>>NOVO V IZS

TEMA MESECA

O Zakonu o graditvi objektov inZakonu o urejanju prostora

INTERVJU

MARJETA SAJE, direktorica podjetja SPINA

PROBLEMATIKA POKLICEV

• Predlog spremembe Zakona o rudarstvu• Minimalni tarifni pravilnik za geodetske storitve

01/2002 Glasilo InÏenirske zbornice Slovenije | 1

NOVO V IZS>>Glasila InÏenirske zbornice Slovenijew

ww

.izs.

si

maj 2002, Letnik 5, ‰tevilka 24

2 | Glasilo InÏenirske zbornice Slovenije 01/2002

MatjaÏ GRILC, univ. dipl. inÏ. geod.Predsednik Komisije za informiranje pri IZSMATIâNA SEKCIJA GEODETOV

UVODNIK

MatjaÏ Grilc

Uvodnik 2

Beseda predsedn ika zborn i ce

mag. ârtomir Remec

Beseda predsednika 3

Aktua lno

Roman Lebar

O zakonu o graditvi objektov in 4zakonu o urejanju prostora

Pojasnilo uredni‰tva 5

I z de la mat i ãn ih sekc i j i n komis i j IZS

MMSSAAmag. Janez Lajovic

Zakaj arhitekti Ïelimo svojo zbornico … 6

MMSSGGEEOOMatjaÏ Grilc

Minimalni tarifni pravilnik 9za geodetske storitve

MMSSSSStandardoteka za strojni‰tvo 11

MMSSRRGG“dr. Evgen Dervariã, dr. Îeljko Vukeliç”

Predlog spremembe zakona o rudarstvu 12

MMSSAAProjekti stanovanjske gradnje 14

KKOOMMIISSIIJJAA ZZAA PPRRAAVVIILLAA DDOOBBRREE PPRRAAKKSSEEFranc Peãovnik

Nova tarifna pravila IZS - informacija 13

Nova vrednost ”X” 15

I n te rv ju

dr. Janez Duhovnik

Intervju z ... 16

Nov ice s posvetov in kongresov

mag. Janez Lajovic

Poroãilo z obiska Londona 18

Poroãilo z obiska Münchna 19

I z tu j i h i nÏen i rsk ih zborn i c

EUROFORUM 2002 – predstavitev 20

Resolucija EUROFORUMA 21

I z na‰ ih sp le tn ih s t ran i

Tomo Cerov‰ek

Predstavitev prenovljenih 22spletnih strani IZSmag. Andrej âernigoj

ARHIFORUM – spletna stran MSA 24

“Nov ice , sporoã i l a , vab i l a”

Povzetki zapisnikov upravnih 25odborov in komisij IZSdr. Peter Gaj‰ek

“Elektromagnetna sevanja, nove 27tehnologije, znanje in okolje”Kraft&Werk

Predstavitev nove celostne podobe IZS 28

Uradn i l i s t IZS 29Vseb

ina

znanjeni tudi na tak »staromoden« naãin. Pa ven-

dar od zdaj malo drugaãe, po mnenju uredni‰tva

bolje in Ïe na prvi pogled bolj v‰eãno.

Pomlad je prav‰nja za spremembe. Idealna je za

prevetritev Ïe uteãenih

postopkov in izdelkov.

Idealna je za njihovo pre-

novo in ponovno predsta-

vitev. Tak‰en spomladan-

ski veter je ãutiti tudi pri

delu InÏenirske zbornice

Slovenije. Îelja po bolj

angaÏiranem strokovnem

delu je hitro pokazala

potrebo po bolj‰em medsebojnem informiranju.

Pa naj govorimo o pretoku informacij med samim

vodstvom InÏenirske zbornice ali pretoku informa-

cij (in z njim idej) na relaciji ãlanstvo – vodstvo in

obratno. Upravni odbor InÏenirske zbornice

Slovenije je zato ustanovil novo delovno komisijo,

ki bo re‰evala omenjene teÏave, ustanovil je

Komisijo za informiranje. Delokrog omenjene

komisije ni samo izdajanje glasila, ki ga pravkar

prebirate, pomemben poudarek je namenjen pre-

novi in kasnej‰emu sprotnemu vzdrÏevanju splet-

nih strani na‰e zbornice, pa tudi ostalim oblikam

bolj neformalnega komuniciranja s ãlanstvom, kot

so spletni forumi ali klepetalnice, ter obve‰ãanju

preko elektronske po‰te. Seveda imamo ãlani ko-

misije tudi pogumnej‰e cilje. Zaupamo vam lahko,

da Ïe razmi‰ljamo in snujemo priloÏnostno publi-

Politiki so od njih odvisni, inÏenirji pa jih

izkoristimo za kvalitetnej‰e delo in bolj‰o

izvedbo projektov. Danes je svetovni splet

neizãrpen vir informacij. Na‰e Ïivljenje je naredil

v marsiãem preprostej‰e in pestrej‰e, a ne vedno

tudi kakovostnej‰e. Nepregledna koliãina infor-

macij, za katere pa Ïal velja, da niso vse uporab-

ne. Mnogo informacij je nepreglednih, neaktual-

nih, zavajajoãih ali celo laÏnih. Kako potem loãiti

zrno od plev? TeÏko. Zato nekateri ‰e kar vztraja-

jo na klasiãnih, preverjenih medijih za posredova-

nje informacij. Tak‰no je tudi na‰e glasilo InÏenir-

ske zbornice Slovenije, katerega ste, spo‰tovane

ãlanice in ãlani InÏenirske zbornice, v zadnjem

ãasu neizhajanja Ïe moãno pogre‰ali. Dokaz za to

so va‰i pozivi in Ïelje, da ste z delom InÏenirske

zbornice, poleg ostalih naãinov informiranja, se-

kacijo, ki bo izhajala enkrat letno. Delovno smo jo

poimenovali kar revija INÎENIR, namenjena pa bo

tematskim predstavitvam va‰ih doseÏkov, ne

glede na to, iz katere matiãne sekcije prihajate.

Pa naj bo za prviã dovolj. Zavedamo se, da smo si

zadali kar zahtevno nalogo. Verjamemo, da smo jo

sposobni izpeljati, seveda pa ne brez va‰e pomoãi.

Potrebno voljo za delo bomo ãrpali tudi iz va‰ih

odzivov. Obljubljamo vam rubriko ODZIVI BRALCEV,

v kateri nameravamo objaviti vse va‰e pohvale,

predloge, vpra‰anja in seveda tudi graje, ãe jih

bomo zasluÏili. Pa ‰e nekaj je res. Veã ljudi veã ve.

Z va‰im sodelovanjem bomo poãasi ustvarili glasi-

lo, ki ga boste radi prebirali in vam bo nudilo

koristne informacije pri va‰em vsakdanjem delu.

Spo‰tovane kolegice in kolegi inÏenirji! Veã kot

6000 nas je, zavidljiva ‰tevilka kreativcev na vseh

podroãjih graditve od arhitektov, gradbenikov,

elektroinÏenirjev, strojnikov, inÏenirjev tehnolo-

gov do rudarjev in geodetov. Prispevajte delãek v

mozaik veãje prepoznavnosti in ugleda na‰tetih

poklicev – sodelujte z nami – po-

sredujte nam ideje!

Informacije,

info ...informacije,


BESEDA PREDSEDNIKA ZBORNICE

mag. ârtomir RemecPredsednik InÏenirske

zbornice Slovenije Tokrat se vam prviã ogla‰am v prenovljenem ãasopisu in to priloÏnost bi rad

izkoristil za predstavitev vsebinske prenove IZS v zadnjem obdobju. Mandat

predsednika zbornice sem nastopil Ïe konec leta 2000, vendar je lahko pravo

delo steklo ‰ele po rednih volitvah vseh organov zbornice spomladi lanskega leta,

tako da zdaj lahko ocenjujemo rezultate enoletnih prizadevanj celotnega vodstva.

âeprav sem si v svojem programu zastavil popolnoma realne cilje in sem Ïe prej pri

delu v matiãni sekciji in komisiji precej dobro spoznal aktualno problematiko, me je

vseeno nekoliko presenetila velika zbirokratiziranost in nepripravljenost na

spremembe, ki pa so seveda nujne za napredek. Kljub nekaterim »priporoãilom«, naj

se ne vtikam preveã v doloãene stvari, sem se sam pri sebi trdno odloãil, da v svojih

naãrtih ne popustim in poãasi so se stvari zaãele premikati naprej. Vzpostavili smo

doloãeno soglasje vseh strok, vkljuãno z arhitekti, in uspe‰no izpeljali organizacijo

Dneva inÏenirjev in arhitektov ter ob tej priloÏnosti izdali tudi predstavitveno

publikacijo IZS.

Vzporedno je potekalo vzpostavljanje delovanja regijskih odborov, ki je bilo ponekod

bolj, drugod manj uspe‰no, kar je bilo precej odvisno tudi od pripravljenosti ãlanstva

na sodelovanje. Ugotovim lahko, da nas na tem podroãju ãaka ‰e veliko dela.

Pri prenovi vsebin delovnih komisij smo za uãinkovitej‰e delovanje predvideli

moÏnost projektne organizacije, ki je ponekod Ïe zaÏivela (npr.: Projekt novega

tarifnega pravilnika pri Komisiji za pravila dobre prakse in nateãaje). Veliko novega

prina‰a tudi Komisija za informiranje, ki pripravlja ãasopis NOVO v IZS, bodoão revijo

»INÎENIR«, prenovo spletne strani na internetu in informativne publikacije.

Sicer pa je glavnina delovanja trenutno usmerjena k sistemskim zakonom (ZUReP,

ZGO in ZoV), mednarodnemu sodelovanju (3. Evropski inÏenirski forum, TWINNING

projekt z Bavarsko zbornico, WFEO) in prenovi poslovanja strokovnih sluÏb zbornice

(e-poslovanje, delovni proces, sistematizacija), kar bo seveda predvsem naloga

novega generalnega sekretarja.

V naslednjih mesecih nas ãaka tudi selitev v nove poslovne prostore, ki bodo zbornici

nudili res kakovostne pogoje za njeno delovanje, kar je ‰e posebej pomembno za

uãinkovito izvajanje javnih pooblastil.

Naj vas na koncu samo ‰e ponovno povabim k tvornemu sodelovanju v organih,

komisijah in novih projektih zbornice in vas lepo pozdravim.

Dragi bralci, ãlani zbornice!

Zaradi spremembe politiãnega sistema so

bile nujne spremembe prostorske zakono-

daje, ãeprav smo v IZS menili, da bi bilo

moÏno uskladitev Zakona o graditvi objektov do-

seãi Ïe s spremembami zakona, ne pa z novim

zakonom.

Pripravljalec zakona (Ministrstvo za okolje in pro-

stor – MOP) se je odloãil, da pripravi oba zakona

na novo. V obdobju zadnjih dveh let je nastalo

veliko razliãic. IZS je bila pri nastajanju obeh zako-

nov odrinjena in ni imela moÏnosti dajanja mnenj

in pripomb, z izjemo Matiãne sekcije arhitektov, ki

je bila ves ãas na nek naãin povezana z nastaja-

njem Zakona o urejanju prostora – oãitno so bili

dobri lobisti.

Vsi napori IZS, da bi uradno pri‰la do razliãic in

strokovnih podlag za oba omenjena zakona, so bili

vse do poletja lanskega leta zaman. V juliju 2001

pa smo, kljub temu da smo Ïe prej za pripravo pri-

pomb, mnenj in stali‰ã porabili ogromno ãasa in

popisali mnogo papirja, le uspeli vzpostaviti dialog

z MOP. Nastajale so nove in nove delovne inaãice

obeh zakonov, ki pa so stali‰ãa stroke le delno

upo‰tevale.

Decembra lani je MOP objavil osnutka Zakona o

graditvi objektov in Zakona o urejanju prostora

(Poroãevalec DZ RS 31/12/2001, ‰t.102), oba osnutka

pa sta objavljena tudi na domaãi strani MOP in

drÏavnega zbora.

Stekel je parlamentarni postopek, v katerem sode-

luje tudi IZS. Svoja stali‰ãa smo pripravili in pred-

stavili na Javni predstavitvi mnenj (6.2.2002), ki jo

je v DrÏavnem zboru RS organiziral Odbor za infra-

strukturo in okolje, in na 23. seji istega odbora

(6. 3. 2002), ko smo predstavili podrobne pripom-

be na predloga obeh zakonov.

Splo‰ne pripombe in stali‰ãa o predlogu ZGO in ZUrePZGO-1 (Poroãevalec 31. dec. 2001)

Splo‰ne pripombe in bistveni poudarki1. Na predhodne osnutke ZGO so letele pripombe,

da so v nekaterih segmentih preobseÏni.

Predlog ZGO je ‰el v drugo skrajnost in precej

doloãil prepustil podzakonskim aktom (uredba

o vrstah stavb in inÏenirskih zgradb). Tak pri-

stop lahko vodi v doloãene nejasnosti, pred-

vsem tam, kjer bodo podzakonski akti morali

re‰evati sedanje zakonske dileme (ki so bile

spu‰ãene na niÏji nivo). Zato je potrebno ‰e

enkrat pretehtati, ali ne bi bilo smiselno nekaj

osnov le pustiti v samem zakonu, predvsem pa

mora biti izpolnjen predpogoj, da bodo uredbe

in pravilniki izdelani in sprejeti soãasno z uve-

ljavitvijo zakona. Predlagamo, da pripravlja-

lec zakona pred drugim branjem predstavi

teze ustreznih uredb in pravilnikov, ki so

najavljeni v posameznih ãlenih predloga. V

ta namen je IZS oblikovala projektno skupino

strokovnjakov, ki bo teze potrebnih dokumen-

tov tudi pripravila. Priãakujemo sodelovanje

pripravljalca zakona (MOP) in zakonodajalca.

2. Ministrstvo bi moralo izvajanje strokovnih izpi-

tov prenesti, ne s pogodbo, temveã z javnim

pooblastilom na pristojno inÏenirsko zborni-

co. InÏenirska zbornica Slovenije in predvi-

dena Zbornica za arhitekturo in prostor se s

pogodbo dogovorita o delitvi in izvajanju

javnega pooblastila.

3. Bistvene spremembe se obetajo na podroãju

strokovnih izpitov (loãeni izpiti za projektante,

vodje del, nadzornike). Predlog: nujno re‰iti

zmedo in nedoslednost ter poenotiti izpite,

kot je bila sedanja veãdesetletna uspe‰na

praksa!!

4. Pri tujih udeleÏencih se dajejo »odpustki«, saj

jim ni potrebno opravljati strokovnega izpita,

ampak le preizkus znanja. Predlagamo, da se

dosledno upo‰teva naãelo dejanske in prav-

ne vzajemnosti.

5. Ohranjanje delne veljavnosti sedanjega ZGO

zato, da bi v njem ohranili le nekaj ãlenov, ki se

nana‰ajo na IZS, ne prispeva k preglednosti

obeh zakonov. Zato predlagamo, da se vse

ãlene, ki se nana‰ajo na IZS, iz sedanjega

ZGO prenese v novega in se jih pri tem

uskladi s ãleni, ki v ZUreP-u doloãajo dejav-

nost ZAPS (Zbornica za arhitekturo in pro-

stor Slovenije).

6. Predlagamo, da se za naroãila, ki teãejo skla-

dno z Zakonom o javnih naroãilih, upo‰tevajo

minimalni tarifni pogoji, ki morajo biti definira-

ni v ZGO in ZUreP in temeljiti na osnovnih naãe-

lih zahtevnosti storitev in minimalne urne

postavke. Predlagamo, da IZS pripravi izho-

di‰ãa, ki se vkljuãijo v oba zakona. Projektna

skupina je priãela z delom in priãakuje sodelo-

vanje in upo‰tevanje njenih stali‰ã pri zakono-

dajalcu in pripravljalcu zakona.

7. Ni razlogov, da bi v nekaj letih postavili na

glavo komaj postavljeno strukturo izvajanja del

po ZGeoD. Z zornega kota geodetov spremem-

be ZGO bistveno posegajo v Zakon o geodetski

dejavnosti, ki je IZS prepustil vodenje imenika

geodetskih podjetij. Predlagana re‰itev ni raci-

onalna z vidika stro‰kov. Enotno vodenje imeni-

ka geodetskih podjetij in imenika geodetov pri

IZS (eni instituciji) je nujna zaradi zagotavljanja

in preverjanja povezave instituta sodelovanja

»odgovornega geodeta« in podjetja ter zago-

tavljanja in uveljavljanja strokovnih in tarifnih

osnov .

ZUreP (Poroãevalec 31. dec. 2001)

AKTUALNO


ROMAN LEBAR, univ. dipl. inÏ. kem. tehn.Predsednik Komisije za sistemske zakone pri IZSMATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEV TEHNOLOGOV IN DRUGIH INÎENIRJEV

O Zakonu o graditvi objektov inZakonu o urejanju prostora

DRÎAVA ÎE KAR NEKAJ âASA POSKU‰A PRIPRAVITI NOVO ZAKONODAJO ZA PODROâJE GRADITVE OBJEKTOV IN

UREJANJA PROSTORA. V INÎENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE SMO PREPRIâANI, DA PRI PRIPRAVI ZAKONOV PREDSTAV-

LJAMO STROKOVNO JAVNOST, KI MORA BITI VKLJUâENA V NASTAJANJE TOVRSTNE ZAKONODAJE, KI PREDSTAVLJA

ZA NA·O STROKO TEMELJNO ZAKONODAJO IN OPREDELJUJE NA·O DEJAVNOST IN ORGANIZIRANOST.

Splo‰ne pripombe in bistveni poudarkiNa splo‰no bi v uvodnem delu kazalo izbolj‰ati

opredelitve stroke glede na javni interes in

bolje utemeljiti argumente za samostojno

zbornico.

Imamo pa zelo resne pripombe na nekatere

doloãbe. Marsikatere pozitivne doloãbe so bile

odstranjene prav v zadnjih verzijah zakona. Na nji-

hovem mestu so navedene le pripombe, ki zade-

vajo poloÏaj strokovnega dela.

1. Opravila in pooblastila so neustrezno

definirana.

2. Ni odpravljena konfliktnost interesov med

projektantsko in komercialno dejavnostjo.

3. Vpeljati je treba vlogo obãinskega urbanista

(manj‰e obãine) in povezavo z naãrtovalsko

stroko v obãinski upravi (veãje obãine).

4. Ni vpeljan status arhitekta kot samostojnega

pravnega subjekta.

5. Minimalni tarifni pogoji, potrebni za kvaliteto

dela, morajo biti popolnoma uveljavljeni.

6. Pravila za nateãaj za izbor (osnove za projekt)

in s tem za projektanta morajo biti natanãno

doloãena – tudi v sistemu javnih naroãil.

Namesto zakljuãkaTudi v prihodnje bo IZS posku‰ala uveljaviti svoja

stali‰ãa v obeh temeljnih zakonih. Tako zbornici

kot tudi njeni Komisiji za sistemsko zakonodajo

bodo v veliko pomoã stali‰ãa posameznih poobla-

‰ãenih inÏenirjev ali projektivnih podjetij do obeh

zakonov. Zato pozivam vse zainteresirane, da

svoja stali‰ãa posredujete preko domaãe strani

IZS ali pismeno na naslov na‰e zbornice.

Literatura – viri:1. Poroãevalec DrÏavnega zbora RS, 31. 12. 2001,

‰t. 102:

2. Predlog Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) –

prva obravnava – EPA 396 – III,

3. Predlog Zakona o urejanju prostora (ZureP-1) –

prva obravnava – EPA 397 – III.

4. Arhiv Komisije za sistemsko zakonodajo.


Korektnemu informiranju ob rob

Ko smo se odloãili, da bo nosilna tema te

‰tevilke prvo parlamentarno branje obeh

kljuãnih zakonov (ZGO in ZUreP), smo na

seji uredni‰kega odbora zaprosili g. Lebarja kot

predsednika Komisije za sistemske zakone pri IZS,

da napi‰e ãlanek, v katerem bo predstavil osnovne

pripombe InÏenirske zbornice na omenjena dva

predloga. Sprenevedanje, da imamo znotraj IZS

enotne poglede na omenjeno problematiko, ni na

mestu, zato smo za avtorski ãlanek o tem zaprosili

tudi Matiãno sekcijo arhitektov, ki naj bi v ãlanku

pojasnila svoj pogled na predloga zakonov.

Matiãna sekcija arhitektov je Ïe predhodno samo-

stojno izdala svoja stali‰ãa v obliki zloÏenke in jih

posredovala vsem poslancem v DrÏavnem zboru

ter veãini svojih ãlanov. Njena Ïelja je bila, da ce-

loten tekst zloÏenke objavimo tudi v glasilu NOVO

v IZS. Uredni‰tvo je Matiãno sekcijo arhitektov ‰e

enkrat pozvalo, da svoja stali‰ãa predstavi v

avtorskem ãlanku, a na to ni pristala.

Upravni odbor IZS je o tej problematiki zavzel svo-

je stali‰ãe in predlagal uredni‰tvu, da tudi zaradi

nekaterih netoãnosti, navedenih v zloÏenki, ome-

njenega teksta ne objavi, in ‰e enkrat pozove Ma-

tiãno sekcijo, da o tej problematiki napi‰e avtorski

ãlanek.

Temu pozivu se je odzval podpredsednik InÏenir-

ske zbornice Slovenije mag. Janez Lajovic, ki je

uredni‰tvu poslal prispevek:

ZAKAJ SI ARHITEKTI PRIZADEVAMO ZA USTA-

NOVITEV SAMOSTOJNE ZBORNICE ZA ARHI-

TEKTURO IN PROSTOR IN KAK·NE SO NA·E

PRIPOMBE K OSNUTKOMA OBEH ZAKONOV –

ZGO in ZUreP

âlanek je objavljen v rubriki IZ DELA MATIâNIH

SEKCIJ IN KOMISIJ IZS.

Namen uredni‰tva publikacije NOVO v IZS ni

komurkoli znotraj IZS kratiti pravice do informira-

nja oz. predstavljanja svojih stali‰ã, ‰e vedno pa

smo odloãeni, da bo prenovljeno glasilo skupek

avtorskih prispevkov na doloãene teme – pa naj si

bodo stali‰ãa znotraj IZS usklajena ali ne – in ne

zgolj medij za publiciranje kakr‰nih koli in kogar‰-

njih koli idej. Le tako bomo lahko dosegli cilj,

zastavljen ob prenovi ãasopisa – doseãi ãim vi‰ji

kvalitetni nivo informiranja ãlanstva.

Uredni‰tvo NOVO v IZS


Prepriãani smo, da so stali‰ãa slovenske

druÏbe do urejanja prostora enaka tistim v

drÏavah Evropske unije:■ Ohranjenost in urejenost krajine, harmoni-

ãen izgled zunanjega, javnega prostora

naselij in kakovostno oblikovanje vseh vrst

objektov so ogledala, ki najbolj neposredno

kaÏejo doseÏeno stopnjo ekonomskega

razvoja in kulturno raven druÏbe.■ Kvalitetno urejen prostor preteÏnemu delu

prebivalstva Ïe pomeni eno od temeljnih

bivanjskih vrednot, hkrati pa v deÏeli z izrazi-

tim turistiãnim potencialom predstavlja tudi

oprijemljivo ekonomsko kategorijo.■ Trajnostni razvoj postaja edina mogoãa

usmeritev: hkrati z novim razvojem je na‰a

obveza kreativno varovati naravno in kulturno

dedi‰ãino.■ Urejanje in oblikovanje prostora ter objek-

tov v njem skupaj z literaturo, glasbo in drugi-

mi umetnostmi ustvarja kljuãne sestavine

zgodovinskega spomina neke druÏbe, kvali-

tetno oblikovanje je zato tudi del narodove

kulture.■ âim vi‰ja likovna kakovost naravnega in

grajenega okolja se povsod spreminja v eno

od kljuãnih teÏi‰ã javnega interesa.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zgoraj na‰tetimi

dejavnostmi (in so veãinoma tehniãno izobra-

Ïeni), niso v niãemer nad drugimi tehniãnimi

strokami, kljub temu pa jim strokovno

delovanje, katerega osnovna naloga in cilj sta

prav zagotavljanje ne le funkcionalnega, tem-

veã tudi vizualno kakovostnega okolja, vendar-

le daje nekoliko drugaãno vlogo v druÏbi.

