UVODNIK DELO ZBORNICE ZVEZE ŽIVLJENJE

UVODNIKPripoved o decembru

DELO ZBORNICE ZVEZENacionalna koordinacija:Prenova poklicnega standardasrednja medicinska sestra

Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Letnik XXIVŠtevilka 9

december 2016

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

ŽIVLJENJE MEDICINSKE SESTREMaruša Šolar, dobitnica priznanjaZbornice – Zveze za življenjsko delo Angele Boškin

3UTRIP december 2016

strokovno informativni bilten Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveze strokovnih društev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

letnik XXIV Številka 9, 2016

GLAVNA UREDNICA:Monika Ažman

ODGOVORNA UREDNICA:Ksenija Pirš

UREDNIŠKI ODBOR:Irena Keršič, Tatjana Nendl, Andreja Krajnc,Suzana Habot, Anita Prelec, recenzentkastrokovnih prispevkov

NAKLADA:14.850 izvodov

NASLOV UREDNIŠTVA:UTRIP, Ob železnici 30 a, LjubljanaTel. št.: 01 544 5480, F.: 01 544 5481

TRR Zbornice – Zveze pri NLB, d. d.,poslovalnica Tavčarjeva, Ljubljanaštevilka: SI56 0201 5025 8761 480

OGLASI:Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveza strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov SlovenijeTel. št.: 01 544 5480, F.: 01 544 [email protected]

OBLIKOVANJE IN PRIPRAVA ZA TISK:Starling d. o. o.,Opekarska cesta 38, VrhnikaTel. št.: 01 755 [email protected]

TISK:Salomon d. o. o.

SPLETNA STRAN ZBORNICE – ZVEZE:www.zbornica-zveza.siUtrip (Online)

ELEKTRONSKI NASLOV UTRIPA:[email protected]

SPREMEMBE V ZVEZI Z NASLOVIPOŠILJAJTE NA:[email protected]

ISSN 1581-3738

Revija izhaja 9 krat letno.

Datum natisa: 6.12. 2016

Fotografija na naslovnici: Jani Nendl

IZ VSEBINEdecember 2016

UVODNIK4 Pripoved o decembru

DELO ZBORNICE – ZVEZE6 Delo Zbornice – Zveze v novembru9 Pripombe Zbornice – Zveze k predlogu Pravilnika o poklicih, za katere se pred prvim opravljanjem

storitev preverja poklicna kvalifikacija ponudnika storitev10 Izjava za javnost z Nacionalne koordinacije Zbornice – Zveze 11 Razpis za volitve v Sekciji reševalcev v zdravstvu11 Razpis za volitve v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni

terapiji in transfuziologiji

ŽIVLJENJE MEDICINSKE SESTRE/BABICE13 Pogovor z gospo Marušo Šolar, dobitnico priznanja Zbornice – Zveze

za življenjsko delo Angele Boškin

PREDSTAVLJAMO VAM16 Medicinska hipnoza18 Analiza poškodb na smučišču Golte za zadnjih pet sezon (2011/12–2015/16)20 V Splošni bolnišnici Jesenice ob svetovnem dnevu umivanja rok: »Poskrbite, da umivanje rok

postane navada!«21 Strokovna ekskurzija Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike

Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA23 5. Mednarodna konferenca o nasilju v zdravstvenem sektorju25 2016 World Cancer Congress: Nadzor nad rakom26 Urgentni pacient – izziv za zdravstveni sistem28 Priznanje Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci za dosežke na ožjem

strokovnem področju29 Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti: En tim, ena rešitev31 Strokovno srečanje Sekcije medicinskih sester in babic: Žalovanje ob neuspeli nosečnosti in pravni

postopki33 Z »ZMOREM!« bližje opolnomočenju pacienta s sladkorno boleznijo tipa 235 7. Pomurski simpozij o kronični rani z mednarodno udeležbo: Kronična rana in pacientove pravice

IZ DRUŠTEV38 DMSBZT Novo mesto: Varna in kakovostna preskrba s krvjo38 DMSBZT Nova Gorica: Vabilo na strokovno ekskurzijo v zdravstveni dom v Bajini Bašti39 DMSBZT Maribor: Vabilo na božična koncerta pevskega zbora La Vita39 DMSBZT Ljubljana: Vabilo na vadbo pilatesa40 DMSBZT Ljubljana: Kam ste vsi odšli?41 DMSBZT Ljubljana: Spoznavanje ljubljanskih znamenitosti

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL42 Inavguracija prvega tujega rednega profesorja zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru43 Začetek predavanj v okviru doktorskega študija Zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene

vede Univerze v Mariboru44 Zdravstvena fakulteta v Ljubljani: Florence Nightingale v 21. stoletju45 Srednja zdravstvena šola Celje: Poslušaj srce, pravi Petra Škarja

ŽIVIMO ZDRAVO48 Ko neko živilo prekosi samo sebe

NAGRADNA KRIŽANKA Tosama d. o. o. 52

IZOBRAŽEVANJA 53

4 UTRIP december 2016

UVODNIK

Navada je stara, novo leto voščit,in tudi mi zdaj to hočmo storit.

Da bi dolgo živeli, vsi zdravi veseli,da bi vsako nesrečo prenesli skoz srečo!

(povzeto po knjigi Dušice Kunaver, Šege in pesmi pod lipo domačo)

V iztekajočem se letu ni bilo malo dogodkov. Če bi sklepali po stanju duha v družbi,po vsakodnevnih novicah, stiskah ljudi, ob dogajanjih v svetu, preseljevanju naro-dov za lastno preživetje, ki traja, ob skrajnih oblikah, ki se krepijo ob vse večjih raz-likah med ljudmi, in ob mnogoterih dogajanjih pri nas, med življenjem posamezni-ka, ki zre v prihodnost na eni in kratkoročnimi interesi močnejših na drugi strani, bibilo sprejemanje okoliščin izjemno težko. Vendar so to leto zaznamovale tudidrugačne zgodbe, zgodbe, ki so govorile o medsebojnih odnosih, sodelovanju, pod-pori, razumevanju in spoštovanju, morda tudi o prijateljstvu in naklonjenosti, veselju,pričakovanih in nepričakovanih dogodkih, takšnih ali drugačnih, ki nas skozi svojoizpoved učijo, morda tudi opogumljajo, nam dajejo navdih, upanje in zgled. Gotovo so marsikomu vnesle spoznanja, kaj je v življenju vredno ali kaj morda manjpomembno, tako poklicno kot osebno. Zato naj bo pripoved o decembru preprosta. Lepa, osvobajajoča in naravna. Pustimo,da je takšna, brez popravkov. Pripovedujmo jo z naravo, ki se umirja in pripravlja napočitek, da si nabere moči za naslednjo pomlad, ko bo ponovno polno rasla, cvetelain obrodila. Vabi nas k umirjenemu potovanju k sebi, v krog najbližjih, v dom… December je tako najprijaznejši mesec(?), če ga živimo v miru.Ko opazuješ ljudi in včasih tudi sebe, se zdi, da se decembru godi krivica. Decembrase človek težko umiri. Zdi se, da se december prične že novembra. Zablešči se v izo-bilju vseh vrst, ki preusmerjajo našo pozornost od prave decembrske zgodbe miru,bližine in sočutja.Ko nekateri načrtujejo, nakupujejo in trošijo vse, kar imajo in več, kot potrebujejo, seza bliščem skriva največ človeških stisk, osamljenosti, žalosti, depresij in žalostnihkoncev…Že res, da smo, če merimo življenje z »nekoč« in »danes«, morda neodvisni od drugihbolj, kot kdajkoli. Vendar se hkrati s tem zavedanjem pojavlja občutek, kako naša os-ebna prihodnost ni odvisna od soljudi. Ker torej drugi niso pomembni za mojo srečo,njihova sreča ni pomembna zame. Živimo v družbi, kjer je ljudem vedno teže izka-zovati naklonjenost, je to nepomembno ali celo nezaželeno. Kljub temu, da živimodrug ob drugem, smo, namesto občutka povezanosti in pripadnosti, priča osaml-jenosti in odtujenosti.

Pripoved o decembruV imenu uredniškega odbora, Ksenija Pirš


UVODNIK

Vrnimo decembru izgubljeno spoštovanje in sebi priložnost za razmislek o preteklemletu in načrtih za leto, ki je pred nami. Priložnost, da v njih umestimo sebe, svoje na-jdražje in druge. To želi december, ki nas s svojimi opravili, običaji in prazniki zbližu-je in povezuje.Ponuja nam čas, ki je dragocenejši od zlata. Čas, ki ga namenimo sebi in čas, ki ga na-menimo drugim. Čas, da še uzremo rjavo, oranžno rdeče listje na drevesih, ki ga vet-er odnaša naokrog, če dvignemo pogled v mimoidočih korakih, rdeče obarvano zar-jo, ki čarobno prekrije večerno zimsko nebo in zvezde, ki jasnijo zimske noči, plesprvih snežink, ki lesketajoče padajo na zaledenelo zemljo in se, ko jih uzremo s pogle-dom navzgor, približujejo kakor drobni kosmiči vate… Čas za spoštovanje in razumevanje občutkov soljudi na preprosti človeški ravni, časza sposobnost vživljanja v druge, ki nas na koncu privede do uvida, ko ne moremoprenesti pogleda na trpljenje sočloveka.Naj čas, ko se bomo posvetiti druženju z najbližjimi, pomeni tudi čas za krepitev vezistanovske pripadnosti, zavezanosti in predanosti poslanstvu skrbi za najranljivejšemed nami. Vredno je, ker si tako izrazimo naklonjenost, medsebojno spoštovanje inpriznanje tudi med sodelavci.Spoštovane kolegice in kolegi, zavedajmo se naših prednosti v trdni, medsebojnipovezanosti ter posebnega privilegija, ki ga imamo in se izraža v neprekinjen delu zin ob ljudeh, kajti to so naše resnične priložnosti. Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki ne potrebujemo upravljanja. Potre-bujemo drug drugega ter strokovni, osebni in skupinski razvoj, ki nam bo omogočalše boljše sodelovanje in profesionalno svobodo za opravljanje našega dela. Ko gov-orimo o strokovni avtonomiji, govorimo o potrebah, o pacientih, njihovih svojcih inhkrati govorimo o sodelovanju z vsemi strokovnjaki.Odgovorno se zavzemajmo za naše skupne priložnosti, za zavedanje pomena in vred-nosti našega dela, kajti zgled medsebojnega sodelovanja in odgovorno zavzeman-je za znanje in razvoj pomembno določata našo prihodnost. In temu je zavezan sle-herni med nami!Kar včasih pogrešamo, je zahvala, ki naj bo izrečena na tem mestu. Hvala, za vse, karsmo, ker ljudem dajemo upanje, to je največ, kar lahko človek stori za nekoga. Hvala,ker ostajamo zavezani svojemu osebnemu in strokovnemu razvoju, neprekinjene-mu, vseživljenjskemu učenju ter ponosno pripadni svoji poklicni skupini. Hvala, ne leza osebno dobro, temveč za uresničitev strokovnih prizadevanj, ki jih razvijamo že de-setletja, za ljudi, ki jim namenjamo strokovno skrb in za generacije stanovskih kolegicin kolegov, ki prihajajo. Za vse lepo in vredno, kar včasih spregledamo, se ozrimo okoli sebe in razmislimo, zakaj smo resnično hvaležni in kaj je zares pomembno.Mislimo pozitivno, delujmo pa iz srca, kajti vse, kar dajemo od sebe se nam pom-noženo vrača.


