1

!"#$%&'()*#+,%#-'."+&/012345678967':;1<5;=0>1?@AB'@CB'D@@E

0F)/#G.'."+&/H'D3#,%&I#'()*#+#H'D9JG)FH'@K&*#+,%)'J.,F&+)H'@3)G)/#L#+,%)'J.,F&+)H'@3)G)F)%,FH'@9J$)(G+&I)'F)()H0)IF+&%.",%.'MG)*&G#NO)9$)O%.'6)$(&/I)$

2

9)LI&('."+&/'/'L"#$%#H2&,G./ PQJ&I'(.$&'"#F#'J$/#'%.(QI&GI#'*)G&/)R

!&J.$)*I&'NFB S)*#+T'<.,)M <."$.'+QF$.T'U@A@@@ 9F$&IH'VW X./$N#I&H'EVE'R(DV KQ"$#%&'Y'<&FQ( 7,F&G.?'@CB'@CB'D@@E

9F$&I'/'L"#$%# 5/F.$ Z$&IM)['S&F+&[U 3)() 0)IF+&%.",%.'MG)*&G#NO)?'9$)O%.'6)$(&/I)$

2&,G./ 2.R.+',.'*./.G+)I)',&I+)!&J.$)*I&'NFB S)*#+T'<.,)M <)G.'\'S&MT'UA@@@ 9F$&IH']E X./$N#I&H'DU^'R(D

D KQ"$#%&'Y'<&FQ( :G.,&?'@AB'@CB'D@@E9F$&I'/'L"#$%# 5/F.$ 6&+L)$'K.%

A 3)() 0)IF+&%.",%.'MG)*&G#NO)

INTERVJU

PETER BOZIC, PISATELJ, DRAMATIK IN MESTNI SVETNIKBesedilo: MATJAŽ FRANGEŽFoto:JAKAGASAR

D eter Božič je že več let lju-bljanski mestni svetnik. Rodilseje leta 1932 na Bledu, dru-go svetovno vojno je preživel v

nemškem taborišču. Pozneje jeurejal revijo Mentor, objavljal je vBesedi, Reviji 57 in Perspektivah. Vzgodovino pa se bo gotovo zapisalkot slovenski pisatelj indramatik.Kateri so najbolj pereči pro-blemi v Ljubljani?

»Veliko jih je, kot največjega paocenjujem zamenjavo kanalizacije.To je sicer nevidna zadeva, ki pa jebistvena. Župan mora biti prvi ko-munalni delavec. Ljubljanska kana-lizacija je dotrajana, prav tako vodo-vodni sistem. V dilemi, kaj obnovitiprej, se je Ljubljana odločila za ka-nalizacijo. Citiral bom župana, ki jerekel, da nam nov vodovod prav nične pomaga, čeprav sedaj iztečeskoraj četrtina vode, saj bomo po-polnoma kontaminirali podtalnico,če odpove kanalizacija. Nove kana-le že intenzivno polagajo. Kjer sorazrite ceste, gre vselej za nove ka-nale. Dela potekajo tudi na območ-jih, kjer kanalizacije sploh še ni.«

Kolikor je znano, kar tretjinaprestolnice še nimakanalizacije.

»Kanalizacijo delajo na Rakovi jelšiin na drugih manjših lokacijah, celosredi mesta. Kopalo se bo, doklerne bo zamenjano celotno kanaliza-cijsko omrežje. Pri tem projektu nizasebnih vlagateljev, saj ne morešnikomur prodati kanalizacije. To jeveliko večji zalogaj, kot sta denimogradnji stadiona in ljubljanske Dra-me. Naslednja velika težava je pro-metna ureditev. Zgodba z železniš-ko postajo seje bistveno spremeni-la. Trigranit gradnje sicer ni ustavil,vendar jo je zaradi krize zelo upo-časnil. Tako se bo ta projekt še vle-kel, vendar pa prometa v Ljubljani nimogoče urediti brez poglobitve že-lezniške proge. Železnica namrečprestolnico razseka na tri dele. Ob-stoječe prometne žile pa se neneh-no mašijo.«

S poglobitvijo železniškeproge bi pridobili nove grad-bene lokacije, sploh pa bi po-vezali mesto.

