Upload
igor-bako-mircovski
View
40
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1. Pravna priroda na krajnata nu`da
Krajnata nu`da postoi koga deloto e storeno so cel storitelot da
otsrani od sebe ili od drug, istovremena neskrivena opasnost, {to na
drug na~in ne mo`ela da se otstrani i pritoa storenoto zlo, {to se
zakanuva ( ~l. 10 stav 2 od KZ ) 1
Za razlika od nu`nata odbrana kaj koja postoi soglasnost deka
deloto storeno vo takva sostojba ne e protivpravno, kaj krajnata nu`da
ova pra{awe e dosta sporno. Ova posebno aktuelizirano vo
sovremenata nauka na krivi~noto pravo so pojavata na nau~nite
mislewa spored koi site slu~ai na krajna nu`da se odnesuva na mnogu
raznovidni i me|usebno razli~ni situacii, za razlika od nu`nata odbrana
vo koja se opfateni voglavno site slu~aevi na sudir pome|u dvajca gra|
ani. Spored edno sfa}awe, krajnata nu`da ja isklu~uva
protivpravnosta, spored drugo, vinata odnosno kaznivosta, spored
treto, ponekoga{ protivpravnosta, a ponekoga{ vinata i najposle,
spored edno posebno sfa}awe, krajnata nu`da se tretira kako edna
krivi~no-pravno neutralna kategorija. Postojat razli~ni teoretski
mislewa za pravnata priroda i dejstvoto na krajnata nu`da, koi mo`eme
da gi podelime vo dve osnovni grupi: prvata koja gi opfa}a onie
sfa}awa koi site slu~ai na krajna nu`da gi vrednuvaat na ist na~in,
kako edinstvena pojava i vtorata, koja gi opfa}a onie mislewa koi
razli~no gi vrednuvaat razli~nite situacii na krajna nu`da, Odnosno,
koi ne davaat edinstveni osnovi za opravduvawe na nekaznivosta.
Edinstvenite ili monisti~kite teorii, koi vo odreduvawe na
pravnata priroda na krajnata nu`da poa|aat od eden edinstven
kriterium: ili od subjektivnoto koe se sostoi od vlijanieto na opasnosta
vrz psihi~kata sostojba na storitelot, ili od objektivnoto koe glavno se
sveduva na rangirawe na dobrata spored nivnata vrednost. Spored toa,
1 Z. Sulejmanov, Krivi~no pravo ( op{t del ), Skopje, 2001, str. 154
tuka spa|aat site onie teoretski sfa}awa koi tajnata nu`da ja tretiraat
kako edinstven praven poim, koj site slu~ai na krajna nu`da vrednuva
na ist na~in. Vtorata grupa ja so~inuvaat site onie teoretski sfa}awa
spored koi za site slu~ai na krajna nu`da na mo`at da dadat edinstveni
osnovi za opravduvawe na nekaznivosta. Vo edni slu~ai se raboti za
pri~inita na objektivniot, a vo drugi slu~aevi na subjektivniot karakter,
{to sekako }e vlijae vrz karakterot na deloto prevzemeno vo sostojba
na krajna nu`da i }e povle~e so sebe drugi krivi~no - pravni
poslediviVo ramkite na prvata grupa u~ewa za krajnata nu`da, prvo se
pojavilo sva}aweto spored koe krajnata nu`da se tretira kako osnova
za isklu~uvawe na kaznivosta. Spored subjektivnite teorii, od
~ovekot koj se nao|a vo sostojba na krajna nu`da ne mo`e da se bara
da se odnesuva vo sklad so normite na pravoto. Vsu{nost, se misli
deka ~ovek vo takvi situacii voglavno ne mo`e slobodno da opredeluva
, bidej}i se nao|a pod silno vlijanie na psihi~kata prinuda predizvikana
od opasnosta koja ja nadminuva negovata sila i na koja toj ne mo`e da
se sprotistavi. Objektivnite torii se zasnovaat na u~ewata na prirodno-
pravnite {koli. Spored ovii teorii deloto izvr{eno vo krajna nu`da e
opravdano i ne mo`e da se govori za negovata op{estvena opasnost i
protivpravnost. Koga se raboti za spauvawe na dobrata so pogolema
vrednost, toga{ ne samo{to op{estvoto ima interes da go za{titi, tuku
i pri~inite na pravednost nalagaat da se `rtvuva dobroto so pomala
vrednost.
Ve}e navedovme deka pokraj edinstvenite ( objektivni i subjektivni )
teorii koi po svojot karakter isklu~itelno razli~nite slu~ai na krajna
nu`da gi vrednuvaat na edinstven na~in, denes postojat i se pove}e
ugledni zastapnici na novi teorii koi se narekuvaat teorii na
diferencirawe. Spored ovie teorii, za site slu~ai na krajna nu`da ne
mo`at da se dadat isti osnovi na opravdanost na nekaznuvaweto, nitu
mo`at da se priznaat isti krivi~no-pravni storiteli vo odnos na deloto,
odnosno odgovornosta.
Su{tinata na ova sfa}awe se sostoi vo toa {to toa gi obedinuva
stavovite na objektivnite, subjektivnite i drugite monisti~ki teorii vo
objasnuvaweto na krajnata nu`da. Spored toa, vo edni slu~ai deloto
izvr{eno vo krajna nu`da mo`e da bide op{estveno opravdano,
neprotivpravno, dodeka vo nekoi drugi mo`i da bide isklu~ena samo
odgovornosta, dodeka protivpravnosta ne delata ostanuva. Vo teorijata
na diferencirawe ne bi mo`ele da se vbrojat teoriite na isklu~ok (
exemtie ), potoa teoriite spored koi krajnata nu`da se tretira kako
osnova za isklu~uvawe na kaznivosta, kako i nekoi drugi sli~ni teorii
koi nekoi avtori gi vbrojuvaat vo ova sfa}awe.