âeprav ni veãjega projekta, pri katerem ne bi

bilo udeleÏenih veã strok, ki so danes zdruÏe-

ne v IZS, pa se dejavnost urbanistiãnega, kra-

jinskega in arhitekturnega naãrtovanja ter

oblikovanja bistveno razlikuje od ostalih inÏe-

nirskih strok. Delo slednjih namreã sloni na empi-

riãno pridobljenih in znanstveno utemeljenih

raãunskih metodah, ki zagotavljajo, da so objekti

tehniãno ustrezni, stabilni, varni, ekonomiãni itd.,

skratka, da po evropskih smernicah in po Zakonu

o graditvi objektov izpolnjujejo bistvene pogoje

graditve. Arhitekturno in urbanistiãno naãrtovanje

pa naj bi izpolnjene osnovne zahteve nadgradilo

in pripomoglo k celostni kvaliteti grajenega in

naravnega prostora na temelju kulturnih, sociolo-

‰kih in drugih vrednot, ki skupaj predstavljajo v

uvodu opisani javni interes. Za kakovostno obli-

kovanje prostora in objektov je zato kljuãna

ustvarjalna stran naãrtovanja, katere kakovosti

pa ni mogoãe presojati samo z objektivnimi merili,

ampak tudi s subjektivnimi, kar tak‰ne sodbe uvr-

‰ãa v obmoãje kulturnega vrednotenja. To dokazu-

jejo tako preteÏno iz ‰ir‰e kulture izhajajoãa meri-

la pri podeljevanju nagrad (Îupanãiãeva,

Pleãnikova, Pre‰ernova itd.), kot tudi razvrstitev

arhitekturne stroke v Slovenski akademiji

znanosti in umetnosti v svoj razred v oddelku

umetnosti — njegovi ãlani so brez izjeme arhitekti

(Miheliã, Sever, Podrecca, vsi univ. dipl. ing. arh.),

medtem ko gradbeni‰tvo uvr‰ãajo med znanosti.

Ena osnovnih nalog arhitekturno-urbanistiãne

in krajinske stroke — tako zbornice kot strokov-

nih dru‰tev — je, da na vseh ravneh, od obãinske

do drÏavne, aktivno sodeluje pri oblikovanju

prostora. Ta stanovska naloga (podobna zdravni-

‰ki obvezi brez zadrÏkov pomagati ponesreãencu)

nalaga sedanji sekciji arhitektov, urbanistov in

krajinskih arhitektov v primerjavi z drugimi sekci-

jami precej ‰ir‰o dejavnost, ki obsega sprotno

odzivanje na razliãne lokalne probleme urejanja

prostora, na neprimerno razpisana javna naroãila,

zlasti organiziranje nateãajev itd., ãesar druge

stroke doslej skorajda niso poznale. âeprav je

izvajanje nateãajev zaradi svoje druÏbene vloge

oznaãeno kot nepridobitna dejavnost, pa zahteva

vrsto opravil, kot so: izbiranje in preverjanje uspo-

OB PRVI OBRAVNAVI ZAKONA O GRADITVI

OBJEKTOV IN ZAKONA O UREJANJU PRO-

STORA V DRÎAVNEM ZBORU V MARCU

LETO·NJEGA LETA JE IZS MSA IZDALA

KRAJ·O ZLOÎENKO, V KATERI JE RAZLOÎILA

SVOJA STALI·âA DO PREDLOÎENIH ZAKO-

NOV IN VIZIJO BODOâEGA ZDRUÎEVANJA

SVOJIH âLANOV V SAMOSTOJNO ZBORNICO

ZA PROSTOR IN ARHITEKTURO TER PRED-

STAVILA NUJNO POTREBNA DOPOLNILA.

UREDNI·KI ODBOR JE NA PREDLOG UO MSA

ÎE SKLENIL, DA TO ZLOÎENKO OBJAVI, VEN-

DAR JE ODKLONILNO STALI·âE NEKATERIH

âLANOV UO IZS DO ODLOMKOV V TEKSTU

ZLOÎENKE PRIPELJALO DO SKLEPA, DA BI

BILO BOLJE O TEJ PROBLEMATIKI NAPISATI

AVTORSKI âLANEK, ZA KATEREGA STA ME

ZAPROSILI OBE STRANI, TO STA UO IZS IN

PREDSEDNIK MSA. MENIM, DA BI BILO

KORISTNO V UVODU PRIKAZATI IZHODI·âA,

KI SO BILA PODLAGA ZA PISMO MSA MINI-

STRU KOPAâU V ZAâETKU LANSKEGA LETA.

Zakaj si arhitekti prizadevamo za ustanovi-tev samostojne zbornice za arhitekturo in prostor in kak‰ne so na‰e pripombe k osnutkoma obeh zakonov – ZGO in ZUreP

Mag. JANEZ LAJOVIC, univ. dipl. arh.Podpredsednik InÏenirske zbornice Slovenije

MATIâNA SEKCIJA ARHITEKTOV


biroji pa v veãinski lasti poobla‰ãenih arhitektov.

(Tudi pri nas naj bi tovrstni biroji ne bili veã ãlani

gospodarske, temveã samo strokovne zbornice).

âeprav je Zakon o graditvi objektov s spremembo

osnovne doktrine, zlasti z ustanovitvijo IZS, storil

prve korake, ‰e ni zagotovil vsega, kar bi omogo-

ãilo kakovostno delovanje tistih strok, ki so za

oblikovanje prostora bistvene. Pri sedaj veljavni

zakonodaji se namreã z naãrtovanjem smejo

ukvarjati vsi – torej tudi trgovci, mesarji, zemlji‰ki

‰pekulanti, samozvani inÏeniringi, tisti, ki so jih

ustanovili »podjetniki« brez srednje ‰ole, izvajalci

vseh vrst, zastopniki itd. – ãe so se le zanj na

sodi‰ãu brez kakr‰nihkoli zahtevanih pogojev za

to dejavnost registrirali in ãe imajo (lahko tudi

samo s pogodbo o delu) zagotovljeno sodelova-

nje z ustreznim strokovnjakom, lahko tudi upoko-

jenim. Da tak‰no »projektivno podjetje« s svojo

sicer‰njo poslovno dejavnostjo lahko izrine s trÏi-

‰ãa vsa ostala, strokovno neoporeãna podjetja, ni

dvoma, IZS pa jih ob veljavnih pravilih in zakonih

(in Ïal tudi po tistih, ki so predvideni v novih

zakonih) ne more nadzirati.

Istoãasno v drÏavah evropske skupnosti – zara-

di posebnega javnega interesa za arhitekturno

in urbanistiãno dejavnost – urejajo te stroke

bodisi z doloãili v drugih zakonih ali s posebni-

mi zakoni o arhitekturi. Eno in drugo temelji na

Direktivi EU 85/384 o merilih za poklic arhitekta

(imenovanih tudi “Architects Directive”), ki dolo-

ãa obvezna izhodi‰ãa njegove izobrazbe, da bi ta

stroka (v naj‰ir‰em smislu), ne glede na kraj ‰tu-

dija, lahko na enako visoki ravni delovala v vseh

drÏavah Evropske unije. Podobne direktive so

sprejeli tudi za nekatere druge regulirane poklice,

kot so zdravniki, odvetniki ipd.

(Direktiva doloãa najmanj‰o obvezno trajanje ‰tu-

dija, ki mora zagotoviti naslednje znanje:■ poznavanje estetskih, tehniãnih zahtev, zgodo-

vine in teorije arhitekture, druÏbenih ved in

upodabljajoãih umetnosti,■ poznavanje prostorskega naãrtovanja,■ razumevanje odnosa med ljudmi in grajenim

okoljem,■ razumevanje poklica arhitekta v druÏbi,■ poznavanje raziskovalnih metod za prostorske

in arhitekturne naãrte,■ poznavanje fizikalnih problemov stavb,■ poznavanje organizacije biroja, predpisov in

postopkov).

Z omenjenimi zakoni so drÏave EU doloãile orga-

niziranje opisanih strok v samostojne zbornice

arhitektov, ki se na obmoãju Evrope zdruÏujejo v

Architects’ Council of Europe (ACE). To zdruÏenje

skrbi za usklajevanje interesov posameznih zbor-

nic oz. drÏav zlasti s podroãja kvalitete okolja,

nekaterih kljuãnih strokovnih vpra‰anj in izvaja-

njev nateãajev, tako da sodeluje pri sprejemanju

smernic in predpisov na ravni Evropske skupnosti.

Slovenska sekcija arhitektov v IZS je bila (kot

zadnja izmed drÏav prvega kroga za prikljuãeva-

nje v EU) v ACE kot opazovalec sprejeta novem-

bra 2000. Ob tem ji je bilo jasno reãeno, da za

polnopravno ãlanstvo sedanji status v okviru

IZS ne ustreza. Za pridobitev polnopravnega

ãlanstva slovenskih arhitektov v Architects’

Council of Europe (ACE) bo torej potrebno ‰e pred

sprejemom Slovenije v EU zakonsko urediti tudi

samostojni status arhitekturno urbanistiãne stro-

ke, (kar so nekatere druge tranzicijske drÏave, kot

so âe‰ka, MadÏarska itd. Ïe storile).

Razlogi za samostojno zbornico za arhitekturo in

prostor so torej na kratko naslednji:■ razlike med delom arhitektov in ostalih inÏenir-

skih strok = drugaãna organiziranost strokov-

nih sluÏb zbornice,■ aktivno sodelovanje oblikovalskih strok z lokal-

nimi oblastmi pri urejanju prostora = veãja

potreba po regijski organiziranosti,■ razlika v naãinu pridobivanja naroãil – javni

nateãaji kot naãin delovanja = precej veãja

obremenitev strokovnih sluÏb kot od drugih

MS,■ potrebna poslovna in strokovna neodvisnost

posameznih strokovnjakov, zlasti s podroãja

urbanizma, oziroma njihovih podjetij,■ ‰ir‰i nabor strok – zlasti pri urbanizmu in plani-

ranju tudi brez inÏenirskih diplom – katerih IZS

ne more vkljuãiti,■ zahteve ACE za pridobitev polnopravnega ãlan-

stva slovenskih arhitektov.

Vse to pa seveda ne pomeni, da bi kdorkoli Ïelel

dosedanje dovolj tesne odnose med sedanjimi

sekcijami IZS pretrgati. ·ele po odhodu iz sedanje

IZS se bo pokazalo, koliko zadev moramo (in tudi

iskreno Ïelimo) ‰e naprej urejati skupaj. Gotovo so

med njimi tudi tiste, ki jih Ïelimo v predloÏenih

osnutkih zakonov ‰e spremeniti:

1. zgoraj opisane sedanje kolizije interesov zako-

na ‰e ne prepreãujeta; vsakr‰ne kolizije pa je

potrebno odpraviti,

2. uveljaviti je potrebno orientacijski cenik stori-

tev inÏenirjev,

Danes se naroãila javnih naroãnikov s podroãja

projektiranja razpisujejo v skladu z Zakonom o

javnih naroãilih. Na razpisih ‰e vedno najveã-

krat odloãa najniÏja cena. Ponudniki se zato

pogosto spu‰ãajo celo pod eno ãetrtino cene,

predpisane v minimalnih tarifnih pravilnikih, (ki

so po izku‰njah, za ‰e zadovoljivo kakovost

izdelka, dejanski minimum). Pri bistveno niÏjih

sobljenosti ãlanov za sodelovanje v Ïiri-

jah, sklepanje pogodb z naroãniki, ãlani

Ïirij in nateãajniki, pridobitev prostorov za

ocenjevanje nateãajnih del in za razstave ob

zakljuãku nateãaja, publiciranje nateãajnih

re‰itev, izplaãevanje nagrad in stro‰kov itd.

Nateãajna dejavnost pa nalaga sekciji tudi izdela-

vo ustreznega nateãajnega pravilnika ali vsaj

sodelovanje pri njem.

Bistvene razlike so tudi v naãinu pridobivanja

naroãil. Pridobivanje dela v arhitekturno-urbani-

stiãni stroki je vezano v preteÏni meri (na

Danskem veã kot 70 %) na urbanistiãne, krajinske

in arhitekturne nateãaje, kjer se naroãila podelju-

jejo izkljuãno na osnovi kakovosti projektnih re‰i-

tev. Ker od veã deset nateãajnikov delo praviloma

dobi samo eden, tak‰na praksa zahteva od stroke

precej‰en odstotek stalnega neplaãanega dela,

kar je tudi razlog, da je ob ‰tevilnih diplomiranih

arhitektih projektantov avtorjev razmeroma malo.

Tak naãin pridobivanja dela s podroãja strok, zdru-

Ïenih v MSA, (ki ga ostale stroke ne poznajo, saj

dobivajo, z izjemo neposrednih naroãil od indu-

strije, veãino naroãil od arhitektov) je finanãno

zelo kritiãen in neposredno ogroÏa eksistenco

arhitektov. To je hkrati tudi osnovni razlog za

iskanje statusa samostojnega kulturnega delavca,

ki ga kvalitetnej‰im med njimi Ministrstvo za

kulturo priznava Ïe vrsto let. Kljub opisanim

zapletom, veãji zamudi ãasa in velikim finanãnim

naporom, ne samo s strani arhitektov, temveã tudi

naroãnikov, pa doslej v svetu – podobno, kot je

rekel Churchill za demokracijo – ‰e niso na‰li bolj-

‰ega naãina za izbiro oziroma pridobitev vse-

stransko najugodnej‰e re‰itve, kot je javni nate-

ãaj.

Za izpolnjevanje zgornjih nalog pa je potrebna

poslovna in strokovna neodvisnost posame-

znih strokovnjakov oziroma njihovih podjetij.

Ker ima delovanje arhitekturne, krajinske in urba-

nistiãne stroke v veliki meri javni in kulturni zna-

ãaj, je v javnem interesu, da so pogoji za izvajanje

teh dejavnosti, v skladu z evropskimi normami,

stroÏji kot za ostale inÏenirske poklice. Ti naj bi

oblikovalskim strokam predvsem zagotavljali

neodvisnost od vpliva kapitala, saj stanovske

etike nikoli ne smejo prevladati realni ali nami‰lje-

ni poslovni interesi. Cilj pravne ureditve teh pokli-

cev je prepreãevati konflikte interesov, zato so

ãlanom zbornice – bodisi posameznikom kot prav-

nim osebam ali birojem – prepovedane dejavnosti,

kot so graditev za trg, zastopanje proizvodnih

podjetij, preprodajanje nepremiãnin, itd. Iz teh

razlogov morajo biti v razvitih drÏavah EU tako

arhitekti in njihovi biroji oziroma arhitekti posa-

mezniki kot pravne osebe obvezno ãlani strokov-

ne zbornice arhitektov, tudi veãji arhitekturni


f


za uveljavljanje kodeksa, niti nujnega nad-

zora nad dejavnostjo svojih ãlanov.

Predlagani status poobla‰ãenega arhitekta ali

naãrtovalca kot minimalne pravne osebe, odgo-

vorne strokovni zbornici, bi re‰il tudi odgovor-

nost projektantov v okviru veãjih delovnih

organizacij.

Status poobla‰ãenih arhitektov ali naãrto-

valcev v prostoru, ki je v ZUreP predviden

za fiziãne osebe, se mora spremeniti v sta-

tus minimalne pravne osebe, ki naj bi ga

predstavljalo ãlanstvo v strokovni zbornici.

Ta status naj bi ãlanom zagotavljal neodvisnost

in polno odgovornost za dejavnost na trÏi‰ãu.

S tak‰nim statusom bi projektant lahko

deloval:■ kot samostojni arhitekt (v svobodnem

poklicu na osnovi direktive o arhitektih),■ v partnerskem odnosu z drugimi (v okviru

zdruÏenj oziroma zdruÏevanja v veãje biro-

je),■ v veãjih gospodarskih druÏbah (d.o.o. ali

d.d.) po posebni (individualni) pogodbi, ki

naj bi projektanta zavezovala, da je za svoje

delo na trÏi‰ãu v celoti odgovoren strokovni

zbornici.

Za opravljanje poklica v samostojnem statusu

arhitekta mora biti le-ta dolÏan plaãevati ãla-

narino izkljuãno svoji strokovni zbornici, ki je

zadolÏena za izvajanje nadzora, in ne Gospodar-

ski zbornici Slovenije.

5. urediti pooblastila za obãinsko planiranje,

V zadnjih razliãicah ZUreP je iz predmeta po-

oblastil izpu‰ãen Obãinski prostorski red (172.

ãlen ZUreP). Iz tega sledi, da bo obãinski pro-

storski red lahko izdeloval vsakdo, ãesar v

Sloveniji (tudi pred 1991) ‰e ni bilo, pa tudi v pri-

merljivih drugih drÏavah ne.

Obãinski prostorski red (definiran v 65. ãlenu in

nadaljnjih) nadome‰ãa dosedanjo vsebino

Prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) in “kar-

tografske dokumentacije k srednjeroãnemu

druÏbenemu planu” (SDP). To je nivo planiranja,

ki prekriva celotno obmoãje vsake obãine in s

tem celotne drÏave.

Predlagatelj zakona je torej reguliral trg za

izdelovalce “vi‰jih” aktov (“urbanistiãne zasno-

ve” in “krajinske zasnove”) in “niÏjih” aktov

(“regulacijski naãrti” in “lokacijski naãrti”).

Izraz “vi‰ji” in “niÏji” pomeni zaporedje po

hierarhiji in natanãnosti. Vmesni najsplo‰nej‰i

akt, “obãinski prostorski red”, ki prekriva ce-

loto obãine in s tem drÏave, pa je prepu‰ãen v

izdelavo komurkoli. To je nelogiãno in omogoãa

manipulacije.

Zgodilo se bo namreã, da bodo to dokumentaci-

jo “zastonj” izdelovali prav tisti, ki imajo glede

namembnosti prostora svoje posebne trÏne

interese, opisane v prej‰njih toãkah. Tak‰na

“liberalizacija” je tudi v nasprotju s primerljivi-

mi evropskimi drÏavami.

Zato je v doloãbe 172. ãlena ZUreP potrebno

kot predmet pooblastil vkljuãiti tudi izdela-

vo Obãinskega prostorskega reda.

6. zagotoviti veãjo vlogo stroke v obãinskih

postopkih.

Obãine so po predlogu ZGO izolirane (bolj kot

danes) od upravnega postopka pridobitve do-

voljenja na svojem teritoriju. Priãakovati je pre-

cej‰en odpor obãin, saj v primerljivih drÏavah

povsod najdemo osnovno re‰itev, da dovoljenje

izdaja obãina.

V danes vse manj‰ih obãinah je potrebno zago-

toviti ustrezno vlogo strokovnega delavca, ki

(pred dovoljenjem) daje mnenje o posameznih

predlogih projektov in o posameznih prostor-

skim aktih ter prostorskih re‰itvah. To vlogo

(institut) poznajo v nekaterih primerljivih drÏa-

vah, pri nas pa v nekaterih obãinah Ïe celo fun-

kcionira.

Ob tem bi bilo smiselno vkljuãiti strokovnja-

ke, zaposlene v obãinskih upravah, med

“pridruÏeno” ãlanstvo strokovne zbornice.

Pri funkciji “obãinskega urbanista” gre za funk-

cijo “ad personam”, saj se je pri sedanjih neob-

veznih urbanistiãnih svetih in konzilijih indivi-

dualna odgovornost povsem izgubila. Obãinski

urbanist naj bi bil pogodbeno vezana strokovna

oseba, ki v svoji obãini ne sme projektirati ali

izdelovati aktov. Lahko je v funkciji “obãinske-

ga urbanista” tudi za druge (zlasti sosednje)

obãine, projektirati sme pa le tam, kjer tak‰ne

funkcije ne opravlja. Ta institucija bi bila obve-

zna za manj‰e obãine, za velike obãine, ki imajo

zaposlene strokovnjake v upravi, je moÏno to

urediti drugaãe.

Obãinski urbanist bo ãlan predvidene zbornice,

skupaj z drugimi na teh funkcijah pa obvezno

izmenjuje mnenja in poroãila. S tem se na nek

neprisiljen naãin usklajuje neposredno urejanje

prostora in obãinsko planiranje.

Doloãbe ZUreP je torej potrebno dopolniti:

Vlogo obãinskega urbanista je potrebno vpel-

jati v manj‰ih obãinah, v veãjih pa se navezati na

opravljanje ustreznih funkcij znotraj uprave.

cenah je primerno kakovost dela mogoãe dose-

ãi le s prelivanjem denarja, (na primer iz gospo-

darsko-komercialne dejavnosti v projektiranje),

kar je nezdruÏljivo s strokovnim kodeksom.

V Italiji so na primer v lanskem letu sprejeli

ministrski dekret k Zakonu o javnih naroãilih

(109/94), ki doloãa projektantske tarife, in sicer

ugodneje kot jih minimalni tarifni pravilnik itali-

janske zbornice arhitektov in planerjev. Tarife

so doloãene za vse javne investicije in investici-

je so sofinancirane iz javnih sredstev. Podobne

doloãbe so sprejeli tudi na Hrva‰kem (ãe ome-

nimo le sosednje drÏave).

V javnem interesu je namreã, da projektiranje

ne tekmuje predvsem v najniÏji ceni, paã pa v

strokovnosti. Posledice projektiranja in planira-

nja namreã daleã presegajo stro‰ke projektov.

3. uveljaviti je potrebno enotna pravila za pridobi-

vanje re‰itev z nateãaji,

S podzakonskimi predpisi je potrebno urediti

izbiranje re‰itev z javnimi nateãaji in razpisi.

Izdelava urbanistiãno-arhitekturnih in kra-

jinskih zasnov ne more biti obravnavana kot

obiãajne gospodarsko-komercialne storitve

v okviru standardnih meril — najniÏje cene in

ãim kraj‰ih rokov izdelave. Dokazano je, da je

najveãji del kakovosti in racionalizacije projek-

ta odvisen od idejnih zasnov. Dana‰nje razmere

na trÏi‰ãu pa ustrezno kakovost re‰itev marsi-

kdaj popolnoma onemogoãajo. Posledica je

slab‰a kakovost grajenega okolja, kot bi jo z

danes delujoãimi strokovnjaki lahko dosegli in

Ïe kroniãna odsotnost razvoja, zlasti s podroãja

stanovanjske gradnje, kljub temu, da Nacionalni

stanovanjski program izrecno predpisuje priza-

devanje za kakovost v naãrtovanju. Nateãaj

mora postati temeljni naãin pridobivanja

re‰itev za pomembnej‰e objekte in lokacije,

zlasti pa za javne investicije.

4. zagotoviti je potrebno samostojni status pokli-

ca arhitekta,

Za pridobitev pravice poobla‰ãenega arhitekta

v IZS je danes potrebno imeti pogodbeni odnos

z gospodarsko druÏbo. Nosilci pravnih poslov

so torej pravne osebe oziroma gospodarske

druÏbe, zato posamezni projektanti (samostojni

arhitekti, ki delujejo v pogodbenem odnosu ali

kot zaposleni) niso pravni subjekti in za kr‰itve

kodeksa stroke na trÏi‰ãu ne odgovarjajo. Ker

pa so podjetja v obstojeãi Zbornici le vpisana v

imenik — niso pa njeni ãlani, tudi niso zavezana

k spo‰tovanju pravil strokovne zbornice. Zbor-

nica torej pri obstojeãi in novo predvideni

zakonski ureditvi, zapisani v predlogu zako-

na, nima in ne more imeti pravnih moÏnosti

f


tarifnih pogojev za geodetske storitve na zaseda-

nju Vlade RS.

Matiãna sekcija geodetov je takoj po ustanovitvi v

novembru 2000 na osnovi 33. ãlena Zakona o

geodetski dejavnosti priãela z aktivnostmi na

podroãju izdelave minimalnih tarifnih pogojev.

Usklajevanja znotraj stroke, predvsem znotraj tis-

tega dela stroke, ki se z izvajanjem vsakodnevno

ukvarja, je pripeljalo do predloga, ki smo ga v juli-

ju leta 2001 vloÏili v prvo medresorsko usklajeva-

nje pristojnih ministrstev in vladnih sluÏb. Misleã,

da obravnavani predlog znotraj stroke ni sporen,

smo priãakovali predvsem pripombe tistih mini-

strstev, ki so naroãniki na‰ih storitev. Na‰a pred-

videvanja so bila Ïal napaãna. Pripombe prej

omenjenih ministrstev so bile bolj kot ne redakcij-

ske narave oz. take, da v strukturo minimalnih

tarifnih pogojev niso bistveno posegale. Resorno

Ministrstvo za okolje in prostor pa je Minimalne

tarifne pogoje za geodetske storitve v celoti zavr-

nilo, ãe‰ da niso usklajeni z Geodetsko upravo

Republike Slovenije.