»Mesto samo tega ne more rešiti,saj to sploh ni v mestni pristojnosti,temveč v državni. Mestni svet je žesprejel ureditveni načrt. Prometnezastoje povzroča tudi dnevna mi-

gracija. V Ljubljano se vsak dan pri-pelje več deset tisoč avtomobilov.Ljudje so prej parkirali povsod, se-daj je tega manj , a število avtomobi-lov, ki vsakodnevno pripeljejo vmesto, je še vedno enormno. Ven-dar pa mesto samo ne more zmanj-šati njihovega števila. Država je zdajskrajno centralizirana, nekoč je bilodrugače. Občine denarja ne dobi-vajo neposredno od prihodkov,temveč od države, in to na zelo ma-čehovski način. To je razlog, da nemorejo imeti lastnega razvoja, zatose tudi Slovenija ne razvija enako-merno in je tolikšen naval na Lju-bljano.«S kakšnimi občutki ste spre-mljali nedavno srečanje pre-mierja Boruta Pahorja z žu-panom ZoranomJankovicem?

»Z mešanimi. Menim, da se bostamesto in država o marsičem sicerdogovorila, zlasti o pristojnostihglede javnih zavodov in o mestnihpristojnostih na področju urbaniz-ma, pa tudi o drugih. Veliko težje boglede denarja, saj se bo država iz-govarjala na recesijo. Predvsembodo tej dogovori težji zato, ker se zmestom pogaja Janez Pogorelec,

3

6&L&G.

avtor zakona, s katerim je Mol izgu-bil 60 milijonov evrov.«

Ljubljana leži v kotlini. TudiEvropska komisija je nedav-no opozorila, da dihamo slabzrak. Okoljevarstveniki pra-vijo, da bi bilo bolj smiselnogaraže graditi na obrobjumesta in okrepiti javni pre-voz do središča.»Kakšna je razlika, če je parkiriščev Črnučah ali v središču mesta? Toso neumne izmišljotine. Od Nakle-ga pa do Logatca ni nobene razlikev ozračju. Če se poleti peljete z Ble-.da, boste ob jasnem sončnem vre-menu videli temen oblak, ki visi odNaklega do Ljubljane. Emisije seporazdelijo čez celotno kotlino. Sajnismo otroci, da bomo verjeli temunakladanju!«

Tržnice ne damo.

»Saj je nimate, zato je ne morete ni-komur dati.«

A je v redu parola.

»Če smem: v Kolnu sem nedavnoposlušal enega izmed vodilnih ur-banistov. Tam ničesar ne dovolijospremeniti. Ljudje so pač navajenina to, kar je. To je osnovna težavatudi v Ljubljani. Tudi sam sem bil'penast', ko so gradili v ulici, kjerstanujem, saj so mi uničili mir in ka-kovost življenja.«Kaj pa Šentjakobskogledališče?

»To je povsem politično skuhanaafera, za katero stoji desnica. Zdajlahko to odkrito povem. Ko smouresničevali strategijo, ki je bilasprejeta v mestnem svetu, sem de-jal, da brez konsenza ne bomo ni-česar naredili drugače. Sam semšel v Slovensko mladinsko gledališ-če, dolgo smo razpravljali o tem inse na koncu tudi strinjali. Pozneje ješlo za mednarodni grafični center,kjer želijo iti k državi in se nočejozdružiti z Mestnim muzejem. Pa najgrejo, če želijo! Pri Šentjakobskemgledališču smo se pogovarjali z gle-dališkim vodstvom. Za mestni svetsmo uskladili predlog, kakšna najbo obnova Kulturnega doma Špan-ski borci. Ko je mestni svet sprejel

celotni predlog strategije - kamorspada tudi ta dogovor - je županJankovič na tiskovni konferenci po-vedal , da smo se tako soglasno do-govorili. Zvečer pa je na televizijinastopil Srečko Kermavner in to za-nikal. Potem seje začela tazgodba,katere namen je zlom županove av-toritete - z medijskim linčem. Pritem pa klobuk dol pred županom,da mu je uspelo najti rešitev. Pre-dlagal je, da bodo predstave še na-prej v Šentjakobskem gledališču,da pa imajo gledališčniki domicil naKrekovem trgu 5. Kot sem videl, soprostori sijajni, celo dvorano za vajeje mogoče urediti. Težava je bila re-šena in župan ni izgubil avtoritete.Županova avtoriteta je bila v Ljublja-ni vedno problem. Kajti če kot žu-pan nimaš avtoritete, kot je bilo toprej, v Ljubljani nimaš česa poče-ti.«Zamuja tudi obnova Kina Šiš-

»Projekt Kino Šiška sicer zamuja, amoram reči, da dela na veliko pote-kajo ,tako da bodo končana čez ne-kaj mesecev. Bil sem član komisije, 4

6&L&G.

zato lahko povem, da je razlog zazamudo neskončno dolgo prereka-nje glede notranje opreme med tisti-mi, ki naj bi pripravili načrta za scen-ski del, in drugimi, pristojnimi zaglasbenega. Namesto da bi se do-govorili v treh mesecih, so za to po-trebovali skoraj eno leto. Šlo je zaprestiž obeh dejavnosti.«

Bi lahko rekli, da Jankoviče-vi projekti zamujajo? In da seje v Ljubljani prvič zgodilo,da zamujajo, a bodo dokon-čani? Je narejen preboj?