2. Dejstvo na krajnata nu`da
Od dosega{nite izlagawa vidovme deka za ova pra{awe vo
teoriite postojat razli~ni razli~ni mislewa. Zastapnicite na objektivnite
teorii poa|aat od od toa deka deloto izvr{eno vo krajna nu`da e
op{estveno opravdano, smetaat deka krajnata nu`da ja isklu~uva
protivre~nosta,odnosno krivi~noto delo. Spored zastapnicite na
subjektivnite sfa}awa, krajnata nu`da e osnova za isklu~uvawe na
vinata, dodeka deloto ostanuva op{estveno opasno i protivpravno.
Postojat i takvi mislewa spored koi krajnata nu`da ja isklu~uva samo
kaznivosta, dodeka protivpravnosta i vinata ostanuvaat. Spored edni
avtori krajnata nu`da ja isklu~uva krivnata odgovornost. Nekoi pak
istaknuvaat deka krajnata nu`da ja isklu~uva krivi~nata odgovornost i
protivpravnosta,no ne i op{estvenata opasnost. Koga e vo pra{awe
dejstvoto na krajnata nu`da, se smeta deka vo vrska so toa ne mo`e
da se zavzeme eden generalen stav koj bi va`el za site situacii na
krajna nu`da. Od prethodno ka`anoto proizleguva deka i po ova
pra{awe razlikuvame slu~ai vo koi se za{tituva povrednoto dobro za
smetka na pomalku vrednoto i slu~ai koga se raboti za za dobra od
isto zna~ewe. Vo prviot slu~aj postapkata prevzemena vo krajna
nu`da pretstavuva op{estveno prifateno odnesuvawe i zatoa voop{to
ne mo`e da se zboruva za postoewe na krivi~no delo vo takvi slu~ai.
Koga inkriminira odredeno odnesuvawe kako krivi~no delo,
zakonodavecot poa|a od toa deka toa odnesuvawe e op{estveno
opasno, t.e. deka so nego se povreduvaat ili zagrozuvaat odredeni
dobra ili interesi. Toj na lu|eto saka da im uka`e na onie odnesuvawa
koi se op{estveno {tetni, koi zaslu`uvaat negativna op{estvena
ocenka. Toa se onie odnesuvawa koi se sprotivni na ona odnesuvawe
koe e op{estveno korisno i koe saka da go vospostavi pravniot
poredok. Zakonodavecot na toj na~in ka`al {to e ona zabraneto,
nedopu{teno. So drugi zborovi, {to e toa {to go razlikuva deloto
storeno vo krajna nu`da, so obi~no delo, koga i so ednoto i so drugoto
se povreduvaat ili zagrozuvaat ponekoga{ i najva`nite op{estveni
vrednosti. Odnosno kako opravduvawe na deloto storeno vo krajna
nu`dad a se pomiri so samoto krivi~no pravo ~ija zada~a e da gi {titi
site zna~ajni op{estveni i individualni vrednosti.
Ako edna postapka prevzemena vo krajna nu`da se razgleduva
samo kako eden akt, bez sogleduvawe na funkciite i zna~ewata na toj
akt, koi toj akt gi ima vo konkretna socijalna situacija, toga{ stvarno
mo`e da se vdobie vpe~atok deka e op{estveno {tetna postapka. Me|
utoa, deloto na krajna nu`da vo negovoto vrednuvawe, kako ni bilo
koja druga ~ove~ka postapka, ne e mo`no da se odvoi od od
realnosta, op{estvenata situacija, koja go uslovila i vo koja nastanalo
toa delo. Ako deloto na krajna nu`da se ocenuva niz prizmata na
navedenite situacii, brzo }e se vidi deka negovata {tetnost e
kompenzirana so ostranuvawe na pogolema zaguba na drugata
strana, {to deloto go pravi op{testveno opravdano. Zna~i, mo`e da se
ka`e deka vakvo povreduvawe na edni vakvi op{stestveni vrdnosti
vsu{nost e vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na edna druga
pogolema socijalna vrednost. Ova proizleguva od op{estveniot `ivot,
koj so sebe nosi i odredeni konflitni situacii koi ne mo`at da se
izbegnat. Normata na krajnata nu`da ja ima taa funkcija da mo`e so
nea da se razre{at navedenite sudiri na dobra i interesi. Iako so deloto
prevzemeno vo takvi sitacii se povreduvaat za{titenite vrednosti,
sepak normata na krajnata nu`da go odobruva, bidej}i na toj na~in se
{titi eden pogolem op{estven interes pred koj se povlekuva prviot
interes, kako pomalku zna~aen za op{estvoto. Vakvata povreda na
za{titenoto dobro e vo slu`ba na unapreduvawe na ustanovite i
instuticiite koi mu se potrebni na op{estvoto. Postapkata prevzemena
vo krajna nu`da se vklopuva vo odnesuvaweto koe{to e op{estveno
korisno, a koe pravniot poredok saka da go vospostavi i obezbedi.
Tokmu od vakvata polo`ba a deloto na krajna nu`da i proizleguva
osnovata na neutralizacija na {tetnosta koja toa delo so sebe ja nosi.