Ker se bralci glasila NOVO v IZS z geodetskimi sto-

ritvami sreãujejo vsakodnevno, bom zaradi

jasnej‰e slike o vsebini Minimalnih tarifnih pogo-

jev le-te podrobneje obrazloÏil.

NamenNamen Minimalnih tarifnih pogojev za geodetske

storitve je, da se omogoãi trÏno in stimulativno

obraãunavanje geodetskih storitev, ob predpo-

stavki, da se tudi pri minimalno obraãunanih

cenah zagotovi strokovno opravljeno delo in kva-

litetno izdelan elaborat geodetske storitve.

VsebinaMinimalni tarifni pogoji so sestavljeni iz splo‰ne-

ga dela, tarifnega dela in prehodnih doloãb.

V splo‰nem delu je urejena vsebina pogojev,

naãin doloãitve vrednosti geodetske storitve,

naãin doloãitve cene geodetske storitve, vrednost

GEODETI IMAMO V PISANI DRU·âINI

POKLICEV NA INÎENIRSKI ZBORNICI

SLOVENIJE SPECIFIâEN POLOÎAJ. PRAV

TAKO KOT RUDARJI IN GEOTEHNOLOGI SMO

USTANOVILI SVOJO MATIâNO SEKCIJO NA

OSNOVI PODROâNIH ZAKONOV IN NE, TAKO

KOT OSTALI, NA OSNOVI ZAKONA O

GRADITVI OBJEKTOV. TO DEJSTVO NITI NE

BI BILO POMEMBNO, âE SE NE BI

RAZLIKOVALI TUDI PO NEKATERIH DRUGIH

KLJUâNIH VPRA·ANJIH, MISLIM NA

UPO·TEVANJE MINIMALNIH TARIFNIH

POGOJEV.

MatjaÎ GRILC, univ. dipl. inÏ. geod.Predsednik Upravnega odbora Matiãne sekcije geodetov

Zakon o geodetski dejavnosti je namreã na-

loÏil InÏenirski zbornici Slovenije oz. posle-

diãno Matiãni sekciji geodetov, da predloÏi

Vladi Republike Slovenije Minimalne tarifne pogoje

za geodetske storitve. Ti bi bili kot normativni del

etiãnega kodeksa zavezujoãi za vse odgovorne

geodete, ãlane InÏenirske zbornice Slovenije. Po-

men na‰tevanja teh razlik na zaãetku mojega pri-

spevka pa ni v poudarjanju posebnega poloÏaja

geodetov znotraj IZS, nasprotno, moja Ïelja pri

pisanju tega prispevka je predstaviti napore pri

institucionalizaciji Minimalnih tarifnih pogojev in s

tem morda olaj‰ati delo ostalim strokam znotraj

IZS, ki se v zadnjem ãasu pospe‰eno ukvarjajo z

idejo novega Minimalnega tarifnega pravilnika za

podroãje projektiranja in graditve. Stari rek pravi,

da se na napakah uãimo. Geodeti Ïelimo ostalim

kolegom laÏjo, predvsem pa hitrej‰o pot do uvelja-

vitve minimalnega tarifnega pravilnika – temu je

namenjeno tudi tole pisanje.

Na podroãju projektiranja in gradnje sedaj veljav-

na Zakon o graditvi objektov in Statut InÏenirske

zbornice Slovenije predvidevata, da se do izdelave

lastnega Minimalnega tarifnega pravilnika pro-

jektantskih in konzultantskih storitev uporablja

smiselni prevod v Zagrebu izdanega »Priruãnika

za konzultantske usluge u investicijskoj izgradnji«

z vsemi dopolnili.

Na podroãju izvajanja geodetskih storitev pa je do

sprejetja novih Minimalnih tarifnih pogojev za

geodetske storitve ‰e vedno v veljavi Splo‰ni

cenik za izvajanje geodetskih storitev, ki ga je leta

1999 predpisal takratni minister za okolje in

prostor. Ta »stari« cenik je doloãal obra-

ãunavanje geodetskih storitev ‰e pred

sprejemom Zakona o geodetski dejav-

nosti in Zakona o evidentiranju ne-

premiãnin, drÏavne meje in prostor-

skih enot. Z doloãili teh dveh zako-

nov ni usklajen, toda ostaja v upora-

bi vse do sprejetja novih Minimalnih

Minimalni tarifni pogojiza geodetske storitve

MATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEV GEODETOV

MATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEV GEODETOV

f


■ Ministrstva za finance in■ Ministrstva za okolje in prostor.

Pripombe prvih dveh ministrstev so bile redakcij-

ske narave, vsebinske pripombe pa so pri‰le z

Ministrstva za finance, ki je imelo pripombe

predvsem na dopustna odstopanja od minimalne

cene kot ugodnost in pa podraÏitev zaradi poseb-

nih razmer. Menili so, da je razpon teh odstopanj

prevelik. Koristne pripombe tega ministrstva so

bile posredovane tudi v zvezi s posameznimi tari-

fami in povraãili stro‰kov. Generalna pripomba pa

je bila, da tarifni del predvideva preveã podrobno

razdelitev opravil in hkrati cel niz odstopanj od

zastavljenih izhodi‰ã s preveã ‰irokimi ter pre-

splo‰nimi kriteriji, kar po njihovem mnenju prese-

ga zakonsko doloãeno pooblastilo vladi za doloãa-

nje Minimalnih tarifnih pogojev.

Pripombe Ministrstva za okolje in prostor so

bile generalne. V vsebino Minimalnih tarifnih

pogojev se niso spu‰ãali, saj so menili, da predla-

gani tarifni pogoji niso usklajeni z Geodetsko

upravo RS, ki bo tudi obraãunavala geodetske sto-

ritve po teh pogojih, kadar jih bo izvajala sama.

Popravljanje napak in usklajeva-nje z Geodetsko upravo RSPo konãani prvi medresorski obravnavi je sledila

faza odpravljanja redakcijskih in vsebinskih napak

in usklajevanje z Geodetsko upravo RS. Nastajale

so nove in nove verzije, ki so bile kompromis med

razliãnimi interesi izvajalske in »drÏavne« geode-

zije. Na podlagi veãmeseãnega skupnega dela in

medsebojnih dogovorov predstavnikov Matiãne

sekcije geodetov pri IZS in predstavnikov Geodet-

ske uprave RS ter na podlagi vseh pripomb, dob-

ljenih v medresorski obravnavi, so danes Minimal-

ni tarifni pogoji za geodetske storitve pripravljeni

za drugo medresorsko usklajevanje. Pomembno je

dodati, da tokrat s privoljenjem Geodetske uprave,

saj sledijo njenim usmeritvam. Upraviãeno torej

lahko priãakujemo, da v resornem ministrstvu

tokrat ne bomo imeli teÏav. Kako uspe‰ni bomo pri

ostalih ministrstvih in sluÏbah, pa vas bomo lahko

informirali Ïe v naslednji ‰tevilki na‰ega glasila.

Geodetska podjetja, ki se ukvarjajo z izvajanjem

geodetskih storitev, in odgovorni geodeti, zdruÏe-

ni v Matiãni sekciji geodetov pri IZS, si vsekakor

Ïelimo ãimprej‰njega sprejema Minimalnih tarifnih

pogojev na zasedanju Vlade RS.

Stari »cenik« je namreã ‰e zadnja vez s starim

sistemom izvajanja geodetskih storitev. Po mne-

nju vseh, ki aktivno delujemo na tem podroãju, je

Ïe zdavnaj preÏiveta in nepotrebna.

Kolegom iz ostalih matiãnih sekcij znotraj IZS Ïeli-

mo, da bi jim ãimprej uspelo zagotovili zakonsko

osnovo za pripravo Minimalnih tarifnih pogojev,

morda ‰e v trenutno aktualni fazi sprejemanja

zakonodaje s podroãja graditve in urejanja prosto-

ra. Tak‰na nacionalna tarifna pravila za podroãje

graditve bodo potem skupaj z geodetskimi Mini-

malnimi tarifnimi pogoji pred veliko preizku‰njo.

Da bi uredili kaotiãno stanje na tem podroãju, jih

bo namreã potrebno dosledno upo‰tevati!

Zagotoviti spo‰tovanje minimalnih tarif in posle-

diãno urediti podroãje kaznovanja za tiste, ki tak-

‰en »tarifni del« etiãnega kodeksa kr‰ijo, je prav

gotovo eno najpomembnej‰ih vpra‰anj, s katerimi

se bo v prihodnje morala ukvarjati InÏenirska

zbornica Slovenije.

toãke, povi‰ki (zaradi izrednih razmer dela, npr.

delo v noãnem ali zimskem ãasu), povraãilo stro-

‰kov v zvezi z delom in ostali izdatki.

V tarifnem delu so doloãene tarifne ‰tevilke in

toãke za posamezna opravila, ki sestavljajo geo-

detsko storitev, kakor tudi urne postavke, kadar

storitev obraãunavamo po urah.

Doloãene so tudi stopnje tehniãne zahtevnosti in s

tem povezana povi‰anja cene.

Toãke so doloãene samo za tiste storitve, ki jih

obravnavajo materialni predpisi s podroãja geo-

detske dejavnosti in predpisi s podroãja graditve

in urejanja prostora. Ti materialni predpisi so

Zakon o evidentiranju nepremiãnin, drÏavne meje

in prostorskih enot, ZPPLPS, Zakon o graditvi

objektov in Zakon o urejanju naselij in drugih

posegov v prostor.

V prehodnih doloãbah je pojasnjena uporaba

tarif, cenika in veljavnost tarifnih pogojev.

Poudariti velja, da Minimalni tarifni pogoji ne

veljajo za mnoÏiãne postopke (upravna komasaci-

ja, ekspropriacija,…), ki se obiãajno oddajajo preko

javnih naroãil. Sprejetje teh Minimalnih tarifnih

pogojev tako nima neposrednih finanãnih posledic

za izvajanje drÏavnega proraãuna.

Prvo medresorsko usklajevanjeKot je bilo Ïe povedano, je Matiãna sekcija geode-

tov julija 2001 vloÏila Minimalne tarifne pogoje v

prvo medresorsko usklajevanje pristojnih ministr-

stev in vladnih sluÏb. Gradivo je bilo poslano na 25

naslovov, pripombe pa smo dobili z naslednjih

ministrstev:■ Ministrstva za pravosodje,■ Ministrstva za notranje zadeve,

f


P SLOVENSKA REGULATIVA, 10 podskupin

OBJAVLJENA V URADNIH

OBJAVAH IN SPOROâILIH USM

Klasifikacije vsebujejo naslednje dokumente:

SIST Slovenski standardi

SIST EN Evropski standardi, ki jih je

privzela drÏava Slovenija

SIST EN ISO Evropski standardi, ki jih je

Slovenija privzela za svoje

EN Evropski standardi, ki jih je privzela

evropska skupnost

DIN Nem‰ki standardi

AD Pisna navodila za tlaãne posode

AGFW Smernice za daljinsko ogrevanje

DVGW Nem‰ko zdruÏenje za plin in vodo

TRbF Tehniãna regulativa za gorljive pline

TRD Tehniãna navodila za parne kotle

VDI Smernice zdruÏenja nem‰kih

inÏenirjev

ZAKONI

UREDBE

PRAVILNIKI

ODREDBE

ODLOKI

EVROPSKE DIREKTIVE po novem pristopu

HARMONIZIRANI STANDARDI, objavljeni v uradnih

listih Evropske skupnosti

Îelimo vam uspe‰no uporabo. Upamo, da smo vam

z izdelavo navedene standardoteke olaj‰ali stro-

kovno delo.

Priprava podatkovne zbirke:

Ivan Hrovat

v sodelovanju z ESO inÏeniring d.o.o.

Tehniãna izdelava standardoteke:

Tomo Cerov‰ek

ZARADI VSE VEâJEGA POMENA STANDARDI-

ZACIJE SMO SE ODLOâILI ZA IZDELAVO

STANDARDOTEKE ZA STROJNI·TVO.

STANDARDOTEKO NAJDETE NA SPLETNEM

NASLOVU WWW.IZS.SI – SEKCIJA STROJNIH

INÎENIRJEV – STANDARDOTEKA.

Standardoteka za strojni‰tvo vsebuje bibli-

ografski opis slovenskih, evropskih in nem-

‰kih standardov ter druge tehni‰ke regula-

tive. Poleg iskanja s klasifikacijami je omogoãeno

‰e iskanje po ‰ifri, datumu in naslovu dokumenta.

I‰ãemo lahko v slovenskem, angle‰kem ali nem-

‰kem jeziku. Zbirka vsebuje vse pomembne doku-

mente za strojne napeljave, naprave in opremo.

Podatki so zbrani v eni tabeli, kar omogoãa hitro

primerjavo med slovensko in tujo regulativo za

doloãeno podroãje.

Standardoteka je razdeljena na 16 skupin (klasifi-

kacij) in 122 podskupin, v katerih lahko najdete

6850 dokumentov. ·tevilo dokumentov se z aÏuri-

ranjem podatkov spreminja, enako velja tudi za

‰tevilo dokumentov v podskupinah.

Glavne skupine:

A INSTALACIJE V STAVBAH 9 podskupin

B PRENOS ENERGIJE IN TOPLOTE 8 podskupin

C GORIVA 4 podskupine

D TEKOâINSKI SISTEMI IN 18 podskupin

KOMPONENTE ZA SPLO·NO RABO

E MEHANSKI SISTEMI IN DELI ZA 5 podskupin

SPLO·NO RABO

F JEKLENI IZDELKI ZA 2 podskupini

SPLO·NO RABO

G IZDELAVNA TEHNIKA, 8 podskupin

OPREMA IN MATERIALI

H PREIZKU·ANJE 2 podskupini

I MEROSLOVJE IN MERJENJE. 4 podskupine

FIZIKALNI POJAVI

J TEHNIâNO RISANJE 2 podskupini

K KAKOVOST 11 podskupin

L VARSTVO OKOLJA IN ZDRAVJA. 20 podskupin

VARNOST

M ZAKONI IN PODZAKONSKI AKTI 20 podskupin

ZA STROJNE NAPELJAVE,

NAPRAVE IN OPREMO

N EVROPSKA REGULATIVA: 16 podskupin

DIREKTIVE PO NOVEM PRISTOPU

IN HARMONIZIRANI STANDARDI

O SIST EN, KI SO ENAKOVREDNI 3 podskupine

DIN EN O POGODBENEM

DODELJEVANJU INSTALACIJSKIH

DEL (VOB)

Standardoteka za strojni‰tvo

MATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEV STROJNIKOV

MATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEV STROJNIKOV


1.1. Ocena stanja in razlogi za sprejemzakonaZakon o rudarstvu (UL RS ‰t. 56/99) je zaãel veljati

v letu 1999 in je med drugim v XI. Poglavju (99.

ãlen) uredil zdruÏevanje inÏenirjev, ki delajo na

podroãju gradnje objektov z rudarskimi metodami

dela, v InÏenirsko zbornico Slovenije ter predvidel

ustanovitev njihove matiãne sekcije. Od uveljavi-

tve zakona do danes ãlani Matiãne sekcije rudar-

jev in geotehnologov delujejo znotraj IZS. S spre-

membo zakona Ïelijo organizirati inÏenirje rudar-

stva, geotehnologije in geologije ter ostale inÏe-

nirje, ki so opravili strokovni izpit v skladu z Zrud,

v InÏenirsko zbornico Slovenije, ki je organizirana

v skladu z Zakonom o graditvi objektov. Tako bi na

InÏenirski zbornici Slovenije vodili imenik poobla-

‰ãenih inÏenirjev po ZGO in imenik poobla‰ãenih

inÏenirjev po ZRud. Vsi inÏenirji, ki opravljajo de-

javnost po omenjenih zakonih, pa bi bili zdruÏeni v

MATIâNI SEKCIJI RUDARJEV IN GEOTEHNOLOGOV. S

tako spremembo zakona bi se izognili ustanavlja-

nju nove IZS, kar bi pomenilo dodatne stro‰ke za

proraãun Republike Slovenije in za same ãlane

zbornice, ki so Ïe vãlanjeni v IZS.

1.2. Cilji in naãela zakonaCilj zakona je neposredno povezan z razlogi za nje-

gov sprejem, torej uskladiti doloãbe Zakona o

rudarstvu z doloãbami Zakona o graditvi objektov s

ciljem doloãitve enakih pogojev za inÏenirje s

podroãja rudarstva in geotehnologije, kot jih za

gradbene inÏenirje predvideva podroãni zakon.

Zakon s tem ne spreminja naãel veljavnega zakona.

âleni, ki se spremenijo

99. ãlenZaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja

javnega interesa ter varstva tretjih oseb na

podroãju izvajanja rudarskih del se inÏenirji ruda-

rji, geotehnologi, geologi in inÏenirji drugih ustre-

znih strok zdruÏujejo v InÏenirsko zbornico Slove-

nije (v nadaljevanju: inÏenirska zbornica).

V inÏenirski zbornici se v skladu s tem zakonom in

zakonom, ki ureja inÏenirsko zbornico, ter statu-

tom inÏenirske zbornice ustanovi Matiãna sekcija

rudarjev in geotehnologov.

Za 99.ãlenom se dodajo novi ãleni 99.a, 99.b, 99.c,

99.d in 99.e, ki se glasijo:

99.a ãlenRudarsko podjetje mora za vsak svoj izdelek oziro-

ma delo v okviru dejavnosti iz 39. ãlena tega zako-

na imenovati samostojnega projektanta in odgo-

vornega vodjo rudarskega projekta.

Samostojni projektant je odgovoren za skladnost

izdelka oziroma dela s predpisi, kar potrdi s svojo

identifikacijsko ‰tevilko in podpisom na vseh zak-

ljuãenih sestavinah rudarskega projekta oziroma

druge dokumentacije, ki je v zvezi s projektom ozi-

roma opravljenim delom.

Odgovorni vodja rudarskega projekta je odgovo-

ren za medsebojno usklajenost posameznih delov

rudarskega projekta, za upo‰tevanje doloãb iz 64.

ãlena tega zakona ter za celovitost in kakovost

obdelave celotnega projekta, kar potrdi s svojo

identifikacijsko ‰tevilko in podpisom na vseh za-

kljuãnih sestavinah rudarskega projekta.

Samostojni projektant in odgovorni vodja rudar-

skega projekta je lahko oseba, ki je vpisana v ime-

nik poobla‰ãenih inÏenirjev rudarstva in geoteh-

nologije pri inÏenirski zbornici.

99.b ãlenV imenik poobla‰ãenih inÏenirjev rudarstva in geo-

tehnologije se na svojo zahtevo vpi‰e posameznik,

ki ima izpolnjene pogoje iz 68. ãlena tega zakona

ali ima v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini

pridobljeno diplomo ustreznega strokovnega ‰tu-

dija rudarstva, geotehnologije, geologije ali druge

ustrezne stroke.

Poleg pogojev izobrazbe in delovnih izku‰enj mora

poobla‰ãeni inÏenir rudarstva in geotehnologije

izpolnjevati ‰e naslednja pogoja:■ da ima opravljen strokovni izpit po Zakonu o

rudarstvu,■ da je ãlan inÏenirske zbornice.

dr. Evgen DERVARIâ, univ. dipl. inÏ. rud.dr. Îeljko VUKELIâ, univ. dipl. inÏ. rud.

MATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEVRUDARJEV IN GEOTEHNOLOGOV

Predlog spremembe Zakona o rudarstvu

O vpisu odloãi inÏenirska zbornica z odloãbo,

zoper katero je dovoljena pritoÏba, o kateri odloãa

minister.

99.c ãlenPoobla‰ãeni inÏenir rudarstva in geotehnologije

dobi ob vpisu v imenik identifikacijsko ‰tevilko, ki

je nanj trajno vezana, in jo sme uporabljati skupaj

z enotnim Ïigom rudarskega podjetja.

99.d ãlenImenik poobla‰ãenih inÏenirjev rudarstva in geo-

tehnologije vsebuje podatke, ki so potrebni za pri-

dobivanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz

tega zakona, in sicer:■ ime in priimek;■ rojstne podatke;■ stalno prebivali‰ãe;■ strokovni ali znanstveni naziv;■ podatke o opravljenem izpitu iz rudarske in

geotehnolo‰ke stroke;■ identifikacijsko ‰tevilko;■ podatke o izreãenih disciplinskih ukrepih.

V imenik poobla‰ãenih inÏenirjev rudarstva in geo-

tehnologije vpisani inÏenir mora inÏenirski zborni-

ci sporoãiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v

imenik, v 15 dneh po nastanku spremembe.

Vsakdo ima pravico pridobiti podatek o tem, ali je

doloãena oseba vpisana v imenik. Pravico do vpo-

gleda v vse podatke imenika imajo od ministra

poobla‰ãene osebe in rudarski in‰pektor.

99.e ãlenPoobla‰ãeni inÏenir rudarstva in geotehnologije

se izbri‰e iz imenika:■ ãe pisno zahteva izbris;■ ãe mu je izreãen varnostni ukrep prepovedi

opravljanja poklica;■ ãe umre;■ ãe mu je v disciplinskem postopku izreãen

ukrep izbrisa iz imenika ali izkljuãitve iz inÏe-

nirske zbornice.

O izbrisu odloãi inÏenirska zbornica z odloãbo.

Zoper odloãbo je dovoljena pritoÏba, o kateri odlo-

ãa minister.

âe so podani razlogi iz prve ali druge alinee prve-

ga odstavka tega ãlena, mora poobla‰ãeni inÏenir

rudarstva in geotehnologije, vpisan v imenik, o

tem obvestiti inÏenirsko zbornico.

InÏenirji rudarstva, geotehnologije, geologije in

inÏenirji drugih ustreznih strok, vpisani v imenik,

ne morejo biti imenovani za samostojne projek-

tante ali odgovorne vodje rudarskega projekta, ãe

MATIâNA


jim je bil izreãen varnostni ukrep prepovedi oprav-

ljanja poklica oziroma ãe jim je v disciplinskem

postopku izreãen ukrep izbrisa iz imenika poobla-

‰ãenih inÏenirjev rudarstva in geotehnologije in

izkljuãitve iz inÏenirske zbornice.

Poobla‰ãeni inÏenir rudarstva in geotehnologije,

ki je bil izbrisan iz imenika na lastno zahtevo ali

zaradi razloga iz druge alinee prvega odstavka

tega ãlena, se na zahtevo lahko ponovno vpi‰e v

imenik, ãe izpolnjuje pogoje za vpis. Poobla‰ãeni

inÏenir rudarstva in geotehnologije, ki je bil izbri-

san iz imenika zaradi razloga iz druge ali ãetrte

alinee prvega odstavka tega ãlena, se na zahtevo

lahko ponovno vpi‰e v imenik poobla‰ãenih inÏe-

nirjev rudarstva in geotehnologije, ko preteãe vel-

javnost izreãenega varnostnega ali disciplinskega

ukrepa.”

ObrazloÏitev99. ãlen je potreben zaradi uskladitve doloãb Za-

kona o rudarstvu z Zakonom o graditvi objektov v

zvezi s povezovanjem inÏenirjev rudarstva, geo-

tehnologije in geologije v InÏenirsko zbornico Slo-

venije, vpisom v imenik poobla‰ãenih inÏenirjev in

vpisom v imenik poobla‰ãenih podjetij in oprav-

ljanjem strokovnih izpitov. V InÏenirsko zbornico

Slovenije, ustanovljeno po Zakonu o graditvi

objektov, se zdruÏujejo poleg inÏenirjev, ki delajo

pri graditvi objektov, tudi drugi inÏenirji, ãe tako

doloãa zakon (76.a ãlen Zakona o graditvi objek-

tov), torej katerikoli inÏenirji. Veljavni zakon o

rudarstvu to podroãje ureja le delno in preozko v

sedanjem 99. ãlenu, in sicer ureja zdruÏevanje v

inÏenirsko zbornico samo za tiste inÏenirje rudar-

ske stroke, ki delajo na podroãju graditve objektov

z rudarskimi metodami dela. Za dosego poenote-

nja pri vkljuãevanju inÏenirjev rudarske stroke v

InÏenirsko zbornico Slovenije je Zakon o rudarstvu

potrebno dopolniti z doloãbami o pogojih za vpis v

imenik rudarskih podjetij, pogojih za vpis poobla-

‰ãenih inÏenirjev rudarstva, geotehnologije in

geologije, poslediãno tudi za opravljanje strokov-

nih izpitov pred strokovnimi komisijami pri inÏe-

nirski zbornici, podobno kot to Ïe ureja zgoraj

navedeni zakon in podzakonski predpisi.

