avtomobile vseh kategorij in vrednosti. T a k o zavarovanje je vsakemu lastniku vozila dostopno in možno . Negospo­darsko pa je, da lastnik svojega vozi­la n ima zavarovanega, saj je s tem čes to ogrožen njegov ekonomski obstoj.

D E L N O K A S K O Z A V A R O V A N J E

Zavarovalnica SAVA je poleg osnovne nevarnosti delnega kaska, ki krije škode, k i so nastale zaradi požara , strele, eksplozije, viharja, toče , snežne lavine, manifestacije ter tatvine, ropa in utaje, delni kasko razšir i la še na naslednje ne­varnosti: razbitje stekel na mo­tornem vozilu (razen svetlobnih teles) in nevarnost škode, povzro­čene po divjadi ter s t roške vleke oziroma prevoza osebnega vozila, k i so posledica okvare a l i prometne nezgode v državi al i tuj ini ter s t roške vrnitve oseb, k i so se vozile v

zavarovanja brez franšize pa zava­rovalnica povrne celotno škodo.) Po veljavnem ceniku zavarovalnice S A ­V A zavarovanci lahko izbirajo na­slednje franšize: 1000, 2000, 3000 in 4000 din. C i m višja je franšiza, tem nižja je zavarovalna premija.

Oglejmo si nekatere primere t ehn i čne premije za osebne avtomo­bile, k i so pri nas najbolj pogosti:

Po ln i kasko z odbitno franšizo po izbir i

4000 3000 2000 1000 329 549 1003 1402 365 609 1155 1561 448 746 1364 1904 870 1451 2709 3629

osebnem vozi lu. Zavarovanec lahko sklene zavarovanje tako, da vozilo zavaruje samo pred nevarnostmi, k i so zd ružene v eno od teh skupin nevarnosti, a l i pa tako, da združi nevarnosti dveh al i pa tudi vseh treh skupin.

Z A V A R O V A N J E S L U Ž B E N I H V O Ž E N J

Po posebnih pogojih zavaroval­nice SAVA za kasko zavarovanje osebnih vozi l delavcev na s lužbenem potovanju, sklene organizacija zdru­ženega dela kasko zavarovanje za osebna vozila delavcev, k i imajo v tej organizaciji lastnost delavca v z d r u ž e n e m delu, in sicer za čas , ko delavci z las tnimi vozi l i s lužbeno potujejo po nalogu zavarovanca. Za s lužbeno potovanje se š te je le tisto potovanje, kjer je najmanj en dan pred odhodom izdan^ potni nalog in vpisan v knjigo potnih nalogov in kadar je v potnem nalogu n a š t e t zače tek in konec potovanja. N a š t e t i morajo bi t i tudi kraji , v katere bo zavarovanec potoval. Po k o n č a n e m s lužbenem potovanju pa morajo bi t i v knjigo potnih nalogov vpisani prevoženi in o b r a č u n a n i ki lometr i

Veliko skrb boste odložili, če boste skle­nili kasko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava. K 1. avgustu, prazniku občine Kranj, iskreno čestitamo vsem občanom. Zavarovalnica Sava

za vsako s lužbeno potovanje po­sebej. Omenimo naj, da velja tudi v tem primeru odbitna franšiza po izbir i . Zavarovanci, k i niso pri javi l i škode v preteklem letu, pa imajo pravico tudi do bonifikacije.

S K U P I N S K O K A S K O Z A V A R O V A N J E O S E B N I H V O Z I L

V Z A S E B N E M S E K T O R J U Posebna novost, k i jo uvaja zava­

rovalnica SAVA je skupinsko kasko zavarovanje osebnih vozi l v zaseb­nem sektorju. T o skupinsko zava­rovanje lahko sklepajo predvsem v organizacijah zd ruženega dela, de­lovnih skupnostih, h i šn ih svetih, raznih š p o r t n i h organizacijah ipd. Za skupinsko kasko zavarovanje se š teje zavarovanje, s katerim se zava­ruje vsaj 15 osebnih avtomobilov v zasebni lasti . K a d a r se zavaruje v isti skupini več osebnih avtomobilov kot je predpisano minimalno število, daje zavarovalnica SAVA na teh­n ično premijo poseben popust.

Popust za posamezne skupine je t akšen : od 15 do 30 osebnih vozi l — 10%; od 31 do 50 osebnih vozi l — 15%; nad 50 osebnih vozi l — 20%.

K o t pr i vseh ostalih zavarovanjih polnega kaska so zavarovanci tudi pri tem zavarovanju poleg navede­nega popusta uprav ičen i še do bo­nifikacije v višini 10 % oziroma 20 %, če v preteklem letu oziroma v preteklih dveh letih niso pri javil i nobenega zavarovalnega primera.

S tem cenenim n a č i n o m zavaro­vanja se zavarovalnica SAVA želi kar najbolje pr ibl ižat i svojim zava­rovancem in j i h obvarovati pred go­spodarsko škodo.

R A Z Š I R J E N A B O N I F I K A C I J A IN O B R O Č N O P L A Č E V A N J E Zavarovalnica S A V A je v primer­

javi s prejšnj imi leti bonifikacijo še razšir i la. K o t je znano, je doslej pri­znavala v primeru, da eno leto ni bilo škodnega primera bonifikacij (popust) v višini 10 % od t e h n i č n e premije. Sedaj je bonifikacija razšir­jena tudi za zavarovance, k i že drugo leto niso imeli škodnega pri­mera. Zanje znaša bonifikacija 20 % t ehn i čne premije.

Posebna novost je tudi ta, da je bonifikacija razš i r jena še na tovor­njake, avtobuse, specialna motorna vozila, prikolice itd.

Zavarovalnica S A V A kot edina nudi svojim zavarovancem ši roko izbiro — deset nač inov kasko zava­rovanja. Zato odloči tev ne bo težka .

P r i zavarovalnici S A V A pa je mogoče vozila zavarovati tudi z obročnim p lačevan jem premije, kar bo marsikoga, k i za to ugodnost ni vedel, spodbudilo, da bo svoje mo­torno vozilo kasko zavaroval.

Za kmetovalce so pa izredno zanimiva zavarovanja za trak­torje in druge poljedeljske stroje, ki predstavljajo velike vrednosti in so dnevno izpostavljeni š k o ­dam.

Zaradi izredno pestre izbire n a č i n o v zavarovanja in ugodno­sti svetujemo, da se pogovorite z n a š i m zastopnikom in sklenete zavarovanje, ki vam najbolj ustreza. Zavarovanje lahko skle­nete tudi v n a š i informacijski pisarni v Škofj i Loki , Mestni trg 10, telefon 60-268 in na poslovni enoti v Kranju, Oldhamska 2, telefon 22-853.

Delavci Tekstilindusa čestitajo občanom Kranja za občinski praznik

V počastitev občinskega praznika bomo odprli in-formativno-prodajni cen­ter v hotelu Creina v Kra­nju. Namen informativno prodajnega centra je sproti seznanjati potrošnike s širokim asortimentom tkanin, ki je prilagojen raz­nim namembnostim v skla­du z modnimi tokovi. Pre­pričajte se in nas obiščite v novem informativno-pro-dajnem centru v hotelu Creina v Kranju.

TEKSTILINDUS KRANJ

* m •» »

Na trdnih temeljih

J e s e n i š k a o b č i n a je v zad­njih letih zelo napredovala ta­ko na p o d r o č j u gospodarstva, š o l s t v a , turizma; skratka na vseh p o d r o č j i h d r u ž b e n o e k o ­nomskega ž iv l j en ja . Kljub te­mu da se v raznih vejah go­spodarstva ter drugod lahko p o n a š a j o z zadovoljivimi re­zultati, pa ponekod š e vedno niso zadovoljni. Zato na trd­nih temeljih sedanjosti neneh­no t e ž e za b o l j š i m jutri tudi v j e s e n i š k i o b č i n i in vlagajo vse napore in prizadevanja za to, da bi dosegli š e v e č j e uspe­he.

V gospodarstvu š e vedno daje n a j v e č j i p e č a t j e s e n i š k a ž e l e z a r n a s 6000 zaposlenimi. Njena investicija v hladno valjamo na Beli predstavlja eno n a j v e č j i h vlaganj v slo­venskem gospodarstvu na­sploh, obenem pa zagotavlja p o s p e š e n razvoj č r n e meta­lurgije. Za samo j e s e n i š k o o b č i n o je velikega pomena gradnja vodovoda iz Pericni-ka do Jesenic, saj bo tako do konca l e t o š n j e g a leta r e š e n eden n a j v e č j i h problemov po­manjkanja dobre pitne vode v mestu in v okolici.

Za gospodarstvo je nedvom­no tudi z n a č i l n o , da je bilo pred desetimi leti zaposlenih

le 28 odstotkov ž e n a , danes j ih je že 37 odstotkov. Vse to so lahko dosegli s smotrnim na­č r t o v a n j e m in velikim priza­devanjem, da bi na Jesenicah k o n č n o ž e re š i l i tudi ta pro­blem.

V zadnjih nekaj letih so se nenehno zavzemali tudi za razvoj turizma, saj pomeni po­membno panogo in so zato gradili in dogradili zimsko-a l p i n i s t i č n i center Kranjsko goro ter s pametnimi dogovori in sporazumi odprli pot za razvoj v a š k e g a turizma.