Od toa proizleguva deka i deloto na krajna nu`da vo svojot kraen
op{testven rezultat slu`i za odr`uvawe na istite onie dobra i interesi
koi kako pravni vrednosti se istaknati vo opisite na poedine~nite
krivi~ni dela. Toa govori deka deloto na krajna nu`da se nao|a na linija
na funkcijata na krivi~noto pravo i negovite navedeni prohibitivni i
imperativni normi. Poradi toa, vakvite dejstva, iako po svojot
nadvore{en izgled odgovaraat na odnesuvaweto dadeno vo opisot na
odredeno krivi~no delo, ne se opfateni so nego, op{testvenata
opasnost istaknata po ~len 8 ne gi opfa}a i vakvite odnesuvawa
bidej}i tie nikoga{ ne ni bile op{testveno opasni. Niz normata na
krajna nu`da zakonodavecot samo konstatira deka edno odnesuvawe,
koe po svoite nadvore{ni karakteristiki e sli~no na krivi~no delo, ne e
krivi~no delo, deka toa po svojot op{testven karakter voop{to ne
odgovara na ona odnesuvawe koe se nao|a vo zakonskiot opis na
soodvetnoto krivi~no delo. Zatoa ne mo`e da se ka`e deka normata na
krajnata nu`da ili nu`nata odbrana ne pretstavuvaat edno specijalno
ovlastuvawe, odobrenie da pod odredeni uslovi se povredi op{tata
norma. Se smeta deka zakonodavecot preku ovaa norma sakal da
ka`e deka toa odnesuvawe, koe inaku op{testveno opasno i zabraneto
vo odredeni `ivotni situacii, nema takov karakter, bidej}i deluvaat
odredeni pri~ini i okolnosti koi go so~inuvaat op{estveno celishodno.
Toa, vo sklop na okolnostite koi ja karakteriziraat situacijata na krajna
nu`da, stanuva op{estveno prifateno odnesuvawe i ima vrska so
soodvetnoto odnesuvawe od odredeno krivi~no delo, samo po
nadvore{nata sli~nost vo fizi~ka smisla. Zna~i, smislata na odredbata
za krajna nu`da ne e da izrazi dopu{tenost na edno zabraneto
odnesuvawe so normite na krivi~noto pravo. Ovde ne stanuva zbor za
edno zabraneto odnesuvawe koe so sila na normite na krajnata nu`da
stanala dopu{teno, ne zabraneto. Isto kako {to nitu odnesuvawata koi
se proglaseni za krivi~no delo ne stanale op{estveno opasni i
zabraneti so toa {to zakonodavecot gi propi{al kako zabraneti, nitu
delata na krajnata nu`da i nu`nata odbrana ne stanale op{estveno
prifatlivi i dozveleni so toa {to zakonot gi normiral kako dozvoleni. Toa
zna~i deka nitu krajnata nu`da, nitu nu`nata odbrana ne ja
isklu~uvaat op{estvenata opasnost i protivpravnost, tuku se raboti za
toa {to i krajnata nu`da i nu`nata odbrana predstavuvaat takvi `ivotni
okolnosti koi spre~uvaat voop{to da nastane op{estvena opasnost, a
so toa i protivpravnost. Dejstviata na krajna nu`da i nu`na odbrana od
svojot po~etok ne se op{estveno opasni i protivpravni, a ako ovie
elementi nikoga{ ne postoele, toga{ na mo`e da se zboruva za nivno
isklu~uvawe. Taka, deloto na krajna nu`da prestanalo da bide
op{estveno opasno i protivpravno so deluvawe na normite na krajnata
nu`da, bidej}i toa od svojot po~etok odgovara na op{testveno
priznatite pravila na odnesuvawe. Toa go potvrduva i faktot deka vo
nekoi slu~ai nivnoto prevzemawe e dol`nost na odredeni lica.
Krivi~noto delo spored sovremenoto krivi~no pravo, ne e samo
op{testveno opasno i protivpravno, tuku i delo na vina. Vinata vo vid
na umisla ili nebre`nost, se javuva so neophodno obele`je na krivi~no
delo. Stavot deka bez vina nema odgovornost se javuva kako edno od
mnogu va`nite principi na makedonskoto krivi~no zakonodavstvo.
Liceto koe deluva vo sostojba na krajna nu`da predviduva i saka
nastanuvawe na odredeni posledici koi se sostojat vo povreda na
odredeni op{testveni vrednosti. Me|utoa, takvata aktivnost ne mo`e
da se razgleduva kako skrivena, prevzemena kako vina. Za umislata se
bara ne samo predviduvawe i sakawe ili prifa}awe na nastapuvawe na
odredeni posledici, tuku i svest za nastapuvaweto na op{testveni
opasni posledici. Kaj krajnata nu`da liceto e svesno deka negovoto
dejstvo, iako povreduva opredeleni interesi ili dobra, e op{testveno
korisno i opravdano, bide}i liceto e upravuvano od motivi za za{tita na
pova`ni op{testveni vrednosti. Ova e osobeno jasno doa|a do izraz vo
situacii koga edno treto lice, koe ne e pod neposredno vlijanie na
opasnata sostojba, gi prevzema ovie dejstva na za{tita.
Od navedenoto proizleguva, deka deloto storeno vo islovi na
sostojba na krajna nu`da ne sodr`i niedna od karakteristikite na
krivi~no delo. Ova ne e nitu op{testvena opasno, nitu protivpravno, a
ne sodr`i nitu elementi na vina kako subjektivno obele`je na krivi~noto
delo. Vo vrska so toa, pravilno se istaknuva vo ~len 10 stav 1 deka ne
e krivi~no delo, ona delo storeno vo krajna nu`da. Me|utoa nie ova go
prifa}ame samo vo onie slu~ai vo koi so deloto na krajna nu`da se
za{tituva dobro ili interes so pogolema vrednost na {teta na dobra ili
interes so pomala vrednost tuka vo celost se anulira negativnata
op{testvena sodr`ina koja postoi kaj krivi~noto delo, vsu{nost voop{to
ne postoi. Deloto od aspekt na op{testvenite vrednosti mo`e da se
oceni pozitivno. Zatoa ne dr`at stavovite na onie avtori, spored koi vo
vakvi slu~ai krivi~noto delo e delumno isklu~eno, odnosno deka
deloto ne postoi vo stvarna, no ne i vo formalna smisla, ili obratno.