SklepNa pobudo Ministrstva za okolje in prostor se

bodo v Zakonu o rudarstvu spremenili ‰e nekateri

ãleni, ki pa se ne nana‰ajo na delovanje IZS in jih v

tem prispevku ne navajamo. Poudariti je potrebno,

da s spremembami zakona sogla‰a rudarska stro-

kovna javnost, ki je svoja stali‰ãa posredovala

preko SRDIT. (Slovensko rudarsko dru‰tvo inÏenir-

jev in tehnikov). Priãakujemo, da bodo spremembe

zakona potrjene ‰e pred parlamentarnimi poãitni-

cami.

Franc Peãovnik, univ. dipl. str.Predsednik Projektne skupine za pripravo tarifnih pravil

tarifna pravila (to je »Priroãnik«, morda z malimi

popravki) ustrezno opredeli v ZGO in ZUreP in naj

bi veljala za vse udeleÏence v investicijskem pro-

cesu:■ na ta naãin bi se zaãelo urejati katastrofalno

stanje, ki vlada na trgu strokovnih storitev na

podroãju graditve objektov,■ slovenska tarifna pravila bi s tem dobila znaãaj

nacionalnih tarifnih pravil za podroãje graditve

objektov, kar bo zelo pomembno v postopku

prilagajanja Slovenije zahtevam EU na tem

podroãju.

Intenzivno se pripravlja tudi predlog vrednosti

normativnih ur za poenostavljeno splo‰no metodo

kalkulacije vrednosti strokovnih storitev in sicer

za naslednje profile:

konsultant – svetovalec,■ vodja projekta,■ odgovorni projektant,■ projektant, tehnik,

ki bodo tudi ustrezno obrazloÏene. V »Priroãniku«

je na strani 274 podana le ena vrednost – 5772 SIT,

ki je bila za leto 2001 na Skup‰ãini IZS povi‰ana na

6591 SIT, vendar ta vrednost ni ustrezno obrazlo-

Ïena in tudi ni realna.

Vrednosti normativnih ur bodo takoj, ko jih bodo

potrdili ustrezni organi IZS, objavljene najprej na

spletni strani IZS, nato pa ‰e v biltenu NOVO v IZS.

ObseÏnej‰i ãlanek o celotni pro-

blematiki bo objavljen v

eni od naslednjih ‰te-

vilk NOVO v IZS.

IZS PRIPRAVLJA NOVA TARIFNA PRAVILA, KI NAJ BI NADOMESTILA SEDAJ VELJAVNI

»PRIROâNIK ZA KONZULTANTSKE STORITVE V INVESTICIJSKI IZGRADNJI – PREVOD UCINA-a«

(V NADALJEVANJU »PRIROâNIK«).

Ker o pripravi teh pravil mnogi ãlani IZS

niso obve‰ãeni in ker se pojavlja precej

vpra‰anj o razlogih priprave novih pravil,

dajemo naslednjo kratko informacijo:

■ UO IZS je na seji 11.12.1999 sprejel sklep o pripra-

vi slovenskega priroãnika. V njem naj bi bile

odpravljene pomanjkljivosti, zajete pa pozitivne

izku‰nje iz uporabe sedanjega. Pri tem naj bi se

v cenovnem smislu nekoliko ozirali tudi na

HOAI (Honorarordnung für Architekten und

Ingenieure), ki ga uporablja Nemãija.■ Vsebina »Priroãnika« je usklajena s sedaj vel-

javnima zakonoma: Zakonom o graditvi objek-

tov (ZGO/D) in Zakonom o urejanju prostora

(ZUreP).■ V DrÏavnem zboru RS sta v parlamentarnem

postopku novi ZGO in novi ZUreP, ki bistveno

spreminjata sedanjo zakonodajo in njene pod-

zakonske akte.■ V nekaterih drÏavah Evropske unije obstajajo

prizadevanja za uvedbo pravilnika o honorarjih,

ki bi bil enoten za celotno Evropsko skupnost,

ter prizadevanja za enake pravice in dolÏnosti

inÏenirjev in arhitektov v EU. Dokler se tega

ne doseÏe, pa je treba varovati nacionalne

pravilnike o honorarjih. (iz referata prof. dipl.

inÏ. Karla Klinga, ki ga je imel na Dnevu inÏenir-

jev in arhitektov dne 9. 11. 2001)■ Strokovne storitve na podroãju graditve objek-

tov so sedaj tako zelo razvrednotene, da je

izredno upadla kvaliteta projektne dokumenta-

cije, s ãimer je posredno ogroÏen javni interes

po 76.a ãlenu ZGO/D, kar zahteva ukrepanje.

To so osnovni razlogi za pripravo novih slovenskih

tarifnih pravil za podroãje graditve objektov.

Priprava teh pravil predstavlja obseÏno, zahtevno

in dolgotrajno delo. Z novo zakonodajo in njenimi

podzakonskimi akti jih bo moÏno vsebinsko ustre-

zno uskladiti ‰ele, ko bo le-ta sprejeta.

Sicer pa se je v praksi izkazalo, da je »Priroãnik« v

bistvu dober, le da je obvezen samo za ãlane IZS.

Zato se sedaj IZS pogaja z Ministrstvom za okolje

in prostor o zahtevi ãlanov IZS, naj se sedanja

Nova tarifna pravila IZS

A SEKCIJA INÎENIRJEV RUDARJEV IN GEOTEHNOLOGOV

KOMISIJA ZA PRAVILA DOBRE PRAKSE


jektov, istoãasno pa so zastavili ‰e dva vzporedna

programa nateãajev – za pridobivanje projektov

energetsko varãne gradnje in za pridobivanje

ustreznej‰ih gradbeno tehnolo‰kih re‰itev. Fran-

coska vlada je v znatni meri prilagodila tudi zako-

nodajo na podroãju izvajanja arhitekturne dejav-

nosti. Ta program, imenovan »program novej‰e

arhitekture«, so izvajali do leta 1988 in je temelj

novej‰e francoske arhitekture. Po letu 1988 so na

njegovi osnovi ustanovili evropski program raz-

vojnih nateãajev – EUROPAN.

V Sloveniji smo imeli usklajeno akcijo veãletnega

programa razvoja stanovanjske gradnje med leti

1980 in 1985. Na predlog Zveze arhitektov Sloveni-

je jo je organizirala Zveza stanovanjskih skupnosti

Slovenije. Cilj tega programa je bila zajezitev

nenaãrtne individualne gradnje in pridobitev

ustreznej‰ih projektov za razliãne vrste

naselij. Konkretni rezultati so vidni v

dveh vzorãnih naseljih (Dvor v Grosup-

ljem in ârnu‰ka gmajna v Ljubljani). Za-

radi sprememb druÏbenih razmer leta

1990 in sprememb trÏi‰ãa pa je nato pri-

‰lo do zastoja.

MSA tako predlaga, da Stanovanjski

sklad RS v povezavi z MOP-om ter sode-

lovanjem strokovne zbornice (oz. IZS

MSA) nemudoma pristopi k izdelavi prog-

rama veãletnih nateãajev za pridobiva-

nje naãrtnih re‰itev stanovanjske grad-

nje oz. naselij. Nateãajne re‰itve bi se

nana‰ale na konkretna aktualna zemlji-

‰ãa v obãinah in na konkretno problema-

tiko potreb doloãenih kategorij prebival-

stva. Za realizacijo te pobude bi morali

ustanoviti strokovno usposobljen Pro-

gramski svet.

Osnutek dogovora je pri-pravljenV zvezi s pobudo je bil februarja na

Ministrstvu za okolje in prostor Ïe sesta-

nek, ki so se ga poleg pobudnikov (IZS

MSA) udeleÏili ‰e predstavniki ministrstva,

Stanovanjskega sektorja, Stanovanjskega sklada,

Fakultete za arhitekturo (FA) in Dru‰tva arhitektov

Ljubljane (DAL). Na njem je Edvard Oven, direktor

Stanovanjskega sklada, med drugim dejal, da nji-

hov sklad ne naroãa neposredno projektov, saj

razpise izvajajo obãinski Stanovanjski skladi, ki so

tudi dolÏni zagotavljati zemlji‰ãa in projekte, pred-

stavniki Fakultete za arhitekturo pa so se zavzeli

za to, da Slovenija pristopi kot ãlanica k EUROPA-

NU (evropskemu projektu razpisovanja razvojnih

nateãajev za stanovanjsko gradnjo). V ta namen bi

morali zagotoviti konkretne lokacije in kotizacijo

za ãlanstvo, ki zna‰a okoli 140.000 EUR, za pridru-

Ïene ãlane pa 80.000 EUR. Na sestanku je Viktor

Pust predlagal pripravo osnutka skupnega progra-

ma s kratkoroãnimi in dolgoroãnimi cilji. Kasneje

Spremembe druÏbenih razmer leta 1990,

spremembe na podroãju trÏi‰ãa in veãletni

zastoj na podroãju stanovanjske gradnje

so glavni vzroki za to, da Matiãna sekcije arhitek-

tov (MSA) pri InÏenirski zbornici Slovenije (IZS)

predlaga ustanovitev Programa nateãajev za pri-

dobivanje kvalitetnej‰ih projektov stanovanjske

gradnje, ki bi moral biti sestavni del Nacionalnega

stanovanjskega programa.

Od prve formalne pobude bo kmalu minilo Ïe leto

dni. Ker pa se stvari bistveno niso premaknile, so

jo pri MSA koncem lanskega leta ‰e enkrat naslovi-

li na Ministrstvo za okolje in prostor. V MSA nam-

reã ugotavljajo, da sta gradnja stanovanj in naselij

v Sloveniji na splo‰no zelo slabe kvalitete, ‰e

posebej glede na tipologijo objektov in zazidave

ter identiteto slovenskega prostora. Z novimi dru-

Ïbenimi spremembami prihaja tudi do diferenci-

acije druÏbe, pojavljajo se specifiãne potrebe in

vrednote posameznih skupin prebivalstva. Praksa

za pridobivanje projektov v okviru Nacionalnega

stanovanjskega programa pa je tak‰na, da ne

omogoãa potrebne kvalitete projektov in nujnega

nateãajnega izbora. Uveljavljeno je celo prepriãa-

nje, da aktualne »socialne« stanovanjske gradnje

ni mogoãe oblikovati in graditi kvalitetno. Zaradi

vsega tega je izvajanje Nacionalnega stanovanj-

skega programa omejeno predvsem na financira-

nje objektov, zapostavljeni pa sta kvaliteta naãr-

tovanja in kvaliteta bivanja.

Francoski primerProgram bi moral biti priloÏnost za kvalitetnej‰i

premik v razvoju stanovanjske gradnje in poseli-

tve Slovenije. O tem nas poleg domaãe prepriãuje

tudi tuja praksa, ‰e posebej francoski primer izva-

janja Nacionalnega stanovanjskega programa iz

sedemdesetih let, ko je Francija organizirala pose-

ben veãletni program razvojnih nateãajev za pri-

dobivanje vzorãnih modelov stanovanjske gradnje

in naselij. DrÏava je sistemsko usmerjala doloãen

odstotek finanãnih sredstev iz stanovanjskega

sklada za izvajanje teh nateãajev in vzorãnih pro-

Slovenija potrebuje kvalitetnej‰ostanovanjsko gradnjoO pobudi MSA za ustanovitev Programa razvojnih nateãajev


KOMISIJA ZA PRAVILA DOBRE PRAKSE


Uporaba »Priroãnika« zahteva

izraãun koliãnika investicijske vrednosti (V).

Da bi iz tablic »Priroãnika« lahko doloãili procent

investicijske vrednosti (dobili vsoto normativnih

ur), je treba izraãunati velikost koliãnika investicij-

ske vrednosti (V). Ta izraãun se izvaja po naslednji

formuli:

, kjer je

V = koliãnik investicijske vrednosti,

I = kalkulirana predraãunska investicijska

vrednost objekta, izraÏena v SIT na dan

izdelave cene konzultantske storitve,

X = primerjalna investicijska vrednost.

Vrednost »V« iz formule V=I/X je v prvotnem »Pri-

roãniku« izraãunana na podlagi vrednosti X =

67.000 DEM na dan 01. 01. 1991.

Vrednost X pa se korigira po naslednji formuli:

, pri tem je

X1 = nova vrednost »X« na dan ugotavljanja,

X, navedena v »Priroãniku«, je na dan

01. 3. 1991 zna‰ala 67.000 DEM,

i = indeks rasti cen investicijskih del, raãunan

od 01. 3. 1991 dalje.

Zaradi rasti cen v investicijskih gradnjah je treba

vrednost X korigirati z indeksom rasti cen v investi-

cijski gradnji. Pri tem se za X, izraÏen v SIT, vzame

indeks rasti cen od 01. 3. 1991 dalje.

X se korigira enkrat letno na ravni IZS, med letom pa

z meseãnim indeksom cen stanovanjske graditve.

Zaradi pribliÏevanja Slovenije Evropi pa bo smisel-

no ta X primerjati tudi z X, ki velja na zahodnoev-

ropskem trÏi‰ãu, ter izvesti potrebne prilagoditve,

ãe se bo izkazalo, da je to potrebno in utemeljeno.

Vrednost X uradno objavlja InÏenirska zbornica

Slovenije v svojem glasilu.

Izraãun vrednosti X za slovenski investicijski trg na dan 31. 12. 2001:Dana‰njo vrednost primerjalne vrednosti X se

lahko izraãuna tako, da se upo‰teva povpreãno

rast cen v investicijski izgradnji v Sloveniji. Edini

uradni podatki za to pa so:

■ »Indeksi cen stanovanjske graditve od leta 1972

do 31. 12. 2001« (v nadaljevanju indeksi), ki so

podani v publikaciji GZS – ZdruÏenja za gradbe-

ni‰tvo in industrijo gradbenega materiala.■ »Indeksi za obraãun razlike v ceni gradbenih

storitev« ‰t. 4, Ljubljana, december 2001.

Izraãun je naslednji:Vrednost PV (oz. X-a) v nacionalni valuti na dan 31.

3. 1991 (1 DEM = 9 DIN po srednjem teãaju Banke

Jugoslavije):

67000 x 9 = 603.000,00 DIN (po takratni valuti)

Vrednost indeksa na dan 31. 3. 1991:

I = 294,55 (publikacija str. 33)

Vrednost indeksa na dan 31. 12. 2001:

I = 4.125,64 (publikacija str. 34)

Vrednost faktorja prilagoditve od 31. 3. 1991 do 31.

12. 2001 je:

Fp = 4.125,64/294,55 = 14,006586

In konãno zna‰a dana‰nja vrednost primerjalne

investicijske vrednosti X na dan 31. 12. 2001:

PV = 603.000,00 x 14,006586 = 8.445.971,55 SIT

oziroma zaokroÏeno

88..550000..000000,,0000 SSIITT

Primerjalna investicijska vrednost X zna‰a

torej na dan 31. 12. 2001 8.500.000,00 SIT in

se v letu 2002 in naslednjih letih revalorizira

meseãno z indeksom cen stanovanjske graditve, ki

so podani v publikaciji GZS – ZdruÏenja za gradbe-

ni‰tvo in industrijo gradbenega materiala.

Spremembo primerjalne investicijske vrednosti

je izraãunal Edvard Wostner, univ. dipl. inÏ.

gradb. obravnavala in potrdila pa jo je Pro-

jektna skupina za pripravo tarifnih pravil IZS na

svoji seji dne 19. 3. 2002. Ta tudi ugotavlja, da

vrednosti normativnih ur v tabelah prvotnega

»Priroãnika« niso bile izkustvene, ampak mate-

matiãno izraãunane na podlagi takratnih raz-

merij. Ker so se medtem raãunske korelacije

zelo spremenile, projektiranje pa zaradi raãu-

nalni‰kih orodij zelo posodobilo, vrednosti nor-

mativnih ur veãinoma niso veã realne, zato se

uporaba tabel normativnih ur ne priporoãa veã.

Vrednost »X« je 8.500.000 SIT

je delovni osnutek dogovora o programu za izbolj-

‰anje kvalitete stanovanjske gradnje dr. Pust,

predsednik UO MSA, Ïe pripravil. Po uskladitvi s FA

in DAL naj bi ga obravnavali na Ministrstvu za oko-

lje in prostor; ko pa bo enkrat sprejet, naj bi sluÏil

kot okvir za dogovor med razliãnimi partnerji.

Prirejeno iz gradiva MSA in strokovnih tekstov arh.

dr. Pusta.

UREDNI·TVO

foto; Miran Kambic


X1 = X.i10C

V = IX

Gradbeni poklici so po mnenju veãine bolj

mo‰ki poklici. Gospa Marjeta Saje, kaj vas je

kot dekle privlaãilo v gradbeni‰tvu, da ste

se odloãili za ta ‰tudij?

âe po‰teno priznam, sem se za ‰tudij gradbeni‰-

tva odloãila ãisto nakljuãno, brez kakr‰nega koli

poznavanja dela na tem podroãju. Ker sem v sred-

nji ‰oli imela veliko raj‰i predmete naravoslovnih

smeri in ‰e to predvsem matematiko in fiziko, sem

iskala ‰tudij, ki bi imel vsaj v prvem letniku tudi te

predmete. Na informativnem dnevu se mi je zdelo,

da je ‰tudij matematike preveã ozko usmerjen.

Tudi zato sem se odloãila za ‰tudij gradbeni‰tva.

·e vedno sem prepriãana, da je bila to ena izmed

bolj‰ih odloãitev v mojem Ïivljenju in ãe bi se ‰e

enkrat odloãala, bi se verjetno odloãila enako. Se

je pa leta 1974 na FAGG vpisalo kar nekaj pridnih in

sposobnih deklet, tako da sploh nisem imela

obãutka, da ‰tudiram za »mo‰ki« poklic.

NajbrÏ ste v ãasu ‰tudija spoznali, da je

gradbeni‰tvo zelo ‰iroka stroka. Kaj je vpli-

valo na Va‰o odloãitev, da ste izbrali kon-

strukcijsko smer kot oÏjo usmeritev?

Na odloãitev je gotovo vplivalo to, da se je tudi

veãina mojih kolegov odloãila za konstrukcijsko

smer, ki se je takrat tudi meni zdela nekako logiã-

no nadaljevanje zaãetega ‰tudija. Takrat si tudi

nisem znala predstavljati, kaj bom kasneje delala

na delovnem mestu, tematika te smeri ‰tudija pa

se mi je zdela dovolj ‰iroka za pridobitev znanja

tako za delo na gradbi‰ãu, kot tudi za projektira-

nje.

Po diplomi ste se zaposlili pri SGP PIONIR v

Novem mestu. Kako se spominjate svoje

prve zaposlitve?

Pri‰la sem v sorazmerno mlad kolektiv in na ta ãas

imam lepe spomine. V tistem ãasu je bil Pionir

veliko podjetje z dobro organizacijo in velikim

znanjem in je bil idealna kovaãnica za nove kadre.

Îe zgodaj sem imela moÏnost sodelovati pri veli-

kih projektih. V zaãetku je bilo precej projektov za

montaÏne objekte, verjetno tudi zato, ker je imel

Pionir svoj obrat montaÏnih elementov Togrel.

Kasneje so sledili projekti stanovanjskih blokov,

pa industrijskih ter poslovnih objektov, tudi za

tujino. Zaãeli smo uvajati raãunalni‰ko projektira-

nje, za kar sem osnovno znanje prinesla Ïe s fakul-

tete. Pionir ni bil ozko usmerjeno podjetje in smo

projektanti konstrukcij morali obvladati znanje za

projektiranje betonskih, jeklenih in lesenih kon-

strukcij.

Sedaj ste podjetnica in direktorica. Kak‰na

je bistvena razlika med delom gradbenika

sedaj in delom takrat, ko ste bili zaposleni v

druÏbenem podjetju?

Delo v Projektivnem biroju podjetja Pionir je bilo

oÏje usmerjeno, kot je sedaj. Takrat sem se ukvar-

jala izkljuãno s projektiranjem konstrukcij. Na

gradbi‰ãe sem ‰la le tedaj, ko sem morala poprav-

ljati lastne ali tuje napake. Ko sem zajadrala v

zasebni‰ke vode, ‰e posebno, ko sem bila na

zaãetku samostojna podjetnica, ni bilo nikogar

veã, ki bi mi ‰ãitil hrbet. Ni bilo razvojne, finanãne

in komercialne sluÏbe. Kar naenkrat sem se zna‰la

INTERVJU


Marjeta Saje, direktorica podjetja SPINAiz Novega mesta

Dr. JANEZ DUHOVNIK, univ. dipl. inÏ. gradb.Matiãna sekcija gradbenikov

MARJETA SAJE, UNIV. DIPL. INÎ. GRAD., JE âLANICA UPRAVNEGA ODBORA MATIâNE SEKCIJE GRADBENIH INÎENIRJEV. ROJENA JE BILA V NOVEM

MESTU, KJER JE OBISKOVALA TUDI OSNOVNO ·OLO IN GIMNAZIJO. GRADBENI·TVO JE ·TUDIRALA NA FAGG V LJUBLJANI, KJER JE LETA 1979

DIPLOMIRALA NA KONSTRUKCIJSKI SMERI GRADBENI·TVA. NJENA PRVA ZAPOSLITEV JE BILA V PROJEKTIVNEM BIROJU TAKRATNEGA SGP

PIONIR V NOVEM MESTU. TAM SE JE 11 LET UKVARJALA S PROJEKTIRANJEM GRADBENIH KONSTRUKCIJ. SEDAJ JE DIREKTORICA PODJETJA

SPINA NOVO MESTO D.O.O., KATEREGA GLAVNA DEJAVNOST JE PROJEKTIRANJE NA PODROâJU ARHITEKTURE IN GRADBENIH KONSTRUKCIJ.


v poloÏaju, ko sem morala posel sama pridobiti,

ga opraviti in ‰e sama iztrÏiti pravo plaãilo za

opravljeno delo. Ni bilo veliko tistih, ki so verjeli,

da mi bo to uspelo, ‰e posebej ne Ïenski v gradbe-

ni‰tvu.

Vendar pa mi je bilo prav prvo obdobje samostoj-

nega dela velika ‰ola na veã razliãnih podroãjih, ki

mi ‰e danes koristi. Spoznala sem tudi, da sam ne

more‰ veliko narediti, da ne pomeni‰ veliko v pro-

storu. Sedaj, ko se nas je veã zdruÏilo v zasebno

podjetje, lahko spet delamo veãje projekte. To, da

smo skupaj Ïe deset let in da kljub temu, da znam

vãasih biti tudi zoprna direktorica, ni ‰el ‰e nihãe

iz podjetja, mi zelo veliko pomeni.

InÏenirska zbornica Slovenije je bila usta-

novljena tudi zato, da bi uveljavljala intere-

se inÏenirskih strok. Kako po Va‰em mnenju

IZS opravlja to vlogo?

Vsa moja priãakovanja o tem, kaj bo prinesla usta-

novitev IZS, se niso uresniãila. Priãakovala sem,

da se bo red na tem podroãju hitreje vzpostavil,

pa tudi to, da nam bo omogoãena varnost v smislu

zavarovanja na‰ega dela. Vendar pa v razmerah,

ko smo gradbeniki med sabo tako neenotni, ne

vidim moÏnosti bistvenega izbolj‰anja. Vsi priãa-

kujemo, da nam bo »nekdo« vse to uredil, sami pa

nismo pripravljeni dosti storiti. Res pa je, da tako

druÏba kot drÏava InÏenirske zbornice ‰e ne jem-

ljeta kot neko resno dejstvo.

Gotovo spremljate tudi pripravo novih

zakonov o urejanju prostora in graditvi

objektov. Ali se Vam zdijo spre-

membe zakonov potrebne in

katere med njimi se Vam zde naj-

bolj pomembne?

Novosti, ki jih prina‰ata oba zakona, ne

bi rada komentirala, dokler se ne pre-

izkusijo v praksi. Upam, da bodo skraj-

‰ani nekateri postopki pri pridobivanju

dovoljenj za gradnjo, kar bo ugodnej‰e

tako za nas, ki smo udeleÏeni pri tem

delu, kot tudi za vse drÏavljane.

Pri svojem delu vsak dan sodelujete z inÏe-

nirji drugih strok. Kako poteka to sodelova-

nje? Ali mislite, da se bo to sodelovanje

izbolj‰alo, ãe bodo uveljavljene teÏnje arhi-

tektov po samostojni zbornici?

Imam obãutek, da se z veãino sodelavcev drugih

strok dobro razumem in z njimi dobro sodelujem.

Minulo delo me je nauãilo tudi to, da je dobro le

tisto sodelovanje, ki temelji na po‰tenih odnosih.