P r e c e j š e n korak so napra­vili tudi na p o d r o č j u š o l s t v a , zdravstva in socialnega var­stva. V zadnjih nekaj letih so dogradili novi osnovni šo l i v Mojstrani in v Kranjski gori ter trakt v Ž i r o v n i c i , nove vrt­ce pri osnovnih š o l a h v Dolini ter na samih Jesenicah. Med­tem ko je bilo pred desetimi le­ti v organiziranem varstvu 8 odstotkov p r e d š o l s k i h otrok, jih je danes že 26 odstotkov. Na enega u č e n c a je pred dese­timi leti bilo le kvadratni meter prostora, zdaj ga je š e enkrat toliko. Kljub temu pa š e vedno ne morejo biti povsem zadovoljni, saj v o b č i ­ni primanjkuje š e vedno 2000 kvadratnih metrov p o v r š i n e ,

č e h o č e j o zagotoviti enoiz-menski pouk.

Delavci v v z g o j n o - i z o b r a ž e -valnih zavodih j e s e n i š k e ob­č i n e so se tudi med prvimi v Sloveniji o d l o č i l i , da se zdru­ži jo v enotno delovno organi­zacijo in s tem lažje dele delo in krepe v z g o j n o - i z o b r a ž e v a l -ni proces.

Na p o d r o č j u zdravstva so za ostarele zgradili lepo zave­t i š č e , kaj kmalu pa bo r e š e n a tudi prostorska stiska v jese­n i š k i bolnici, saj že grade pro­store za s p e c i a l i s t i č n e ambu­lante. Pripravljajo pa se ž e tudi na gradnjo novih pro­storov Š o l e za zdravstvene de­lavce.

Se in š e bi lahko n a š t e v a l i : novi proizvodni prostori pri trgovski h i š i Zarja, E l im v no­vi hali, Sava s svojo novo, o b e t a j o č o tehnologijo, sprejet dogovor o d r u ž b e n o usmerjeni gradnji stanovanj, po katerem bodo na Jesenicah dobili 1500 novih stanovanj, vedno v e č asfalta tudi na j e s e n i š k i h ce­stah, stalna prizadevanja za kvalitetno rast kulture, razvoj gostinstva itd. J e s e n i š k a ob­č i n a je tako v nekaj zadnjih letih zares napravila pomem­ben, kvaliteten korak naprej v svojem razvoju in napredku.

Sava uveljavlja svojo tehnologijo

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE

Tedaj, ko so se pri S p l o š n o gradbenem podjetju Sava na Jesenicah o d l o č i l i , da preidejo na novo tehnologijo omnia p l o š č , so nedvomno stopili po­memben korak naprej v svojem razvoju. Delovni kolektiv Save se je s svojimi delovnimi uspehi že poprej uveljavil ne le na p o d r o č j u j e s e n i š k e o b č i n e , tem­v e č tudi zunaj nje, z uvedbo no­vega t e h n o l o š k e g a procesa pa se mu obetajo š e v e č j e m o ž n o s t i uveljavljanja na t r ž i š č u . t

Prav za o b č i n s k i praznik, 1. avgust, bodo na Jesenicah izro­či l i namenu stolpnico na P l a v ž u s 102 stanovanjima. To je objekt, ki je bil zgrajen v rekordnem č a s u prav po zaslugi novega t e h n o l o š k e g a procesa. Ob o b č i n ­skem prazniku pa bodo obenem vseljivi tudi Vi la bloki v Kranj­ski gori.

Letošnje leto pomeni pomembno prelomnico v razvoju Save, saj so se Člani kolektiva odločili, da v skladu z določili ustave ustanove dve te-meljni organizaciji združenega dela: T O Z D gradbena operativa in T O Z D gradbeni izdelki ter samoupravno delavsko skupnost skupnih s lužb. Organizacija združenega dela Sava je vkl jučena tudi v združenje G I -P O S S in ima prav s to povezavo veliko več možnos t i za svoje delo­vanje.

K a j je pravzaprav vplivalo na to, da je Sava v zadnjih letih z vel ikimi koraki stopala po poteh napredka? Nedvomno je na prvem pripravlje­nost in zrelost vseh č lanov kolekti­va, pripravljenost za osvojitev vsega naprednega na področju gradbeni­š tva. Prav zaradi tega so ustanovil i v okviru organizacije združenega dela svoj projektivni biro. P rv i uspehi se že kažejo : na Hrušic i pri Jesenicah so že začeli z m o n t a ž o konstrukcije pri gradnji separacije, nabavili so več sodobnih, najmoder­nejših strojev od betonskih mešalcev do betonske črpalke . V to investicijo so v zadnjih dveh let ih vložili na jveč svojih sredstev, manjš i del kreditov so dobil i od svojih interesentov.

Osnovne z n a č i l n o s t i , zaradi katerih j e s e n i š k a Sava uspeva

J E S E N I C E NA G O R E N J S K E M

na t r ž i š č u , je nedvomno hitra in racionalna gradnja, s p o š t o v a n j e in u p o š t e v a n j e postavljenih ro­kov, predvsem pa kvaliteta grad­nje. Tako so š e pred postavlje-nim rokom, v sedmih mesecih, zgradili š t i r i n a d s t r o p n i prizidek v Š i š k i , zdaj pa p o s p e š e n o gradi­jo na v e č j i h in m a n j š i h gradbU š č i h v o b č i n i in zunaj nje. Tako so se zavzeli za č i m p r e j š n j o iz­graditev stolpnic na P l a v ž u , hite pri gradnji ambulantnih prosto­rov S p l o š n e bolnice, skoraj go­tov je dom za oskrbovance dr. Franceta Berglja, mudi se jim pri osnovni šo l i na Zabreznici, grade vodovod itd. Pripravljajo pa se tudi že na gradnjo č r p a l k e v Lescah, ž i č n i c e Koble v Bohinju, kulturnega stadiona v Ljubljani, Litostrojevega samskega doma, novega prehoda v R a t e č a h , g a r a ž n e h i š e na P l a v ž u , drugo trojko blokov" v Kranjski gori itd.

T u d i temeljna organizacija zdru­ženega dela gradbeni izdelki prispe­va pomemben delež, saj ustvarja svoj dohodek na izdelovanju izdel­kov, betonskih elementov, zidakov, ukvarja se z obrtno storitveno de­javnostjo.

Samoupravna delovna skupnost skupnih služb dela ločeno od pro­izvodnje dejavnosti in se omejuje na intelektualne storitve. Ukvar ja se z organizacijo, vodenjem in izdelova­njem kompletnih inženir ingov.

P r i Savi bodo zdaj izdelali še kva­l i tetni s rednjeročni in dolgoročni program razvojne usmeritve pod­jetja.

Vsega prav gotovo ne bi doseg­li , ko bi pri tem pozabljali na naj­p o m e m b n e j š e : na vzgojo in iz­o b r a ž e v a n j e kadra ter na zagoto­vitev primernih ž i v l j e n j s k i h po­gojev svojim delavcem. Tako bodo na P l a v š k e m travniku zgradili ustrezne sanitarne pro­store za svoj sektor in š e naprej skrbeli za svoj kader. Tako bodo poskrbeli tudi za u s t r e z n e j š o na­mestitev strokovnih s l u ž b na funkcionalno povezane in v e č j e prostore.

Vsekakor pa pri S p l o š n o grad­benem podjetju Sava p r i č a k u j e ­jo, da se bodo v prihodnje v okvi­ru GIPOSS hitreje razvijali in predvsem v ekonomskem smislu in pogledu dosegali š e v e č j e in bo l j š e delovne rezultate.

Izolirka krepi notranjo samoupravo

Pred dobrimi sedmimi leti je Izolirka iz Ljubljane postavila na prostoru j e s e n i š k e Ž e l e z a r n e nov obrat za proizvodnjo mineralne volne. V vseh letih svojega ob­stoja so si prizadevali, da bi č i m ­bolj i z b o l j š a l i t e h n o l o š k i proces, predvsem, da bi odpravili š t e v i l ­na delovna mesta, ki zahtevajo f i z i čne napore. Z avtomatskim sistemom so v minulem obdobju odpravili dvanajst delovnih mest, ki so zahtevala t e ž k o f iz ič­no delo, njihova prizadevanja v tej smeri pa š e niso z a k l j u č e n a . Z m a n j š o rekonstrukcijo bodo š e v tem obratu modernizirali proiz­vodnjo, sicer pa bodo v ta obrat investirali le n a j n u j n e j š e , ker se bodo preselili na novo lokacijo. V novem jobratu, ki ga bodo predvidoma zgradili na H r u š i c i pri Jesenicah, bodo proizvajali na n a j m o d e r n e j š i h strojih mine­ralna vlakna in k o n č n e proizvo­de iz mineralne volne.

Problemi energetske krize so pri­zadeli tudi ta obrat, zato bodo v svo­j ih nadaljnjih proizvodnih n a č r t i h največ pozornosti posvetili pred­vsem dobri izolaci j i .

V obratu je sedaj zaposlenih okoli 70 delavcev. N a č r t u j e j o , da bodo kljub nekaterim t e ž a v a m š e presegli lansko realizacijo. Pove­č a n j e proizvodnje si obetajo predvsem zaradi v e č j e racionali­zacije na vseh oblikah proizvod­nega procesa. Vs i napori vseh zaposlenih v podjetju se že tako bogato obrestujejo.

S formiranjem obrata v temeljno organizacijo združenega dela se je tudi v jeseniški Izol i rki začelo novo obdobje na samoupravnem področ­ju . V pripravah za ustanovitev

T O Z D Jesenice so se nekateri člani sicer obotavljali , vendar so analize pokazale, da ima obrat na Jesenicah vse "možnosti, da postane T O Z D . S 1. januarjem je bi la tako ustanovljena temeljna organizacija združenega dela Jesenice v okviru O Z D Izolirka Ljubl jana.