Delo Zbornice - Zveze v novembruAnita Prelec, Monika Ažman

Pestra je tale jesen, kajne? Pestra v barvah narave, pestra v političnem dogajanju po svetu (imamoslovensko prvo damo) in doma, pester je bil november tudi v zdravstvenem sistemu. Upamo, da vamzdravniška stavka ni preveč otežila že tako težkih delovnih dni in da je skrb za obravnavo pacientovostala prednostna. Veliko vaših vprašanj se je zgrinjalo v pravno pisarno Zbornice – Zveze gledeobravnave pacientov, klicev po telefonu, prenaročanja in izdaje e-receptov za paciente. Naša navodila sobila jasna: Dolžnost izbranega ali nadomestnega zdravnika je, da pojasni pacientu, kdaj bo dobil novrecept. Tudi pojasnil, povezanih z zmanjšanim efektivnim delom zdravnikov zaradi stavke, niso dolžnepodajati medicinske sestre ali tehniki zdravstvene nege. Medicinske sestre dejansko izvajajoprenaročanje pacientov na drug termin, vendar v skladu s triažo, ki jo je opravil zdravnik. Če se pacientne strinja z novim datumom, se s pacientom pogovori zdravnik.

DELO ZBORNICE – ZVEZE

27. oktoberPredsednica Zbornice – Zveze se je odzvala pova-bilu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in seudeležila delovnega sestanka. Vodstvo omenjene-ga združenja je seznanila z revizijo poklicnega stan-darda in zagotovila, da ostaja poklic tehnikazdravstvene nege tudi v prihodnje na isti ravni zah-tevnosti, z možnostjo zaposlitve na področjuzdravstvene nege tako v zdravstvu kot socialnemvarstvu.

4. novemberSestala se je komisija za licenčno vrednotenje stro-kovnih izobraževanj in izpopolnjevanj.V prostorih Zbornice – Zveze so se sestali člani izvrš-nega odbora Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

9. novemberPonovni sestanek komisije za licenčno vrednotenjestrokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj, ki pred-nostno zaključuje zaostanke med letom 2012-2015.

10. novemberV prostorih Zbornice – Zveze se je sestal izvršni od-bor Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih teh-nikov v pulmologiji.Anita Prelec, izvršna direktorica Zbornice – Zveze, jenagovorila udeležence 6. Znanstvene konference zmednarodno udeležbo, z naslovom Celostna obrav-nava pacienta, ki jo je organizirala Fakulteta zazdravstvene vede Novo mesto.

11. novemberPredsednica Zbornice – Zveze se je sestala z glav-nim tajnikom Sindikata vzgoje, izobraževanja, zna-nosti in kulture Slovenije, Branimirjem Štrukljem in

pomočnikom glavnega tajnika, MarjanomGojkovičem. Seznanila ju je z dejavnostmi, ki pote-kajo v zvezi s prenovo poklicnega standardazdravstveno – socialni asistent. Ob tem je poudari-la, da je standard v nastajanju ter da se prenovaizobraževalnega programa sploh še ni pričela. Za-gotovila je, da so si strokovna telesa (Zbornica –Zveza, RSKZN in Strateški svet za področjezdravstvene in babiške nege) enotna o nazivu, pri-dobljenem ob zaključku izobraževanja na srednjemstrokovnem nivoju, za katerega predlagajo tehnikzdravstvene nege.

14. novemberSestal se je Uredniški odbor Utripa, ki se je pogovo-ril o novi celostni podobi mesečnika, ki bo v novi»preobleki« zaživel v januarju 2017. Rdeča nit skozicelo leto bo 90 letnica strokovne organizacije in no-va rubrika Vsebine iz zgodovine.

15. novemberNovoustanovljeno Slovensko združenje za kakovostin varnost v zdravstvu (SZKVZ) je v Laškem organi-ziralo 1. konferenco o kakovosti in varnosti vzdravstvu. Naslov prve konference »Kakovost in var-nost v zdravstvu - spregledana, napisana aliuresničena« je privabil tudi mnoge strokovnjake/in-je s področja kakovosti v zdravstvu iz vrst zdravstve-ne nege. Osrednji gost konference je bil priznanisrčni kirurg prof. Igor Gregorič. Zbornica – Zveza jekot partner konference predstavila vidik kakovosti vzdravstveni in babiški negi. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport jepotekal sestanek vseh predstavnikov srednjihzdravstvenih šol in pomembnih deležnikov pri na-stajanju novega poklicnega standarda zdravstvenosocialni asistent. Delovna verzija omenjenega po-klicnega standarda je bila nazorno predstavljena s



strani vodje projekta, mag. Barbare Velkov Rozman. Anita Prelec je sodelovala na 3. okrogli mizi ob sve-tovnem dnevu sladkorne bolezni, »Optimalni nad-zor sladkorne bolezni – priložnosti in izzivi za Slo-venijo«. V vodeni razpravi je poleg drugih zdravstve-nih strokovnjakov sodelovala Jana Klavs, predsed-nica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih teh-nikov v endokrinologiji.

16. novemberKomisija za dodeljevanje sredstev iz sklada za izob-raževanje se je sestala na svoji 25. seji. Obravnavaliso 37 vlog, ki so na Zbornico –Zvezo prispele od 10.10. 2016 do 09. 11. 2016. V prostorih Zbornice – Zveze se je sestal izvršni od-bor Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih teh-nikov v medicini dela, prometa in športa.Anita Prelec je pozdravila udeležence 6. znanstve-ne konference z mednarodno udeležbo, z naslovomKompetentnost in odgovornost kot temelja uspeš-nega delovanja na zdravstvenem in socialnempodročju, ki jo je organizirala Visoka šola zazdravstvene vede Slovenj Gradec.

17. novemberVodstvo Zbornice – Zveze se je odzvalo povabiluvodstva Zdravniške zbornice k predstavitvi Dekla-racije Zdravniške zbornice Slovenije za izhod jav-nega zdravstva v Republiki Sloveniji iz krize. Pol-eg omenjene predstavitve so se sogovorniki dota-knili tudi aktualnosti na področju umeščanjazdravstvene nege v sistem vodenja zdravstvenih za-vodov, samoregulacije stroke in nastajajočega po-klicnega standarda zdravstveno – socialni asistent.

V celotnem zapisu ste, spoštovane bralke inbralci, lahko zaznali, da smo nešteto aktivno-sti v mesecu novembru posvetilinastajajočemu poklicnemu standarduzdravstveno – socialni asistent. Pobuda za re-vizijo standarda »srednja medicinska sestra«je bila podana tako s strani Upravnega odbo-ra Zbornice – Zveze kot RSKZN in Strateškegasveta za področje zdravstvene in babiške ne-ge. Glavni namen prenove je posodobitev po-klicnega standarda z dodanimi vsebinami spodročja varnosti in kakovosti, kinestetike vzdravstveni dejavnosti, komunikacije, geron-tologije in paliative. S tem želimo pripravljav-ci poklicnega standarda slediti potrebam prizagotavljanju zdravstvene nege in oskrbe, vkateri je v ospredju problematika vedno boljstare in bolne populacije. Poklicni standardopredeljuje dve tesno povezani področjizdravstva in sociale, kjer se bodo maturanti zzaključenim šolanjem in pridobljenim nazi-vom tehnik zdravstvene nege lahko zaposlo-vali. Kompetence omenjenih tehnikovzdravstvene nege bodo tudi v prihodnje opre-deljene na nivoju srednje strokovne izobraz-be kot strokovnjaka/inje na področjuzdravstvene nege, tesne sodelavke nosilke de-javnosti zdravstvene nege, dipl. m. s., ki staoba člana zdravstvenega tima.Vsa zaskrbljenost, da Zbornica – Zveza ukinjakaterokoli srednjo zdravstveno šolo, celo po-klic v zdravstvu, je več kot odveč. Za kaj take-ga nikoli ni imela in nima nikakršnega poo-blastila. Vsem, ki vnašajo preplah in zmedo vpoklicno skupino izvajalcev zdravstvene ne-ge, pa že sedaj redno odgovarjamo na njiho-va pisma, vprašanja in bomo to izvajali tudi vprihodnje.

Udeleženci okrogle mize



Monika Ažman in Anita Prelec sta se udeležili volil-nega občnega zbora Strokovnega društva medicin-skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurjav Moravskih Toplicah. Nova predsednica društva jeDragica Jošar, podpredsednica pa Brigita Kovačec.

18. novemberMonika Ažman in Anita Prelec sta se udeležili 17.Simpozija z mednarodno udeležbo Društva medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovLjubljana, z naslovom Odvisnost in problemi v širšidružbi.

21. novemberSestala se je delovna skupina za revizijo dokumen-ta Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveniin babiški negi.Sestali so se dosedanji in novi člani Uredniškega od-bora Obzornika zdravstvene nege, ki bodo aktivnopristopili k oblikovanju prve številke v letu 2017.