Najveã izku‰enj imam na podroãju projektiranja,

za katerega vem, da je timsko delo, kjer je potreb-

no od vsega zaãetka sodelovati enakopravno z

vsemi strokami. Ne podpiram kolegov arhitektov

pri teÏnjah po lastni zbornici. âe bomo razdroblje-

ni, bomo gotovo dosegli ‰e manj in po sistemu

»divide et impera» nam bodo drugi laÏe vladali,

kot ãe bi bili enotni v skupni zbornici.

Kak‰en nasvet bi dali mladim inÏenirkam in

inÏenirjem, ki ‰ele zaãenjajo poklicno pot?

Danes so mlade inÏenirke in inÏenirji, ki ‰ele zaãe-

njajo svojo poklicno pot, v teÏji situaciji, kot smo

bili mi. Ni veã veliko podjetij, ki bi bila pripravljena

sprejeti mladega inÏenirja z veliko teorije in malo

prakse. Dana‰nja mladina je sicer res bolj samoza-

vestna, kot smo bili mi v njihovih letih, toda vãasih

ni dobro, ãe je te samozavesti preveã.

Sicer pa mladim kolegicam in kolegom priporoãam

zadostno mero potrpeÏljivosti in vztrajnosti na

zaãetku poti. Pa ‰e en nasvet: ãim veã se naj uãe

na na‰ih napakah in ãim manj na lastnih.

Hvala za pogovor!

Prisotni: John WRIGHT, preds. TF, Harald ERIKSEN,

podpreds. TF, Alain SAGNE, gen. sekretar ACE,

Thomas MAYBAUM, zastopnik ACE pri eni od komi-

sij EU, Janez LAJOVIC

Vkljuãiti se v redno delo organov ACE

(Architects´ Council of Europe) in s tem

priti do vira informacij glede poloÏaja

projektivnih strok v EU je bil prvi cilj udeleÏbe

na sestanku Trade and service TF, na katerega je

bila IZS MSA, kljub temu, da ‰e ni polnopravna

ãlanica ACE, izrecno povabljena. Drugi cilj je bil

pridobiti dodatne informacije o praksi javnih

naroãil in o sistemu QBS (Quality Based

Selection) od g. Wrighta, ki je eden od nosilcev

novega pristopa k projektiranju in gradnji v Veliki

Britaniji.

Seja Trade & Services TF (Komisija ACE za poslov-

no sodelovanje) se je najprej ukvarjala s proble-

mom medsebojnega priznavanja kvalifikacij med

posameznimi evropskimi drÏavami, od katerih so

nekatere pred tem, da uvedejo ali pa so Ïe uvedle

triletno ‰olanje arhitektov (npr. v Italiji), glede na

sklepe, ki so bili sprejeti na sestanku ministrov EU

v Bologni. V drugem delu se je obravnavalo pred-

loge sporazumov o sodelovanju arhitektov med

EU in Mehiko, ZDA ter Kanado in moÏnosti skleni-

tve takega sporazuma s Kitajsko.

Obravnavali smo tudi situacijo v Sloveniji, kjer se

Ïe ãuti pritisk projektantov z Zahoda, vezanih na

posamezne veãje investitorje (Spar, Siemens itd.)

in najemanje delovne sile iz nekdanjih socialistiã-

nih drÏav s strani slovenskih »podjetnikov«. Na

moje vpra‰anje o odnosih ACE z drugimi inÏenir-

skimi organizacijami sem dobil za razmere v

Angliji, glede na dosedanjo zgodovino te organiza-

cije, od g. Wrighta negativen odgovor. Nasprotno

pa je generalni sekretar ACE g. Sagne menil, da

bi bilo poiskati stike z drugimi strokami zelo

koristno! Med sejo je veã ãlanov in nazadnje tudi

predsednik te komisije g. Wright predlagalo, da bi

se vkljuãil v skupino kot njen stalni ãlan, kar sem s

pripombo, da bi bilo za nas koristno hkrati sodelo-

vati tudi v TF za nateãaje, sprejel, saj je s tem

doseÏen eden od ciljev IZS.

Po zakljuãku sestanka T&S TF sva se z g. Wrightom

podrobneje pogovorila o novem sistemu izbire

projektantov in izvajalcev, imenovanem QBS, o

katerem sem na kratko Ïe poroãal in je temelj za

prenovo celotne gradbene dejavnosti v Veliki Bri-

taniji. Za osnovno informacijo podajam

Pregled osnovnih tez reforme projektiranjain gradbeni‰tva v Veliki Britaniji:1. AngleÏi so pri‰li do spoznanja, da je uspe‰na

gradbena industrija za narodno gospodarstvo

nadvse pomembna, saj ustvarja 10 % BDP in

zaposluje 1,4 mio delavcev.

2. V primerjavi z ostalimi industrijami (avtomobil-

sko, kjer se je v zadnjih letih ‰tevilo ur na eno

vozilo zmanj‰alo s 40 na 15; jeklarsko, kjer

danes petina zaposlenih naredi veã, kot je pred

dvajsetimi leti njih polno ‰tevilo, itd.) pa grad-

beni‰tvo moãno zaostaja.

3. Kljub dejstvu, da je angle‰ko gradbeni‰tvo eno

najbolj‰ih na svetu, je danes 40 % delovne

sile na gradbi‰ãih zaradi slabe organizacije

neizkori‰ãene, delovno okolje je z zdravstve-

nega in varnostnega vidika v vsej industriji na

predzadnjem mestu. Procent izmeãka z nobe-

no drugo industrijo ni primerljiv, na eno sta-

novanje povpreãne velikosti je statistiãno

izmerjenih 50 m3 odpadkov !!!

(Zelo verjetno so razmere v na‰em gradbe-

ni‰tvu ‰e slab‰e!).

4. Po mnenju DrÏavne komisije za prenovo

gradbeni‰tva, ki jo vodi lord John EGAN, bo

sedanje stanje lahko spremenil le nov pri-

stop, imenovan IINNTTEEGGRRIIRRAANNII PPRROOJJEEKKTTNNII PPRROO--

CCEESS.

5. Bistvo novega pristopa je skupinsko delo

vseh, ki obiãajno sodelujejo pri nastajanju in

realizaciji projekta – od pripravljalcev prog-

rama in investicijskega programa, projek-

tantov vseh vrst, sestavljalcev predizmer in

predraãunov, nadzora, izvajalcev s podizva-

jalci in dobavitelji, do nnaarrooããnniikkaa ((!!!!!!)) – od

vsega zaãetka, to je od odloãitve naroãnika

za investicijo!

6. CCiilljj ni najcenej‰a investicija, temveã nnaajjccee--

nneejj‰‰ii sskkuuppnnii ssttrroo‰‰kkii oobbjjeekkttaa vv vsej njegovi

predvideni ÏÏiivvlljjeennjjsskkii ddoobbii ((pprroojjeecctt lliiffee ccyyccllee

ccoosstt))..

7. Izbira projektantov ne poteka z nateãaji, tem-

veã s sistemom QUALITY BASED SELECTION – to

je podrobno doloãen in toãkovan sistem interv-

jujev, na osnovi katerega se od zgoraj opisanih

udeleÏencev (ne samo projektantov, temveã

tudi vseh ostalih sodelujoãih) za vsak predvi-

den projekt izbere najbolj primernega.

8. Vse sodelujoãe poveÏe VEâSTRANSKA PROJEKT-

NA PARTNERSKA POGODBA (PPC 2000 – ACA

Standard Form of Contract for Project

Partnering – na najmanj 54 straneh), ki je avtor-

sko za‰ãitena.

9. Podrobni cilji so:■ zmanj‰anje investicijskih stro‰kov,■ zmanj‰anje ãasa (za projektiranje in izgrad-

njo),■ zmanj‰anje pomanjkljivosti in napak,■ zmanj‰anje nesreã na gradbi‰ãu,■ poveãanje predvidljivosti,■ poveãanje produktivnosti,■ poveãanje prometa in dobiãka,■ poveãanje kvalitete,■ poveãanje trajnostnih vidikov objekta

(sustainability).

10.Glavni prihodki posameznih partnerjev ob

dogovorjeni maksimalni moÏni ceni projekta

ne izvirajo iz njihovih normalnih honorarjev,

temveã od skupnega prihranka pri investiciji, ki

se meri v odnosu do kljuãnih indikatorjev (t.j.

NOVICE S POSVETOV IN KONGRESOV


Poroãilo o sestanku ACE Tradeand Service Task Forcedne 11. januarja 2002 v prostorih RIBA (Royal Insitute of British architects),

Portland Place 66, London

mag. JANEZ LAJOVIC, univ. dipl. inÏ. arh.podpredsednik InÏenirske zbornice Slovenije

primerljivih stro‰kov zgrajenih podobnih objek-

tov, zato je tudi za nas tako pomembno pri-

praviti ta pregled kot del priprav na novi

cenik).

11. Bistveni poudarek – tudi po zahtevah EU – je

varnost in zdravje, tako med gradnjo kot pri

uporabi objekta.

12. V vsej Evropi najbolj liberalno gospodarstvo se

torej na ta naãin podaja na pot, ki smo jo pri

nas v prej‰njem sistemu na videz deloma Ïe

prehodili, le da ne na tako formaliziran in

pogodbeno sankcioniran naãin. Trg je brez

dvoma bolj naklonjen veãjim podjetjem (pro-

jektivni biroji z nekaj sto strokovnjaki vseh vrst

niso nobena redkost), saj ti laÏje izpolnijo zah-

teve glede kakovosti, zlasti kar zadeva dokaze

o preteklih izku‰njah in sodelovanju z izvajalci.

Îal pa ta izku‰nja ni omejena le na Anglijo.

Opisani trend je Ïe zelo raz‰irjen v ZDA in

Avstraliji, zelo moãno pa se – Ïal na ‰kodo kva-

litete arhitekture – uveljavlja tudi v ·vici, tako

da tam veliko doslej cvetoãih in zelo kvalitetnih

manj‰ih birojev ostaja brez dela.

Zakljuãek najinega pogovora je bil, da je opisa-

na metoda poslovno gotovo uspe‰na, naãelo-

ma pa ne prina‰a inovativnih re‰itev (ãeprav je

prav projektivno podjetje g. Wrighta s preko 200

razliãnimi projektanti, ki deluje na opisani naãin,

med drugim dobilo tudi nagrado za najbolj‰o arhi-

tekturo), zlasti pa ne daje dovolj moÏnosti za

uveljavitev mladih arhitektov in ostalih mlaj-

‰ih inÏenirjev. Kljub nekaterim kvalitetam bo

zato o smiselnosti presajanja tega sistema v

Slovenijo potrebno ‰e dobro razmisliti.


Za nas se je program zaãel Ïe prej‰nji veãer, ko

je zastopnike vseh povabljenih prijateljskih

zbornic dr. Kling povabil na sveãano veãerjo. Na

njej smo bili Slovenci deleÏni posebne pozornosti, saj

so nas posedli k »predsedni‰ki« mizi, kjer je poleg

nekaj predsednikov deÏelnih zbornic sedel tudi predse-

dnik Zvezne inÏenirske zbornice, dr. ing. Karl Schwing

iz Berlina. Rezultat intenzivnih pogovorov je med dru-

gim tudi vabilo k sodelovanju IZS z Zbornico zvezne

deÏele Sachsen-Anhalt, ki ga bo UO IZS obravnaval na

prvi prihodnji seji.

Uradni del programa, katerega se je poleg Ïe omenje-

nih gostov udeleÏilo veã sto inÏenirjev iz vseh nem‰kih

zveznih deÏel, se je veãji del naslednjega dne odvijal v

najveãji predavalnici, Auditorium maximum münchen-

ske tehniãne univerze. Po pozdravnih govorih predse-

dnikov bavarske in zvezne inÏenirske zbornice ter

dekana gradbene fakultete, se je od 10. ure dopoldne

do ‰tirih popoldne (s kratkim odmorom za sendviã,

pivo in kavo) zvrstilo devet poglobljenih strokovnih

referatov. Za to, da so se ãim bolje vtisnili v spominske

diske prisotnih glav, pa je z res dovr‰enimi izvedbami

sodobnih dÏezovskih skladb skrbel izvrsten srednje‰ol-

ski bigband orkester iz mesteca Wertingen. Referati so

obsegali razliãne teme: »Prihodnost nakazujoãe vek-

torsko snemanje objektov in sanacija historiãnega

stre‰nega stolpa Gospejine cerkve v Ginsburgu«,

»Tehnika in etika – izziv za inÏenirje na prelomu ãasa«,

»Trajnostna (vzdrÏna) gradnja nekoã in danes«,

»Cestni mostovi na Bavarskem«, »High-tech fasada

finanãnega centra v Taipeju«, »InÏenirska umetnost

gradnje iz Bavarske v ves svet – Transrapid na Kitajs-

kem«.

Posebno zadnji dve predavanji sta nam dali vedeti,

kako velik razkorak je med sedanjimi moÏnostmi

delovanja slovenskih inÏenirjev in moÏnostmi na‰ih

bavarskih kolegov. Ti nastopajo skupaj z znanimi nem-

‰kimi podjetji, od katerih mnoga ‰ele danes pobirajo

sadove svojega vztrajnega raziskovalnega dela in pro-

mocijskih dejavnosti, v katere so vsa povojna leta vla-

gali znatne odstotke vsakoletne realizacije. Prisotni so

na vseh trgih sveta, zlasti pa v Maleziji, Singapuru,

Indoneziji in na Daljnem Vzhodu, to je v JuÏni Koreji in

seveda na Kitajskem. Tu je kljuãno sredi‰ãe ·anghaj, v

katerem je hkrati odprtih 10.000 velikih gradbi‰ã in se

dokonãuje 2.000 poslovnih nebotiãnikov, ki to ime res

zasluÏijo. A vse to le mimogrede. Zadnje predavanje je

bilo namreã posveãeno gradnji nove hitre Ïelezni‰ke

povezave med ‰anghajskim letali‰ãem in sredi‰ãem

mesta v dolÏini okrog 30 km. To izvajajo s tehnologijo

(nad vzdolÏnimi magneti) lebdeãega vlaka, ki teãe na

prednapetih betonskih nosilcih, na zgornjih robovih,

obleãenih z jeklenimi profili, vse skupaj pa je na vsakih

25 m podprto s stebri, ki so najmanj 8 m visoki in stoji-

jo na pilotih, v povpreãju globokih 50 m! Nosilci-traãni-

ce v obliki v sredini raz‰irjenega I profila pa se smejo

pod vsemi vplivi skupaj povesiti za najveã 1/6000 raz-

pona! Ker mora biti celotna proga zgrajena v rekordno

kratkem ãasu, so za proizvodnjo betonskih delov zgra-

dili tovarni‰ki kompleks velikosti 300 m x 1.500 m, v

katerem bodo proizvajali iste elemente ‰e dolgo

potem, ko bo ta Ïelezni‰ka proga Ïe obratovala, saj

nameravajo z isto tehnologijo potegniti po vsej Kitajski

‰e 6.000 km prog. Predavatelj dr. ing. Jürgen Feix, (ki je

opisani nosilec, katerega je razvil kot sodelavec grad-

bene fakultete münchenske tehniãne univerze, patenti-

ral in na tej osnovi zastavil svoje podjetje) nam je zatr-

dil, da se je tam lahko na vse navadil, le na kitajski

tempo dela ne. Razumeli smo ga, da so paã precej

poãasnej‰i kot doma na Bavarskem. Pa nam je pokazal

nekaj fotografij cca 360 m dolge in verjetno ne veliko

manj kot 80 m ‰iroke ter ‰est etaÏ visoke Ïelezni‰ke

postaje. Ena izmed njih iz zaãetka lanskega septembra

je pokazala moãviren teren z desetinami glav pilotov,

ki so ‰trleli iz njega. Posnetek s konca novembra je bil

izpolnjen z ogromno skeletno konstrukcijo, tisti iz

zaãetka februarja pa je kazal popolnoma dokonãano

postajno poslopje! Dr. Feix nam je to, za Evropejce

nenavadno hitrost razloÏil takole: ãe 100 parov rok na

Kitajskem neke reãi ne naredi zadosti hitro, se takoj

najde nadaljnjih 1000 parov in tudi ustrezna organiza-

cija zanje, da se delo pospe‰i do meja ãlove‰kih zmog-

ljivosti.

ZA ZAKLJUâEK: ne samo projektanti, tudi na‰a

gradbena (in ostala) podjetja bodo morala bistveno

bolj kot doslej misliti na prihodnost. âe si takoj

danes ne bodo vzela ãasa za ‰tudij in razvojno delo,

ga bodo imela ãez pet ali osem let veã kot preveã,

le dela nobenega.

Poroãilo o udeleÏbi zastopnikov IZS

na 10. Bavarskem inÏenirskem dnevu

mag. JANEZ LAJOVIC, univ. dipl. inÏ. arh.podpredsednik InÏenirske zbornice Slovenije

KOT ÎE NEKAJKRAT PREJ, JE PREDSEDNIK BAVARSKE ZBORNICE INÎENIRJEV PROF. DR. ING.

KARL KLING NA LETO·NJI JUBILEJNI 10. BAVARSKI INÎENIRSKI DAN, 25. JANUARJA 2002,

POVABIL TUDI ZASTOPNIKE IZS. SREâANJA SVA SE UDELEÎILA TUDI PREDSTAVNIKA IZS,

PREDSEDNIK MAG. REMEC IN MAG. LAJOVIC.



3. Evropsko sreãanje inÏenirjev v Dubrovniku 2002

OKROGLA MIZA II

Evropska zbornica /ZdruÏevanje Evrope

InÏenirji gradijo Evropo

InÏenirji Evrope – vrh gospodarstva

InÏenirji Evrope so tehnolo‰ki vrh evropskega

gospodarstva, so inovacijski nosilci tehniãne-

ga napredka. S svojo ustvarjalno izumiteljsko

energijo in svojo bistroumnostjo si prizadevajo za

razvoj vse Evrope. Nosijo veliko odgovornost za

Ïivljenje, naravo in okolje. So poroki tehnolo‰ke

kulture, za katero odgovarjajo. Njihovi »inÏenirski

doseÏki« so brezmejni. Gradnjo in naãrte je

potrebno oblikovati tako, da bo ustrezalo razliã-

nim kulturam. InÏenirji Evrope bodo sodelovali pri

izgradnji skupne evropske hi‰e.

InÏenirji Evrope – skupna hi‰aRaz‰iritev z Vzhoda za pribliÏno 100 milijonov ljudi

bo bistveno spremenila obraz Evropske skupnosti.

V Evropi edinstveni proces bo povezal 375 milijo-

nov Evropejcev v 15 ãlanicah Evropske skupnosti s

100 milijoni drÏavljanov dvanajstih narodov Sred-

nje in Vzhodne Evrope in uresniãil vizijo o zdruÏe-

ni Evropi. Tukaj ni alternative.

InÏenirji Evrope – usklajevanje standardaInÏenirji Evrope, iz Srednje in Vzhodne Evrope,

zahtevajo enake standarde, kakovost in ohranje-

vanje krajevne arhitekturne in kulturne dedi‰ãine.

InÏenirji Evrope: svobodni poklic – neodvisnostInÏenirji Evrope se pri‰tevajo k samostojnemu

srednjemu razredu, izraÏajo pogum, elastiãnost,

kreativnost in pripravljenost za inovacije. Stojijo

za svojimi principi o neodvisnosti in zaupnosti do

svojih naroãnikov.

InÏenirji v Evropi – nagrajevanje glede na uãinkovitostInÏenirji Evrope pozdravljajo odloãitev Evropskega

parlamenta, sprejeto 5. aprila 2001, o statusu svo-

bodnih poklicev v sodobnih druÏbah. Pozdravljajo

odloãitev o obveznih honorarjih. DrÏavne taksne

tarife so zakonito sredstvo svobodnih poklicev za

zavarovanje kakovosti gradnje in javne varnosti.

Nagrajevanje glede na uãinkovitost in za‰ãita po-

tro‰nika se pogojujeta. Sklep Evropskega sodi‰ãa,

sprejet 19. februarja 2002, o taksni tarifi, doloãeni

na drÏavni ravni, je potrebno sprejeti.

InÏenirji Evrope – izobrazba, znanje in opravljanje poklicaIzobrazba, znanje in opravljanje poklica, tehnolo-

‰ki standardi in kakovost gradnje se pogojujejo.

Izobrazba inÏenirjev in opravljanje poklica zahte-

vata konkurenãno raven. Zagotovljeno mora biti

opravljanje poklica z obojestranskim usklajevan-

jem.

InÏenirji Evrope – obveza etiãnega ravnanjaEtiãna naãela so osnova razumevanja sebe in sa-

mozavesti inÏenirjev Evrope. Vzajemno spo‰tova-

nje in toleranca morata postati osnovno poj-

movanje v evropskem sodelovanju.

InÏenirji Evrope – krovno zdruÏenje vseh inÏenirskih zbornicInÏenirji Evrope zahtevajo za zbornice, osnovane v

narodni zakonodaji, moãno in uãinkovito zastopa-

nje v politiki, strankah, poslanskih klubih in komi-

siji v Bruslju.

Dubrovnik, oktober 2002

Sreãanje predsednika InÏenirske zbornice Slovenije, mag. Remca z

Markusom Ferberjem, ãlanom Evropskega parlamenta v Augsburgu.



3. Evropski inÏenirski forumInÏenirska stroka za prihodnost zdruÏene Evrope 21. stoletjaDubrovnik, 11.-13. 10. 2002

Moderator okrogle mize z naslovom »In-

Ïenirska stroka v Evropi« bo prof. dr.

Branko Jeren, rektor Univerze v Zagre-

bu, komoderator pa prof. dr. DraÏen Aniãiç, tajnik

Hrva‰ke akademije tehni‰kih znanosti. Na tej

okrogli mizi bodo govorili o reformi univerz in

zdruÏevanju inÏenirskih ‰tudijev. Obstajajo velike

potrebe po usklajevanju visoko‰olskih ‰tudijev

inÏenirske stroke.

Moderatorja okrogle mize z naslovom »Evropske

integracije, Evropska zbornica« bosta prof. Karl

Kling iz Bavarske inÏenirske zbornice in mag.

Mirko Ore‰koviç. Na njej bodo sku‰ali odgovoriti

na vpra‰anje, kaj Evropa priãakuje od inÏenirske

stroke, udeleÏencem pa bodo predstavili tudi

organizacije in osebe iz Evropske unije, ki se

ukvarjajo z evropsko politiko do te stroke. Ker v

Evropi obstaja vrsta inÏenirskih zbornic in zdru-

Ïenj, bi bilo dobro razmisliti o njihovi krovni orga-

nizaciji.

Okroglo mizo »InÏenirske storitve v Evropi« bo

vodil prof. dr. Vladimir Skendroviç. Osrednja tema,

o kateri bodo razpravljali na tem sreãanju, bo har-

monizacija zakonov in pravnih aktov s podroãja

stroke.

V delegaciji vsake drÏave, ki se bo udeleÏila foru-

ma, je lahko neomejeno ‰tevilo delegatov, vendar

morajo biti njihova imena organizatorjem sporo-

ãena vnaprej. V delegaciji so lahko predstavniki

zbornic, zdruÏenj ali posamezniki. Vsaka delegaci-

ja mora Ïe pred zaãetkom sporoãiti ime enega

uradnega predstavnika in njegovega namestnika.

Pri glasovanju na forumu ima vsaka delegacija en

glas. Kotizacija za dvoãlansko delegacijo zna‰a

200 EUR po osebi, za triãlansko pa 100 EUR po

osebi. Kot delegacija se lahko prijavi ena drÏava

(ne glede na ‰tevilo ãlanov), ena pokrajina ali ena

zbornica. âe ena delegacija predstavlja eno drÏa-

vo, ima na glasovanju en glas, ãe pa je iz drÏave

veã delegacij, ima vsaka od njih en glas. Hrva‰ka

zbornica arhitektov in gradbenih inÏenirjev, ki je

organizatorica tega sreãanja, Ïe zdaj poziva ude-

leÏence, naj prijavijo kandidature za organizacijo

IV. Evropskega foruma inÏenirjev.

Dodatne informacije je mogoãe dobiti na e-mailu

[email protected],

po telefonu:

+385 1 48 12 129

in faksu:

+385 1 4855 668

ter na spletni strani

http://www.euroforum3.hkaig.hr.