»Osnovni preboj je vsekakor, da bo-do dokončani, čeprav zamujajo.Prej niso niti zamujali. Odkrito reče-no, zelo dobro je, da bodo projektikončani, sploh zamenjava kanaliza-cije in ureditev železniškega pro-meta, četudi z zamudo. Urejeno jesredišče Ljubljane, ki je bilo prejgrozno, čeprav tega nihče ne vidi.Vse najbolj bistvene zadeve so ne-vidne. Kar se tiče infrastrukture ozi-roma stadiona Stožice, pa sem žu-pana nedavno odkrito vprašal, odkod bo dobil zasebna sredstva. Re-kel sem mu, da mu sicer zaupam, advomim, da jih bo zbral. Samo gle-dal me je in rekel: 'Veš kaj, čez tritedne bova šla skupaj na Stožice,pa boš videl prve bloke.' Zelo odkritbom: če je v Sloveniji kdo sposo-ben dobiti zasebni kapital, je to Jan-kovič.«Poglobitev železnice in ure-ditev starega mestnega je-dra: drugo z drugim je pove-zano, a hkrati neodvisno. Z

uresničenjem obeh projektovpa bi Ljubljana dobila nov za-gon, novo povezanost mes-ta.»Vsi načrtovani projekti prispevajo kzagotavljanju novega zagona. Čepogledate urbanistični načrt, nekihrevolucionarnih sprememb ni, gresamo za nadgrajevanje obstoječe-ga s tistim, kar Ljubljani manjka. Ne-kaj bi bilo treba storiti tudi s Šumi-jem. To je projekt Matjaža Gantarjain ni mi jasno, kaj počne z njim.Pooblastila občine so velik pro-blem, kar se je pokazalo tudi ob ne-davni smrti češke študentke. Mes-tna občina nima pooblastil, da bisankcionirala denimo gradnjo, ki sekar vleče in je zastala. Nobena vla-da ni želela sprejeti zakona o glav-nem mestu, če je vseboval kaj vse-binskega. Vse smo morali črtati, dasmo dobili zakon o glavnem mestuvsaj na simbolni ravni, vendar je tazakon prazen. Če želi župan pripra-viti javno prireditev na Kongresnemtrgu, mora prositi upravno enoto, kije državna. Niti o tem ne more odlo-čiti sam. Prestolnica je brez temelj-nih pooblastil, predvsem na urba-nističnem področju. A karkoli sezgodi, za vse je kriv župan. Tudi zanedokončano gradnjo. Ko pojas-niš, da nima teh pooblastil, dobišodgovor, češ, zakaj jih pa nima. Najmu jih vlada da, je seveda rešitev, ata tega ne želi. Ljudje pa potem me-nijo, da se na občini samo izgovar-jajo.«

Še beseda o bežigrajskemstadionu.

»Potreba po obnovi tega stadionaje stara 50 let, o njej pa govorimood leta 1970. V arhivu NK Olimpijalahko najdete vsaj deset projektovprenove stadiona. Kadarkoli bi seskoraj začel uresničevati kakšennačrt, se je vedno pojavilo nekaj al-ternativnih projektov. Vedno je sle-dil prepir med urbanisti in arhitekti.Tako se je vsaj petkrat ustavilo ures-ničenje teh načrtov. Toda tako je bi-lo samo na videz. V ozadju je bilanamreč politika športne nomenkla-ture s slovenskim olimpijskim komi-tejem na čelu, ki je tako uničevalpogoje za nogomet v Ljubljani inskupaj z nogometno zvezo ter mi-nistrstvom za šport dosegel tudi to,da je ljubljanski nogomet na tleh.Zdaj, ko se je pojavil zasebni inves-titor, pa je kulturno ministrstvo žedvakrat zaustavilo načrt gradnje.Moram reči, daje nova ekipa minis-trstva obnovi stadiona naklonjena,zato ne vem, kaj bo zdaj.«

»ZASEBNIH VLAGA-TELJEV V KANALIZA-CIJO NI, ČEPRAV GREZA VELIKO VEČJI ZA-LOGAJ, KOT STA DE-NIMO GRADNJI STA-DIONA IN LJUBLJAN-SKE DRAME.«

5

6&L&G.