23. novemberMonika Ažman je v skladu s 40. členom StatutaZbornice - Zveze sklicala Nacionalno koordinacijo.Nacionalna koordinacija je posvetovalni organpredsednika Zbornice–Zveze. Udeležili so se jepredstavniki Ministrstva za zdravje (MZ), Ministrstvaza izobraževanje, državni svetnik za področjezdravstva, predsedujoči Razširjenega strokovnegakolegija za zdravstveno nego, predsednica Strateš-kega sveta pri MZ, predstavniki različnih sindikatovin drugi pomembni deležniki glede na aktualnost.Edina točka dnevnega reda je bila Revizija poklic-

nega standarda na področju zdravstvene nege in iz-oblikovanje enotnih izhodišč pri obravnavi tega po-klicnega standarda na skupni nujni seji Odbora zazdravstvo in Odbora za izobraževanje, znanost,šport in mladino.Sestala se je delovna skupina za Nenasilje vzdravstveni negi, ki pripravlja posvet na temo Na-silje nad ženskami med nosečnostjo, prav tako paso pripravili načrt dela za leto 2017.

25. novemberV Portorožu je potekal 1. kongres nefrološkezdravstvene nege. Anita Prelec je v nagovoručestitala za uspešno izveden kongres ter podeliladve priznanji na ožjem strokovnem področju in si-cer Liljani Gaber ter Rozalki Mihelič.Podpredsednik, Jože Prestor, je pozdravil udele-žence slovesnosti ob podelitvi najvišjih priznanjdruštva, še posebej prejemnice Srebrnega znaka inČastno članico DMSBZT Maribor.

26. novemberV Celju je med 24. in 26. novembrom potekala 4.Evropska študentska konferenca s področjazdravstvene nege. 27 udeležencev te konference izPoljske, Nemčije, Združenega kraljestva in Sloveni-je se je v prostorih Zbornice – Zveze sestalo z AnitoPrelec, ki jim je predstavila delovanje strokovne or-ganizacije, vizijo in poslanstvo ter naloge, ki jihopravljajo. Med udeleženci konference je bila ži-vahna izmenjava mnenj, stališč in izkušenj ovključitvi študentov zdravstvene nege v delo in raz-voj strokovnih organizacij.

Udeleženci Evropske študentske konference na Zbornici - Zvezi


Vodstvo Zbornice – Zveze se je udeležilo slovesnos-ti ob 60. letnici DMSBZT Gorenjske.

Tako, dragi bralci, pa je tudi leto 2016 pri koncu.Praznični december je tukaj v vsem blišču, sojulučk, v pričakovanju prihodov dobrih mož in darilpod novoletno smrekico. Želimo vam, da bi vprazničnih dneh imeli čas zase, svoje najbližje, pri-jatelje in znance.


SREČNO 2017!Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo

spoznati - pa ne preveč pričakovati.Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj,

novega pa ne priganjaj - presenetiti se daj!(S. Makarovič)

Pripombe Zbornice – Zveze k predlogu Pravilnika o poklicih,za katere se pred prvim opravljanjem storitev preverja

poklicna kvalifikacija ponudnika storitev

Zbornica – Zveza je kot strokovno reprezentativnozdruženje izvajalcev zdravstvene in babiške nege vSloveniji k predlogu Pravilnika o poklicih, za katerese pred prvim opravljanjem storitev preverja poklic-na kvalifikacija ponudnika storitev (v nadaljnjembesedilu pravilnik) podala nekatere pripombe.

Zaradi prostega pretoka zdravstvenih delavcevznotraj EU smo Ministrstvu za zdravje RS vpripombah k predlogu pravilnika podali pobu-do, da se za tuje državljane, ki želijo v Slovenijiopravljati poklic tehnika zdravstvene nege, pre-veri njihova poklicna kvalifikacija.

Tehniki zdravstvene nege prihajajo neposredno vstik s pacienti, njihovo poklicno delovanje pa lahkopomembno vpliva na javno zdravje oziroma varnost.V državah EU obstajajo zelo različni pristopi k regu-laciji, vlogi in zaposlovanju zdravstvenih asistentovoz. tehnikov zdravstvene nege.

V Sloveniji štiriletno strokovno izobraževanje,pripravništvo in opravljen strokovni izpit za pok-lic tehnika zdravstvene nege zagotavljajotemeljno raven znanja in veščin za kakovostnoin varno izvajanje zdravstvene nege.

Vzpostaviti bi morali varovalke, da bo enaka ravenstrokovnosti zagotovljena tudi pri tujih državljanih,ki želijo v Sloveniji opravljati poklic tehnikazdravstvene nege.

Na Zbornici – Zvezi smo zato ministrstvu zazdravje predlagali, da med poklice, za katere sepred prvim opravljanjem storitev preverja pok-licna kvalifikacija ponudnika storitev, uvrsti pok-lic tehnika zdravstvene nege, saj prihajaneposredno v stik s pacienti in katerega poklic-no delovanje pomembno vpliva na javno zdrav-je oziroma varnost.

Celotno besedilo pripomb Zbornice – Zveze k pred-logu pravilnika je objavljeno na spletni strani Zbor-nice – Zveze (www.zbornica-zveza.si) v rubriki aktu-alna obvestila.

Služba za javna pooblastila Zbornice – Zveze:Andrej Vojnovič, univ. dipl. prav.


Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Ljubljana, 24. 11. 2016

IZJAVA ZA JAVNOSTNacionalna koordinacija Zbornice – Zveze: srednje zdravstvene šole se ne ukinjajo. Predlaganaprenova poklicnega standarda je zgolj odziv na potrebe delodajalcev, razvoja stroke in napotrebe starejše in vedno bolj bolne populacije v Sloveniji.Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) skupaj z Ministrstvom za zdravje,Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Centrom Republike Slovenije za poklicnoizobraževanje, razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno nego, strateškim svetom zapodročje zdravstvene in babiške nege pri ministrstvu za zdravje, posameznimi predstavnikisindikatov s področja zdravstvene nege, socialnega varstva in skrbstva, posameznimi predstavnikisrednjih in visokih šol s področja zdravstvene nege podpira prizadevanja za prenovo poklicnegastandarda srednja medicinska sestra, saj ta predstavlja nujen odziv na potrebe delodajalcev, razvojstroke in odziv na potrebno starejše in vedno bolj bolne populacije.V slovenskem prostoru so že vrsto let prisotne pobude, da se izobraževanje dopolni s socialnimivsebinami zaradi potreb na področju dolgotrajne oskrbe in oskrbe starejše populacije tako vbolnišnicah kot v drugih ustanovah. Stroka zdravstvene in babiške nege je enotna, da je trenutnipoklicni standard zastarel. Zakonsko je opredeljeno, da se poklicni standard prenavlja vsakih petdo deset let, od zadnje prenove na tem področju pa je minilo že osem let.

V osnutku prenove ohranjamo vse kompetence srednje medicinske sestre v enakem obsegu –nikakor ne gre za jemanje ali zniževanje kompetenc, jih pa dopolnjujemo z novimi vsebinami, kotso varnost, kakovost, obvladovanje nasilja, kinestetika v zdravstveni dejavnosti, komunikacija ingerontologija. V velikem delu gre za vsebine, ki jih srednje zdravstvene šole že izvajajo, bi se pa sprenovo poenotile na ravni celotne države, kar je potrebno, saj gre za regulirani poklic.Poudarjamo, da bi s tem pridobili izvajalce zdravstvene nege s še širšimi znanji in dodatnimiveščinami, ki bi ob obstoječih zaposlitvenih možnostih pridobili nove, zlasti na področju socialneoskrbe. S tem zagotavljamo visoko zaposljivost srednješolsko strokovno izobraženih izvajalcevzdravstvene nege tudi v prihodnosti.

Zavajanja, kot so ukinjanje srednjih strokovnih zdravstvenih šol in poklica tehnika zdravstvenenege ter spreminjanje 4-letnega srednješolskega strokovnega izobraževanja v 3-letnoizobraževanje, s stroko in deležniki, ki pripravljamo prenovo poklicnega standarda, nimajo nobenepovezave in to ni bilo nikoli predlagano.

Ostro zavračamo tudi poskuse, da avtonomno stroko zdravstvene in babiške nege regulira drugastroka, čeprav gre za nosilce zdravstvenega sistema. S tem bi izničili razvoj naše stroke v zadnjihdesetletjih in znova potisnili izvajalce zdravstvene in babiške nege v bolj podrejen položaj znotrajzdravstvenega sistema. Na to ne moremo in ne bomo pristali.

Zbornica – Zveza




Sekcija reševalcev v zdravstvu

Na podlagi 12., 13. in 15. člena Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbornice – Zveze, objavlja Sekcija reševalcev vzdravstvu razpis za volitve, za mandat štirih (4) let (maj 2017–2021), za:

1. Predsednika/ce strokovne sekcije2. osmih članov/članic Izvršnega odbora (IO) sekcije.

Pri izbiri kandidatov se upoštevata strokovno in regijsko načelo. Kandidati pošljejo prijave na sedež volilno-kandidacijske komisije do vključno 1. marca 2017, v zaprti ovojnici, s pripisom: »Volitve Sekcija reševal-cev v zdravstvu – Ne odpiraj!«, na naslov: ZBORNICA – ZVEZA, Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana.Volitve in potrditev novega predsednika ter članov izvršnega odbora bodo izvedene na strokovnem srečanjuv Zrečah, 30. marca 2017.

Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani Zbornice – Zveze, v rubriki aktualni razpisi.

mag. Darko Čander, dipl. zn.,Predsednik Sekcije reševalcev v zdravstvu

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivniterapiji in transfuziologiji

je na svoji 6. redni seji izvršnega odbora (IO) in na delovnih skupinah, dne 14. 10. 2016 sprejela sklep o izvedbivolitev članov IO za obdobje 2017 – 2019. Voli se šest (6) članov/ic izvršnega odbora (IO) strokovne sek-cije, za obdobje dveh let, glede na regionalno zastopanost in zastopanost v delovnih skupinah strokovne sek-cije (strokovno načelo).

Voli se: 3 člane/ice delovne skupine za anesteziologijo;2 člana/ici delovne skupine za transfuziologijo;1 član/ica delovne skupine za intenzivno terapijo.