OD 11. DO 13. OKTOBRA 2002 BO V DUBROVNIKU IN CAVTATU POD MOTOM »INÎENIRSKA STROKA ZA PRIHODNOST

ZDRUÎENE EVROPE 21. STOLETJA« POTEKAL III. EVROPSKI FORUM INÎENIRJEV. POKROVITELJSTVO NAD NJIM JE

PREVZEL HRVA·KI PREDSEDNIK STIPE MESIå, ORGANIZATORJI PA SO PREDVIDELI DVE PLENARNI ZASEDANJI, NA

KATERIH BODO DELOVNI JEZIKI HRVA·âINA, ANGLE·âINA IN NEM·âINA (POSKRBLJENO BO ZA SIMULTANO

PREVAJANJE) IN TRI TEMATSKE OKROGLE MIZE, KI BODO POTEKALE V ANGLE·âINI.

Od leta 1999, ko smo na IZS postavili splet-

no stran, do danes se je obiskanost strani

nenehno poveãevala. Pojavljajo se tudi

nove potrebe, razvoj novih internetnih tehnologij

pa omogoãa nove – sodobnej‰e naãine predstavi-

tve. Tako smo v leto‰njem letu pristopili k oblikov-

ni in vsebinski prenovi. V prispevku je predstavlje-

na kratka zgodovina spletne strani IZS, njene upo-

rabe, kratek oris moÏnosti, ki jih nudi, ter predsta-

vitev nove zasnove strani.

O zgodovini internet strani IZS:Na osnovi razpisa za izdelavo spletnih strani IZS v

letu 1999, ki ga je razpisala IZS – InÏenirska zborni-

ca Slovenije, je In‰titut za konstrukcije, potresno

inÏenirstvo in raãunalni‰tvo (IKPIR) Fakultete za

gradbeni‰tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pri-

dobil naroãilo za izvedbo. Spletni servis je bil

dokonãan v oktobru istega leta in javno objavljen

19.10.1999. Od tega datuma pa vse do aprila 2002

opravlja svojo funkcijo nepretrgoma, brez izpadov

ali veãjih motenj v delovanju. Da postajajo strani

ãedalje bolj aktualne, ni nobenega dvoma, saj se je

obiskanost v zadnjem obdobju moãno poveãala.

Novim moÏnostim in zahtevam uporabnikov sku-

‰amo prilagoditi tudi funkcionalnost servisa, ki je

v obnovi od zaãetka leto‰njega leta.

Obiskanost strani:

okt. 1999 – maj 2001 okt. 1999 – apr. 2002

·tevilo obiskov: 15.000 60.000·tevilo obiskovalcev: 5.000 13.000·tevilo zahtevkov: 240.000 600.000

Pojasnilo:

·tevilo obiskov – za en obisk se ‰teje prihod

uporabnika na spletno stran in ãas do trenut-

ka, ko le-ta zapusti spletno stran, oziroma se

nanjo ne vrne v 30 minutah.

·tevilo obiskovalcev – pove, koliko obiskovalcev

je stran obiskalo. âe isti obiskovalec stran ponov-

no obi‰ãe, se ‰tevilo obiskovalcev ne poveãa.

·tevilo zahtevkov – kot zahtevek se ‰teje vsak

dokument, zahtevan s strani uporabnika (obiãajno

se to zgodi s klikom na povezavo).

Naslov www.izs.si je bil obiskan veã kot 60.000

krat (‰tevec na uvodni strani ne ‰teje vseh obi-

skov). Pri tem je sodelovalo pribliÏno 13.000 razliã-

nih obiskovalcev, od tega je samo v zadnjem letu

na spletno stran priromalo 8.000 novih obiskoval-

cev. Torej dvakrat toliko, kot jih je stran obiskalo

do maja 2001, ko je bila zadnjiã izdelana analiza

dostopov (takrat jih je bilo 5.000 in vsega skupaj

so poslali okoli 15.000 zahtevkov). Od leta 1999 do

danes je bilo spletnemu streÏniku www.izs.si

poslanih okoli 600.000 zahtevkov. Za primerjavo:

vseh zahtevkov do maja 2001 je bilo 240.000.

Tehniãna analiza delovanja servisa kaÏe, da le-ta

deluje zanesljivo, saj je bilo kar 99% zahtevkov

izvedenih uspe‰no.

Namen spletne strani:Spletna stran IZS predstavlja sodoben informacij-

ski sistem, ki omogoãa dinamiãno dostavo vsebine

in interaktivno udejstvovanje uporabnikov. Vsebi-

ne je mogoãe enostavno in aÏurno objavljati. Skr-

bimo za objavo vseh tistih podatkov, ki imajo v

skladu s statutom IZS naravo javnih listin (to so

predvsem imeniki), obenem pa internet servis

zagotavlja infrastrukturo za izvajanje nekaterih

nalog zbornice in njenih ãlanic – matiãnih sekcij.

Stanje na tem podroãju pa Ïelimo s sodelovanjem

Komisije za informiranje ‰e izbolj‰ati. Spletna

stran ni namenjena samo ãlanstvu, ampak tudi

bodoãim ãlanom in uporabnikom inÏenirskih stori-

tev.

Znaãilnosti spletne strani:Objavljene vsebine. Ob postavitvi strani IZS smo

objavili nekatere osnovne informacije o zbornici,

njenem delovanju in organizaciji ter gradivo, ki je

na voljo tudi v tiskani obliki: statut, predpise in

glasila. Po tem so sledile razne objave: roki za

strokovne izpite, obvestila in podobno. Potrebno

je priznati, da bi lahko bilo informiranje dosti bolj-

‰e in ‰tevilo objav veãje. Znaãilne vsebine za posa-

mezne sekcije se objavljajo na podstraneh matiã-

nih sekcij v sklopu spletne strani IZS, razen MSA, ki

si je v leto‰njem letu izdelala loãeno predstavitev.

Pri skoraj vseh sekcijah je objavljeno gradivo za

strokovne izpite, pri nekaterih tudi izpra‰evalci.

Pri MSGeo je na voljo veã gradiva, npr. zapisniki

sej, razna obvestila, zakonodaja, lastni forum, itd.

Pri MSS je na voljo tudi zelo popolna klasificirana

zbirka predpisov, kjer je na voljo veã kot 6000

zapisov o predpisih, ne pa predpisi sami. Podobno

je urejenih nekaj gradbeni‰kih predpisov. Pred

izdelavo samostojne strani MSA je bila zelo

obiskana tudi spletna zbirka objav nateãajev.

Interaktivnost. Komponenti, ki skrbita za interak-

tivnost in spremljanje odziva uporabnikov, sta

ankete in forum za diskusijo. Uporabnike poziva-

mo, da ti dve moÏnosti uãinkoviteje izrabljajo.

Ankete so namenjene odzivu uporabnikov in pona-

vadi spremljajo kako konkretno akcijo ali aktualno

temo. Diskusija pa naj bi omogoãila objavo vseh

pereãih vpra‰anj v zvezi z delovanjem inÏenirjev

katerekoli stroke. Nekatere matiãne sekcije, npr.

MSGeo, uporabljajo ‰e bolj popolno aplikacijo za

diskusijo in njihovo ãlanstvo je tak naãin komuni-

ciranja zelo dobro sprejelo.

Imeniki. Imeniki so namenjeni predvsem ãlanom,

zelo pogosto jih uporabljajo uporabniki inÏenir-

skih storitev, ki lahko tako na enostaven naãin

preverijo, ali je doloãena fiziãna ali pravna oseba

poobla‰ãena za opravljanje inÏenirskih storitev.

Zato je njim posveãena ‰e posebna pozornost.

Register ãlanov IZS vkljuãuje tri imenike fiziãnih

oseb:■ cenik poobla‰ãenih inÏenirjev,■ Imenik odgovornih projektantov,■ Imenik geodetov,■ ter dva imenika pravnih oseb:■ Imenik projektivnih podjetij in■ Imenik goedetskih podjetij.

Po imenikih je mogoãe iskati po polnem besedilu,

se pravi, da uporabniku ni potrebno vedeti, v kate-

rem polju se doloãen niz znakov nahaja. Ta funkci-

ja je za uporabnike mnogo bolj prijazna in je obi-

ãajne relacijske podatkovne zbirke ne omogoãajo.

IZ NA·IH SPLETNIH STRANI


TOMO CEROV·EK, univ. dipl. ing. grad. wwwPrenova spletnih straniwww.izs.si


Seveda iskalnik poleg tega omogoãa tudi ekspli-

citno iskanje po poljubnih delih vrednosti polj

(zaãetek, konec, kjerkoli) in uporabo logiãnih ope-

racij (vkljuãujoãi, izkljuãujoãi parametri).

Prenovljene spletne straniSpletne strani IZS bodo prenovljene v skladu z

novo celostno grafiãno podobo, ki je sedaj Ïe raz-

poznavna iz nekaterih publikacij IZS, vkljuãno s

publikacijo Novo v IZS. Poleg novih, bolj izraznih

grafiãnih elementov, za‰ãitne barve in podobne-

ga, bomo dodali tudi nove vsebine. Te bodo pred-

vsem informativne narave. V naãrtu je izdelava

zbirke podatkov, preko katere bomo poskrbeli za

objavo pomembnih novic za inÏenirje v Sloveniji.

Poleg interaktivnih elementov, ki so jih uporabniki

www.izs.si bili vajeni Ïe do sedaj, bo nadgrajen

tudi neposreden dostop do osebnih podatkov, ki

bo v prihodnosti omogoãal objavo ‰e drugih oseb-

nih podatkov. Na osnovi teh podatkov vas bodo

lahko poiskali tudi uporabniki inÏenirskih storitev.

Osnovo za te moÏnosti predstavlja Ïe pripravljena

aplikacija za vnos elektronskih naslovov ãlanov, ki

je bila izpeljana na pobudo Komisije za Informira-

nje. Obiãajen naãin objavljanja na internetu je tak,

da uporabnik sam poi‰ãe informacijo, ki jo potre-

buje. Z uporabo elektronskega imenika pa vas

bomo lahko obve‰ãali o pomembnih informacijah

neposredno za tem, ko bo informacija na voljo. Do

sedaj smo uspeli pridobiti tretjino elektronskih

naslovov ãlanov. Vse, ki ste prejeli dopis za vpis v

elektronski imenik in tega ‰e niste storili, obve-

‰ãamo, da to lahko storite tudi sedaj.

Prenovljena podoba daje tudi veãji poudarek delo-

vanju komisij IZS, preko katerih bomo sku‰ali

podrobneje informirati ãlanstvo o delovanju,

bistvenih sklepih, itd. Popolnej‰a organizacija in

vsebine pa bodo na voljo na podstraneh posame-

znih matiãnih sekcij. Pri tem je potrebno poudari-

ti, da je informativnost posameznih podstrani sek-

cij v celoti odvisna od vodstva sekcije.

w.izs.si

ARHIFORUM je nova spletna stran Matiãne

sekcije arhitektov, urbanistov in krajin-

skih arhitektov pri InÏenirski zbornici

Slovenije (MSA IZS), ki je bila odprta letos za slo-

venski kulturni praznik. Omogoãila bo hiter in

uãinkovit pretok informacij med ãlani in organiza-

cijo ter naredila njeno delovanje bolj razvidno.

Ambicije Arhiforuma so, da preraste v osrednji

slovenski portal za arhitekturo, kar pa bo seveda

odvisno od volje vseh uporabnikov. Priãakujemo,

da bo v kratkem lahko vsak ãlan (tudi z na‰o

pomoãjo) imel preprosto lastno spletno stran z

referencami in elektronski naslov, dostopen preko

seznama ãlanov na Arhiforumu.

Na prvi strani bodo objavljene samo najpomemb-

nej‰e aktualne novice in obvestila, ostale pa se

bodo pojavljale v posameznih rubrikah.

OORRGGAANNIIZZAACCIIJJAA je rubrika, ki vsebuje podatke o

zbornici, predvsem o MSA. Tu zveste, kdo trenutno

deluje v razliãnih telesih MSA in dobite naslove ter

telefonske ‰tevilke. Na razpolago je tudi etiãni

kodeks, statut in interni pravilniki pa bodo na

voljo, ko dobimo preãi‰ãena besedila. V posebnem

poglavju lahko spremljate proces radikalnega pre-

oblikovanja na‰ih dveh krovnih zakonov Zurep in

ZGO. V posebnem delu se shranjujejo zapisniki

vseh teles, ki so trenutno dostopni preko gesla.

âLLAANNII je rubrika, iz katere je mogoã dostop do

spiska ãlanov MSA, njihovih naslovov in spletnih

strani z referencami. Sporoãite nam po e-po‰ti, ãe

Ïelite, da se namesto sedanjega naslova objavi

va‰ biro (studio,...) z naslovom, telefoni in faksi, e-

po‰to ter spletno stranjo. ZaÏelena je tudi va‰a

slika v formatu .jpg, resolucija 72dpi. Za tiste, ki ‰e

nimajo spletne strani ali pa ne vedo, kje naj jo

naroãijo, smo pripravili nekaj ponudb izvajalcev, ki

se jim lahko po Ïelji dodajo ‰e nove.

Cenik je rubrika, kjer je objavljen in vsem, tudi

investitorjem, na razpolago Minimalni tarifni pra-

vilnik MTP za na‰e storitve. Tu lahko spremljamo

tudi dogajanje okoli priznavanja cenika ter moÏ-

nosti za njegovo poenostavitev. V perspektivi naj

bi se objavljale tudi povpreãne cene M2 za posa-

mezne gradnje, ki so odloãilno izhodi‰ãe za izra-

ãun.

NNAATTEEâAAJJII je rubrika, ki spremlja domaãe in med-

narodne nateãaje, na katerih lahko sodelujejo tudi

na‰i drÏavljani. Ker je virov za tovrstne informaci-

je veliko, bomo veseli kakr‰nekoli tudi z va‰e

strani. Predvideno je, da bo v primerih domaãih

nateãajev preko te rubrike dostopno tudi celotno

gradivo ali vsaj ãim veãji del. Za veãje nateãaje je

obiãajna tudi posebna spletna stran. Na posebni

spletni strani naj bi se v prihodnosti objavili tudi

rezultati domaãih nateãajev s poroãilom Ïirije ter

se shranili v arhiv.

SSTTRROOKKOOVVNNII IIZZPPIITTII je rubrika, ki informira o tem,

kako, kje in kdaj je moÏno opraviti strokovni izpit,

ki je obvezen za pridobitev statusa poobla‰ãenega

inÏenirja za arhitekturo, urbanizem in krajinsko

arhitekturo in s tem ãlana IZS MSA. Poleg tega

obsega zanimivo zbirko veljavnih predpisov z

na‰ega podroãja, ki jo morajo poznati izpitni kan-

didati, a je lahko obenem, glede na letno aÏurira-

nje, tudi odliãen pripomoãek v praksi delujoãim

projektantom. Naslednji projekt predvideva, da bo

poleg spiska omenjenih predpisov mogoãe na tem

mestu dobiti in natisniti celotne dokumente.

AAKKTTUUAALLNNOO je rubrika, ki pokriva celotno dejav-

nost. Novice in obvestila se vrstijo po datumu

na‰e objave, dopu‰ãajo tudi priponke in slike.

Po‰ljite nam predloge za objavo, ki je lahko izve-

dena v trenutku. Za izmenjavo mnenj sluÏi Forum,

ki naj bi postal osrednje poglavje Arhiforuma, na

njem ste vabljeni k sodelovanju pri odpiranju tem

in izraÏanju mnenj (v mejah kulturnega dialoga),

saj brez odziva ne bo zaÏivel. Po‰tna lista omogo-

ãa, da tistim, ki se prijavijo, po‰iljamo pomembna

obvestila po e-po‰ti, ki mora do popolne uporabe

internetnih strani pri na‰em obve‰ãanju zaradi

svoje hitrosti in cenenosti ãimprej nadomestiti

klasiãno po‰to. Pogosta vpra‰anja se bodo obãa-

sno objavljala kot odgovor ‰tevilnej‰im vpra-

‰anjem na isto temo. Obstaja moÏnost, da se

dodata tudi poglavje Oglasi, kjer bi zastonj izme-

njavali informacije o potrebi po dodatni zaposlitvi,

rabljeni raãunalni‰ki opremi in podobnem ter

poglavje Mediji, kjer bi shranjevali za nas zanimive

ãasopisne ãlanke, ki jih Ïe sedaj izrezuje na‰e taj-

ni‰tvo.

PPOOVVEEZZAAVVEE je rubrika z najzanimivej‰imi spletnimi

stranmi za arhitekte, ki ji bomo po potrebi dodajali

nove.

IZ NA·IH SPLETNIH STRANI


ARHIFORUM – nova spletna stran Matiãne sekcije arhitektov

mag. ANDREJ âERNIGOJ, univ. dipl. ing. arh.Matiãna sekcija arhitektov


NOVICE, SPOROâILA, VABILA

Novice s sejupravnega odbora IZS in upravnih odborov matiãnih sekcij

zakljuãnem raãunu za leto 2000 in 2001.

Matiãna sekcija arhitektov bo porabila njim pri-

padajoãi ostanek v skladu s sklepom Upravnega

odbora MSA.■ Vse matiãne sekcije sprejemajo osnutek finanã-

nega naãrta za leto 2002. MSA bo osnutek potr-

dila ‰ele po obravnavi na Upravnem odboru

MSA.■ Predsedniki komisij bodo nagrajevanje za delo

posameznih ãlanov komisij urejali s predsedni-

kom na osnovi poroãila o opravljenem delu.

Kasneje bo to nalogo prevzela generalna sekre-

tarka IZS.■ Sprejet je bil sklep o sklicu skup‰ãine IZS dne

22. 5. 2002 ob 12.00 uri.■ Sprejet je bil sklep, da se sestanka o TWINING

projektu z Bavarsko inÏenirsko zbornico udele-

Ïita mag. Remec in dr. Vukeliã, pripravljalnega

sestanka za Euroforum pa mag Remec kot ãlan

pripravljalnega odbora.■ Dr. Pust in mag. Lajevec se na stro‰ke IZS ude-

leÏita generalne skup‰ãine ACE.

Seja upravnega odbora: 21. 1. 2002Upravni odbor je na seji sprejel naslednje pomem-

bne sklepe:■ Sprejet je bil Plan dela za leto 2002, ki predvi-

deva veliko novosti v delu. Najpomembnej‰e

novosti so:— na nivoju MSG ustanovitev Komisije za kon-

struktorje in projektantske storitve in

Komisije za kakovost pri graditeljstvu,— sodelovanje pri urejanju Gradbenega vestnika,— noveliranje programov strokovnih izpitov,— vpeljava sistema za vodenje referenc,— vzpostavitev evidence aktivnih projektivnih

podjetij,— uporaba ãrtne kode v projektiranju,— izbor naj projekta,— nagrada za doseÏke na podroãju gradbeni‰tva,

■ Sprejeta so bila izhodi‰ãa za Finanãni naãrt za

leto 2002.■ Sprejet je bil sklep, da MSG postane soizdajatelj

revije Gradbeni vestnik.


bne sklepe:■ Sprejel je predlog Finanãnega naãrta IZS za leto

2002.■ Doloãil je novega ãlana izpitne komisije za

poÏarno varnost – mag. Ale‰a Glavnika.■ Sprejel je informacijo o delu Komisije za

62. redna seja upravnega odbora: 10. 1. 2002Upravni odbor je na seji sprejel naslednje pomem-

bne sklepe:■ Sprejel je seznam kandidatov za dobavo notra-

nje opreme za poslovne prostore IZS.■ Sprejel je osnutek sprememb za izhodi‰ãa

za izdelavo finanãnega naãrta za leto 2002.■ Sprejel je sklep o takoj‰njem zaãetku del v

Komisiji za informiranje, pripravah na izdajo

glasila NOVO v IZS in prenovo spletnih strani

IZS.■ Sprejel je sklep o sklicu koordinacije predse-

dnika IZS v zvezi s problematiko disciplinskih

organov zbornice.■ Imenoval je delovno skupino za obravnavo pro-

blematike strokovnih izpitov iz poÏarne varno-

sti v sestavi: g. Roman Lebar (vodja), g. Ivan

Leban, g. Andrej Pov‰iã, dr. Jakob Likar in pred-

stavnik iz matiãne sekcije gradbenikov.■ Sprejel je sklep, da se Bavarskega inÏenirskega

dneva udeleÏita predsednik mag. Remec in dr.

Vukeliã.■ Sprejel je odpoved delovnega razmerja gene-

ralnega sekretarja g. Gosarja.


bne sklepe:■ Na predlog Komisije za oceno vlog je sprejel

nove ãlane IZS.■ Ugotovil je, da je Uredni‰kemu odboru glasila

NOVO v IZS prenehal mandat in pooblastil

Komisijo za informiranje, da predlaga nov ure-

dni‰ki odbor in urednika internega glasila.■ Ugotovil je, da so v oÏji izbor za ponudnika

notranje opreme poslovnih prostorov IZS pri‰li

trije ponudniki, in sicer Lesnina inÏeniring, Marc

Interieri in Tron, ter pooblastil predsednika

mag. Remca, g. Glavnika in g. Vrhunca, da izpel-

jejo sklepna pogajanja s temi tremi ponudniki.■ Sprejel je sklep o vsebini javnega razpisa za

generalnega sekretarja IZS.■ Sprejel je programe dela za naslednje komisije

znotraj IZS:— Komisijo za oceno vlog,— Komisijo za informiranje,— Komisijo za izobraÏevanje,— Komisijo za sistemske zakone.

UPRAVNI ODBOR IZS

MATIâNA SEKCIJA GRADBENIKOV (MSG)

Ostalim komisijam je predlagal dopolnitev

delovnih programov.■ Predlagal je predsednika mag. Remca za ãlana

odbora za koordinacijo v gradbeni‰tvu pri

Ministrstvu za gospodarstvo.■ Upravni odbor je ustanovil Projektno skupino

za Zakon o vodah in pozval vse matiãne sekcije,

da imenujejo ãlane v omenjeno projektno

skupino.■ Upravni odbor je sprejel informacijo o

Minimalnih tarifnih pogojih za geodetske stori-

tve.

64. redna seja upravnega odbora: 26. 2. 2002Upravni odbor je na seji sprejel naslednje po-

membne sklepe:■ Odobril je enkratno nadomestilo (500.000 SIT)

vsaki matiãni sekciji za preureditev spletnih

strani in sprejel sklep, da financiranje aÏurira-

nja spletnih strani matiãnih sekcij postane dol-

Ïnost matiãnih sekcij.■ Imenoval je Komisijo za izbor kandidatov za

generalnega sekretarja IZS v sestavi: dr. Janez

DUHOVNIK, mag. Janez LAJOVIC, g. AndreJ POV-

·Iâ, gdã. Renata GOMBOC in zunanji ãlan (sporo-

ãen bo naknadno).■ Izbral je ponudnika notranje opreme – Lesnina

inÏeniring d.o.o.■ Sprejel je zakljuãni raãun za leto 2001.■ Sprejel je pobudo toÏilca IZS in hkrati tudi UO

MSA za spremembo statuta in poslediãno aktov

IZS zaradi tekoãega izvajanja disciplinskih

nalog.■ Sprejel je sklep, da generalnemu sekretarju g.

Gosarju sporazumno preneha delovno razmerje

28. 2. 2002.■ Imenoval je projektno skupino za pripravo pod-

zakonskih aktov ZGO in ZUreP, ki jo bo vodil g.

Ivan Leban (MSE).■ Sprejel je sklep, da morajo vsi, ki gredo po nalo-

gu Upravnega odbora IZS na delovna sreãanja v

tujino, obvezno o tem napisati ãlanek za glasilo

NOVO v IZS.


bne sklepe:■ Na predlog Komisije za oceno vlog je potrdil

sklepe za vpis v imenike IZS in vse potrebne

spremembe pri Ïe vpisanih ãlanih IZS.■ Soglasno je imenoval novo generalno sekretar-

ko IZS mag. Barbaro ·kraba, univ. dipl. inÏ.

gradb.■ Vse matiãne sekcije (razen MSA) potrjujejo

osnutek predloga Pravilnika za plaãevanje ãla-

narine in drugih prispevkov za leto 2002.■ Sprejel je predlog delitve ostanka dohodka po

MATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEVTEHNOLOGOV IN DRUGIH INÎENIRJEV(MSTteh)

sistemske zakone in imenoval dva ãlana v pro-

jektno skupino, ki bo obravnavala Zakon o

vodah – nova ãlana sta g. Peter Pejakov in g.