Deka e isklu~ena samo pravnata, a ne i materijalnata strana na
krivi~noto delo. Se smeta deka ova mo`e da vredi samo za onie
situacii na krajna nu`da vo koi se sprotivstavuvaat interesite od isto
zna~ewe. Koga se vo pra{awe slu~ai vo koi se spasuva pozna~ajnoto
dobro, toga{ e te{ko da se prifati ovoj stav. Ova potvrduva i mnogu
primeri nha krajna nu`da. Taka, postapkata so koja se potvrduva tu|a
stvar za da od druga strana se spasi ~ove~ki `ivot koj e vo opasnost
( nasilno se odzema tu| ~amec za da mu se pomogne na lice koe se
davi i na koe mu se zakanuva sigurna smrt ), pretstavuva i praven i
eti~ki opravdan ~in. Deka ova e odnesuvawe koe pravniot poredok go
opravduva i saka da go vospostavi, potvrduva i inkriminacijata na
nepru`aweto na pomo{ tokmu vo ovie situacii.
Deloto na krajna nu`da ne e ni vo formalna smisla krivi~no delo,
nitu toa vo sebe ne sodr`i su{tinata na krivi~noto delo. Avtorite koi gi
prifa}aat postojanite materijalni i formalni protivpravnosti istaknuvaat
deka formalnata protivpravnost zna~i deka edno odnesuvawe e
protivno na samata norma. Spored na{eto mislewe vo krivi~no -
pravna smisla, protivpravno mo`e da bide samo ona dejstvo koe
odgovara na dejstvoto od zakonskiot opis na krivi~no delo koe e so
nego opfateno. Normata od zakonskiot opis na odredenoto krivi~no
delo go opfa}a samo ona odnesuvawe koe so odreden stepen na
op{testvena opasnost, a toa e tokmu toa odnesuvawe koe e ozna~eno
vo taa norma. Postapkata prevzemena vo krajna nu`da go nema toj
predviden stepen na op{testvena opasnost, toj voop{to ne e
op{testveno opasen, zna~i toa ne e ona odnesuvawe od normata, toa
ne e sprotivno na taa norma. Sam po sebe se nametnuva zaklu~okot
deka deloto na krajna nu`da ne e ni formalno ni protivpravno. Toa
zna~i deka pome|u postapkata prevzemena vo krajna nu`da i normata
koja go inkriminira soodvetnoto krivi~no delo postoi samo prividna
protivre~nost. Od toa proizleguva deka deloto na krajna nu`da vo sebe
ne sodr`i ni su{tina na odredeno krivi~no delo. Smetame deka
smislata na zakonskata su{tina na krivi~noto delo e da gi opfati onie
odnesuvawa koi se i objektivno i subjektivno naso~eni kon
povreduvawe ili zagrozuvawe na op{testvenite vrednosti, odnosno so
koj se povreduvaat ili zagrozuvaat navedenite vrednosti. Niz su{tinata
na krivi~noto delo dadena e, zna~i, op{testvena ocenka za edno
odnesuvawe kako op{testveno opasno, vrz osnova na {to toa e
proglaseno za zabraneto i kaznivo. Toa zna~i deka edno odnesuvawe
mora da go poseduva navedeniot atribut za da mo`e da se stavi vo
opisot na na soodvetnoto krivi~no delo, za da mo`e da ja
predstavuva su{tinata na krivi~noto delo. Odnesuvaweto koe samo po
svoj nadvore{en izgled e sli~no na ona od opisot na odredeno krivi~no
delo, ne ja so~inuva su{tinata na krivi~noto delo. Tokmu od takov
karakter e deloto storeno vo krajna nu`da.
Na krajot mo`e da se zaklu~i deka deloto na krajna nu`da, so
koe se za{tituva pozna~ajnoto dobro ili interes, ne e krivi~no delo ni
vo materijalna ni vo formalna smisla, nitu vo sebe sodr`i su{tina na
krivi~no delo. Spored toa, krajnata nu`da vo vakvi slu~ai predstavuva
osnova na anulirawe na krivi~noto delo vo potpolnost. Me|utoa, koga
se vo pra{awe slu~aite na krajna nu`da so ednakvovredni dobra ili
interesi, protivpravnosta na delata ostanuva. Vo takvi situacii, kako {to
ve}e istaknavme, krajnata nu`da mo`e da ja isklu`i samo vinata,
dodeka deloto prevzemeno vo sostojba na nu`da ostanuva i pravno i
eti~ki neopravdano. Toa zna~i deka ovde e isklu~en samo
subjektivniot osnov na kaznivost i toa samo vo odnos na storitelot, a ne
i vo odnos na eventualnite sou~esnici vo izvr{uvaweto na ova delo.
Krivi~noto delo vo objektivna smisla so site krivi~no - pravni
konsekvenci vrzani za nego, ostanuva.
3. Uslovi na institutot za krajna nu`da
Spored odredbata vo ~len 10 stav 2 vo na{iot Krivi~en zakonik
“krajna nu`da postoi koga deloto e storeno za storitelot da mo`e od
sebe ili od drug da odstrani istovremena neskriena opasnost koja na
drug na~in ne mo`e da se odstrani, a poradi toa storenoto zlo ne e
pogolemo od zloto koe se zakanuvalo”.2 Od ovaa definicija proizleguva
2 Makedonsko krivi~no pravo, \. Marjanovi}, Skopje 2003, str. 145
deka krajnata nu`da predpostavuva postoewe na opasnost i negovo
odstranuvawe. Vo vrska so toa, zakonot propi{uva uslovi koi treba da
bidat ispolneti za da mo`e edno delo koe inaku formalno odgovara na
odredeno krivi~no delo, da se smeta za delo storeno vo krajna nu`da.