Rok za prijavo kandidatov je 20. 1. 2017. Volilna komisija bo po navedenem roku izdelala listo kandidatov začlane izvršnega odbora, ki izpolnjujejo vse razpisne pogoje. Volitve in potrditev novih članov IO bodo izvedenev mesecu februarju 2017. Razpisni pogoji za funkcijo člana izvršnega odbora sekcije:

- član Zbornice -Zveze najmanj 5 let,- redno zaposlen na ožjem strokovnem področju v Sloveniji najmanj 5 let.

Kandidat naj vloži:• Pisno kandidaturo, iz katere je razvidno, za katero zastopanost v delovni skupini kandidira, z navedbostrokovne izobrazbe, morebitne dodatne izobrazbe, delovnih izkušenj, dosedanjih aktivnosti na ožjemstrokovnem področju ter podatke o članstvu v Zbornici – Zvezi;• Dokazilo delodajalca o redni zaposlitvi na ožjem strokovnem področju v Sloveniji najmanj 5 let;• Vizijo delovanja Sekcije MS in ZT v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji (področje, kjer bikot član/ica izvršnega odbora lahko največ prispeval/a (izobraževanje, standardi, raziskovalno delo idr.).

Kandidati pošljejo prijave na sedež volilno – kandidacijske komisije do vključno 20. 1. 2017, v zaprti ovojnici, spripisom: »Volitve Sekcija MS in ZT anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji- Ne odpiraj!«, na naslov: Zbor-nica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana. Komisija za volitve sekcije bo pregledala vse prispele kan-didature in upoštevala le tiste, ki bodo ustrezale razpisnim pogojem ter bodo prispele v razpisanem roku.

Dejan Doberšek,Predsednik strokovne sekcije

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije


Članstvo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi)

Spoštovana kolegica, kolega,

guponKu

p

K

popu %%010

inostdngo

a e a na n nak a

id

usta na celoten nak

a up

ww

va 3atescčev kup ianovararŠ,rViVi p kup

e

is.maatos.ww

llaažžDomDo123012, 35

pop

Popusti se ne seštevajo in ne veljaj

vložk popu %%1515

Kupon ugodnosti velja do 31. 12. 2

oneke i e e

jo na izdelke na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik

ke in tampone vs higienusta na vse higiens

2016 ob predložitvi ID kartice Zbornice-Zveze.

k eJese

izdelke z zaklenjeno ceno.

ske

Tuš K4000 Kranj

, Planet Tuš Kranj, Cesta Jaka Platiše 18,

Drog

Kranj52 280 IdrijaId , Drogerija Tuš Idrija, Lapajnetova ulica 33

a železarjev 4b, 4270 Jesenice drija

Ce esta železarjev 4b, 4270 Jesenice Jese Center Tuš Jesenice,se , esenice

10 j anajllububjjjLLLjLjLLj000100Š tinsŠ tinskaa rŠmaa,,a

tanLj jjllbb

obuLj

nišereksrobtokok

šcaUlica

60,alIzo

604,,akktan štan šc

sirP,rpeoKiilluuJe skarraJezda,,rrMa oMarib

k, na izdelke v akciji, darilne bone in

jnetova ulica 33

enjeno ceno.

Cesta Jaka Platiše 18,

ja, Lapajnetova ulica 33 seni 0 Jesenice

esen esenice,

2

,AaHal-CTB152,alozI6310e 11, jiuclevo

rpeoK00rMaribo2000, , 4ac

veseli nas, da ste naša članica ali član. Hvala za zaupanje. Mordarazmišljate, da bi to postali? Lepo povabljeni. Z vpisom se vključujetev enotno 85 let staro nacionalno stanovsko organizacijo, ki združuje15.000 medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov inbolničarjev v državi.Kratka zgodovina: 27. novembra 1927 je bila ustanovljena“Organizacija absolventk šole za sestre v Ljubljani”. Leta 1951 se jezdruženje preimenovalo v Društvo medicinskih sester, leta 1963 vZvezo društev medicinskih sester Slovenije ter se povezovalo vZvezo društev medicinskih sester Jugoslavije. 15. 12. 1992 je bila vokviru Zveze društev ustanovljena še Zbornica zdravstvene negeSlovenije; tako organizacija lahko izvaja tudi naloge regulacije stroke. Organiziranost: Zbornica – Zveza je pravna oseba zasebnega prava(društvo) in je ni mogoče deliti samo na »zbornični del« alisamo na »zvezo društev« oz. »društvo«. Sestavlja jo enajstregijskih strokovnih društev; posameznik/ca se sam/a odloči,kateremu regijskemu strokovnemu društvu želi pripadati (Ljubljana,Maribor, Celje, Pomurje, Ptuj-Ormož, Nova Gorica, Koper, SlovenjGradec, Novo mesto, Velenje, Gorenjska). Obstaja tudi možnostvključitve fizičnih članov oz. aktiva fizičnih članov, če kdo ne bi želelbiti član regijskega strokovnega društva. Člani regijskih strokovnihdruštev in aktiva fizičnih članov so tudi člani Zbornice – Zveze. Vorganizaciji deluje 31 strokovnih sekcij, ki povezujejo izvajalke/cena ožjih strokovnih področjih po vsej državi, ter več začasnih alistalnih delovnih skupin in teles.Včlanitev: preko pristopne izjave. Na osnovi slednje vsak/a član/icaprejme najprej začasno potrdilo o članstvu in nato še članskoizkaznico, s katero lahko koristi ugodnosti članstva.

Članstvo v Zbornici – Zvezi je prostovoljno. Članarina znaša 0,6 odstotka bruto mesečnega osebnega dohodkaza redno zaposlene, za upokojene in študente 20 € letno, za časporodniškega dopusta in brezposelnosti pa 3€ mesečno.Članstvo fizični osebi preneha: na podlagi pisne izjave, daizstopa, in vrnjene članske izkaznice, če eno leto ne plačuje članarinein je ne plača tudi po opominu, z izključitvijo, če ne deluje v skladu sstatutom, če krši Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov Slovenije ali Kodeks etike za babice Slovenije, če s svojimravnanjem škoduje delu in ugledu Zbornice – Zveze in s smrtjo.Zbornica – Zveza na podlagi pisne izjave o izpisu obvesti delodajalcain regijsko društvo. Ponovni vpis: če se je član/ica izpisal/a iz organizacije in se vtekočem letu želi ponovno vpisati, za ponovni vpis v register članovZbornice – Zveze, za izdajo potrdila in članske izkaznice plačapavšalno članarino od izstopa dalje. Če je član/ica prekinil/a članstvov preteklem letu ali letih nazaj, za ponovni vpis poravna pavšalnočlanarino v višini 35€.Spremembe podatkov: v pisarni Zbornice – Zveze si prizadevamo,da bi bili podatki o članstvu pravilni in ažurni. Zato vas prosimo, čenam spremembe, vezane na delodajalca, status (študent, zaposlen,upokojenec), naslov prebivališča, porodniški dopust ipd. pisnojavljate na naslov Zbornica – Zveza, Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljanaali po e-pošti – [email protected]. Najhitrejša možnostsporočanja vaših podatkov je preko portala članov na naši spletnistrani www.zbornica-zveza.si – zavihek »pripombe«. !


ŽIVLJENJE MEDICINSKE SESTRE

Pogovor z gospo Marušo Šolar, dobitnico priznanja Zbornice –Zveze za življenjsko delo Angele Boškin Irena Keršič, Darinka Klemenc

Priznanje je prejela 12. maja na Bledu, ob praznovanju mednarodnega dneva medicinskih sester.

Srečale smo se v poznem popoldnevu sredi pom-ladanskega cvetenja na njenem domu v Komen-di, kjer živi od leta 1987. S svojim življenjskim

sopotnikom Nandetom Vodetom sta naju prijaznosprejela in imeli sva čast na dolgo poklepetati z nji-ma. O gospodu in njegovem delu je bila napisanaobsežna knjiga »Vredno je bilo«. Živahnost in pe-strost skupnih dni, tudi globino in spoštovanje dosopotnika je Maruša strnila z besedami: »Leta 1984sem se upokojila in od leta 1987 živim v Komendi.Težko sem se preselila iz Ljubljane, vendar sem obNandetovi pomoči postala aktivna upokojenaKomendčanka: pojem v pevskem zboru Društva up-okojencev Komenda, aktivna sem v Rdečem križu,Zvezi borcev, DMSBZT Ljubljana in Zbornici – Zvezi.Najini dnevi so prijetni, nikoli nama ni dolgčas. Ved-no je treba kaj postoriti v hiši in okolici. Veliko časaposvetiva pogovoru. Tem nama ne zmanjka. Rešuje-va križanke in gledava televizijo. Imava hobije.Naročena sva na časopise in revije. Beremzdravstveno literaturo in romane znanih pisateljev.Blizu mi je računalnik, marsikaj natisnem na svojtiskalnik. Vesela sva obiskov svojih otrok, prijateljevin sorodnikov, ki nama polepšajo dan. Ob boleznipomagava drug drugemu in ne obremenjujevaotrok, ki imajo svoje družine. Ne želiva biti v breme.Moj poklic medicinske sestre je v bolezenskihtežavah prav dobrodošel. Nande je prav izjemenčlovek. Lepo je živeti z njim«.Maruša Šolar si zasluži knjigo. Knjigo, v kateri bodostrnjeni vsi njeni spomini, dokumentarno gradivo inbogastvo fotografij s šolanja, dodatnega strokovne-ga izobraževanja, delovnih področij, delovanja vstrokovnih sekcijah in društvenem življenjustrokovne organizacije s področja zdravstvene nege.Beseda je prehitevala vprašanja, spomini so se niza-li drug za drugim. Maruša je bila in je še vedno tes-no povezana s svojim leto mlajšim bratom,zdravnikom nevropsihiatrom, ki je kljub visoki

starosti še vedno aktiven zdravnik nevropatolog,nevrolog in psihiater v Ameriki. Oba sta se zavezalaštudiju in strokovnemu področju nevropsihiatrije inv mladosti igrala vlogi zdravnika in medicinske ses-tre. Stanovali so na ljubljanskem gradu in zaradišolanja obeh je bilo veliko stroškov. Po končani tr-govski šoli se je vpisala na Šolo za zaščitne sestre. Vrazredu so bile štiri Marice. Zaradi lažjega spo-razumevanja je ena ostala Marica, druga Mara, tret-ja Marina in četrta – Marica Pogačar je postalaMaruša, kasneje poročena Šolar. Bila je vojna. Šolskouniformo so morale nabaviti same, prav tako čepico.