S pravilnim razumevanjem in pojmovanjem novih ustavnih n a č e l so se č l a n i kolektiva, pred­vsem pa sindikalna organizacija, aktivno v k l j u č i l i v n a š e samo­upravno ž i v l j e n j e v smislu nove­ga delegatskega sistema.

Že po prvih mesecih dela so bi l i v idni prvi rezultati . Član i kolektiva so b i l i temeljito informirani o vseh dogajanjih, kakor tudi o problemih in t e ž a v a h ter rezultat ih poslovanja. Vključeval i so se kot delegati al i kot č lani ostalih samoupravnih teles in d ružbenopo l i t i čn ih organizacij. Us tanovi l i so tudi organizacijo Z K , k i je prevzela d ružbenopo l i t i čno aktivnost v T O Z D . T a k o sodeluje danes v samoupravnih organih in vodstvih sindikata in Z K nad polo­vico vseh zaposlenih.

Tako se je z ustanovitvijo T O Z D v Ljubljani in na Jeseni­cah tudi kolektiv Izolirke vklju­č i l v u r e s n i č e v a n j e novih ustav­nih n a č e l z namenom, da delavci sami o d l o č a j o o rezultatih svoje­ga dela in da sodelujejo pri r e š e ­vanju raznih problemov in t e ž a v , katerih tudi v Izolirki ne manj­ka. Zavedajo se n a m r e č , da uspeh temelji na medsebojnem sodelovanju, s p o š t o v a n j u socia­l i s t i č n i h n a č e l in v k l j u č e v a n j u slehernega č l a n a kolektiva.

D . Sedej

zarja J E S E N I C E W

20 LET SODELOVANJA Z VAMI 20 LET VAŠEGA ZAUPANJA

VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ,

KAKOR TUDI OBČANOM JESENIŠKE OBČINE ,

ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE JESENICE

TUDI LETOS SODELUJEMO NA XXIV. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU • OBIŠČITE NAS !

Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na­ročniki imajo 25 % popusta. Nepla­čanih oglasov ne objavljamo.

posesti

prodam Prodam dobro ohranjeno zakon­

sko S P A L N I C O . Cena ugodna. Trp in , Part izanska 16, Škofja L o k a

4802 Po ugodni ceni prodam 2—3 mese­

ce stare J A R Č K E , izbrane vrste priznanih nesnic P R E L U X . Pe t r i č T o n č k a , Šenčur , Zupanova 6 4810

Prodam s to ječo O T A V O . Br i to f 7, K n e Valent in 4844

Prodam ot roški Š P O R T N I V O Z I ­Č E K . K u h a r Francka, Val javčeva 5, Kran j 4845

Prodam 50-litrski H I M O hladilnik — rabljen. Šmid , S t raž i ška 50 b, Kran j 4846

L O V C I , P O Z O R ! Prodam čisto­krvne mlad iče angleškega P O E N -T R A , stare dva meseca. Cadež Peter, Binkel j 28, Škofj a L o k a 4867

Prodam gradbeno B A R A K O , ne­kaj rabljenih desk in bankin. Kon ig , N o v i svet 10, Škofja L o k a 4848

Prodam P R A Š I Č E od 25—30 kg. Strahinj 18, Nak lo 4849

Poceni prodam ozko M L A T I L N I -C O v dobrem stanju z dvema čistil­cema, prevozno. Dvorje 31, Cerklje

4850 Prodam delovnega K O N J A , spo­

sobnega vseh del. M a č e 7, Preddvor 4851

Prodam M O Š T . Jezerska 103 4852 Prodam 100 kg težkega P R A Š I ­

ČA. Hrastje 54 4853 Prodam plemensko T E L I C O in

B I K A . K r i ž m a n Mar i j a , M l a k a 31, Komenda 4854

Prodam S T R E Š N O O P E K O špi-čak. D r a g o č a j n a 16, Rozman Jur i j

4855 Prodam S E M E rdeče detelje.

Voklo 74 4856 Prodam moško R O G O V O K O L O

po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 4857

Prodam K A N A R Č K E in kletke. Strahinj 78, Nak lo 4858

Prodam brejo T E L I C O . Adergas 27, Cerklje 4859

Prodam 2000 kg betonskega ŽE­L E Z A , 9 profil, in B O J L E R , 80-litr-ski, nov. Jagodic, Š e n t u r s k a gora 7, Cerklje - 4860

Prodam šest tednov stare P U J ­S K E . Dvorje 46, Cerklje 4861

Prodam P L A S T I K O za »cokl« ca. 100 kv. m, o r a n ž n e barve. Hafner V i l i , R u š a 34, K r a n j 4862

Prodam B O J L E R , 50-litrski brez­hiben in kupim razne dele za F I A T 1300, tudi brezhiben motor. Fejzič Ismet, Stritarjeva 4, tel. 21-589 4863

Prodam K R A V O za zakol in eno leto starega B I K C A . Grad 2, Cerklje

4864 Ponovno prodamo več B E T O N ­

S K I H M E Š A L C E V L I F A M 100 l i ­trov, po izredno nizki ceni. M o ž n o s t odplačevanja v dvanajst mesečn ih obrokih. E L E K T R O T E H N A K r a n j , P reše rnova 9, tel. 21029 4478

K u p i m V P R E Ž N I I Z R U V A C za krompir. Dobnikar C i r i l , Velesovo 44, Cerklje 4879

K u p i m rabljen, 80-litrski B O J ­L E R . Br i to f 289 4880 P L A N I N S K O D R U Š T V O K R A N J odkupi 3 barvne diapozitive 6 x 6 cm z zimskim motivom K r v a v ­ca, posnetih v letu 1974. Prosimo, da diapozitive č imprej pošl je te na P la ­ninsko d r u š t v o K r a n j , Koroška 21

vozila Prodam dobro ohranjenega S P A ­

Č K A za 7000 din. Forme 20, Zabni-ca, Škofja L o k a 4764

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1968, karoserija 1969. Zg. Be la 63

4767 Ugodno prodam F I A T 1100 R ,

letnik 1968, zelo dobro ohranjen, 2000 km po generalni. Kra jn ik Janez, Groharjevo naselje 7, Škofja L o k a 4776

Prodam A M I 6, garaž i ran , regi­striran do ju l i ja 1975. Informacije: Bernik, Škofja Loka , N o v i svet 8, od 17. do 20. ure, tel. 60-706 4865

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1965 in trajno žareči Š T E D I L N I K E M O 4. Koc janč ič C i r i l , Trojarjeva 19 a, S t raž i šče 4866

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1970. Strahinj 82, Nak lo 4867

Prodam dva P O N Y E X P R E S A . K o k r i c a , Goln iška 16 4868

Prodam R E N A U L T 4, letnik 1968. Naslov v oglasnem oddelku

4869 Poceni prodam M O T O R N O K O ­

L O M Z 175 ccm, registriran do marca 1975. Kopše Franc, Pol jče 18, Begunje 4870

Prodam Š K O D O 1000 M B , C . revolucije 7, Jesenice, telefon 81-318

4871 J A W O 90, brezhibno motorno

kolo, poceni prodam. K r a n j , telefon 24-630 4872

Prodam popolnoma nov T R A K ­T O R D E U T Z , 32 K M . Naslov v oglasnem oddelku 4873

Prodam Z A S T A V O 750, letnik dec. 1971. Jama 16, K r a n j 4874

Prodam motorno kolo P U C H G A L E B , registriran do juni ja 1975. Pševska 3, K r a n j 4875

Prodam več vrst P R I K O L I C za osebne avtomobile. Zalaznik, Stude­no 2, Železniki 4876

Prodam M O P E D . Dvorje 64, Cerklje 4877

Prodam L A D O al i zamenjam za manjšega . K r a n j , Kajuhova 10, te­lefon 23-363, popoldan 4878

stanovanja Samsko dekle išče S O B O s soupo­

rabo kopalnice v K r a n j u . Ponudbe pod »Trgovka« 4785

Iščem S O B O v Kran ju . Naslov v oglasnem oddelku 4882

Opremljeno enosobno S T A N O ­V A N J E ali G A R S O N J E R O v K r a ­nju išče inženir letalstva. M i l e Bre-berina, Aerodrom Ljubljana, p. p. 10, 64210 Brnik , tel. 064-24-076 4883

Zahrbtna bolezen nam je vzela sestro in teto

Marijo Krt roj. Vidic iz Struževega 1

Pogreb bo v torek, 30. avgusta, ob 16.30 izpred hiše žalost i na pokopal išče na Sr. Dobrav i pr i K r o p i . D o pogreba leži na njenem

domu na Sr. Dobravi 17.

Žalujoči : brat Ivan z d ruž ino , brat Stanko z d ruž ino in brat Lojze z d ruž ino .

Zg. Dobrava, Sr. Dobrava, 28. ju l i ja 1974

Prodam takoj vseljivo H I Š O v centru Škofje Loke. Ogled možen vsak dan. Pr imožič , Škofja Loka , Kopal i ška 28 4788

K u p i m dograjen V V E E K E N D ob Jadranu — voda, elektrika. Ponudbe pošlji te pod šifro »Gotovina — do Novigrada« 4790

K u p i m P A R C E L O z gradbenim dovoljenjem v okolici Kran ja . P la ­č a m v devizah. Levstik, Oprešn ikova 14, K r a n j 4793

Staro K M E Č K O H I Š O na Go­renjskem, eventualno z dosmrtnim vž i tkom lastnikov, kupim. Kunste l j , Ljubl jana . Kosovelova 19 4884

zaposlitve Takoj sprejemem V A J E N C A .