Alojz Medic.■ Sprejel je sklep, da matiãna sekcija predlaga za

delo v projektni skupini za podzakonske akte

ZGO in ZUreP mag. Andreja Noseta.


bne sklepe:■ Sprejel je predlog matiãne sekcije za spremem-

be in dopolnitve Zakona o rudarstvu, ki ga je na

seji podal dr. Evgen Dervariã.■ Sprejel je Poroãilo o finanãnem poslovanju IZS

za leto 2001.■ Sprejel je sklep, da matiãna sekcija predlaga

prof. dr. Mirana Veseliãa za delo v projektni

skupini, ki bo obravnavala Zakon o vodah in

prof. dr. Uro‰a BajÏlja za delo v projektni skupi-

ni za podzakonske predpise ZGO in ZureP.■ Sprejel je pobudo dr. Jakoba Likarja za natanãno

definiranje pojma GEOTEHNOLOGIJA. Predlog bo

predstavljen na naslednji seji matiãne sekcije.■ Sprejel je informacijo o nakupu opreme za

poslovne prostore in odstopu generalnega

sekretarja IZS.


bne sklepe:■ Sprejel je informacijo o pridobivanju digitalnih

podatkov katastra in s tem povezanim pro-

gramskim paketom PREGIZ, o poteku prvega

roka strokovnih izpitov in o »geodetskih« pri-

pombah na ZGO in ZUreP.■ Sprejel je pobudo za podpis dogovora za sode-

lovanje z Geodetsko upravo RS in ustanovitev

Strokovnoposvetovalnega telesa (SPT), ki bo

sodelovalo s podobnim strokovnim telesom na

Geodetski upravi pri pripravi Pravilnika, navodil

in priporoãil.■ Sprejel je informacijo o pripravi Minimalnih

tarifnih pogojev za geodetske storitve za drugo

medresorsko obravnavo.■ Sprejel je poziv Geodetski upravi, da na vsako

obravnavo izvajanja ZEN-a uradno vabi tudi

Matiãno sekcijo geodetov.

Zapisnikov sej upravnih odborov MSA nam Ïal ni

uspelo pridobiti. Odobritev za posredovanje mora-

jo sprejeti na Upravnem odboru MSA.



MATIâNA SEKCIJA INÎENIRJEV RUDARJEV IN GEOTEHNOLOGOV (MSRG)

MATIâNA SEKCIJA GEODETOV (MSGEO)

Novice s sej delovnih komisij IZS

Seja komisije: 4. 2. 2002 in 2. 4. 2002Komisija je na svoji seji obravnavala vse vloge, ki

so prispele na naslov zbornice za vpis v imenike

IZS. Prav tako je obravnavala vse spremembe

podatkov pri Ïe obstojeãih ãlanih ter pregledala

dokazila in pro‰nje za podalj‰anje veljavnosti do-

datnih Ïigov za poobla‰ãene geodete. Upravnemu

odboru IZS je pripravila sklep za sprejem novih

ãlanov in spremembe oz. prenehanje ãlanstva za

nekatere ãlane IZS.

Seja komisije: 25. 2. 2002Komisija je sprejela naslednje sklepe:■ Sprejela je sklep o konstituiranju komisije in

potrdila ãlane iz posameznih matiãnih sekcij.■ Sprejela je finanãni naãrt in program dela

Komisije za strokovne izpite v letu 2002.■ Pri obravnavanju programa strokovnih izpitov

so bili ãlani mnenja, da je potrebno poenotiti

snov pri predmetu Investicijski procesi in vode-

nje projektov in pripraviti gradivo, ki bo sluÏilo

vsem matiãnim sekcijam.■ Komisija je sprejela odstop mentorja in izpra‰e-

valca g. Gosti‰e pri predmetu PoÏarna varnost.

Seja komisije: 5. 3. 2002Komisija je sprejela naslednje sklepe:■ Sprejela je sklep, da znotraj te komisije delujejo:

— Delovna skupina za pritoÏbe,— Delovna skupina za tarifna pravila,— Delovna skupina za zavarovanje.

■ Vsem tem delovnim skupinam je doloãila

delokrog in potencialne sodelavce.■ Sprejela je okvirni finanãni naãrt te komisije za

leto 2002.■ Doloãila je namestnika predsednika Komisije za

pravila dobre prakse. To je g. Ale‰ Îetko, univ.

dipl. arh.■ Pregledala in naãeloma sprejela je ponudbo

podjetja PEG d.o.o. za pripravo podatkovne

baze (DIN 276) o izvedenih investicijah. Za pri-

pravo pogodbe za omenjeno nalogo se zadolÏi

g. Vrhunca, g. Wostnerja in g. Kocjanãiãa.

KOMISIJA ZA OCENO VLOG PRI IZS

KOMISIJA ZA STROKOVNE IZPITE PRI IZS

Seja komisije: 30. 1. 2002Komisija je sprejela naslednje pomembne sklepe:■ Seznanila se je s potekom akcije aÏuriranja e-

mail imenikov za ãlane IZS.■ Na osnovi sklepa UO IZS o prenehanju mandata

prej‰njemu uredni‰tvu glasila NOVO v IZS je spre-

jela nov koncept urejanja in vsebine glasila NOVO.■ Sprejela je sestavo Uredni‰kega odbora in v

naãelu sprejela razdelitev ãasopisa na strokov-

ni in uradni del ter posamezne rubrike v glasilu.■ Sprejela je koncept prenove internetne strani,

ki so ga pripravili v agenciji Kraft&Werk in

zadolÏila g. Cerov‰ka, da koordinira delo pri

prenovi spletnih strani.■ Komisija predlaga UO IZS, da odobri vsaki

matiãni sekciji znesek 1.000.000 SIT za prenovo

spletnih strani matiãnih sekcij. AÏuriranje

strani matiãnih sekcij ostaja stro‰ek in zadolÏi-

tev posameznih matiãnih sekcij.■ Sprejela je sklep za poskusno uvajanje Foruma

Komisije za informiranje. Osnovne informacije

in komunikacija med ãlani komisije bi med

dvema sejama potekale preko foruma.■ Sprejela je pobudo za poveãanje plaãila ure

dela v komisijah. Predlog predsednik komisije

prenese na UO IZS.

Seja komisije: 26. 2. 2002■ Sprejela je usmeritve za razdelitev dela znotraj

uredni‰tva glasila NOVO v IZS in sicer opis

aktivnosti glavnega urednika, tehniãnega ure-

dnika in ãlanov uredni‰tva.■ Sprejela je sklep, da se pogodbeno angaÏira

zunanji sodelavec – profesionalni novinar, ki bo

opravljal delo tehniãnega urednika.■ Sprejela je sklep, da bo funkcijo glavnega ure-

dnika opravljala nova generalna sekretarka IZS.■ Doloãila je konãno vsebino prve prenovljene

‰tevilke glasila NOVO in pozvala avtorje, naj

napi‰ejo ãlanke.■ Sprejela je sklep, da bo nosilna tema ãasopisa

prvo parlamentarno branje predlogov zakonov

ZGO in ZUreP.■ Komisija je sprejela informacijo o poteku pre-

nove spletnih strani IZS.

KOMISIJA ZA INFORMIRANJE PRI IZS

MATIâNA SEKCIJA ARHITEKTOV (MSRG)

KOMISIJA ZA PRAVILA DOBRE PRAKSE PRI IZS


Zvse veãjim ‰tevilom elektriãnih naprav se

ãlovekovo naravno in bivalno okolje teme-

ljito spreminja. V primerjavi z naravnimi

elektromagnetnimi sevanji (EMS) je intenziteta

umetno ustvarjenih sevanj moãno narasla. Hiter

razvoj znanosti nam prina‰a nove re‰itve in teh-

nologije ter s tem izjemen tehnolo‰ki napredek.

Ta razvoj dostikrat spremlja zaskrbljenost o

moÏnih vplivih na ãloveka in okolje. V zadnjem

ãasu smo priãe ostrim nasprotovanjem javnosti

zaradi umestitev sistema mobilne telefonije v pro-

stor. Strah pred neznanim, nezaupanje v instituci-

je ter slaba informiranost botrujejo odklonilnim

stali‰ãem do novih virov EMS.

Skoraj 1000 novih raziskav vsako leto s podroãja

EMS in vplivov na zdravje kaÏe, da je potrebno pri

ocenjevanju tveganja zelo natanãno spremljati

vse znanstvene izsledke. Pri tem igrajo kljuãno

vlogo ugledne mednarodne organizacije, ki skrbijo

za neprestano prilagajanje mejnih vrednosti

tekoãim znanstvenim spoznanjem. Program semi-

narja nedvomno zagotavlja udeleÏencem najaktu-

alnej‰i pregled vseh kljuãnih aktivnosti s podroãja

EMS in vplivov na zdravje. Glede na trenutne ak-

tivnosti doma in v svetu smo prepriãani, da bodo

predavanja uglednih strokovnjakov pripomogla k

bolj‰emu razumevanju problematike ter preven-

tivnemu ravnanju, ‰e posebno na podroãju novih

tehnologij, ki vedno bolj postajajo del na‰ega Ïiv-

ljenja in okolja.

ORGANIZACIJAIn‰titut za varovanje zdravja RS vsodelovanju s■ Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO),■ Mednarodno komisijo za varstvo pred neionizi-

ranimi sevanji (ICNIRP),■ Avstrijskim raziskovalnim centrom Seibersdorf,■ Fakulteto za elektrotehniko, Univerza v

Ljubljani,■ Zbornico varnosti in zdravja pri delu,■ Ministrstvom za okolje in prostor RS,■ Ministrstvom za zdravje RS.

SEMINAR JE NAMENJEN■ vsem, ki so v naravnem, Ïivljenjskem in

delovnem okolju izpostavljeni elektromagnet-

nim sevanjem ter se s tem ãutijo ogroÏene;■ upravnim enotam in drugim organizacijam, ki

i‰ãejo pojasnila o moÏnih ‰kodljivih vplivih EMS

ter naãinih varstva pred njimi;■ varnostnim inÏenirjem, zdravstvenim in social-

nim delavcem, ki skrbijo za varovanje zdravja

delavcev in prebivalstva;■ zdravnikom in specialistom medicine dela;■ tehnologom, inÏenirjem in projektantom, ki

naãrtujejo postavitev novih virov EMS v okolju –

predvsem sistema mobilne telefonije;■ in‰pektorjem, ki morajo skrbeti za izvajanje

doloãil in predpisov s tega podroãja;■ projektantom in drÏavnim usluÏbencem, ki vodi-

jo postopke za pridobitev upravnih dovoljenj;■ vsem, ki se sreãujejo s problematiko EMS pri

svojem delu (telekomunikacije, industrija,

zdravstvo...);■ strokovnjakom v ekolo‰ko usmerjenih dejavnostih.

PROGRAM - Petek, 31. maj 20029.00-9.30 Pozdravni nagovori – Otvoritev

seminarja (MZ, MOP, WHO, IVZ-

RS)

9.30-10.15 dr. Repacholi (WHO): Pregled razi-

skav vplivov novih tehnologij na

zdravje – vloga WHO

10.15-11.00 dr. Vecchia (ICNIRP): Nove tehno-

logije in varovanje zdravja v EU –

vloga ICNIRP

11.00-11.45 Neubauer (ARC): Evropski standar-

di za podroãje mobilne telefonije –

vloga CENELEC

11.45-12.15 dr. Gaj‰ek (IVZ): Mobilna telefonija

in dozimetrija – stanje v Sloveniji

12.15-13.30 Odmor

13.30-14.00 dr. Poliã (FF-UNI-LJ): Zaznavanje

tveganja v javnosti

14.00-14.30 mag. Simoneti (LUZ): EMS in pose-

gi v prostor – od predpisov do dobre

prakse

14.30-15.00 dr. Repacholi (WHO): Uvajanje pre-

ventivnih vidikov

15.00-16.00 Splo‰na diskusija

INFORMACIJEVse podrobnej‰e informacije, vkljuãno s podatki o

prijavi, so na voljo na domaãi strani In‰tituta za

varovanje zdravja http://www.gov.si/ivz

Za dodatne informacije se obrnite na dr. Petra

Gaj‰ka ali Veroniko ·mid:

tel: (01) 224 1493, (04) 5780 356

faks: (04) 5780 355

e-po‰ta: [email protected]

[email protected]


Elektromagnetna sevanja — nove tehnologije, zdravje in okolje31. maja 2002 ob 9.00, v dvorani ZZZS, Miklo‰iãeva 24 v Ljubljani

Mednarodni strokovni seminar

Zaradi neizrazite podobe zbornice, sekcije so

bile namreã bolj izpostavljene kot sama

krovna organizacija, in nekonsistentne upo-

rabe stare celostne grafiãne podobe (CGP) smo se

odloãili za prenovo CGP. Îeleli smo ohraniti obsto-

jeãi simbol in modro barvo.

Z dopolnitvijo starega logotipa z novo, zeleno

barvo in modernimi oblikovnimi re‰itvami smo

zgradili konsistenten, prepoznaven in liãen sistem

celostne grafiãne podobe InÏenirske zbornice Slo-

venije. Modra in zelena barva ponazarjata soÏitje

med ekolo‰ko usmeritvijo in tehnolo‰kimi re‰itvami

ter med naravo in tehnologijo. Hkrati ponazarja

soÏitje zbornice ter okolja, v katerem deluje.

Z usklajeno podobo Ïelimo poudariti tehniãno na-

tanãnost in organizacijsko uãinkovitost InÏenirske

zbornice Slovenije ter s spremembo CGP nakazati

nov zagon ustanove in naãin razmi‰ljanja ljudi v

zbornici. Nova identiteta tako predstavlja InÏe-

nirsko zbornico Slovenije kot korporativno blagov-

no znamko moãne, samozavestne ustanove. Po

svoji funkciji je nova CGP zbornice monolitna, modi-

fikacije se pojavljajo kot osnovni logotip IZS, dopol-

njen z imeni sekcij, ki obstajajo znotraj zbornice.

RUBRIKA


Zvonko Gosar univ.dipl.prav.

GENERALNI SEKRETAR IZS

Dunajska 104/IV., SI–1000 Ljubljana

tel: ++386 (0) 1 568 46 71 (tajni‰tvo)

fax: ++386 (0) 1 568 46 97

gsm: 041 370 618


INÎENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE


Dunajska 104/IV., 1000 Ljubljana, Slovenija, tel: 01 / 568 46 71, fax: 01 / 568 46 97, e-po‰ta: [email protected], www.izs.si

»KORPORATIVNA IDENTITETA JE TO, KAR PODJETJE JE, KOT TESTNI PAPIRâEK

VSEGA, KAR PODJETJE DELA, ZATO JE DOBRO, DA SE PODJETJE SVOJE IDENTITETE

ZAVEDA, SAJ JO V VSAKEM PRIMERU KOMUNICIRA V OKOLJE, âE TO DELA NAâRTNO,

TOLIKO BOLJE.« (K. PODNAR)


Dunajska 104/IV., 1000 Ljubljana, Slovenija, tel: 01 / 568 46 71, fax: 01 / 568 46 97, e-po‰ta: [email protected], domaãa spletna stran: www.izs.si

Îiro raã.: 50102-637-0813227, Davãna ‰tevilka.: 46794093, Matiãna ‰tevilka.: 1190580, ·ifra dejavnosti: 91.120

Predsednik: mag. ârtomir REMEC, generalni sekretar: Zvone GOSAR


IZKAZNICA POOBLA·âENEGA INÎENIRJA

VPISANEGA V IMENIK POOBLA·âENIH INÎENIRJEV IZSNajditelja ãlanske izkaznice prosimo, da jo odda ali po‰lje na IZS.

IZS, Dunajska 104/IV., 1000 Ljubljana, Slovenija

tel: ++386 (0)1 / 568 46 71, fax: ++386 (0)1 / 568 46 97


Zvonko Gosar univ. dipl. prav.

GENERALNI SEKRETAR IZS

Dunajska 104/IV., SI–1000 Ljubljana

tel: ++386 (0) 1 568 46 71 (tajni‰tvo)

fax: ++386 (0) 1 568 46 97

gsm: 041 370 618


Dunajska 104/IV., 1000 Ljubljana, Slovenija

tel: ++386 (0)1 / 568 46 71, fax: ++386 (0)1 / 568 46 97


Nova celostna grafiãna podoba IZS

Kraft&Werk

02/2002 Uradni list IZS z dne 31. 3. 2002 | 29

Uradni listINÎENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Z dne 31. 3. 2002

KAZALO

PREDSTAVITEV NOVIH KOMISIJ IZS 30S âLANI

Komisija za strokovne izpiteKomisija za oceno vlogKomisija za sistemske zakoneKomisija za spremembe in dopolnitve statuta IZSKomisija za pravila prakse in nateãajeKomisija za tehniãno in kulturno dedi‰ãinoKomisija za informiranjeKomisija za izobraÏevanje

RAZPIS I NATEâAJEV IN REZULTATI 31

VABILA

Vabilo na 9. redno sejo skup‰ãine zbornice

KOMISIJA ZA STROKOVNE IZPITE

âlanidr. Janez REFLAK (MSG), predsednikprof. Vuka‰in AâANSKI (MSG)mag. Andrej GOLJAR (MSA)JoÏe SOVINC (MSS)Ivan LEBAN (MSE)Roman LEBAR (MST-kemija)mag. Bojan GRM (MST-poÏarna varnost)dr. JoÏe RESNIK (MST-lesna)dr. PrimoÏ GSPAN (MST-varstvo pri delu)mag. Ale‰ HORVAT (MST-gozdarstvo)Miran BRUMEC (MSGEO)prof. dr. Uro‰ BAJÎELJ (MSRUD)Milan ZABUKOVEC (MSRUD)mag. Darko DREV (MST)JoÏe STUDENâNIK (MST)

OOppoommbbaa:: pri ãlanih iz MST so ãlani vsi predsednikiizpitnih komisij, ki delujejo znotraj MST (sklep zapisnika4. seje UO MST)

KOMISIJA ZA OCENO VLOG

âlaniAndrej POV·Iâ (MSS), predsednikdr. Viktor PUST (MSA)Zoran KRAIGHER (MSG)Marjetka SAJE (MSG)Anton GRILJ (MSE)Borut ZULE (MST)Andrej NOSE (MST)mag. Darko TANKO (MSGEO)Simon DERNOV·EK (MSGEO)Ale‰ BERGER (MSRUD)Ljubomir BERIâ (MSRUD)

KOMISIJA ZA SISTEMSKE ZAKONE

âlaniRoman LEBAR (MST), predsednikmag. Darko DREV (MST)Andrej PRELOV·EK (MSA)dr. Janez DUHOVNIK (MSG)Peter KOREN (MSG)Bogdan DRINOVEC (MSG)Danijel MUR·Iâ (MSS)Ivan LEBAN (MSE)Dominik BOVHA (MSGEO)dr. Evgen DERVARIâ (MSRUD)dr. JoÏe KOTRNIK (MSRUD)Andrej PISK (MSRUD)Ale‰ BERGER (MSRUD)

KOMISIJA ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVESTATUTA IZS

âlaniAmbroÏ KORITNIK, predsednikUro‰ BIRSA (MSA)mag. Gojmir âERNE (MSG)Milan LEPETIâ (MSS)mag. Borut GLAVNIK (MSE)Danijel PODPEâAN (MST)

mag. Bojan GRM (MST)Valter PODBR·âEK (MSGEO)MatjaÏ CEROVAC (MSRUD)dr. Îeljko VUKELIâ (MSRUD)

KOMISIJA ZA PRAVILA PRAKSE INNATEâAJE

âlanimag. Janez LAJOVIC (MSA), predsednikAle‰ ÎETKO (MSA)mag. Gojmir âERNE (MSG)Marjan PIPENBAHER (MSG)JoÏe VRHUNC (MSS)Vladimir JAMA (MSS)Franc HROVATIN (MSS)JoÏe TORKAR (MSS)Boris KOCJANâIâ (MSE)Alenka Vrhovec KRAMARIâ (MST)mag. Brane KOVAâ (MSGEO)doc. dr. Jakob LIKAR (MSRUD)mag. Marjan HUDEJ (MSRUD)

KOMISIJA ZA TEHNIâNO IN KULTURNODEDI·âINO

âlaniGorazd HUMAR (MSG), predsednikdr. Branko ZADNIK (MSG)Jadranka GRMEK (MSA)Andrej POV·Iâ (MSS)Miran BRUMEC (MSGEO)dr. Boris SALOBIR (MSRUD)

âlanii MSE in MST ‰e niso doloãili svojih ãlanov pri tejkomisiji, ãlani MST bodo doloãeni na naslednji seji UOMST, ãlani MSE pa sploh niso doloãili ãlana!

KOMISIJA ZA INFORMIRANJE

âlaniMatjaÏ GRILC (MSGEO), predsednikAndrej âERNIGOJ (MSA)dr.Janez DUHOVNIK (MSG)Miro PIRNAR (MSS)TomaÏ KERN (MSE)Janez POTOâNIK (MSE)Franc PEâOVNIK (MST)dr. JoÏe KORTNIK (MSRUD)Vladimir ÎELEZNIKAR (MSRUD)Bojan JELEN (MSRUD)

KOMISIJA ZA IZOBRAÎEVANJE

âlanidr. Îeljko VUKELIâ (MSRUD), predsednikmag. Andrej GOLJAR (MSA)Meta ZAJC POGORELâNIK (MSG)Mirt MARTELANC (MSS)Anton AVâIN (MSE)Andrej LESNIK (MST)mag.MatjaÏ HRIBAR (MSGEO)Andreja JUG

Nove komisije IZS

A) NATEâAJI, KI POTEKAJO:

1) Javni anonimni enostopenjski nateãaj zaarhitekturno re‰itevPRIZIDKA EKONOMSKE FAKULTETE,FUNKCIONALNE POVEZAVE MED OBJEKTITER VIZUALNE USKLADITEV FASAD.Razpisovalec: Ministrstvo za ‰olstvo, znanostin ‰port RS in Univerza v Ljubljani, Ekonomskafakulteta v sodelovanju z IZS MSA in DALObjava razpisa: 22.02.2002Rok oddaje: 20.05.2002

2) Javni anonimni enostopenjski regionalnianketni nateãaj s povabljenimi udeleÏenciza urbanistiãno in arhitekturno idejnore‰itev obmoãja ljubljanskePOTNI·KI CENTER LUBLJANARazpisovalec: Mestna obãina Ljubljana in IZSMSA v sodelovanju z DAL, DUPPS in DKASObjava razpisa: 28.12.2001Rok oddaje: 15.05.2002

3) Javni anonimni enostopenjski nateãaj zacelostno ureditevOSREDNJE MARIBORSKE TRÎNICE.Razpisovalec: TrÏnica Maribor in IZS MSA vsodelovanju z DAMObjava razpisa: 04.01.2002Rok oddaje: 20.03.2002

B) NATEâAJI V PRIPRAVI:

1) Javni anonimni enostopenjski nateãaj zapridobitev urbanistiãno arhitekturnihre‰itev za ureditevOSREDNJE TRÎNICE S PARKIRNO HI·O VZGODOVINSKEM JEDRU NOVEGA MESTA.Razpisovalec: Obãina Novo mesto in IZS MSA vsodelovanju z DADObjava razpisa predvidoma: september 2002

C) ZAKLJUâENI NATEâAJI:

1) Javni anonimni enostopenjski nateãaj zacelostno ureditevKNJIÎNICE RAVNE NA KORO·KEM.Razpisovalec: Obãina Ravne na Koro‰kem inIZS MSA v sodelovanju z DAMObjava razpisa: 28.12.2001Rok oddaje: 15.03.2002Îiriranje poteka.

2) Javni anonimni enostopenjski drÏavniurbanistiãni in arhitekturni nateãaj zaarhitekturno re‰itevSREDNJE ZDRAVSTVENE ·OLE V CELJUter za urbanistiãno prometno re‰itevumestitve srednje zdravstvene ‰ole.Razpisovalec: Ministrstvo za ‰olstvo, znanostin ‰port ter Mestna obãina Celje, Zavod zaplaniranje in izgradnjo v sodelovanju z IZS MSAter dru‰tviObjava razpisa: 04.01.2002Rok oddaje: 15.02.2002

Nagrado v znesku 2.500.000,00 SIT prejme elaborat ‰t. 23687.Avtorji: Vojteh Ravnikar, univ. dipl. inÏ. arh., TanjaKo‰uta, univ. dipl. inÏ. arh., Robert Potokar, univ. dipl.inÏ. arh., BlaÏ Budja, univ. dipl. inÏ. arh., JanezBreÏnik, ‰tud. arh.Sodelavci: statika: Du‰an Arko, univ. dipl. inÏ. gradb.,

strojne in‰talacije: Andrej Robiã, univ. dipl. inÏ. stroj.,elektroin‰talacije: TomaÏ Jev‰nikar, univ. dipl. inÏ. el.