Maruša Šolar pri praktičnem pouku leta 1947 (Vir in arhiv: Maruša Šolar)



Model uniforme je bil predpisan, na uniformi soimele izvezen znak šole. Po treh letih je leta 1947končala šolanje kot diplomirana zaščitna sestra, pre-jela spričevalo in sestrsko značko ter naziv »sestra«.Maruša ima v svojem zasebnem arhivu tri »sestrske«značke, ki jih je prejela kot medicinska sestra: značko»zlati znak«, značko Šole za zaščitne sestre v Ljubl-jani in značko Višje šole za medicinske sestre v Ljubl-jani. V Kartonažni tovarni v Ljubljani je imela temnomodro uniformo. Šolske medicinske sestre so pri iz-vajanju praktičnega pouka imele uniformo svetlomodre barve, za svečanosti je bila predpisana uni-forma temno modre barve.

Pogovor je nanesel na poznanstvo z mnogimi med-icinskimi sestrami, ki so takoj po drugi svetovni vojniin kasneje skupaj z Marušo ustvarjale tok zgodovinezdravstvene nege: Mariji Tomšič, Angeli Gašperlin,Angeli Boškin, Miri Pridgar, Dini Urbančič, NežiŠkafer, Marti Hočevar, Neži Jarnovič, Viki KeceljPičman, Citi Bole, Mariji Debeljak. Nežno, zobčutkom topline in v znak dolgotrajnega pri-jateljstva zvenijo preproste besede, napisane v ličnipisavi: »Moji Majdi – Maruša« – zapis na papirju po-darjenih spominov na dvajset let dela na psihiatrijisvoji učenki Majdi Gorše, kasnejši poznani medicin-ski sestri in prijateljici, lanskoletni dobitnici priznan-ja Angele Boškin za življenjsko delo pri Zbornici –Zvezi. Prihodnje leto bo Maruša praznovala 90 letživljenja, to je prav toliko kot naša strokovna organi-zacija. Od prvih diplomiranih zaščitnih sester, ki sose izobraževale skupaj z Marušo, živita danes še dve.To sta gospa Dominika Zajček (por. Marinko), ki živina Švedskem, in gospa Mara Moravec v Pivki. Z obe-ma ima Maruša še stike.

Maruša Šolar je leta 2014 napisala in objavilaspomine na dvajset let dela na psihiatriji. Kljubčastitljivi starosti je še vedno vitalna gospa, ki spret-no komunicira po telefonu in e-pošti. Kot mejnike vzgodovini zdravstvene nege je poudarila izguboministrske medicinske sestre in se s tem pridružilamnenju Marije Miloradovič, ustanavljanje strokovnihsekcij in možnost ter dostopnost medicinskih sesterdo neprestanega izobraževanja s področjazdravstvene nege.

Delo gospe Maruše Šolar je bilo opaženo, zato je bi-la nagrajena z več strokovnimi, društvenimi indružbenimi priznanji in prav je, da jih naštejemo:

• leta 1977 z »redom dela s srebrnim vencem« zadruštveno delo v Zvezi društev medicinskih sesterSlovenije,

• istega leta z »zlatim znakom« ob 50-letnici Zvezedruštev medicinskih sester Slovenije,• leta 1979 s priznanjem za prispevek k izobraže-vanju višjih zdravstvenih delavcev ob 25-letnici us-tanovitve Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubl-jani, • leta 1985 z »redom zaslug za narod s srebrnozvezdo« s strani predsedstva SFRJ, • leta 1989 s priznanjem dr. Potrča za življenjskodelo,• leta 1997, ob 70-letnici ustanovitve našestrokovne organizacije, s priznanjem za us-tanovitev Sekcije za medicino dela in športa in zaustanovitev nevropsihiatrične sekcije, • leta 1999 s priznanjem ob 30-letnici ustanovitvepsihiatrične sekcije, • leta 2007, ob 80-letnici organiziranega delovan-ja Društva medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana z zahvalo zapredsednikovanje ljubljanskemu društvu, • leta 2013 s »srebrnim znakom« Društva medicin-skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubl-jana in • leta 2016 priznanje Angele Boškin za življenjskodelo, ki ga podeljuje Zbornica – Zveza.

Maruša Šolar, Majda Gorše z možem. Brdo pri Kranju, 2015(Vir in arhiv: Irena Keršič)



Življenjski opus gospe Maruše Šolar je bogat in nepre-cenljiv za razvoj naše stroke, tudi za zorenje stanovskeorganizacije. Na ožjem strokovnem področju je s svojimprodornim delovanjem, še posebej na področjuzdravstvene nege pacienta z duševno motnjo, pre-mikala meje tako na strokovnem kot organizacijskempodročju. Ko je prevzela naloge glavne medicinske ses-tre Klinične bolnišnice za psihiatrijo, je bila soočena sštevilnimi strokovnimi in organizacijskimi izzivi, a ji jekljub temu skupaj s sodelavci uspelo spremeniti bol-nišnico v sodobno psihiatrično ustanovo.Srečanje z gospo Marušo šolar je privilegij, je čast in ob-veza, da smo zavezani gojiti vrednote, ki nam jihsporoča, najprej še posebej spoštovanje do sočloveka,ohranjanje dostojanstva, nenehno zorenje, izobraže-vanje, skrb za osebni razvoj in kulturno komunikacijo.In tudi radost do življenja, optimizem, ki ga v današn-jem času še kako potrebujemo.Ob stisku rok smo si rekli nasvidenje in si zaželeli vsedobro in srečno. Naj tako ostane tudi v prihodnjem letu.Hvala, gospa Maruša.

Uporabljeni viri:Zarnik S., Peršin G. Vredno je bilo: Nande Vode. Birografi-ka Bori, Ljubljana. Samozaložba: Podboršt pri Komendi,2014.

Dijakinje Šole za zaščitne sestre pri praktičnem pouku v Dečjem domu v Ljubljani, 3. letnik, leta 1947, iz desne proti levi: MarušaŠolar, Mira Pridgar, Justa Mevželj, Dominika Zajček (Vir: Maruša Šolar, arhiv: DMSBZT Ljubljana)

Značke Maruše Šolar (Vir in arhiv: Maruša Šolar)


PREDSTAVLJAMO VAM

Medicinska hipnozaAlbina Kokot

Avtorica prispevka je diplomirana medicinska sestra, ki je z dodatnim izobraževanjem pridobila znanja spodročij komunikacije (Master of business communication), medicinske hipnoze (terapevtka medicinskehipnoze) ter realitetne terapije (svetovalka realitetne terapije). V DMSBZT Celje bo pomen medicinskehipnoze predstavila na strokovnem popoldnevu, zato je za bralce Utripa pripravila krajši prispevek.

Kaj je hipnoza?Hipnoza je budno, spremenjeno stanje zavesti, kivsebuje usmerjeno pozornost, povečano sugestibil-nost (sugestibilnost = dovzetnost za sugestijo) inkoncentracijo ter zmanjšano zunanjo zavestnost.Uvedena je z določenimi tehnikami (indukcija), z na-menom, doseči stanje transa, v katerem oseba lažjedoseže stik s svojimi čustvi in je bolj dojemljiva zasugestije (sugestija = posredno, prikrito vplivanje načustva, mišljenje, ravnanje koga).Hipnoza zelo poveča učinkovitost posameznih ter-apevtskih tehnik in je pogosto tudi dobrodiagnostično sredstvo, ker pridemo v transu dopomembnih podatkov, do katerih sicer ne bi prišli,zato olajša in skrajša psihoterapevtski proces.Zgodovina hipnozeHipnoza je stara toliko kot človek. Uporabljali so jo žepred 3000 leti v Egiptu in Grčiji. V srednjem veku sov Evropi uporabljali predvsem odrsko hipnozo, ki jemedicinski hipnozi povzročila kar nekaj škode(pridih okultnosti). James Esdaile, škotski kirurg, je vIndiji v začetku prejšnjega stoletja opravil neštetomajhnih operacij in več kot 300 velikih, kjer je upora-bil hipnozo kot edini anestetik. Uvedba kloroforma vletu 1858 je žal povzročila, da je uporaba hipnoze vmedicini znova zamrla. Po dolgi zgodovinizavračanja in skepticizma je hipnozo sredi petde-setih let prejšnjega stoletja ameriška zdravniška inpsihiatrična zveza razglasila za legitimno terapevt-sko orodje. V Sloveniji je bila leta 1979 ustanovljenasekcija za klinično in eksperimentalno hipnozo, leta2000 pa še Društvo za medicinsko hipnozo Sloveni-je.Hipnotično stanjeV hipnotičnem stanju se naša aktivnost sprosti dote mere, ko še vedno vse slišimo in naše normalnefizične sposobnosti niso okrnjene. To je podobno kottakrat, ko smo zatopljeni v televizijski program, vozadju pa še vedno slišimo pogovor, le da nas ta nezanima. V osnovi postane vse ostalo nepomembno.Obstaja veliko načinov, s katerimi pridemo do transain hipnoza je samo eden od načinov.