Strojno k l jučavn iča r s tvo in kovino-strugarstvo S A T L E R , Škofja Loka , Demša r j eva 5 4795

V s lužbo sprejmem pridno dekle, ki ima veselje do frizerskega poklica. M o ž n a pr iuči tev . M a r i j a Oblak, F R I Z E R S K I S A L O N , Mes tn i trg 14, Škofja L o k a 4885

D a m Š I V A N J E serijskega izdelka na dom. Naslov v oglasnem oddelku

4886

obvestila Z Š A M T R Ž I Č bo organiziralo v

oktobru večerno ŠOLO za strokovno usposobljenost poklicnih voznikov motornih vozi l . Informacije daje in prijave sprejema J o ž e Gor ičan , Ro-čevnica 35, Trž ič 4688

Cenjene goste obveščam, da je v mesecu avgustu zaradi letnega do­pusta Z A P R T O kegljišče pri Stron-ken Nad i v Br i tofu pri K r a n j u 4887

U P R A V A K K » S I M O N J E N K O « Podreča obvešča cenjene goste, da bodo prostori kluba Z A P R T I zaradi pleskanja stavbe od 29. 7. 1974 do 14. 8. 1974 4888

Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna » P R I M O S T U « , Arvaj Tone, K r a n j , Ka juhova 2, zaradi beljenja in dopusta Z A P R T A od 29. 7. do 23. 8. 1974. Se p r ipo ročamo za nadaljnji obisk 4890

izgubljeno Izgubil se je lovski P E S T E R I E R

— B A R C l . K d o r ve zanj, naj sporoči na P M Kran j al i tel. 22-856 4800

Visoko nagrado nudim poš t enemu najditelju Č R N E G A K O V Č K A , iz­gubljenega 23. 7. 1974 pred trgovino Slovenija avto na cesti J L A . V kovčku je bi l mikrofon, fotografije in notni l is t i . Dare Novak, Kidr ičeva 17, Kran j 4889

ostalo Iščem stare oljnate kmečke

S T E N S K E U R E in tudi ostale stare ure, tudi če so pokvarjene. Hribar , Šobčeva 14, Lesce 4839

Iščem stare petrolejske lampe in zelo stare oljnate slike, star nakit, vaze in kar je iz starega stekla. Star i porcelan, stare oljnate lesene slike na ploščah, porcelanaste t obačne pi­pe, pisalne komode z predalčki in odprtino zgoraj, če je mogoče intar-zije, rezljane stole, žepne ure, če tudi pokvarjene in vse ostale stare stvari proti dobremu plačilu. Hribar , Šobčeva 14, Lesce 4840

Pojasnilo V zvezi s prometno nesrečo, k i se

je 20. ju l i ja pripetila v Sr. Bi tn jah in jo je povzročil voznik zastave 101 Franc Subic, pojasnjujemo, da nima z nadaljnimi dogodki nobene zveze avto l ičar Stane Bitenc iz Zg. B i -tenj 34, kot bi se morda rezumelo iz objavljene vesti o nesreči v petek, 26. julija.

Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice

Marije Konc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, k i so z nami sočus tvoval i v naj težj ih trenutkih, j i podarili prelepe vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ča s t i t emu gospodu župniku za vse ure duhovne to lažbe in poslovilne besede ob odprtem grobu. H v a l a tudi

Vidmarjevi za pomoč v zadnjem trenutku.

Vsem in vsakemu pr is rčna hvala.

Žalujoči : družini Š imenc in K o n c .

K r a n j , 29. ju l i ja 1974

Kranj C E N T E R 30. julija amer. barv. film G R O Z A V N O C l

ob 16., 18. in 20. uri 31. julija amer. barv. film G R O Z A V N O C l

ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma S U Z A N A IN J E R E M Y ob 20. uri

1. avgusta amer. barv. film S U Z A N A IN J E R E M Y ob 16., 18. in 20. uri

Kranj STORŽlC 30. julija ital. barv. film K R V A V I OPIJ ob

18. in 20. uri 31. julija ital. barv. film PAS N E D O L Ž N O ­

STI ob 18. in 20. uri 1. avgusta sovjet, barv. film K O M A N D I R

S R E Č N E » S T U K E « ob 16. uri, jug. barv. film S U T J E S K A ob 18. uri, amer. barv. film G R O ­ZA V N O C l ob 20.15

Tržič 30. julija ital. barv. film PAS N E D O L Ž N O ­

STI ob 18. in 20. uri 31. julija amer. barv. film T O L P A ob 18. in

20. uri 1. avgusta amer. barv. film T O L P A ob 18. in

20. uri

Kamnik DOM 30. julija amer. barv. film U P O R S U Ž N J E ob

18. in 20. uri 31. julija amer. barv. film UPOR S U Ž N J E ob

18. in 20. uri 1. avgusta amer. barv. film D I A M A N T N A

D Ž U N G L A ob 18. in 20. uri

Škofja Loka SORA 30. julija ital. barv. film TIGRI M A L E Z I J E

ob 20. uri

31. julija ital. barv. film TIGRI M A L E Z I J E ob 18. in 20. uri

1. avgusta franc. barv. film C E S A R IN RO-S A L I E ob 20. uri

Ž e l e z n i k i O B Z O R J E 31. julija ital. barv. film D E K A M E R O N ob

20. uri

Radovljica 30. julija amer. barv. film I Z G U B L J E N I ob

20. uri 31. julija franc. barv. film PRIČA M O R A

U M R E T I ob 20. uri 1. avgusta amer. barv. film N A P A D NA

R O M E L A ob 20. uri

Jesenice RADIO 30. julija ital.-Span. barv. film ŽIVELA

T V O J A S M R T 31. julija amer. barv. CS film Ž E N A Z D N A

M O R J A

Jesenice PLAVŽ 30. julija amer. CS film V S E M E S T O J E

K R I V O 1. avgusta amer. barv. CS film OD K J E

V O N J PO S M O D N I K U ?

Kranjska gora 31. julija ital.-Span. barv. film ŽIVELA

T V O J A S M R T 1. avgusta amer. barv. CS film Ž E N A Z D N A

M O R J A

V sredo, 31. j u l i j a , bo ob 20. u r i n a T i t o v e m t r g u v K r a n j u p r e d s t a v a filma S U T J E S K A za o b č a n e .

SCHIEDEL-YU-Kamin

dimnik št. 1 v Evropi

PGP

GRADNJA ŽALEC

t r i g I a v

TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ

Nudimo večjo izbiro letnih oblek v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču

Nezgoda kolesarke V petek, 26. jul i ja , dopoldne se je v Škofji L o k i v križišču ceste drugega

reda in stranske ceste pripetila prometna nezgoda. K o je voznik osebnega avtomobila M i h a Berce (roj. 1931) iz Lajš vozi l proti Star i L o k i , mu je s stran­ske ceste nenadoma zapeljala pred avtomobil M i r a Timošek , stara 15 let, k i je na kolesu vozila tudi svojega 4-letnega bratca. K e r se ni prepr iča la , če je prednostna cesta prosta, jo je avtomobil zadel. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.

Nezgoda na klancu V soboto, 27. jul i ja , ob pol eni u r i zjutraj se je na cesti prvega reda v

Podvinu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avčbmobi la Aleksander Kos t ič (roj. 1945) iz Čičavca, začasno na delu v Z R N je vozi l proti K r a n j u . Po klancu navzdol v Podvinu je prehiteval neki avtomobil. Vtem pa je z leve strani s stranske ceste zapeljal na prednostno voznik osebnega avtomobila Geno Džukič (roj. 1933) z Jesenic. Voznik Kos t ič se ni mogel več umakni t i in je oplazil levi prednji blatnik Džukičevega avtomobila. V nesreči ni bi l n ihče ranjen, škode pa je za 15.000 din.

Smrt mopedista V nedeljo, 28. jul i ja , ob 20.30 cesti je na sesti drugega reda v vasi Nomenj

pripetila huda prometna nezgoda. Voznik mopeda Mar jan Mike l j (roj. 1936) z Obrn pri Bledu je vozil od Nomenja proti Soteski, v isti smeri sta hodila po desni strani ceste zakonca Angela in Franc Fekonja z Boh . Bele. Franc Fekonja je ob sebi vodil tudi moped. Mike l j j u je dohitel in pri tem zadel v levo nogo angelo Fekonja, da je padla po tleh, padel pa je tudi Mike l j . Vtem je za njimi pripeljala v osebnem avtomobilu škoda voznica Mi r j am Jan -Blažev ič (roj. 1947) iz Škofje Loke. Čeprav se je izogibala na tleh ležečemu mopedistu, je njen avtomobil z desnimi kolesi zapeljal čezenj , tako da je Mike l j zaradi poškodb takoj umrl . Angelo Fekonjo pa so z zlomljeno nogo prepeljali v bolni­šnico.

Avtomobil po bregu navzdol N a cesti če t r t ega reda med Javornikom in Pševim se je v nedeljo 28.

jul i ja , dopoldne pripetila hu j ša prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila škoda A n a Treven (roj. 1953) iz K r a n j a je vozila od Javornika proti Pševu. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal v osebnem avtomobilu zastava 101 Zlatko Pavl ica (roj. 1920) iz Kranja . N a ozki cesti sta se voznika umakni la oba na skrajno desno; voznica Trevnova je zapeljala preveč na rob ceste, tako da sa je njen avtomobil prevrnil po s t rmini kak ih 42 metrov globoko. V ne­sreči sta bi l i huje ranjeni An ica Treven, stara 34 let, in Mar i j a Treven, stara 72 let, lažje pa so bi l i ranjeni voznica in pa A n t o n Treven, star 27 let, ter 8-let-na Vida Treven. Škode na avtomobilu je za 20.000 din.