Poradi toa se razlikuvaat uslovi koi se odnesuvaat na opasnosta i
uslovi koi se odnesuvaat na odstranuvawe na taa opasnost. Nakratko,
tie bi se sostoele vo toa deka se raboti za istovremena i neskriena
opasnost od stvaren karakter koja se zakanuva na bilo koe pravno
dobro, koja ne mo`e na drug na~in da se odstrani i pritoa storenoto zlo
da ne e pogolemo od ona koe se zakanuvalo.Sekoj od ovie uslovi }e
bide posebno izlo`en.
3. 1. Uslovi na zakanuva~ka opasnost
3. 1. 1. Poim i procenka na opasnosta
“Pod opasnost se podrazbira, bliska, neposredna mo`nost
objektivno da dojde do povreda ili uni{tuvawe na nekoe ~ovekovo
dobro”.3 Prva i neophodna predpostavka na institutot na krajna nu`da
e postoewe na opasnost koja im se zakanuva na odredeni pravni
dobra.Opasnosta obi~no se definira kako situacija vo koja vrz osnova
na objektivno postoe~kite okolnosti mo`e da se predstavi deka
neposredno mo`e da sledi nekoja povreda na pravno dobro na neko
fizi~ko ili pravno lice ili kako sostojba vo koja postoi bliska i
neposredna mo`nost za nastapuvawe na povreda, odnosno sostojba
koja spored objektivnite okolnosti na dadenata situacija predstavuva
opasnost od nastanuvawe na {teta na pravno dobro. So toa, vsu{nost
opasnosta se temeli na kategorijata na mo`nosti i ozna~uva sostojba
koja vo sebe sodr`i mo`nosti i ozna~uva sostojba koja vo sebe sodr`i
mo`nost za povreda na pravno za{titnite dobra. “Natamo{nite uslovi za
3 Makedonsko krivi~no pravo, \. Marjanovi},Skopje 2003, str. 146
krajna nu`da svrzani za kategorija opasnost, identi~ni so onie kaj
nu`nata odbrana i ednovremenosta i vistinitosta na sostojbata na
opasnost ( i tuka voslu~aj na odstranuvawe na edna nepostojana,
voobrazena ”opasnost”, zboruvame za t.n. putativna krajna nu`da, a
problemot na odgovornosta na storitelot se re{ava preku institutot na
zabluda ) ”4
3.1.2. Izvori na opasnost
Kaj krajnata nu`da, za razlika od nu`nata odbrana, izvorite na
opasnost mo`at da bidat razli~ni. Taka na primer,opasnosta mo`e da
poteknuva od prirodni sili i pojavi ( poplava, zemjotres, golemi studovi,
odronuvawe na zemji{teto i sl. ); napad od `ivotni; sokrivawe na
tehni~ki aparati( na pr. otka`uvawe na mehanizmot za ko~ewe kaj
prevoznite sredstva ); postapki prevzemeni od strana na ~ovekot
( po`ar, soobraj}ajni nesre}i, poplava, eksplozija ); fiziolo{ki i patolo{ki
procesi povrzani so ~ove~kiot organizam koi mo`at da go zagrozat
`ivotot i zdravjeto, itn.
3.1.3. Vremenskiot odnos na opasnosta i
nejzino
ostvaruvawe
Eden od uslovite na krajna nu`da e i istovremenata opasnost i
nejzinoto odstranuvawe. Ovoj uslov spa|a vo pomalku spornite
4 IBID str. 146
elementi na krajna nu`da, no i za nego postojat odredeni
nesoglasuvawa i teorii {to predizvikuvaat odredeni dilemi vo
prakti~nata primena na ovoj institut. Obi~no se istaknuva deka
istovremenosta ili sega{nosta postojat koga opasnosta nastanala i se
dodeka trae, kako i koga neposredno predstoi. Spored toa, kako i
minatata, taka i idnata opasnost ne mo`at da ja zasnovaat krajnata
nu`da.
3.1.4. Te`ina na opasnosta
Iako so odredbata od ~len 10 stav 2 izri~no ne se predviduva,
neophodno e deka se raboti za opasnost od odreden stepen na te`ina.
Navistina, ova obele`je na opasnost ne mora posebno da se naglasuva,
bidej}i toa proizleguva od samata priroda na deloto izvr{eno vo krajna
nu`da koe treba da odgovara na odredeno krivi~no delo.Ottamu
nezna~itelnite zagrozuvawa ne predstavuvaat opasnost vo smisla na
~len 10 stav 2. Postapkata na krajna nu`da mo`e da ja opravdaat
samo zna~ajni opasnosti, opasnosti na koi im se zakanuva
nastapuvawe na seriozna {teta.
3.1.5. Neskriena opasnost
Uslovot na neskrienost predstavuva edno od poslo`enite
pra{awa na institutot na krajna nu`da. Vo vrska so nego se pojavuvaat
dve bitni pra{awa na koi treba da se odgovori. Prvoto pra{awe se
odnesuva na toa vo {to se sostoi skrienosta, dali taa trba da ja opfati
samata opasnost kako takva ili poradi toa e potrebno da postoi
skrienosta i vo odnos na faktot deka taa opasnost }e mora da se
odstrani so povreda na tu|i pravni dobra. Drugoto pra{awe se
odnesuva na opravdanosta na istaknuvawe na ovaj uslov na krajna
nu`da kako bitna predpostavka za postoewe na ovoj institut. Iako ovie
dve pra{awa se me|usebno povrzani, sepak ne treba da se
poistovetuvaat pri obrabotkata na ovaj uslov na krajna nu`da.