Hipnotično stanje lahko doseže večina ljudi, če sopravilno motivirani. Gre za stanje intenzivne relak-sacije in koncentracije, pri kateri se zavest (razumskidel) oddalji od vsakdanjih skrbi. Podzavestni umpostane v tem sproščenem stanju bolj kreativen inbolj sprejemljiv za sugestije ter se osredotoča nastvari, ki jih v resnici želimo spremeniti. V hipnozi nespimo, zavedamo se vsega in ker smo sproščeni(praviloma je uvod v hipnotično stanje ravnosproščanje mišic), sugestije, ki jih sprejemamo odhipnotizerja, tako veliko lažje delujejo. Običajno negre za enakomerno stanje zavesti. Gre bolj za nihan-je od lahkega do globokega spremenjenega stanjazavesti, pri čemer se vzpostavijo nove nevropsi-hološke poti.Pogosto mišljenje je, da hipnotizirana oseba priznagloboke skrivnosti in da se ne bo zbudila. Resnica je,da se oseba ves čas zaveda, kaj govori in ne bopovedala ničesar, kar ne želi. Hipnotizirana osebasliši in se zaveda vsega, kar se v hipnozi dogaja, čeželi, lahko sama tudi zaključi hipnotično stanje,kadarkoli želi. Hipnozo je možno doseči tako pritriletnem otroku kot pri starostniku. Narejenih je bi-lo veliko testov hipnotizabilnosti. Ugotovljeno je, da5 odstotkov ljudi ni možno hipnotizirati, 45odstotkov jih doseže lažjo stopnjo, 35 odstotkovsrednjo stopnjo, približno 15 odstotkov ljudi palahko doživi globoki trans.Zavestno in podzavestno mišljenjeZavestno mišljenje je locirano v levi hemisferi. Po-maga nam pri vsakodnevnih odločitvah, jerealistično, logično, zelo inteligentno, vendar jezmožno sočasno obdelovati le od pet do devet po-datkov in se hitro utrudi. Zavestno mišljenje skušatežavo razumeti, izbira, usmerja rezultate, ima ome-jen fokus in procesira (obdela podatke) približno 0,5sekunde po dogodku. Za lažje razumevanje: pred-stavljate si vse dejavnosti, ki potekajo v neki državi:tovarne obratujejo, kmetje pridelujejo hrano, ljudjese prehranjujejo, telefoni zvonijo, sklepajo sepogodbe, ljudje se poročajo, rojevajo, učitelji pre-davajo, športniki tekmujejo, letala vzletajo, lokomo-


PREDSTAVLJAMO VAM

tive vozijo, po kanalizaciji tečejo odplake, parlamentsprejema nov zakon, kirurgi operirajo … Nemogočeje zaobjeti vse dejavnosti in s tem tudi vse informa-cije znotraj ene države. Seveda pa želite spoznati, kajse trenutno dogaja v neki državi. Zato vzamete vroke aktualni časopis (Delo) in tam izveste nekebistvene stvari. Vaš zavestni um je ta časopis. Vse os-tale informacije pa so vaš podzavestni um.Podzavestno mišljenje je locirano v desni hemis-feri, deluje po principu »avtopilota«. Deluje tudi poprincipu ugodja, ne mara bolečin in sprememb. Je»shramba« spominov, ve za rešitve, lahko obravnava2,3 milijona informacij in procesira pred zavedanjem.Podzavestni del mišljenja v hipnotičnem stanju vesčas posluša in sliši vse, kar mora slišati, pri tem nipomembno, ali se zavestni um ukvarja s kašno dru-go dejavnostjo. Iz podzavestnega uma izhaja večinanaših dejanj in odzivov, v njem so shranjene tudi pr-votne psihične travme. S tem so mišljeni dogodki,na katere se človek ni mogel ustrezno odzvati in jihpredelati. Zato jih izrine v podzavest, kjer kasneje vživljenju predstavljajo žarišča mnogih težav, do ka-terih najlažje dostopamo ravno z medicinsko hip-nozo. Če se namreč ta spomin ali dogodek na novopregleda in poišče predvsem čustva, ki so se takratporajala, se simptomi ublažijo ali pogosto tudipopolnoma odpravijo. Večina naših težav torej izvi-ra iz podzavestnega uma in tudi zdravljenje se vhipnotičnem stanju dogaja v podzavestnem umu.Zato je ključno, da kot odrasli ozavestimo svojepodzavestne programe, jih prenovimo in uskladimos svojimi zavestnimi cilji in željami.Dober način, kako spoznavati obe funkciji svojegauma je, da si um zamislite kot vrt, vi pa ste vrtnar. Vesdan sadite semena misli v svoj podzavestni um.Večino časa se niti ne zavedate, da to počnete, kersemena temeljijo na razmišljanju, ki ste ga vajeni.Kakor sejete v svojem podzavestnem umu, takoboste potem želi v svojem telesu in okolju.Ali še drugače: zavestni um si predstavljajte kot kap-itana na ladijskem mostu, ki usmerja ladjo tako, daodpošilja ukaze mornarjem. Posadka (podzavestnium) nadzira instrumente, strojnico, škripce, in ne ve,kam pluje. Zgolj izpolnjuje ukaze. Zapluli bi lahko tu-di naravnost v čeri, če bi kapitan izdal takšne ukaze.Enako je zavestni um kapitan vaše barke življenja.Podzavestni um je izredno občutljiv za vaše zavestnemisli. Zato zavestni um služi kot »straža« pred vratiin ščiti podzavestni um pred zmotnimi sugestijami,ker se le ta samo odziva na ukaze, ki jih dobi od svo-jega »kapitana«. Kakor voda prevzame obliko pipe, izkatere priteče, tako se življenjsko načelo pretaka

skozi nas, na podlagi narave naših (žal večinoma av-tomatskih) misli.Hipnoterapija – zdravljenje s hipnozoPosebnost hipnoterapije je v tem, da uporabljametafore, prispodobe in anekdote, s čimer človeklažje opravi notranjo reorganizacijo. Ker vse potekav transu, na ravni podzavestne komunikacije, pa-cient sprejema zunanje pobude kot svoje lastne. Stem zaobide odpor in možnost terapevtskega uspe-ha se bistveno poveča. Mnoge študije in metaanal-ize tudi dokazujejo, da hipnoza poveča učinkovitostpsihoterapije, zato se pogosto šteje za »mater psi-hoterapije«.Hipnoza se uporablja za lajšanje bolečin (v zoboz-dravstvu, pri porodu, fantomski bolečini, glavobolih,migrenah, kroničnem artritisu, rakastih obolenjih),prav tako se uporablja za zdravljenje nespečnosti,krepitev jaza, pri pomanjkanju samozavesti, kon-centracije, pri tremi, povečanju motivacije za učenjein delo, krepitvi samospoštovanja, za povečanjeučinkovitosti v športu, pri motnjah v spolnosti, pripartnerskem svetovanju itd. Predvsem pa se hip-noterapija uporablja pri različnih psihičnih obolen-jih, kot so fobije, panični napadi, obsesije,anksioznost, depresije. Za učinkovito se je izkazalatudi pri psihosomatskih obolenjih, kot so astma,nevrodermitisi, kožna obolenja ter pri motnjahprehranjevanja. Uporablja se za raziskovanje podza-vestnih in nezavednih funkcij, razreševanje osebnihzgodovinskih dejavnikov in aktiviranje nezavednihvirov moči. Najbolj učinkovita je, ko je uporabljena zdrugimi (nehipnotskimi) zdravljenji.Hipnoza ni priporočljiva pri osebah s psihotičnomotnjo, močno depresivnih ali samomorilnih paci-entih, pri tistih, ki so močno emocionalno moteni,pri epilepsiji in težjih srčnih obolenjih.Več informacij na www.hipnoterapija.net.

Priporočena literatura:Hipnoterapija v svetovalnem delu, Soršak Srečko, Mari-bor, 2013Prikrito, David Eagleman, Umco, Ljubljana, 2014Travme iz otroštva, Ursula Markham, Mladinska knji-ga, 1999Priročnik hipnotskih sugestij in metafor, Dr. D. CorydonHammond, založba Jesej, 2013Moč vaše podzavesti, dr. Joseph Murphy, V. B. Z. Ljubl-jana, 2014Gama zdravljenje, Chris Walton MSC, Zavod VID, Kranj,2012Kako prebuditi tigra, dr. Peter A. Levine, V. B. Z. Ljubl-jana, 2015


PREDSTAVLJAMO VAM

Analiza poškodb na smučišču Golte za zadnjih pet sezon(2011/12–2015/16)Leon Ločičnik

V lanski decembrski izdaji Utripa smo na kratko predstavili smučarsko reševalno službo. Letos smo zbraliin analizirali podatke o poškodbah na smučišču Golte za zadnjih pet smučarskih sezon.

Aktivnosti na snegu spadajo med pogostejše ob-like zimske rekreacije. Starostna populacijasmučarjev je zelo razširjena. Podobno so menili

v svojem prispevku Patrick in sodelavci (2015): »Vsmučanju, deskanju na snegu in drugimi snežnimišportnimi aktivnostmi uživajo mnogi po svetu. Zrazširitvijo smučišč, hitrejšimi in sodobnejšimivlečnicami in bolj urejenimi progami se dostopnostpovečuje«.Z analizo zbranih podatkov o poškodbah, ki so sezgodile na smučišču Golte, želimo prikazati, da so lete pogoste, v nekaterih primerih tudi zelo resna, tu-di življenjsko ogrožajoča stanja. Kot smo že ugotavl-jali v članku Smučarska reševalna služba, »sonajvečja težava smučarskih reševalnih službnedorečena in posplošena zakonska določila, ki ure-jajo to področje« (Ločičnik, 2015, str. 36). Tudi pravil-nik o varnosti na smučišču (ZvSmuč – 1), ki je bilsprejet jeseni 2016, zelo posplošeno ureja področjereševanja na smučišču. Prilogo, ki bo natančnejedefinirala izobraževanja in opremljenost smučarskihreševalcev ter sobe prve pomoči, mora izdati Min-istrstvo za zdravje RS (MZ).MetodologijaRaziskava je bila izvedena s pomočjo analize zbranihpodatkov na smučišču Golte za zadnjih petsmučarskih sezon (od 2011/12 do 2015/16). Podatkesmo pridobili iz zapisnikov o poškodbi na smučišču,ki jih izpolnjujejo smučarski reševalci in iz zapisnikovo nesreči na smučišču, ki jih izpolnijo nadzornikismučišča. Pred tem smo pridobili pisna soglasjaodgovornih oseb upravljavca smučišča in se zaveza-li, da identiteta poškodovanih ne bo razkrita. Po-datke smo analizirali s pomočjo programa zastatistično obdelavo podatkov SPSS 20. Skupno smoanalizirali 353 zapisnikov. Rezultati in razpravaV zadnjih petih smučarskih sezonah se je nasmučišču Golte poškodovalo nekoliko več moških(56,1 %) kot žensk (43,9 %). Opažamo, da je nasplošno moških obiskovalcev na smučišču več in sotudi nekoliko bolj agresivni smučarji kot ženske. Vgrafu 1 smo prikazali starost poškodovanih.