Zgodilo seje tisto, kar seje moralo zgoditi.Kučanov klan, ta komunajzarska zalega, ki iz-črpava narodovo substanco in v ozadju odloča

o vsem, kar se ima v tej nesrečni državi zgoditi, jekončno zmagala. Odslej nič več ne bo, kot je bilo.Sanje so pozabljene,prišel je tisti dan, o katerem jenekdanji predsednik slovenske zveze komunistovgovoril 26. junija 1991 pred vesoljno Slovenijo. Za-dnji branik pred rdečo bandoje torej priznalporaz.Uklonila in zrušila seje zadnja mogočna pregrada,kije slovenski živelj varovala pred udbomafijo inostanki komunistično-socialistično-stalinističnefalange. Dimitrij je priznalporaz in Milana prosilza pomoč.Zgodilo seje menda takole. Pred nekaj dnevi je

v Murglah pozvonilo v najbolj znani hiši. Vrataje odprl Milan v delovni obleki, popackani z belobarvo, in s pleskarsko kapo, narejeno iz časopisne-ga papirja, na glavi. Dimitrij je takoj opazil, da sijo je Milan izdelal iz predvolilnih brezplačnikovnjegove stranke. Kučan, pomoč potrebujem, je zdrhtečim glasom dejal Dimitrij. Ti, dragi moj Ko-vačič, potrebuješ mojo pomoč? Zakaj pa ne greš kJanši? Vidiš, da so prazniki, in prepleskati moramstanovanje. Veste, pleskanje stanovanja je zelokonkretna stvar. »Milan, ustaviti ga moramo,« jenadaljevalDimitrij, »Zoranu seje zmešalo. Samo timi še lahko pomagaš!«Milan je odložil čopič, nato še kombiniranople-

skarsko kapo izEkspresa in Slovenskega tednika,sedel na stopnice in vodji ljubljanskega svetniškegakluba SDS Dimitriju Kovačiču dejal: Pripoveduj!»Milan, na kolenih te prosim, pomagaj. Poglej,takoj grem na kolena,« je z drhtečim glasom dejalDimitrij, »toda ustaviti ga moraš. Župan ZoranJankovič bo uničil vse. Vse bo rešeno, če bosta sŠtefko javno podala svoj glas za ohranitev tržnicein proti gradnji garaž. Poglej, županovo zamiselglede selitve Šentjakobskega gledališča je uspeloustaviti le Štefki. Edino ti imaš vpliv na Jankoviča.Glas vaju, zakoncev Kučan, proti gradnji garaž

pod tržnico vidim kot edino možnost, da se projektustavi!«Hm, dve leti sem že častni občan Ljubljane in

morda bo to pomagalo,je na glas razmišljalMilan,odprl vrata in zaklical: »Štefka, pridi sem. Spoto-ma mi prinesi obleko in snemipriznanje častnegaobčana s stene. Tam, nad kaminom je, ja. Dimitrij,nisem navajen, da me člani SDS moledujejo, zatooprosti, če sem malo presenečen. Bom videl, kajlahko storim. Zoki me posluša, ampak ne vedno. OŠentjakobskem gledališču sva se grdo sporekla. Šelepo tem, ko muje Štefka zagrozila, da se bo prikleni-la na vrata gledališča in začela gladovno stavko, jepopustil.«Osebje magistrata je bilo nato priča nevsak-

danjemu dogodku, ko sta v mestno hišo vstopilaMilan in Dimitrij, držeč se za roke, vodjo svetnikovSDS pa je Štefka gladila po ramenih in ga prepriče-vala, da bo vse še dobro. Nato seje obrnila v smeriVodnikovega trga in dejala: »Dimitrij, če Zoki ne bopopustil, se bom priklenila na Vodnikov spomenikin po zvočnikih opozarjala na barbarsko početjemestnih oblasti.«Hvala, Štefka, je v solzah in stresočim, ganjenim glasom odgovorilDimitrij in zMilanom stopil proti županovipisarni. Čez nekajtrenutkov so se iz prostorov zaslišali razburjeniglasovi. Milan, ne mi tega delat, garaža bo in pika,so večkrat slišali zaposleni. Nato je sledilo šepeta-nje in Milan je z resnim obrazom stopil iz pisarnein se približal svetniku SDS. »Dimitrij, urejeno,zadevo sva ustavila. Greva po Štefko, upam, dase ni že priklenila za Vodnika,« je dejal nekdanjipredsednik države.Tako je Slovenija za večno izgubila politično

nedolžnost. In to na pomlad z največjo pomladnostranko. Priče dogodka v Murglah in na magistratupravijo, daje bil prizor presunljiv, ganljiv, grozljivin zgodovinski hkrati. Toda jutri je nov dan, setolažijo v SDS. ■

Rok Kajzer

Priče dogodkav Murglah inna magistratupravijo, da je bilprizor presunljiv,ganljiv, grozljiv inzgodovinski hkrati.Toda jutri je nov dan,se tolažijo v SDS.

6

6&L&G.