3.1.6. Naso~enost na opasnosta pri povreda na
odredeni pravni dobra
Opasnosta dobiva op{estveno opasen karakter duri toga{ koga
zagrozuva odredeni pravni dobra ili interesi. Bez ovoj uslov nema
opasnost. Opasnosta koja ne mu se zakanuva na nikogo i na ni{to ne
mo`e da sozdade sostojba na krajna nu`da. Zatoa, so pova`niot
moment vo definiraweto na ovoj institut se javuva i odreduvawe na
dobra na koi mo`e da im se zakanuva opasnost pri sostojba na krajna
nu`da. Me|utoa, koga se zboruva za dobrata pogodni za krajna nu`da,
toga{ se imaat vo predvid ne samo dobrata koi mo`at da se
za{tituvaat vo takvata sostojba, tuku i dobrata koi mo`at da se naru{at
poradi nivnata za{tita. Ova razlikuvawe na dobrata nema golemo
zna~awe za na{eto krivi~no pravo i zakonodavstvo,so obzir na
koncepcijata na krajna nu`da koja e prifatena vo odredbata na ~len 10
i pozicijata deka vo pogled na dobrata ne vr{i nikakvo razlikuvawe.
Taka e kaj site onie zakonodavstva koi institutot na krajna nu`da go
baziraat na principot na za{titan a pogolemiot interes, krugot na pravni
dobra koi mo`at da bidat povredeni so odstranuvawe na opasnosta e
potesen od krugot na dobrata koi mo`at da bidat za{titeni. Nekoi
zakonodavstva koi go reguliraat ovoj institut vo smisla na
diferenciranite teorii, eden vid krajna nu`da ( krajna nu`da koja ja
isklu~uva vinata ) ograni~uvaat samo na za{titan a odredeni, glavno
li~ni dobra, dodeka vo odnos na na pravnite dobra koi mo`at da bidat
povredeni na vr{at nikakvo ograni~uvawe. Obratna e situacijata koga
se raboti za pravna nu`da koja ja isklu~uva protivpravnosta. Kaj ovaa
krajna nu`da se ograni~uvaat dobra koi mo`at da bidat povredeni.
Taka, kaj ovaa krajna nu`da ~ove~kiot `ivot nikoga{ ne mo`e da bide
povredeno pravnoto dobro. Vo nekoi zakonodavstva pak, ne se vr{i
nikakvo ograni~uvawe koga se vo pra{awe dobra koi mo`at da bidat
povredeni, no dobrata koi mo`at da se za{titat se ograni~uvaat
isklu~ivo na pravnite dobra na poedinecot. I najposle, nekoi
zakonodavstva vr{at ograni~uvawa i vo odnos na licata od koi,
odnosno od ~ii pravni dobra mo`e da se odstrani opasnosta vo
sostojba na krajna nu`da.
3. 2. Uslovi za odstranuvawe na opasnost
Ostranuvaweto na opasnosta predstavuva detalnost koja e
naso~ena kon za~uvuvawe na dobrata na koi im se zakanuvaa taa
opasnost, toa e vsu{nost drugata strana na krajnata nu`da.
Dejstvoto na otstranuvawe na opasnosta redovno zna~i
ralizirawe na odredeno krivi~no delo, no vo uslovi an krajna nu`da toa
dejstvo nema karakter na krivi~no delo i se ozna~uva kako delo na
krajna nu`da. Toa nikoga{ ne mo`e da bide naso~eno kon dobra koi se
javuvaat kako izvor na opasnost, no naj~esto e naso~eno kon ona
dobra ili interes koi koe ne e svrzano so nastanuvaweto na sostojbata
na opasnost. Vo vakvite slu~ai storitelot so svoite dejstva vovlekuva
vo konflitna situacija edno sosema intaktno i nezainteresirano dobro.
Ima i takvi situacii na krajna nu`da vo koi deloto na krajna nu`da e
usmereno kon povreda na pravnoto dobro, koe zaedno so onie dobra
koi se za{tituvaat, i samoto e vo ista opasnost.
Deloto na krajna nu`da ponekoga{ mo`e da se isra`uva i vo
propu{tawe na odredeno dejstvo. Mo`e da se raboti, na primer, za
takvi situacii koga so neizvr{uvawe na edna obvrska se spasuva
odredeno pravno dobro, na primer, neprijavuvawe na podgotovka na
krivi~no delo ili neprijavuvawe na krivi~no delo na storitelot, za da bi
se spasil `ivot; ili nepru`awe na pomo{ na lice povredeno vo
soobra}ajna nesre}a za da bi se izbegnala opasnosta po `ivot;
nejavuvawe na pokanata za svedo~ewe za da bi se spasil `ivot, itn.
3. 2. 1. Neophodnost na deloto na krajna nu`da
Za razlika od nu`nata odbrana kaj koja po pravilo ne se bara
napadot da se odstrani na drug na~in, za postoewe na krajna nu`da
treba da se ispolni preduslov, koj spored ~l.10 se odnesuva na
nemo`nosta za odstrawuvawe na opasnosta na drug na~in. Toa e
sosema razbirlivo koga se ima vo predvid deka kaj nu`nata odbrana
kolidira pravoto so nepravoto, a kaj krajnata nu`da vo sudir se dve ili
pove}e prava. Pokraj toa, deloto na nu`na odbrana e naso~eno kon
nositelot na protivpravniot napad vrz negovoto dobro, dodeka kaj
krajnata nu`da odstranuvaweto na opasnost vo najgolem broj slu~ai se
vr{i so zafat vo neu~estvuva~kite i nezainteresirani dobra na
drug.Zna~i, vo krajna nu`da kolidiraat pravnite dobra koi na~elno
u`ivaat podednakva pravna za{tita, a `rtvuvaweto na ednoto ima
smisla samo ako na toj na~in se spasuva drugoto i ako ne postoela
druga mo`nost za spasuvawe. Od tie pri~ini, pravniot poredok
dozvoluva nanesuvawe {teti na ovie dobra samo pod uslov opasnata
sostojba da ne mo`e da se odstrani na drug na~in. Toa obele`je na
krajnata nu`da go pravi institutot od supsidijaren karakter. Toj princip
proizleguva od pravnata uloga na ovoj institut kogo go karakterizira
tokmu toa {to interesite me|usebno kolidiraat na toj na~in {to ednoto
dobro mo`e da se za{titi samo so `rtvuvawe na drugoto. Dokolku
opasnosta mo`e da se odstrani na drug na~in, bez `rtvuvawe na tu|oto
dobro, pravniot poredok od liceto sekoga{ bara takov izlez od taa
situacija. Vo sprotivno, opravdanieto ne doa|a vo obzir bidej}i pravniot
poredok ne mo`e da dopu{ti bezmisleni `rtvi.