Nepreviden otrok V nedeljo, 28. jul i ja , popoldne se je na Kidričevi cesti na Bledu pripetila

prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila V inko Puc (roj. 1918) iz Podhoma je vozil po Kidričevi cesti, ko mu je nenadoma skočila pred avtomobil 4-letna Irenca Špelič iz Ljubljane. K l j u b zaviranju in umikanju v levo je avtomobil deklico zadel in zbil po cesti. Dekl ico so ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L . M .

9 mednarodna špedicija in transport Koper

filiala Jesenice in filiala Kranj

čestitajo vsem občanom za praznik Kra­nja in Jesenic

Priporočajo se za svoje storitve

Komunalni servis Jesenice

s svojimi zbiralnicami oblek za k e m i č n o č i š č e n j e in perila za pranje v Kranju, Radovljici, T r ž i č u , Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori

čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Jesenic in se priporoča

Gradbeno industrijsko podjetje

Gradiš

TOZD Jesenice-Kranj

čestita za občinski praznik občine Jesenic in Kranja ter želi veliko delovnih uspehov vsem poslovnim partnerjem in vsem obča­nom tega področja.

M M Komunalno podjetje M w Kovinar Jesenice

Vsem občanom z območja Jesenic čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov

Stanovanjsko podjetje Jesenice čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine Jesenice

Vodovod Jesenice

Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom čestitamo za občinski praznik Jesenic ter jim želimo veselo praznovanje

Gorenjski izgnanci bodo obiskali Srbijo Karavani bratstva in enotnosti se bodo letos prvič pridružili tudi Gorenjci — Rok za prijave je 15. avgust — Od 12. do 17. oktobra bodo nekdanji

izgnanci obiskali številne srbske kraje M e d zadnjo vojno je bilo v Srbijo

izseljenih veliko slovenskih družin . Prijateljstva, ki so vznikla takrat, v na j tež j ih dneh zadnje vojne, so se po končan i vojni vihri krepila iz leta

v leto. Nekdanji gostitelji so pri­hajali na obiske v Slovenijo, naši ljudje pa so j im obiske vračal i . Večje Število slovenskih občin je podpisalo listine pobratenja s prijateljskimi srbskimi komunami.

s * ekspozitura Jesenice

čestita vsem občanom za praznik občine Jesenice

SLOVENSKE ŽELEZARNE

P R O I Z V A J A : toplo valjano p l o č e v i n o toplo in hladno valjane trakove toplo valjano in hladno v l e č e n o ž i c o toplo valjana in hladno v l e č e n a , l u š č e n a in b r u š e n a jekla elektrode za varjenje jekla ž i č n i k e hladno oblikovane profile

Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri­jateljem čestitamo za občinski praznik Jesenic in jim želimo veselo praznovanje

Ena zdaj Že t radicionalnih oblik vezi med slovenskimi in srbskimi kraji je tudi karavana bratstva in enotnosti. N a zadnji seji medobčin­skega sveta S Z D L za Gorenjsko je bilo dogovorjeno, da se letošnji karavani prvič pr idruži jo tudi nek­danji gorenjski izgnanci. Zato so občinske konference S Z D L z Go­renjske že vzpostavile stike s koor­dinacijskim odborom šta jerskih ob-CUl, ki bo, kot je že v navadi, letos po štir ih letih pripravi l ' » K a r a v a n o bratstva in enotnosti 1974«! Dogo­vorjeno je že, da bodo udeleženi i z Gorenjskega imeli na razpolago štiri vagone, vendar je v na jkra j šem časti treba sporočit i š tevi lo prijav-ljencev.

Odhod v Srbijo je predviden za VI. oktober v popoldanskih urah, kara­vana pa se bo vrni la domov 17. ok­tobra. Kot že rečeno, bodo udele­ženci potovali z vlakom! V času bivanja v bratski republiki bodo imeli pri ložnost obiskati svoje gosti­telje v naslednjih obč inah : Ćupriji, L u č a n a h , Mladenovcu, Raški , Ti to­vem Užicu, Trsteniku, Kniču , Bru­su, Kra l jevu , Kruševcu , Vrnjački Banji , Cačku, Gornjem Mi lanovcu , Svetozarevu, Kosjeričuj Užički Po­žegi, Ari] ju in Lazarevcu.

Karavani se lahko prikl juči jo vsi, ki so bil i med vojno izgnani v Srbijo, poleg njih pa še ožji d ruž insk i člani . Ob prijavi mora vsak udeleženec posredovati občinski konferenci

S Z D L v svoji občini naslov družin i ' v Srbij i , katere gost bo, ter za stro­ške organizacije vplača t i prispevek v višini 60 din. Prispevek je enkraten in v primeru kasnejše odpovedi ude­ležbe v karavani ne bo povrnjen. Za ta znesek bo vsak prijavljenec prejel pr i ložnostn i znački zase in za go­stitelja ter kupone za hrano in pijačo v vlaku. Vsak udeleženec mora obenem obvestiti svojega go­stitelja, da ga bo s karavano obiskal ter ukreni t i vse, kar je potrebno za prisotnost na potovanju — pred­vsem zagotoviti si dopust! Zadnji rok za prijave je 15. avgust!

Podrobnejš i program bodo vsi udeleženci karavane prejeli kasneje!

J . Govekar

pogovor tedna

Rebeka Porenta: Morda na balkaniadi

Pred dobrim tednom dni se je v Beogradu v plavalnem bazenu T a š m a j d a n konča lo letošnje č lansko d ržavno prvenstvo posameznikov v plavanju. M e d 120 tekmovalkami in tekmovalci iz 17 jugoslovanskih plavalnih kolektivov so se odl ično odrezali tudi predstavniki kranj­skega Triglava. Deseterici K r a n j č a n o v je uspelo, da so med najbol jšo jugoslovansko drušč ino dosegli tisto, kar »nismo« pr ičakoval i . Dve zlati , dve srebrni in št ir i bronasta odličja niso od muh. Vsekakor je največ dosegla komaj 17-letna reprezentantka gorenjske metropole Rebeka Porenta, k i bo v šolskem letu 1974/75 na kranjski gimnaziji naredila tudi zrelostni izpit.

Za dobre rezultate in upehe je »krivec« tudi ogrevani letni bazen, saj imajo s to le tošnjo pridobitvijo vsi v obeh vodnih špor t ih normalne pogoje za dvakratni dnevni trening.

Rebeka je s tekmovalnim plavanjem pričela z desetimi leti . Uspehi, k i j i h v sedmih letih ni malo, gredo tudi na r ačun trenerjev Franca Pe te rne l ja -Š i le ta in Anke Colnar -Košn ik . Že v pionirski konkurenci je v vseh disciplinah razen v prsnem slogu dosegala nove rekorde. Zaradi hitrega napredka mladih j i h ne drži več, toda vseeno pa ima še vedno pionirska in mladinska rekorda S F R J na 200 m hrbtno in 1500 m kravi .

V svojih disciplinah 100 m in 200 m hrbtno ste z rezultatoma 1:13,7 in 2:36,1 postavili novi znamki S R S . Menite , da" te rekorde letos lahko še izboljšate?

» U p a n j e je . P r e d n a m i je š e v r s t a n a p o r n i h t e k m o v a n j . Že n a b a l k a n s k i h i g r a h v I z m i r u b o m p o s k u š a l a na 100 m h r b t n o d o s e č i b o l j š e g a , pa t u d i n a 200 m se b o m p o t r u d i l a . «

K o l i k o kilometrov na dan je potrebno preplavati, da dosežete vse rekorde in najbol jša mesta?

»V p o l e t n i s ezon i t r e n i r a m o d v a k r a t d n e v n o i n o b i č a j n o p r e p l a v a m č e z 10 k i l o m e t r o v n a d a n . Z a n a m e č e k pa s k o č i m š e v t e l o v a d n i c o . V z i m s k e m obdob ju so t r e n i n g i e n k r a t n a d a n i n t a k r a t je mo ja n o r m a do 6,5 k i l o m e t r a . «

S i m p a t i č n a plavolasa Rebeka je na posamičnem prvenstvu S F R J sploh prvič dvakrat stopila na najvišjo stopnico. B i l a je v ekipi na 4 x 100 m mešano , ko je s kolegicami osvojila tretje mesto in bila č e t r t a še na 100 m kravi . R e p r e z e n t a n č n i dres je prvikrat oblekla leta 1971 v dvoboju Jugoslavija : Angl i ja v Ljubl jan i in od takrat je nepo­grešljiva v njej. Čeprav ima v rokah kopico rekordov in lepih uspehov, ni bila še n ikol i č lanska prvakinja S R S .