Nagrada v znesku 1.600.000,00 SITprejme elaborat ‰t. 54971.Avtorji: ·pela Nardoni Kovaã, univ. dipl. inÏ. arh.,Miha Kajzelj, univ. dipl. inÏ. arh., Bojan Leva, univ. dipl.inÏ. arh.Sodelavci: statika Ivo Hafner, univ. dipl. inÏ. gradb,strojne in‰talacije Marko Vrabec, univ. dipl. inÏ. str.,elektroin‰talacije Bo‰tjan Vind‰nurer, univ. dipl. inÏ. el.

3. zniÏano enakovredno tretjo nagrado v znesku750.000,00 SITprejme elaborat ‰t. 54345.Avtorji: Boris Bri‰ki, univ. dipl. inÏ. arh., Sabina Les,univ. dipl. inÏ. arh.Konzultant: Jurij Kobe, univ. dipl. inÏ. arh.Sodelavci: statika Anton Berce, univ. dipl. inÏ. gradb.,strojne in‰talacije Marcel Turk, univ. dipl. inÏ. stroj.,elektroin‰talacije Bojan Germov‰ek, univ. dipl. inÏ. el.

3. zniÏano enakovredno tretjo nagrado v znesku750.000,00SITprejme elaborat ‰t. 28078.Avtorji: Ale‰ Vodopivec, univ. dipl. inÏ. arh.Sodelavci: Benjamin Hafner, ‰tud. arh., TomaÏ Kuãan,‰tud. arh.

Enakovreden odkup v znesku 500.000,00SITprejme elaborat ‰t. 14202.Avtor: Bevk in Peroviç arhitekti, Arhe d.o.o.Avtorski tim: Matija Bevk, univ. dipl. inÏ. arh., Vasa J.Peroviç, MA BiA, BlaÏ Kundus, univ. dipl. inÏ. arh., MitjaZorc, univ. dipl. inÏ. arh., PrimoÏ Hoãevar, univ. dipl.inÏ. arh.Konzultanti: statika: Anjo Îigon, univ. dipl. inÏ.gradb., Elea d.o.o., strojne in‰talacije: Tomi Celarc,univ. dipl. inÏ. stroj., Elea d.o.o., elektroin‰talacije:Tomi KriÏaj, el. teh., Elea d.o.o., promet: Ga‰per Blejec,univ. dipl. inÏ. gradb., Kono d.o.o.

Enakovreden odkup v znesku 500.000,00SITprejme elaborat ‰t. 21801.Avtorji: Stolp d.o.o., Ale‰ ·uligoj, David LozejSodelavci: konstrukcija: Bojan Lojk, strojnein‰talacije: Zoran Markoviã

3) Javni anonimni enostopenjski drÏavniurbanistiãni, krajinski in arhitekturninateãaj za- urbanistiãno ureditev med sotoãjem

Savinje in Voglajne ter Savinjskimmostom,

- krajinsko arhitekturno ureditev mestnegaparka,

- arhitekturno zasnovo kapucinskegamostu in paviljona v mestnem parku,

- vodnogospodarsko ureditevprotipoplavnega zidu na levem breguSavinje.

Razpisovalec: Mestna obãina Celje, Zavod zaplaniranje in izgradnjo, Komunalna direkcija inIZS MSA v sodelovanju z dru‰tviOddaja: 29.11.2001

1. nagrada se ne podeli.

Povi‰ana 2. nagrada se dodeli delu z geslom”1795433”. kolikoAvtorji: Marko APOLLONIO, univ. dipl. inÏ. arh., NinaCRLJENKO, abs. arh., Tina DEM·AR, abs. k. a., LenaDOLENC, univ. dipl. inÏ. arh., TomaÏ KRU·EC, univ. dipl.inÏ. arh., Mitja ·KRJANEC, abs. k. arh., Gregor VRE·,univ. dipl. inÏ. kraj. arh.

Sodelavci: Konzultanta za statiko: Zoran KRAIGHER,univ. dipl. inÏ. gradb., Milan SORâ, univ. dipl. inÏ.gradb. Konzultant za vodno inÏenirstvo: DimitrijKONRAD, univ. dipl. inÏ. gradb.

3. nagrada v vi‰ini 1.200.000,00 SIT se dodeli delu zgeslom “MIKLAVÎ”.Avtorji: Rok BENDA, univ. dipl. inÏ. arh., PrimoÏHOâEVAR, univ. dipl. inÏ. arh., Miha SKOK, univ. dipl.inÏ. arh.Gradbene konstrukcije: Edo WALLNER, univ. dipl. inÏ.gradb., UNIARH, in‰titut za projektiranje d.o.o.,LjubljanaSvetovalca za urejanje voda: prof. dr. Ale‰ HORVAT,univ. dipl. inÏ. gozd., PUH, Podjetje za urejanjehudournikov d.o.o., Kostja MODEC, gradb. tehnik,GRASTO d.o.o.

·est odkupov se dodeli delom z gesli:

Geslo LAKIDARAvtorji: Ma‰a ÎIVEC, univ. dipl. inÏ. arh., DomenMOZETIâ, univ. dipl. inÏ. arh. Maru‰a ZOREC, univ. dipl.inÏ. arh.Konzultanti: Igor Lipajne, univ. dipl. inÏ. gradb., ELEAd.o.o., konstrukcija mostov Nika Grabnar, abs. arh.

Geslo SAVINJ@Avtorja: mag. Ina ·UKLJE ERJAVEC, univ. dipl. inÏ.kraj. arh., UIRS in URBI Ljubljana, Andrej ERJAVEC,univ. dipl. inÏ. arh., UIRS in URBI LjubljanaSodelavci: Biba Tominc, univ. dipl. geogr., MatejaLuÏovec, univ. dipl. inÏ. kraj. arh., Nina Kolenbrand,univ. dipl. inÏ. kraj. arh., Mark Wollrab, abs. grad.Konzultanti: Rok Fazarinc, univ. dipl. inÏ. gradb.,vodno gospodarstvo, Gregor Gruden, univ. dipl. inÏ.gradb., konstrukcija mostu

Geslo SALONCEAvtorice: Nena GABROVEC, univ. dipl. inÏ. arh., MajaIVANIâ, univ. dipl. inÏ. arh., Jana KOCBEK, univ. dipl.inÏ. arh., Anja PLANI·âEK, univ. dipl. inÏ. arh., mag.Ale‰ BIZJAK, univ. dipl. inÏ.kraj. arh., prof. DavorinÎITNIK, univ. dipl. inÏ. gradb.Sodelavci: Marko Coloni, ‰tud. arh., ·pela Kokalj, abs.arh.

Geslo CLAUDIAAvtorji: prof. Peter GABRIJELâIâ, univ. dipl. inÏ. arh.,asist. Gregor âOK, univ. dipl. inÏ. arh., DarjaPREGOVNIK, univ. dipl. inÏ. kraj. arh., Gordana BERCE,univ. dipl. inÏ. arh., Tina JERABEK, univ. dipl. inÏ. arh.,Dejan VUKIâ, ‰tud. arh., Ale‰ PRIMC,‰tud. arh., SmiljanBUZETI, ‰tud. arh., Jaka Napotnik, ‰tud. arh, RoberLes, ‰tud. arh.Konzultanti: inÏ. Viktor Markel, konstrukcije, inÏ.Sonja Novak, hidrotehnika

Geslo BY-PASSAvtorji: Darja MATJA·EC, univ. dipl. inÏ. kraj. arh.,LUZ d.d.Mika CIMOLINI, univ. dipl. inÏ. arh., MA - BI, ELASTIK,,Iztok KAVâIâ, univ. dipl. inÏ. kraj. arh., VGI d.o.o.,Mag.Maja SIMONETI, univ. dipl. inÏ., kraj. arh., LUZ d.d.,Karla JANKOVIâ, univ. dipl. inÏ. kraj., LUZ d.d.Konzultanti: Igor Kebel, univ. dipl. inÏ. arh., MA - BI,ELASTIK, Ale‰ Mlakar, univ. dipl. inÏ. kraj. arh., LUZ d.d.Sodelavci:Ur‰ka Krajnc, abs. kraj. arh., JoÏe Gro‰elj, univ. dipl.inÏ. arh., Roman Ple‰ko, inÏ. geod., LUZ d.d.

Geslo POPLAVAAvtorji: Matej NOVAK, univ. dipl. inÏ. arh., AleksandraGER·AK PODBREZNIK, univ. dipl. inÏ. arh., AlenkaPADEÎNIK, univ. dipl. inÏ. kraj. arh., Irena POVALEJ,

30 | Uradni list IZS z dne 31. 3. 2002 02/2002

Nateãaji

02/2002 Uradni list IZS z dne 31. 3. 2002 | 31

univ. dipl. inÏ. arh., Rado ROMIH, univ. dipl. inÏ. kraj.arh., Nata‰a VOGA, abs. arh., Nenad VRTARIâ, univ.dipl. inÏ. arh.

4) Javni anonimni enostopenjski nateãaj zaurbanistiãno arhitektonske re‰itve naobmoãju urejanja ·P 1/3 VIATOR,funkcionalne enote F1, F2 in F3.Razpisovalec: ZIL inÏeniring d.d. Ljubljana terIZS MSA v sodelovanju z DALNovember 2001

1. nagrada je podeljena nateãajnemu elaboratupod ‰ifro 55555.Avtorji: BoÏo Podlogar, univ. dipl. inÏ. arh. in MarjanLipiãar, univ. dipl. inÏ. arh.

2. nagrada je podeljena nateãajnemu elaboratupod ‰ifro 42600.Avtorji: Rok Oman, univ. dipl. inÏ. arh., ·pelaVideãnik, univ. dipl. inÏ. arh., Josip Konstatinoviã,univ. dipl. inÏ. arh., Rok Gerbec, univ. dipl. inÏ. arh. inIvana ·ehiã, statiãna zasnova: Marko Pavlinjek, dipl.inÏ. gradb.PoÏarno varstvo: Alojz Muhiã, univ. dipl. inÏ. arh.

Enakovredene zvi‰ane odkupe prejmejo:elaborat pod ‰ifro 07007,Avtorji: IGRE d.o.o. in Arhitektur und GeneralplanungInternacional – Wien,

elaborat pod ‰ifro 11901,Avtorji: ·pela Rogel, univ. dipl .inÏ. arh., in sodelavecTomaÏ Pipan, ‰tud. 4. letnika FA,

elaborat pod ‰ifro 54646,Avtorji: Domen Mozetiã, abs. arh. in Ma‰a Îivec, univ.dipl. inÏ. arh.

5) Javni drÏavni anonimni enostopenjskinateãaj za celovito arhitekturno re‰itev, t.j.za nadzidavo, dozidavo in adpatacijoobjekta SNG DRAMA v Ljubljani.Razpisovalec: SNG DRAMA in IZS MSA vsodelovanju z DALOktober 2001

1. nagrada ni bila podeljena.

Dve enakovredni 2. nagradi v vrednosti po2.000.000,00 SITse podeli projektoma s ‰iframa 77281 in 12468.

Projekt s ‰ifro 77281:Avtorji: Rok Gerbec, univ. dipl. inÏ. arh., AndrejNolda, univ. dipl. inÏ. arh., Sandra ·terpin, univ. dipl.inÏ. arh., Klavdij Kikelj abs. arh., ·pela Bevc abs. arh.

Projekt s ‰ifro 12468:Avtorji: Jerneja Aãanski Veber, univ. dipl. inÏ. arh.,Stanko Arnu‰, univ. dipl. inÏ. arh., Tadej Veber, univ.dipl. inÏ. arh.Zasnova odrov : Miroslav Melena, univ. dipl. inÏ. arh.Konstrukcija: Vuka‰in Aãanski, univ. dipl. inÏ. gradb.,PrimoÏ Kvaternik, univ. dipl. inÏ. gradb., Marko Îibret,univ. dipl. inÏ. gradb.Elektro instalacije: Vladimir Golubiã , univ. dipl. inÏ.el.Strojne instalacije: Marko Lubej , univ. dipl. inÏ. stroj.

3. nagrada v vi‰ini 1.000.000,00 SIT se podeliprojektu s ‰ifro 72819:Avtorji: Jurij Kobe, univ. dipl. inÏ. arh., Rok Înidar‰iãabs. arh., ·pela Kokalj, abs. arh., Nevenka Grubje‰iãabs. arh.

Elektroinstalacije: TomaÏ Jev‰nikar, univ. dipl. inÏ. el.,Proelit d.o.o.Strojne instalacije: Vladimir Vastl , univ. dipl. inÏ. str.,Vasa d.o.o.Odrska tehnika: Danilo Ro‰kar in team

Odkup v vi‰ini 500.000,00 SIT se podeli projektu s‰ifro 73776:Avtorji: Vojteh Ravnikar, univ. dipl. inÏ. arh., TanjaKo‰uta, univ. dipl. inÏ. arh., Robert Potokar, univ. dipl.inÏ. arh., BlaÏ Budja, univ. dipl. inÏ. arh., MatevÏ âelãik,univ. dipl. inÏ. arh., Maja Slapernik, univ. dipl. inÏ. arh.,Janez BreÏnik ‰tud. arh.Scenska tehnologija: Andrej StraÏi‰ar, univ. dipl. inÏ.arh.,Gradior Group a.s. Brno, Republika âe‰kaStatika: Marko Pavlinjek, univ. dipl.inÏ. gradb.Strojne instalacije: JoÏe Îibret, univ. dipl. inÏ. str.Janko Gregoriã, univ. dipl. inÏ. str.Elektro instalacije: Miran ·peh, univ. dipl. inÏ. el.

Projekti s ‰iframi 75821, 33833, 29045, 89123 in 01248prejmejo od‰kodnino v vrednosti 160.000,00 SIT.

Îirija sprejme sklep, da povabi avtorje obehprojektov, ki sta prejela drugo nagrado, k dodelavinjunih elaboratov. Na podlagi tako dopolnjenihelaboratov je Ïirija v isti sestavi izbrala projektanta.Izbran projekt avtorja Andreja Nolde, univ. dipl. inÏ.arh. s sodelavci.

6) Javni anonimni stopenjski nateãaj zvabljenimi udeleÏenci za idejno arhitekturnore‰itev objektov in idejno re‰itev krajinskeureditve obmoãja mednarodnega mejnegaprehoda ObreÏje.Razpisovalec : Servis skupnih sluÏb Vlade RS inIZS MSA v sodelovanju z DAD in DKASAvgust 2001

1. nagrada je podeljena nateãajnemu elaboratupod ‰ifro 74562.Enota d.o.o., avtorji arhitekturne zasnove: Aljo‰aDekleva, univ. dipl. inÏ. arh., Dean Lah, univ. dipl. inÏ.arh., Milan Tomac, univ. dipl. inÏ. arh., AnÏe Zalaznik,univ. dipl. inÏ. arh., BlaÏ Razpotnik, abs. arh., JanaBraniselj, abs. arh, avtor krajinske arhitekture: MatejKuãina, univ. dipl. inÏ. kraj. arh., statiãni izraãun:Mojmir Sajinãiã, univ. dipl. inÏ. gradb.

2. nagrada ni bila podeljena.

3., zvi‰ana, enakovredna nagrada je podeljenanateãajnemu elaboratupod ‰ifro 75109.Avtorji arhitekturne zasnove: Mojca Guziã, univ.dipl. inÏ. arh. ter Polona Filipiã, univ. dipl. inÏ. arh.,krajinske arhitekture: Barbara Goliãnik, univ. dipl. inÏ.kraj. arh., Lidija Breskvar, univ. dipl. inÏ. kraj. arh.,soavtor Domen Zupanãiã, univ. dipl. inÏ. arh. tersodelavci Gregor Trplan, univ. dipl. inÏ. arh., MartinaTom‰iã, univ. dipl. inÏ. arh., statiãni raãun: TomaÏHabiã, univ. dipl. inÏ. gradb., Split d.o.o., Nova Gorica,popis: Stanka Dobrovoljc, gr. teh., elektro instalacije:Bea d.o.o., strojne instalacije Pinss d.o.o.

3., zvi‰ana, enakovredna nagrada je podeljenanateãajnemu elaboratupod ‰ifro 35791.Avtorji arhitekturne zasnove: Jana Kocbek, univ.dipl. inÏ. arh., Miha Kajzelj, univ. dipl.inÏ. arh.,krajinske arhitekture: Tina Dem‰ar, abs. kraj. arh.,Gregor Vre‰, univ. dipl. inÏ. kraj. arh., grafiãnegaoznaãevanja: PrimoÏ Pislak, univ. dipl. inÏ. arh. ter

sodelavci Metod Vidic, abs. arh., statiãni izraãun: IvoHafner, univ. dipl. inÏ. gradb., strojne instalacije:Marko Vrabec, univ. dipl. inÏ. str., elektro instalacije:Anton Kokelj, univ. dipl. inÏ. el.

Enakovreden odkup je podeljen nateãajnemuelaboratupod ‰ifro 36912.Avtor arhitekturne zasnove: Andrej Kalamar, univ.dipl. inÏ. arh., krajinske arhitekture Iztok Kavãiã, univ.dipl. inÏ. arh., konstrukcije Anton Berce, univ. dipl. inÏ.gradb.

Enakovreden odkup je podeljen nateãajnemuelaboratupod ‰ifro 53751.Avtorji arhitekturne zasnove: TomaÏ Machtig, univ.dipl. inÏ. arh., Ur‰ka Vrhunc, univ. dipl. inÏ. arh., M.Arch. II., Ale‰ Gra‰iã, univ. dipl. inÏ. gradb. Sodelavci: Martina Hauschen, Nejc Vidmar, ‰tud. arh.,Andreja Zapu‰ek, ‰tud. kraj. arh.

ZniÏan odkup je podeljen nateãajnemu elaboratupod ‰ifro 15218.Avtorja arhitekturne zasnove: Iztok Lemajiã, univ.dipl. inÏ. arh., Vid Ratajc, univ. dipl. inÏ. arh.,konstrukcijske zasnove dr. Leon Hladnik, univ. dipl.inÏ. gr.

7) Vabljeni arhitektonski nateãaj za celostnoureditev objekta novega multimedijskegacentra v Mariboru.Razpisovalec: Kinematografi Maribor in IZSMSA v sodelovanju z DAMJunij 2001

1. nagrada je podeljena nateãajnemu elaboratupod ‰ifro 12358.Avtorja: Janko Zadravec & Branko Cepiã

D) DOSLEJ IZRAÎENE NAMERE ZA ISKANJERE·ITEV Z NATEâAJI:

1) Javni anonimni enostopenjski drÏavniurbanistiãni, krajinski in arhitekturni nateãaj zaidejno re‰itev nove ureditve Kongresnega trgaz uvozi v parkiri‰ãe pod njim in soãasne noveureditve parka Zvezda.Razpisovalec: Mestna obãina Ljubljana

2) Javni anonimni enostopenjski drÏavni nateãajza ureditev okolice Bukovni‰kega jezera.Razpisovalec: Obãina Dobrovnik in IZS MSA vsodelovanju z DAM

3) Javni anonimni enostopenjski drÏavni nateãajza novogradnjo srednje ‰ole ali adaptacijoobjektov nekdanje voja‰nice z dograditvijo.Razpisovalec: Obãina Slovenska Bistrica vsodelovanju z Ministrstvom za ‰olstvo, znanostin ‰port in IZS MSA v sodelovanju z DAM

4) Javni anonimni enostopenjski drÏavni nateãajza urbanistiãni, krajinski in arhitekturni nateãajza ureditev Ljubljanice in Grubarjevega kanala.Razpisovalec: MOL in IZS MSA v sodelovanju zDAL, DUPPS in DKAS

5) Javni anonimni enostopenjski drÏavni projektninateãaj za idejno arhitekturno re‰itevPOLITEHNIKA Nova Gorica.Razpisovalec: Mestna obãina Nova Gorica vsodelovanju z IZS MSA ter DAP

Izhaja: 4 ‰tevilke letno. Naklada: 4. ‰tevilke 6500 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Generalni sekretar IZS Tehniãni urednik 4. ‰tevilke MatjaÏ Grilc. Uredni‰ki odbor: glavni inodgovorni urednik, tehniãni urednik, MatjaÏ Grilc, mag. Andrej âernigoj, Franc Peãovnik, dr. Janez Duhovnik, Janko Potoãnik, dr. JoÏe Kortnik, Miro Pirnar, TomaÏ Kern. Lektoriranje inkorekture: Aljo‰a Grilc in Marko Jen‰terle Fotografija na naslovnici: Dejan Dubokoviã Oblikovanje: Kraft@Werk, Maribor Tisk: POTENS d.o.o., Horjul Izvod glasila NOVO v IZS je za ãlane InÏenirske zbornice Slovenije brezplaãen.Copyright © 2002 NOVO v IZS, InÏenirska zbornica Slovenije

InÏenirska zbornica Slovenije, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel.: 01 / 568 46 71, fax: 01 / 568 46 97, [email protected], http://www.izs.si

Na podlagi prvega odstavka 20. ãlena statuta IZS sklicujem

9. redno sejo skup‰ãine zbornice,ki bo v sredo dne 22. maja 2002 ob 12.00 uriv prostorih GI-ZRMK, Dimiãeva 12, Ljubljana(V. nadstropje v sejni dvorani).

PREDLOG DNEVNEGA REDA:

11.. OOttvvoorriitteevv sskkuupp‰‰ããiinnee,, ppoorrooããiilloo oovveerroovvaatteelljjaa zzaappiissnniikkaa 88.. rreeddnnee sseejjee

sskkuupp‰‰ããiinnee iinn iizzvvoolliitteevv ddeelloovvnneeggaa pprreeddsseeddssttvvaa..

22.. PPoottrrddiitteevv RReebbaallaannssaa ffiinnaannããnneeggaa nnaaããrrttaa zzbboorrnniiccee zzaa lleettoo 22000011..

33.. PPoottrrddiitteevv ZZaakklljjuuããnneeggaa rraaããuunnaa zzbboorrnniiccee zzaa lleettoo 22000011..

44.. SSpprreejjeemm PPrraavviillnniikkaa oo ppllaaããeevvaannjjuu ããllaannaarriinnee iinn ddrruuggiihh pprriissppeevvkkoovv zzaa

lleettoo 22000022..

55.. SSpprreejjeemm FFiinnaannããnneeggaa nnaaããrrttaa zzbboorrnniiccee zzaa lleettoo 22000022..

66.. PPoorrooããiilloo oo ddeelluu UUpprraavvnneeggaa ooddbboorraa zzbboorrnniiccee..

77.. PPrreeddllooggii iinn ppoobbuuddee ããllaannoovv sskkuupp‰‰ããiinnee..

V primeru, da ob sklicu 9. redne seje skup‰ãine ob 12.00 uri ni navzoãih

najmanj polovica vseh ãlanov skup‰ãine, od njih pa najmanj polovica

predstavnikov vsake posamezne matiãne sekcije, ssee sseejjaa sskkuupp‰‰ããiinnee

pprreellooÏÏii nnaa 2222.. mmaajj 22000022 oobb 1122..3300 uurrii vv iissttiihh pprroossttoorriihh, kot je predvideno

za prvi sklic.

Priloge k toãkam dnevnega reda po sklepu UO IZS so priloÏene k vabilu

ãlanom skup‰ãine.

PPrreeddsseeddnniikk IInnÏÏeenniirrsskkee zzbboorrnniiccee SSlloovveenniijjee

mmaagg.. âârrttoommiirr RREEMMEECC,, uunniivv.. ddiippll.. iinnÏÏ.. ggrraadd..

VABLJENI:

■ ããllaannii sskkuupp‰‰ããiinnee,,

■ pprreeddsseeddnniikk nnaaddzzoorrnneeggaa ooddbboorraa,, mmaagg.. VVeekkoossllaavv KKOORROO··EECC,,

■ pprreeddsseeddnniikk KKoommiissiijjee zzaa ssttaattuutt iinn ppoosslloovvnniikk sskkuupp‰‰ããiinnee,, gg.. AAmmbbrrooÏÏ

KKOORRIITTNNIIKK,,

■ ggeenneerraallnnii sseekkrreettaarr,,

■ rraaããuunnoovvooddjjaa,,

■ mmiinniisstteerr zzaa ookkoolljjee iinn pprroossttoorr,, mmaagg.. JJaanneezz KKOOPPAAââ,,

■ ddrrÏÏaavvnnii sseekkrreettaarr zzaa pprroossttoorr,, gg.. JJooÏÏee NNOOVVAAKK..

VABILO NA SKUP·âINO IZS

Documents

>>NOVO V IZS