Graf 1: Starost poškodovanihKot lahko razberemo, so se najpogostejepoškodovali otroci med šestim in petnajstim letomstarosti. Menimo, da so otroci tudi najštevilčnejšapopulacija obiskovalcev smučišča, zato je njihovdelež med poškodovanimi najvišji.Več kot polovica vseh poškodb se je zgodilo ob jas-nem vremenu, brez padavin in ob dobri vidljivosti.Verjetno so smučarji v dobrih pogojih nekoliko manjprevidni.

V grafu 2 smo prikazali telesna področja poškodb.Graf 2: Telesno področje poškodbeNajvečkrat je prišlo do poškodb spodnjih okončin,ki so pri smučanju najbolj izpostavljeni deli telesa.Dokaj velik delež je tudi poškodb glave. Pravočasnain ustrezna prva in nujna medicinska pomoč sta zapoškodovanega s poškodbo glave izjemno pomem-bna.Tudi Haider in sodelavci (2012) v svojem prispevkuugotavljajo, da poškodbe glave predstavljajopomemben delež poškodb (kar okrog 20 % poškodbod skupno 600.000, ki se zgodijo v Severni Amerikina leto). Kar 54,1 % poškodovanim je bila na smučišču Goltenudena zdravniška pomoč. Kakovost obravnavepoškodovanih se s prisotnostjo zdravnika zagotovoizboljša. V grafu 3 smo prikazali, kakšni so bili nadaljnjipostopki obravnave poškodovanega.Graf 3: Nadaljnji postopkiNadaljnja obravnava poškodovanega je odvisna odstopnje poškodbe. Poškodovani so bili v nekaj večkot 10 % predani službi Nujne medicinske pomoči(NMP) Mozirje. Domnevamo, da so bile poškodbe priteh poškodovancih hujše.


PREDSTAVLJAMO VAM

ZaključekKot lahko razberemo iz analize poškodb, sote na smučiščih kar pogoste (v povprečju sezgodi na smučišču Golte okoli 70 poškodbvsako sezono). Kljub opozorilom stroke, daje nujno potrebno urediti to področje, setrenutno v tej smeri bolj malo dogaja. Samakoličina poškodb in njihova resnost stadokaz, da so ustrezen pravilnik in primernousposobljeni ter opremljeni smučarski reše-valci nujno potrebni. Trenutno smozdravstveni delavci, ki se vključujemo v de-lo smučarskih reševalcev, pomemben delsmučarske reševalne službe. S pridobljeni-mi znanji in izkušnjami na področju prve innujne medicinske pomoči lahko ob po-manjkanju zakonskih določil o znanju in us-posobljenosti smučarskih reševalcevbistveno pripomoremo k ustrezni inkakovostni prvi in nujni medicinski pomoči.

Uporabljeni viri:Haider, A., Saleem, T., Bilaniuk, J. & Barraco, R.,2012. An Evidence Based Review: Efficacy ofSafety Helmets in Reduction of Head Injuriesin Recreational Sikers and Snowboarders.Journal of Trauma and Acute Care Surgery,73(5), pp. 1340–1347. Available at:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/arti-cles/PMC3989528/ [28.10.2016].Ločičnik, L. 2015. Smučarska reševalna služba.V: Klemenc, D., Marolt Meden, B., Keršič, I.,Nendl, T., Pirš, K., Prelec, A. et al. (ur). Utrip,Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveze strokovnih društev. Ljubl-jana: Utrip, str. 36.Patrick, E., Cooper, J. & Daniels, J., 2015.Changes in Skiing and Snowboarding InjuryEpidemiology and Attitudes to Safety in BigSky, Montana, USA. A Comparison of 2 Cross-sectional Studies in 1996 and 2013. Or-thopaedic Journal of Sports Medicine, 3(6). Available at:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/arti-cles/PMC4622368/ [22.10.2016].Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč – 1)(2016). Uradni list Republike Slovenije št.44/2016.

!"#$%&%'

!"$#%&%#$%()%'

!"$#%()%#$%*+%'

!"$#%*+%#$%&+%'

!"#%&+%',-,

+ ) (+ () .+ .) *+ *) /+

!"#$%$&'()!*+!,*

!"!#$#$"%&''&()*+,,+

-./%#01'#%23(#+45

%&''&.-(1*66*

7.1,1#.3+*.'*+.8,,

(,(2#0.8(# (2*'*

! " !# "# !$ "$ !%

!"#$%$&'()!*+!,*

!

!

"#"$%

&'()

*+,-+.//*0++0(/%1

*+,-+.//*0++02/3&

)*4(5

6"-+*2*7

! !" !# !$ !% !&

)+6*(*&8.-)/3)2/

Graf 1: Starost poškodovanih

Graf 2: Telesno področje poškodbe

Graf 3: Nadaljnji postopki


PREDSTAVLJAMO VAM

V Splošni bolnišnici Jesenice ob svetovnem dnevu umivanjarok: »Poskrbite, da umivanje rok postane navada!« Jana Lavtižar, Adrijana Ilievski

Letošnje geslo svetovnega dneva umivanja rok, ki ga obeležujemo 15. oktobra, je bilo »Poskrbite, daumivanje rok postane navada!« Prvi svetovni dan umivanja rok je potekal v letu 2008, ko si je več kot 120milijonov otrok po vsem svetu umivalo roke z milom v več kot 70 državah. Od leta 2008 se nacionalnivoditelji in lokalne skupnosti na svetovni dan umivanja rok trudijo širiti besedo o pomembnostiumivanja rok. Spodbujajo postavitev umivalnih delov, pip in dokazujejo, kako lahko preprosto umivanjerok prepreči marsikatero bolezen.

Vsako leto več kot 200 milijonov ljudi sodeluje pripraznovanju umivanja rok v več kot 100 državahpo vsem svetu. Številne vlade, mednarodne us-

tanove, organizacije civilne zaščite, nevladne orga-nizacije, zasebna podjetja in posamezniki so potrdilipraznovanje svetovnega dneva umivanja rok. Da jeumivanje rok učinkovito, se mora izvajati na ključnihmestih, predvsem po uporabi stranišča in pred hran-jenjem. Za dolgoročen pozitivni učinek higiene rokmora umivanje rok postati navada in dnevni ritual.»Navada« je poleg spremembe vedenja, vode, sani-tarij in osnovne higiene najbolj vroča tema sve-tovnega dneva umivanja rok.

Naše dejavnosti ob svetovnem dnevu umivanja rokso se začele že teden prej z obiskom učencev 1.razreda na OŠ Pirniče. Adrijana Ilievski jih je obiskalain jih seznanila, kako pomembno je dosledno umi-vanje rok in pravilen postopek umivanja. Otroci iz 1.razreda OŠ Pirniče in skupinice Sončki iz Vrtca Med-vode, enota Pirniče, so pripravili plakate in risbice natemo higiene rok, ki smo jih razstavili v avli bol-nišnice.

Jana Lavtižar je skupaj s študentko Fakultete zazdravstvo obiskala dve skupinici otrok (Sovice inŽelvice) v Vrtcu Angelce Ocepek na Jesenicah (eno-ta na Tavčarjevi 3a). Tudi oni so bili seznanjeni s tem,kako pomembno je umivanje rok in kako si jih pravil-no umijemo. Hkrati so si otroci namazali roke s kre-mo, ki je vsebovala fluorescentno barvilo, da so sipotem lahko ogledali roke v zatemnjeni skrinjici(roke so bile v temi belo obarvane, na svetlobi pane). S tem so lažje razumeli, da tudi bacilov na rokahs prostim očesom ne vidijo. Otroci so narisali bak-terije in te risbice smo prav tako obesili v avli bol-nišnice.

V petek, 14. oktobra, smo pripravili dejavnosti, s ka-terimi smo spodbujali »navade« umivanja rok kotpreprosto dejanje in poudarjali pomen čistih rok zapreživetje otrok in zdravje ljudi. Skupaj s širšolokalno skupnostjo (šole, vrtci, obiskovalci, pacienti,zaposleni) smo promovirali umivanje rok.

V bolnišnici smo postavili stojnico v sodelovanju zdijaki Srednje šole Jesenice – zdravstvena smer inštudenti Fakultete za zdravstvo Jesenice. Na stojnicismo obiskovalce, paciente in zaposlene spodbujalik izvajanju postopka razkuževanja rok, ki je enakpostopku umivanja rok. Ali so postopek izvedlipravilno, so preverili v zatemnjeni skrinjici (Blackbox). Predstavniki Ecolaba, Tosame, Abene,Sanolaborja, Medisa, Hartmana in Anoisa so s svoji-mi izdelki razveselili obiskovalce stojnice.

Ustvarjali so dijaki Srednje zdravstvene šole in Fakultete zazdravstvo Jesenice (Foto: Sandi Novak)


PREDSTAVLJAMO VAM

Strokovna ekskurzija Kliničnega oddelka za otroško kirurgijoin intenzivno terapijo Kirurške klinike Univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaTilen Tej Krnel

Osebje Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT) si je za letošnjo strokovnoekskurzijo izbralo tržaško otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Ob tem smo obiskali še Furlanijo - Julijskokrajino, deželo na skrajnem vzhodu Italije.

Italija je razdeljena na 20 dežel, pet, med njimi jetudi dežela Furlanija - Julijska krajina, jih imaposeben status. Vsaka dežela se deli na pokrajine.