Za osvojeni d ržavn i prvenstvi Rebeki iskrene čes t i tke z željo, da bi še naprej osvajala prva mesta ter podirala rekorde. P repr i čan i smo, da bo letos na republ i škem prvenstvu v K r a n j u prvič osvajala tudi republ iške naslove. D . Humer

Po nekaj letih spet pokal Triglavu

Druga zvezna vaterpolska liga

N a smučiščih nad Češko kočo pod Grintovcem je bilo v nedeljo dopol­dne tradicionalno tekmovanje smu­čarjev v slalomu za pokal mesta Kran ja . Le tošn ja prireditev je bila jubilejna, saj je bila že 20. po vrsti . Udeležba je bila š tevi lna, saj je na­stopilo okoli 90 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih in hrvat­skih klubov. Prehodni ekipni poka | so letos osvojili Kran j čan i , k i so se po nekaj letih spet izkazali . Sicer pa je zanimivo, da so.na tekmovanju, k i je bilo ob idealnih snežnih razmerah in lepem vremenu, izkazali mladinci , saj je zmagovalec v mladinski kon­kurenci L u k a Kar t i i ča r z Jezerskega

Petrič in Paplerjeva

nova rekorderja N a b a l k a n s k i h m l a d i n ­

s k i h i g r a h v Sof i j i v p l a v a ­nju se je i z k a z a l m l a d i p l a ­va lec k r a n j s k e g a T r i g l a v a B o r u t P e t r i č . Že na posa ­m i č n e m č l a n s k e m p r v e n ­s t v u je o p o z o r i l nase, saj j e s č a s o m 18:36,9 na 1500 m k r a v i dosegel n o v r e k o r d S F R J za s t a r e j š e p ion i r j e , zasedel 4. mes to ter s i t a ­k o p r i p l a v a l r e p r e z e n t a n č ­n i dres . N o , na b a l k a n i a d i se j e p o n o v n o o d r e z a l , saj je p o p r a v i l svoj d r ž a v n i re­k o r d na 1500 m s č a s o m 18:35,48, zasedel 2. mesto i n s tem o s v o j i l s r e b r n o k o l a j ­no ter o p r a v i č i l zaupanje k o t r ep rezen tan t .

N o v o z n a m k o , š e s t o zapo­r e d v l e t o š n j i sezoni te r nov j u g o s l o v a n s k i r e k o r d , j e doseg la t u d i m l a d a a t l e t i ­nja T r i g l a v a M e t k a P a p l e r . N a p r e g l e d n i t e k m i repre-zen tan tov v C e l j u je d i s k po le te l k a r 51,14 m . T a k o je svoj r e k o r d v p i č l i h d v e h mesec ih i z b o l j š a l a k a r za L 4 m . -dh

dosegel boljši rezultat kot zmagova­lec pri č lanih . Enako se je zgodilo tudi pri mladinkah, kjer je zmago­valka bila boljša kot prva pri člani­cah.

Proga je bila dolga 350 m z višin­sko razliko 80 m in 30 vratci , vsi tek­movalci vseh kategorij pa so jo pre­vozil i dvakrat.

R e z u l t a t i — č l a n i : 1. K o m a c ( T r ž i č ) 50,7, 2. L e b e n ( T r i g l a v ) 51,3, 3. G o l i č i č ( R a d o v l j i c a ) 52,0, 4. M i h o v i l o v i č ( T r a n s t u r i s t ) 52,1, 5. P r i m o ž i č ( T r ž i č ) 52,8; m l a d i n ­c i : 1. K a r n i č a r ( Jeze r sko) 49,6, 2. K o l e r ( Č r n a ) 51,0, 3. V o d o p i v e c ( T r a n s t u r i s t ) 53,0, 4. J u l j e c ( O l i m p i j a ) 53,1, 5. G o l o g r a n c ( F u -ž i n a r ) 53,3; č l a n i c e : 1. M . B a j ž e l j ( T r i g l a v ) 58,9, 2. P i k o n ( R a d o v ­l j i ca ) 63,2; m l a d i n k e : 1. D v o r ž e k ( I z l e tn ik ) 57,8, 2. O b l a k 60,2, 3. S t a n o n i k (obe T r a n s t u r i s t ) 61,4, 4. F o n (B led ) 63,9, 5. T o m š i č ( A k a d e m i k ) 64,7; e k i p n o : 1. T r i ­g l a v (Leben , P o t o č n i k , - M . B a j ­žel j) 2:57,7, 2. T r a n s t u r i s t 3:03,6.

J . J a v o r n i k

Zanimiv nogomet V p o č a s t i t e v p r a z n i k a ob­

č i n e K r a n j bo v č e t r t e k ob 17. u r i n a s t a d i o n u S t a n k a M l a k a r j a nogometno s r e č a ­nje. Z a p r e s t i ž i n k d o je b o l j š i , se bodo p o m e r i l i v e t e r a n i k r a n j s k e g a T r i g l a ­v a i n T r ž i č a . V s e k a k o r se obeta z a n i m i v o s r e č a n j e , saj bomo na de lu v i d e l i b i v š e i g r a l c e obeh m o š t e v .

-dh

Delfin : Triglav R o v i n j , II. zvezna vaterpolska l i ­

ga, Delf in : Tr iglav 7:9 (0:2, 2:0, 1:5, 4:2), letni bazen, gledalcev 1000, sod­nik Medvedič (Ljubljana).

S t r e l c i za T r i g l a v : Balderman 3, Kodek 2, Mohor ič , Švegelj , Nadižar , Stariha, vsi po 1.

T r i g l a v : Rebolj , Kodek, Mohor ič , Nadižar , Balderman, Švegelj, Sta­riha.

K r a n j č a n i so v primeri s prejšnji­mi srečanj i tokrat s t ežavo prema­gali novega rovinjskega drugoligaša. Vel ik krivec za to srečanje je prav gotovo ljubljanski sodnik Medvedič , ki pri svojih odjoči tvah ni imel naj-

Za plavalni pokal PZ Slovenije

Ljubljana spet prva

V Ljubl jani se je konča lo letošnje plavalno prvenstvo za pokal plaval­ne zveze Slovenije. Med le dvema nas topa joč ima , v zadnjem kolu so nastopili edino le še plavalci Kopra , je naslov spet pripadel Ljubl jani . Lahko le rečemo, da so L jub l j ančan i letos pokal osvojili le zaradi sta­rejših plavalcev, k i so j i m pr inašal i točke, ne pa po osovjenih prvih mestih. Že podatek, da v zadnjem kolu v d o m a č e m bazenu v vseh disci­plinah niso osvojili n i t i enega prvega mesta, nam pove dovolj.

Najbol jše rezultate sta dosegli K r a n j č a n k i Porentova in Mandelj-čeva na 100 m hrbtno in 100 m pr­sno. Izkazal pa se je tudi pionir Darjan Pet r ič , k i je na 400 m kravi s časom 6:08,9 dosegel nov slovenski rekord za kategorijo B mlajših pionirjev. Vse kaže, da gre tudi Darjan po stopinjah s tare jšega brata Boruta .

R e z u l t a t i — m o š k i : 100 m k r a v i : 1. Milovanovič 59,9, 2. J . Slavec (oba Triglav) 1:00,4, 400 m k r a v i : 1. Mi lovanovič 4:36,1, 2. J . Slavec 4:45,5, 3. Šmid (vsi Triglav) 4:48,2, 100 m p r s n o : 1. T . Slavec (Triglav) 1:16,4, 100 m h r b t n o : 1. Kolbe (Koper) 1:10,5, 200 m d e l f i n : 1. Šmid (Triglav) 2:34,5;

ž e n s k e : 100 m k r a v i : 1. Jovan (Koper) 1:08,3, 2. Porenta (Triglav) 1:10,1, 400 m k r a v i : 1. Jovan (Ko­per) 5:21,8, 100 m p r s n o : 1. M a n -deljc 1:23,9, 2. Pajntar (obe Triglav) 1:25,0, 100 m h r b t n o : 1. Porenta 1:14,0, 2. Peč jak (obe Triglav) 1:1,4, 400 m m e š a n o : 1. Pečjak (Triglav) 5:57,0;

K o n č n i v r s t n i r e d : 1. Ljubljana 29553, 2. Tr iglav 21812, 3. Koper 5544. -dh

Mladinci in pionirji v Kranju

K e r je v K o p r u l e t n i bazen v Ž u s t e r n i zapr t , b o m l a d i n s k o v a t e r p o l s k o pr ­v e n s t v o S R S o d 30. j u l i j a do 1. avgus t a v K r a n j u .

N a l e t n e m bazenu V K r a ­nju se bodo j u t r i b o r i l e m l a d i n s k e ek ipe d r u g o l i -g a š e v K o p r a , D e l f i n a i n d o m a č e g a T r i g l a v a ter K a m n i k a , R a d o v l j i c e , R e n č i n T r i g l a v a II .

L e t n i bazen pa ne bo m i r o v a l , saj bo od 2. do 4. avgus t a p i o n i r s k i v a t e r p o l ­s k i p o k a l S R S . N a s t o p i l e bodo ek ipe K a m n i k a , R a ­dov l j i c e , R e n č , K o p r a , D e l ­fina ter dve d o m a č i e k i p i . I g r a l n i č a s v obeh ka tego­r i j a h bo dopo ldne ob 9. i n popo ldne ob 16. u r i . -dh

Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte »Madcju 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopi­tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja

— Tekoči račun pri SDK v Kra­nju Številka 51500-tt01-12594 — Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredni­štvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ORlasni in naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna 90 din, polletna 10 din, cena M i Itevilfco 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

7:9 boljšega dne. Za nameček pa so T r i -glavani imeli na poti v Rovinj še ka­rambol, tako da niso mogli zaigrati Vidic , Velikanje in Zmago Malava-šič. -dh

Namizni tenis Olimpija

še vedno najboljša

Poletno prvenstvo V slalomu. Za dan vstaje je bilo na plazu pod Prisojnikom na Vršiču poletno prvenstvo v slalomu, ki ga je organiziralo ŠD Jesenice. Najuspešnejši je bil Jeseničan Matjaž Šoberl, pri ženskah pa Cerpezova. — Foto: I). I).