Principot na neophodnost predstavuva edna od najbitnite i
najkarektiristi~ni obele`ja na institutot na krajna nu`da. Toj
najpotpolno ja izrazuva su{tinata na ovoj institut. Kolku e toj zna~aen
poka`uva i faktot {to samoto ime na ovoj institute - krajna nu`da
proizleguva od ovoj princip, odnosno element na krajna nu`da. Ako
postoela mo`nost opasnosta da se odstrani ne po pat na naru{uvawe
na pravno za{titeni interesi tuku so drugi sredstva, toga{ ne mo`e da
se postavi pra{aweto na krajna nu`da. Poradi toa, ova predstavuva
edno od retkite obelr`ja na krajnata nu`da za ~ija neophodnost postoi
edinstveno mislewe vo krivi~no - pravnata teorija.
3. 2. 2. Srazmernost pome|u zakanuva~kata i
povredata koja nastapila
So obzir deka vo krajnata nu`da, za razlika od nu`nata odbrana,
se raboti za predizvikuvawe na povreda na dobrata na treti lica koi
redovno ne se povrzani so so nastanuvaweto na sostojbata na
opasnost, neophodno e i pra{aweto koe se odnesuva na zakanata i
povredata koja nastanala so odstranuvawe na opasnosta da se re{i
poinaku od toa kaj nu`nata odbrana. Tokmu toa {to se raboti za
naru{uvawe na neutralni pravni dobra ja objasnuva neophodnosta
deka povredeniot interes ne smee da bide pozna~aen od za{titeniot.
Od tie pri~ini,skoro vo site zakonodavstva posebno se istaknuva
potrebata, pome|u zakanuva~kata opasnost i povredata koja
nastanala so nejzino odstranuvawe, da postoi odredena
srazmernost.Pri otranuvawe na opasnosta ne smee da se nanese
golemo zlo od ona {to se zakanuvalo ( povreda koja pretstavuva
pogolema vrednost od vrednosta na dobroto {to se za{tituva ).5
5 Z. Sulejmanov, Krivi~no pravo ( op{t del ), Skopje 2001 , str. 156
Pra{aweto na srazmernost spa|a vo redot na poslo`enite
elementi na institutot na krajna nu`da, kako vo teoretska taka i vo
prakti~en pogled. Ova proizleguva od toa {to vo krajnata nu`da mo`at
da kolidiraat dobra koi po svoeto zna~ewe se dosta razli~ni. Taka,
mnogu e te{ko da se dade nekoj jasen i siguren kriterium za
vrednosna sporedba na dobrata, kako {to se: ~est i imot; sloboda i
telesen integritet; telesen integritet i pravilnost na funkcioniraweto na
pravosudstvoto; sloboda i imot, itn. Vo ovoj pogled mo`at da nastanat
odredeni dilemi, duri i vo slu~aite koga se raboti za dobra od ist vid
( na primer imot ), bidej}i imotnite vrednosti vo `ivotot se relativno vo
stavovite na poedincite. Zatoa, vo literaturata ~esto se istaknuva deka
mnogu dobra i interesi vo nekoi kolizioni situacii se vrednosno
nemerlivi, t.n. inkomenzurabilitet na dobrata i interesite. Ova se
obrazlo`uva i so toa deka ne mo`at mnogu da se kompliciraat i
slo`enite sudiri na razli~nite interesi vo op{estvoto da se izrazuvaat vo
pari i me|usebno da se spreduvaat, bidej}i tie ne mo`at da se svedat
na ednostavni matemati~ki veli~ini. No, slo`enosta na edno pra{awe
ne mo`e da ja negira potrebata za negovo re{avawe, osobeno poradi
toa {to srazmernosta e eden od bitnite elementi na institutot na krajna
nu`da. Iako se raboti za pravni dobra i interesi koi se razli~ni po
svoeto zna~ewe i karakter, nivnoto sporeduvawe i rangirawe ne e vo
potpolnost isklu~eno. Raspravaj}i za ova pra{awe, Lenkner zaklu`uva
deka site dobra na ovoj ili onoj na~in mo`at da se sporeduvaat.
Najposle, sakale ili ne, na toa ne prinuduva realnosta vna socijalnite
odnosi, koi se polni so konfliktni situacii, na ~ija{to osnova nastanal i
institutot na krajna nu`da.
3. 2. 3. Naso~enost na deloto na krajna nu`da
kon otstranuvawe na opasnosta
Za da mo`e da se priznae institutot na krajna nu`da kako
osnova za negirawe na krivi~noto delo, t.e. krivi~nata odgovornost,
potrebno e, pokraj objektivnata postoe~ka sostojba na nu`data, da
postoi i odreden psihi~ki odnos na storitelot kon prevzemenoto delo i
nastanuvawe na posledicite. Neophodno e storitelot da go storil deloto
poradi otstranuvawe na opasnosta, odnosno poradi za{titan a
zagrozanite pravni dobra. Zna~i, za priznavawe na ovoj institut ne e
dovolno samo da se ispolnat objektivnite predpostavki na negovoto
postoewe, tuku e i neophodno da postoi neveden subjektiven moment.