V navadi je že, da ob koncu vsake sezone tudi namizno ten i ška zveza Slovenije objavi rezultate ocenjeva­nja jakostnih lestvic. Največ uspeha so imeli v ekipni konkurenci pred­stavniki ljubljanske Olimpije, k i so v ocenjevanju za nagrado najboljšega kluba v S R S zasedli prvo mesto, prvi pa so tudi v ekipi č lanov, članic ter mladink. Od gorenjskih predstavni­kov je Tr iglav za najboljši klub S R S na petem mestu, Jesen ičan i so deseti, kranjska Sava pa je trinajsta. P r i č lan ih K r a n j č a n i delijo osmo do deveto mesto, medtem ko so čalnice druge, J e sen i čanke pa osme. V mla­dinski konkurenci je Triglav šesti, med mladinkami pa tretji. Med pionirji so najmlajš i osmi, na jmla jše šeste, J e sen ičanke pa osme, medtem ko so S a v č a n k e desete.

J a k o s t n e l e s tv i ce p o s a m e z n i ­k o v : č l a n i : 1. Savnik, 2. Kl inger (oba Maribor) , 3. U . Rak (Olimpija), 9. R a m o v š (Triglav; č l a n i c e : 1. Jeler, 2. Vrs tovšek (obe Olimpija), 3. Zakojč (Triglav), 4 . - 5 . Langer-holc (Ilirija), Jakopin (Triglav), 6. Žerovnik (Triglav); m l a d i n c i : 1. B . Rak (Olimpija), 2. Venčenc , 3. Škerget (oba Sobota), 4. R a m o v š (Triglav); m l a d i n k e : 1. Zakojč (Triglav), 2. Š t r u c (Fuž ina r ) , 3. TJ!. Jeler (Olimpija). 7. Novak (Triglav); p i o n i r k e : 1. Čadež (Olimpija), 2. K o l a r (Ilirija), 3. Černovšek (Fuži­nar), 5. Š t r u m b l (Jesenice). -dh

Čirič drugi Tenišk i klub Triglav je bil v minu­

lem vikendu organizator odprtega teniškega prvenstva Kran ja . V poča­stitev špo r tn ih prireditev občinskega praznika je nastopilo 40 tekmoval­cev Slovenije in Avstri je. Naslov je spet osvojil Bel jačan Gradischnig, ki je v finalu odpravil odličnega doma­čina Čiriča.

I z i d i — č e t r t f i n a l e : Gradischnig (Avs t J : Svenšek (Branik) 6:0, 6:3, Žnidar ( J L A ) : Goličnik (Branik) 7:6, 6:4, J aušovec (Branik) : Stare (Tr.) 6:1, 6:3, Čirič : Dovjak (oba Tr.) 4:6, 6:3; p o l f i n a l e : Gradischnig : Žn idar 6:1, 6:2, Čirič : J aušovec 6:7, 6:4, 6:1; finale: Gradischnig : Čirič 6:2, 6:4, za 3. mesto: Žnidar : J a u š o ­vec 6:1, 6:2. -dh

Tokrat zmagal Udovič

V soboto so se v Pul ju pomerili naši najboljši kolesarji za veliko na­grado Siporexa, k i jo domači klub vsako leto organizira v počas t i t ev vstaje hrvatskega naroda. N a 156 km dolgi progi je zmagal Drago Fre-l ih (Rog), Hvas t i je bi l 8., Valenčič 11., Žagar 13. in R a k u š 14. Ek ipno je zmagal Rog pred Astro in Savo, prvo nagrado za gorske cilje pa je osvojil Žagar (Sava).

V nedeljo pa so v Varažd inu v po­čas t i t ev 80-letnice kolesarskega klu­ba Sloga domač in i organizirali mla­dinsko kolesarsko dirko, dolgo 100 km. Pr ičakoval i smo, da bo zmagal Reven (Sava), k i je vodil do 90. kilo­metra, ko ga je skupina ujela, nakar je pobegnil Udovič (Sava), k i si je do cilja prigaral 28 sekund prednosti in tako bistveno pripomogel k ponovni ekipni zmagi Save. Ostali Savini vo­zači so se uvrst i l i takole: 4. Ropret, 7. Terglav, 10. Cugelj . Upamo, da bodo mladinci svoje kvalitete znali dokazati tudi v nedeljo, ko bo v Kran ju dirka v počas t i t ev občinske­ga praznika 1. avgusta.

F. J e lovčan

Triglav : Wacker 0:7 (0:4)

K r a n j , mednarodna prijateljska nogometna tekma, stadion Stanka Mlakar ja , gledalcev 300, sodnik T o m š e (Kranj) .

T r i g l a v : Jakš ič , Klajič, S taniš le-vič, Mrak , Sekul ič , K r n i c , Dul ič , Š t rbac , Golič, Radosavl jevič , K r z -manovič .

Avstr i j ski prvoligaš je bil premo­čan nasprotnik za še nepripravljene domačine . Za nameček so le-ti imeli v vrat ih dokaj slabega vratarja, pa tudi kranjska sodniška trojka ni bila kos s rečanju , saj so delali napake, ki ne sodijo na nogometna igrišča. K o t zanimivost lahko »navedemo, da je avstrijski prvoligaš na 10-dnevnih pripravah na Bledu odigral štiri pri­jateljska srečanja . V Zagrebu j ih je premagal Dinamo s 5:0, v Ljubl jani so dobili s rečanje s slovenskim liga­šem Slovanom s 4:0, v nedeljo pa so premagali še edinega slovenskega prvoligaša ljubljansko Olimpijo kar s 5:0. -dh

S M U Č A R S K I S K O K I

60 skakalcev na Gorenji Savi

50-met r ska s m u č a r s k a s k a k a l n i c a p r e k r i t a s p l a ­s t i k o n a G o r e n j i S a v i je v teh d n e h že z b i r a l i š č e š t e ­v i l n i h l jub i t e l j ev s m u č a r ­s k i h s k o k o v . H k r a t i pa t e č e j o zadnje p r i p r a v e z a II . t e k m o v a n j e za p o k a l K r a n j a , k j e r bodo n a s t o p i l i č l a n i i n m l a d i n c i . S m u č a r ­s k i k l u b T r i g l a v bo o r g a n i ­z i r a l t e k m o v a n j e v p o č a s t i ­tev o b č i n s k e g a p r a z n i k a K r a n j a . Le tos bo p r i r e d i t e v v soboto, 3. avgus ta , ob 16. u r i . P o p r i j a v a h s o d e č bo n a s t o p i l o v e č k o t 60 s k a ­k a l c e v i z J u g o s l a v i j e i n tu ­j i n e . J . J .

Iskraši obiskali Platak

T u d i planinci Iskre-Elektromeha­nike so se pridružil i praznovanju 100. obletnice Planinske zveze Ju­goslavije in Planinske zveze Hrvat­ske. Udeležili so se proslave na 1111 metrov visokem Pla tku na Hrvat­skem, katere pokrovitelj je bi l pred­sednik T i t o in je trajala od 3. do 7. jul i ja . Platak ni le znan med pla­ninci, t emveč so vezani nanj š tevi lni dogodki in spomini iz N O B . Iskraši so na proslavljanje odpotovali 6. j u ­lija. Spotoma,so se povzpeli na 1506 metrov visoki Snježnik, na P la tku pa so se pridružil i deset t i sočim pla­nincem, iz vse Jugoslavije. Proslave se je udeležila tudi delegacija Med­narodne alpinis t ične zveze.

P. Leban

OMDR osnovne š o l e

Lucijan Seljak Kranj

razpisuje za nedoločen čas na­slednja prosta delovna mesta: R A Č U N O V O D J E srednja ekonomska šola R A Č U N O V O D S K I D E L A V E C srednja ekonomska šola S N A Ž I L K E N A C E N T R A L N I Š O L I Razpis velja do zasedbe delov­nih mest.

G R A D I T E L J I ! i n t e r e sen t i o p e č n i h i z d e l ­k o v L j u b l j a n s k i h o p e k a r n Svoje zas tops tvo sem

preselil i z Nazo r j eve 4 v n o v o s ta­novanje , O p r e š n i k o v a 15 v bližino samopos t r ežne trgo­vine na K l a n c u . P i š i t e , o b i š č e m vas n a d o m u .

Se p r iporočam! A n d r e j Smole j

S e k c i j a za v z d r ž e v a n j e p r o g L j u b l j a n a N A D Z O R N I Š T V O P R O G E K R A N J razpisu je d e l o v n o mes to

knjigovodje osebnih dohodkov

P o g o j : poznavanje admini­strativnih del. Razpis velja do zasedbe delov­nega mesta.

Osnovna šola bratov Zvan Gorje razpis je prosto delovno mesto razrednega učitelja (za 4. razred) za določen čas — nadomešča­nje v času porodniškega do­pusta. Osebni dohodek po pravilniku o O D šole. Prijave sprejema uprava šole do 20. avgusta 1974.

£»19 j u m « s Torek — 30. julija 1974

Poletje je! Čas kopanja, do­pustov in sonca! K a m torej? V planine al i na morje*? No­bena skrivnost ni , da snio Go­renjci veliko bolj navdušen i nad letovanjem ob morski obali. Letos je to še toliko bolj razumljivo, saj v juni ju in prvi polovici ju l i ja mrzle vode Save, Sore, Kokre in drugih rek, rečic ter potokov skoraj niso dopušča le , da bi se kopalci namakali v njih. P rv i dopust-niki so se zagorelih obrazov že vrni l i iz naš ih letovišč ob Ja­dranu, drugi na dopust šele odhajajo. Med t ist imi, k i so se že vrn i l i , smo tri povpraša l i , kje so preživljali svoj dopust in koliko so j i h poči tn ice ob obali veljale.