Zna~i treba, pred se, da se raboti za opasnost {to ne mo`ela da se
otstrani na drug na~in, osven so povreda na dobrata na treto lice. 6
4. Odnosot pome|u institutite na krajna
nu`da i nu`na odbrana
Pokraj krajnata nu`da, na{eto krivi~no zakonodavstvo ja regulira
u{te i nu`nata odbrana i nepoznatata op{estvena opasnost, kako
osnova koja go isklu~uva postoeweto na krivi~noto delo. Krajnata
nu`da e sli~na so nu`nata odbrana i poradi pojasno sogleduvawe na
pravnata priroda na krajnata nu`da, neophodno e da es istaknat
nivnite sli~nosti i razliki.
1. Sli~nostite pome|u institutot na krajna nu`da i institutot na nu`na
odbrana vo na{eto krivi~no zakonodavstvo, se sostojat, pred se, vo
toa {to postapkata prevzemena i vo edniot i vo drugiot slu~aj od
samiot po~etok nama karakter na krivi~no delo. Spored toa, iako
dejstvata na krajna nu`da i nu`na odbrana nosat odreden stepen na
{tetnost za op{estvoto, tie po svoite krajni op{estveni tendencii, se
pozitivni i predstavuvaat socijalno celishodno odnesuvawe.
6 |. Marjanovi}, Makedonsko krivi~no pravo ( op{t del ), Skopje 2003, str. 142
Sli~nosta na ovie instituti se sostoi vo toa {to spored na{eto
zakonodavstvo ne se vr{i nikakvo ograni~uvawe vo pogled na pravnite
dobra koi mo`at da bidat predmet na za{tita.
Mo`e da se zaklu~i deka slednive odbele`ja se javuvaat kako
zaedni~ki za ovie dva instituta: 1) istovremena opasnost koja im se
zakanuva na opravdanite interesi; 2) na taa opasnost se reagira so
postapka so koja se navreduvaat odredeni dobra, no taa e opravdana i
ne predstavuva krivi~no delo; 3) mo`na e za{tita kako kaj svoite i kaj
dobrata na drugite lica, taka i kaj op{estvenite dobra i interesi; 4) ako
se naru{eni granicite postaveni so zakon,toga{ postapkata se javuva
kako krivi~no delo, no sudot pod odredeni uslovi mo`e da ja ubla`i
kaznata ili storitelot vo potpolnost da go oslobodi od kaznata.
2. Naporedno so navedenite sli~nosti, postojat i odredeni navistina
su{tinski razliki pome|u ovie dva instituta.
Pred se, izvorite na opasnost kaj krajna nu`da se pobrojni i po
svojot krivi~no-praven karakter se razlikuvaat od izvorite na opasnot
kaj nu`na odbrana. Pokraj dejstvoto na ~ovekot koe e isklu~iv izvor na
opasnost kaj nu`na odbrana i toa vo vid na protivpraven napad, kaj
krajnata nu`da kako nositeli na opasnost mo`at da se javat i prirodnite
sili, napadi od `ivotni, odredeni fiziolo{ki i patolo{ki procesi i sl. Spored
toa, postapkata prevzemena vo nu`na odbrana e naso~ena protiv
nepravoto, dodeka kaj krajnata nu`da se raboti za kolizija na interesi
zasnovani vrz pravoto, za sudir pravo protiv pravo. Toa e pri~inata {to
za opravduvawe ne delata storeni vo nu`na odbrana se postavuvaat
pomalku ograni~uvawa, dodeka kaj krajnata nu`da postojat
mnogubrojni uslovi postaveni vo dosta stroga forma. Zna~i, iako vo
na{eto krivi~no zakonodavstvo i na krajnata nu`da i na nu`nata
odbrana im se priznava isto krivi~no-pravno dejstvo, sepak se raboti
za dva instituta koi po svojata priroda i po svojata osnova dosta se
razlikuvaat.
Razlikite pome|u ovie dva instituta ponatamu se sostojat vo toa
{to kaj krajnata nu`da se tvrdi deka e nevozmo`no opasnosta da se
odstrani na drug na~in. Se raboti za edno od najva`nite obele`ja na
krajnata nu`da koja go pravi institutot od supsidijaren karakter. Toj
uslov zna~i deka liceto nema da mo`e da se povikuva na krajna nu`da
dokolku zakanuva~kata opasnost bi mo`ela da se odstrani bez
predizvikuvawe na bilo kakva {teta, odnosno na pomalku {teten
na~in. Kako {to e poznato kaj nu`nata odbrana, takvo barawe barem
vo vakva forma voglavno ne se postavuva.
Razlikata pome|u institutot na nu`na odbrana i krajna nu`da vo
na{eto pravo mo`e da se sprovede i po linija na gra|ansko-pravnite
posledici na delata prevzemeni vo vakvi situacii. Taka, pri nu`nata
odbrana voop{to ne se postavuva pra{aweto za materijalnata
odgovornost na liceto za {teta storena so negovite odbranbeni dejstva.
Zna~i, nu`nata odbrana se javuva kako osnov koj vo polna merka go
opravduva deloto, taa go anulira nepravoto i vo krivi~no-pravna i vo
gra|ansko-pravna smisla. Spored toa, koga se raboti za institutot na
nu`na odbrana, toga{ re{enijata vo krivi~noto i gra|anskoto, odnosno
obligacionoto pravo se vo polna soglasnost. Me|utoa za institutot na
krajna nu`da ova ne mo`e da se ka`e. Imeno, spored odredbite na
~len 161 stav 2 i 3 od ZOO, {tetata predizvikana vo sostojba na krajna
nu`da treba da bide nadoknadeno.
Pokraj navedenoto, vo nekoi zakonodavstva ovie instituti se
razlikuvaat i po toa {to kaj krajnata nu`da ne se priznava poimot na
pre~ekoruvawe na granicite na ovoj institut. Od sevo ova mo`e da se
izvede zaklu~ok deka vo na{eto pravo, re{enijata vo odnos na
institutot na ktajna nu`da se neusoglasni.