N a d a Š u b i c iz L o g a v P o ­l j a n s k i d o l i n i : »Prvič sem bila s šolo pet dni v juni ju v Spl i tu , pred dnevi pa sem se vrni la s tr idnevnih poči tnic ob morju. B i l a sem v Piranu. Sta­novali smo v privatnih sobah,

'kopali pa smo se v Por to rožu . Za sobo je bilo treba odš te t i 40 din, za p lažo 10 din, potem pa še hrana! N a večerjo smo hodili v privatne gostilne, za ostale obroke pa smo si poma­gali kakor smo vedeli in znali . Dnevno me je dopust veljal pr ibl ižno 100 din. Zdi se mi , da so letos v primeri z lani velike razlike v cenah. Morda je to tudi vzrok, da je letos ob obali, vsaj tako se mi je zdelo, precej manj turistov. A l i pa se še ni začela prava sezona? Letos bom najbrž na morje odšla še za kaka dva dni!«

F r a n c M e z e k iz G a b r k a v P o l j a n s k i d o l i n i : »Na morju sem bi l samo dva dni. K e r sem avtobusni šofer pri podjetju Transturist , sem odšel kar v hotel domačega podjetja v P i ­ran. D v a dni morja je zame dovolj. Kasneje nameravam oditi še za pr ibl ižno pet dni v planine. Bol j všeč mi je čist gorski zrak! Cene na obali? Zdelo se mi je, da so v primer­jav i z lanskim letom porasle vsaj za če t r t i no . Ja, če si pri­voščiš deset dni dopusta, mo­raš za to delati lep čas . Hote l ,

v katerem sem stanoval, je b i l zaseden, vendar so bi l i v njem v glavnem gostje iz tujine. Opazi l sem, da domač in i do­puste precej preživljajo po kampih. Zabave je ob morju kar dovolj, le draga je! K o l i k o sem potroši l na dan? Res ne bi vedel! Sicer pa sem tokrat šel na morje z namenom, da ne gledam na denar!«

Št?'

s

L e l a L e b e n iz Škofje L o ­ke: »Pred kra tk im sem se vrnila s taborjenja v Fazani . Prvič sem bila tam in izredno mi je bilo všeč. V Fazani ima svoj tabor postavljen zveza tabornikov občine Škofja Lo­ka. Za njihove č lane velja še poseben popust, mi, ki nismo v t aborn i šk i organizaciji, pa smo za dva tedna s prevozom vred plačal i le 750 din. Brez prevoza so poči tn ice še za 50 din cenejše. No, 50 din dnevno za letovanje ob morju res ni veliko. Poleg tega mo­ram pohvali t i tudi hrano, ki je bila res izvrstna. K a j mi je bilo še všeč? Discipl ina in mir, k i sta vladala v taboru. Pa tudi p laža je čudovi ta . Prihodnje leto bom dopust zagotovo spet preživela v taboru v Fazani , najbrž pa bom že letos z zad­njo izmeno še enkrat š la tja. Seveda, če bo konec avgusta še kaj pros tora!« v

J . Govekar

Kisik oksigert

• Strokov-Kdor se ukvarja

z rednino

Kad. na­povedo­valka

Korotec

2iv. l»ka Nord Pregelj Vladari-

I-elopi, / Kdor Industr. rastlina

Itnl. kamion Avstrija Sanje Madtar. Kelihza

hostije Opis

bojnega pohoda

Dvoran. Mesni izdelek Dvoran. Doloci-

Del pre­bavila

Široki razgled

• Bolg. pis.

Pelin Del pre­bavila Sprimck,

skupek •

Cu.tve-

Indijska

Ind. fizik, nobelo- Lenuh

Indijska Majhrn

plug Napotek

Zgodov.

pri Zadru

Mito Trefalt

Muren-Cek

Namesto

Narodno-Zgodov.

pri Zadru

Mito Trefalt Ureje-

Namesto Karton

buda

Anno Del

pohištva

buda Osebni zaimek

Sosedna driava

Pregled, nadzor -

llovka Ivan Zaje

Pregled, nadzor -

poZelenja Ulita

kovina

Jezik

•kih Tovarna (oapod. opreme

na'..™? Jezik

•kih Tovarna (oapod. opreme Svečenik

Kibele

Povrt-Del.i\skn Guinness Izraelski

Homer­jev junak

Smukec. talkum

Povrt-Ko> Star

veznik Drl

skladbe

Homer­jev junak

Smukec. talkum

Raduvan Gobec

Pnmirje-vanje

Orodje za piljenje

Jez. nasip

Raduvan Gobec Telesno

vzgojno 1 . . I V .

KopaH-Ilelgiji

SmuCi

A m , r

Velikani . Tine Orel

Kr . j na Dugem otoku

Kip

A m , r German-akiorel

Tine Orel

Kr . j na Dugem otoku Latinski

Navdu­šeno« , zavzetje

Izstrelek Navdu­šeno« , zavzetje Post

scriptum

A r . Slovea. ugled

Tovarna »Kropi

Predstoj­nik samo- Ljudska

Indij Idarec Izdelki drama-likov

Kecept. recipe

It. druži­na izdel. glasbil

Žveplo, sulfur

N A G R A D N I K U P O N

R e š i t e v (geslo ob s t r a n i p o d s l i k o ! ) :

Indij Idarec Izdelki drama-likov

Kecept. recipe

It. druži­na izdel. glasbil Mali

Niko N A G R A D N I K U P O N

R e š i t e v (geslo ob s t r a n i p o d s l i k o ! ) : Kalij

Vršilec dolžnosti

Zano«. polet

Kocni

dveh kolesih

N A G R A D N I K U P O N

R e š i t e v (geslo ob s t r a n i p o d s l i k o ! ) : Kalij Sladko­

vodna riba

Zano«. polet

Kocni

dveh kolesih

N A G R A D N I K U P O N

R e š i t e v (geslo ob s t r a n i p o d s l i k o ! ) :

Kem. • l i a n i

(CD

Na-migljaj

N A G R A D N I K U P O N

R e š i t e v (geslo ob s t r a n i p o d s l i k o ! ) :

> H..I-gariji

prikuht- Naslo> r: > H..I-gariji

Breaiaec Naslo>

v',r 4 1 4

Z a r e š e v a l c e k r i ž a n k e rezpisu je u r e d n i š t v o 10 na­g r a d , i n s i ce r : 1. n a g r a d a 200 d i n 2. - 3 . n a g r a d a 100 d i n 4.—10. n a g r a d a 50 d i n

Z a u d e l e ž b o p r i ž r e b a n j u zadostuje , č e p o š l j e t e i z p o l ­njen n a g r a d n i k u p o n ( lah­ko na l ep l j en na d o p i s n i c i ) do t o r k a , 6. avgus t a 1974, n a n a s l o v : Č P G l a s , 64000 K r a n j , M o š e P i j ade j a 1, z o z n a k o N A G R A D N I K U ­P O N .

Najprej nogometaši

Prireditve ob 5. avgustu, prazniku tržiške občine, so se začele včeraj z mladinskim in pionirskim prven­stvom v nogometu, katerega glavna organizatorja sta nogometni klub Trž ič in temeljna telesnokulturna skupnost. Mladinsko in pionirsko prvenstvo Trž iča v nogometu bo k o n čan o ju t r i .

Praznovanje se bo nadaljevalo v petek, 2. avgusta. Ob 18. uri bodo v paviljonu N O B odprli razstavi ob 20. obletnici delovanja Združen ja šo­ferjev in avtomehanikov Trž ič . Raz­stava bo odprta do 5. avgusta in ima tudi republ iški pomen. Ob isti uri se bo začel na osnovni šoli Kokrškega odreda v Kr ižah šahovski brzopo­tezni turnir, zvečer ob 20. uri pa bo 3. nočni tek po ulicah Trž iča , k i ga organizira komisija za špo r t pri občinski konferenci Z M S . Medtem ko so na preteklih tekmovanjih na­stopale le ekipe v š t a f e tnem teku, je letos na sporedu tudi tek posamez­nikov, kar je prijetna novost. O prireditvah, ki se bodo zvrstile v pri­hodnjih dneh, bomo poročal i v petkovi številki . -jk

Hotel Grad Podvin, kije sicer vedno dobro obiskan in kjer imajo med drugim tudi igrišče za mali golf, je tik pred začetkom letošnje glavne sezone dobil še en vabljiv rekreacijski objekt. Od srede junija imajo v plavalnem bazenu ogrevano vodo. Uredili pa so tudi čistilne naprave. V prihodnje pa name­ravajo zgraditi še en pokrit plavalni bazen. — A. Z. — Foto: F. Perdan

V soboto v Kokro, na Čemšenik, Potoško goro in Jakoba

bus« pripeljal v Kran j . V soboto, 3. avgusta, je na sporedu

že drugi izlet. Avtobus bo popotnike popeljal do Kokre , od koder bodo krenili na Čemšenik , Po toško goro in Sv. Jakob nad Preddvorom. Od tod pa v dolino, kjer j i h bo spet čakal avtobus. Sobotni izlet ni zahteven, zato se ga lahko udeleže tudi otroci.

Obetaven začetek akcije »Kran j ­čan i hodijo v gore« kaže, da je akcija P D in T T K S uprav ičena !

j

Sobotni prvi »planinski av tobus« , k i sta ga organizirala Planinsko dru­š tvo Kran j in komisija za šport in rekreacijo pri temeljni telesnokul-turni skupnosti Kran j z željo, da bi še več K r a n j č a n o v zahajalo v gore, je dobro uspel. V K r a n j u je zjutraj pr ičaka lo Creinin avtobus prek 40 planincev, v Bašl ju pa se je skupini pr idruži lo še 20 planincev. Izletniki so se povzpeli na Kal išče, večina pa je obiskala še vrh Storž iča . Prot i večeru je planince »planinski avto-

UGODEN NAKUP LETNE OBUTVE PO ZNIŽANIH CENAH < T O V A R N A O B U T V E T R Ž I Č