Furlanijo - Julijsko krajino sestavljajo štiri pokrajine:Gorica, Pordenone, Trst in Videm. To je gorato in hri-bovito območje, ki sega od Alp in Dolomitov naseveru pa vse do Jadranskega morja na jugu.Strokovna ekskurzija je bila namenjena predvsemogledu tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo.Bolnišnica je samostojni zdravstveni zavod, ki pokri-va porodništvo, ginekologijo, pediatrijo ter otroškokirurgijo in zagotavlja zdravstvene storitve za prebi-valce tržaške pokrajine kot tudi celotne deželeFurlanije - Julijske krajine. Bolnišnica je tudi učni cen-ter za študente zdravstvene nege, medicine in stom-atologije tržaške univerze.Tržaška otroška bolnišnica je dokaj majhna; de-mografsko stanje tržaške pokrajine je pereče, saj jeTrst izrazito mesto starejših. V tržaški porodnišnici serodi letno okoli 1600 otrok (v ljubljanski porodnišni-

ci imajo letno okoli 6000 porodov). Bolnišnica jestarejša, vendar jo obnavljajo in tudi v času našegaobiska so na nekaterih oddelkih potekala gradbenadela. V načrtih imajo gradnjo nove bolnišnice.Po kratki predstavitvi smo si bolnišnico ogledali vmanjših skupinah. Bolnišnica Burlo Garofolo je regi-jski center za otroško oftalmologijo. V centralnemoperacijskem bloku je operacijska dejavnost orga-nizirana tako, da se operacije na posameznih kiruršk-ih področjih izvajajo v določenih dnevih v tednu.Razlika med slovenskimi bolnišnicami in tržaškootroško bolnišnico je tudi v barvah delovnih uni-form. V tržaški bolnišnici medicinske sestre ne nosi-jo delovne obleke v modri barvi, temveč jo nosi os-ebje radiologije, laboratorija in rehabilitacije. Delov-na obleka medicinske sestre je smaragdno zelena,babice pa nosijo delovna oblačila v barvi lososa. Nekaj razlik je tudi glede namestitve in prehranestaršev. Eden izmed staršev je lahko prisoten ob hos-pitaliziranem otroku ves dan. Starši, ki niso iz mesta,

Umivanja rok učimo že najmlajše (Foto: Sandi Novak)

Dijaki srednje šole in otroci iz Vrtca Angelce Ocepekiz enote na Tavčarjevi 3a (skupinici Sovice in Želvice)so v avli bolnišnice odplesali plesno točko o umi-vanju rok. Prav tako so dijaki pripravili maskoto v ob-liki roke in skupaj s študenti FZJ obiskali oddelke terenote v bolnišnici in delili sladka presenečenja.


lahko bivajo v gostišču v neposredni bližini bol-nišnice, vendar je število mest omejeno, zato imajoprednost starši otrok, pri katerih se predvideva dol-gotrajnejše zdravljenje. Prehrana staršev je orga-nizirana v sklopu bolnišnične jedilnice. Obrokeplačujejo starši sami. Doječe matere so upravičenedo brezplačnih obrokov.Otrokovi starši morajo pred začetkom zdravstveneobravnave podati soglasje za izvajanje zdravstveneobravnave in pisno potrditi svoje starševske praviceter pisno pooblastiti osebe, ki bodo otroka spreml-jale pri naslednjih obravnavah/obiskih. Veljavnostsoglasij je načeloma omejena na eno leto. Dojenčkiin otroci do 14. leta starosti imajo pri ambulantnemodvzemu krvi prednost. Izvidov načeloma ne pošil-jajo na dom, za dvig izvidov pa mora oseba pred-ložiti veljaven dokument, ki izkazuje njeno/njegovoidentiteto. V primeru obravnave tujcev se vzdravstveno obravnavo vključi tudi kulturni injezikovni mediator. Ta storitev je v času zdravljenjabrezplačna. Za vključitev otroka v bolnišnično šolomorajo starši vložiti prošnjo.Po ogledu bolnišnice smo se v Trstu zadržali le kratekčas, le toliko, da smo spili pravi italijanski 'espresso'

Kolektiv KOOKIT pred tržaško otroško bolnišnico Burlo Garofolo (Foto: Tilen Tej Krnel)

ter si ogledali najbolj znameniti osrednji tržaški trgPiazza Unita' d'Italia, kjer sta sedeža deželne inpokrajinske vlade. Pot smo v deževnem vremenunadaljevali proti severu, kjer smo se ustavili včudovitem naravnem rezervatu izliva Soče (vkaterem so zabeležili 311 vrst ptic), do Ogleja, kjersmo si ogledali čudovito starokrščansko baziliko, vkateri so pred kratkim odkrili dobro ohranjenstarokrščanski mozaik. Oglej je nasploh bogatoarheološko najdišče in si ga velja podrobneje ogle-dati. Prvi dan ekskurzije smo zaključili v Gradežu, kjersmo tudi prespali.Naslednji dan smo se odpravili proti Vidmu. Tuditukaj smo imeli krajši postanek za kavico in nakupev centru tega zgodovinskega mesta. Dan smozaključili v dolini Rezije, kjer živijo Rezijani, najza-hodnejši Slovenci. Predstavili so nam delček svojekulture; nekaj značilnih jedi, osnove tipičneganarečja, tradicionalno glasbo, za slovo pa smo zaple-sali osnovne korake njihovega tradicionalnega ple-sa. Po kosilu v rezijanski gostilni smo jo siti in utrujenimahnili čez Gorenjsko, nazaj proti Ljubljani.

PREDSTAVLJAMO VAM


Poseben poudarek je temeljil na raziskavah inpobudah za razvijanje najboljših praks, ki vodijov učinkovito odzivanje na problem nasilnega ve-

denja, s ciljem doseganja večje varnosti, zanesljivostiin dobrega počutja vseh udeležencev v sistemuzdravstvenega varstva. Cilji konference so bili naslednji:

• Pridobiti širši spekter razumevanja nasilja –vključno z biološkim, duhovnim, izkustvenim,pravnim, političnim in družbenim nasiljem.• Ponuditi program soočanja z nasiljem narazličnih družbenih ravneh.• Predstaviti in izmenjati izkušnje pri soočanju znasiljem in s tem spodbuditi medsebojno sodelo-vanje.• Povečati občutljivost interesnih skupin za prob-lematiko nasilja na področju zdravstvenih in so-cialnih storitev.

Na podlagi pozivov o ničelni toleranci do nasilja vzdravstvenem sektorju ugotavljamo, da le-ta pred-stavlja perečo problematiko svetovnih razsežnosti.Zaposleni v zdravstveni negi nismo ne po etičnihmerilih, ne po izobrazbi in ne po usposobljenos-ti »poklicani« za obvladovanje nasilnega veden-ja pacientov. Kljub temu je v literaturi najti navedbe,da je nasilje proti zdravstvenim delavcem, zlasti napodročju duševnega zdravja, tako pogosto, da neka-teri menijo, da je to »del njihovega dela«.Obvladovanje nasilnega pacienta predstavlja ur-gentno stanje, ki od negovalnega oz. zdravstvene-ga tima zahteva visoko strokovno znanje, podprto zizkušnjami v klinični praksi in usklajeno terpravočasno delovanje v smeri preprečevanjanevarnega vedenja in njegovih posledic. Zagotavl-janje varnosti pacienta in osebja predstavlja pred-nostno nalogo zaposlenih v psihiatričnih bolnišnic-ah, ki jo zagotavljamo preko nabora številnih inter-vencij, od terapevtskega pogovora, uporabe

deeskalacijskih tehnik, aplikacije predpisanemedikamentozne terapije, uporabo različnih lestvicocene tveganje za nasilno vedenje (npr. Brøsetlestvice nasilnega vedenja – BVC) za zagotavljanjevarnosti pacientov in zaposlenih, do intervencijezadnjega izbora – uporabe posebnega varovalnegaukrepa. Izkušnje nam kažejo, da z uporabo tehmetod, postopkov, načinov vedenja in profesional-nega odnosa nasilno vedenje pogosto omilimo inumirimo.Avtorji smo na Irskem predstavili izsledke raziskave»Pomen ocene nasilnega vedenja pacientov z duševnomotnjo ob sprejemu v Univerzitetno psihiatričnokliniko Ljubljana oziroma The importance of assess-ment of violent behavior in patients with mental dis-order at admisson to the University Psihiatric Clinic inLjubljana«. S tem smo empirično preizkusili navedbeštevilnih avtorjev, da kombinacija opisa agresivne-ga vedenja glede na vrsto in intenziteto v kombi-naciji z numeričnim faktorjem (BVC ocena) vdosedanji klinični praksi kaže spodbudne rezultate vsmeri preprečevanja nasilnega vedenja oziromapravočasnega odzivanja zdravstvenih delavcevglede na oceno BVC. Ugotovili smo, da lahko na os-novi BVC ocene zanesljivo predvidimo potrebo popomoči s strani drugih oseb in potrebo po »asisten-ci« policije. Pri zelo velikem deležu pacientov znaraščanjem BVC ocene narašča tudi potreba poposebnih varovalnih ukrepih ter je hkrati zaznanovečje nasilje pacientov. Na osnovi ocene BVC sezanesljivo potrdi vrsta intervencije za zagotavljanjevarnosti pacientov in zaposlenih. Rezultati so lahkopodlaga za izboljševanje intervencij zdravstvenenege ob sprejemu pacientov z duševno motnjo kottudi pomoč pri organizaciji in načrtovanju kadra.Uporaba lestvice BVC se priporoča za nadaljnjouporabo.

5. Mednarodna konferenca o nasilju v zdravstvenem sektorjuFifth International Conference on Violence in the HealthSector – Broadening our view – responding together

Matejka Pintar Babič, Aljoša Lipovec, Irena Us, Branko Bregar

V oktobru smo se udeležili 5. mednarodne konference o nasilju v zdravstvu, ki je potekala v Dublinu inpredstavlja eno izmed največjih konferenc s področja obravnave nasilja na področju zdravstvenih insocialnih storitev. Poleg ozaveščanja je bil namen letošnje konference zagotoviti podlago za izmenjavoznanj v mednarodnem prostoru.

PREDSTAVLJAMO VAMPRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA


PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA

Udeleženci konference, avtorji prispevka

Na koncu bi radi poudarili, da je kultura varnosti vzdravstveni ustanovi odvisna predvsem od za-poslenih in managementa, ki zdravstveno ustanovovodi. Mnoge tuje raziskave danes dokazujejo, davodstva zdravstvenih zavodov na deklarativni ravnigovorijo in spodbujajo varnostno kulturo, v praksipa tega zaposleni ne občutijo in ne verjamejo, davodstvo resnično namerava kaj storiti v tej smeri. Nakonferenci je bilo objavljenih kar nekaj prispevkov, kigovorijo o implementaciji kliničnega okolja z»ničelno toleranco« do nasilja. Odgovornost za im-plementacijo takega okolja je na strani zaposlenih vzdravstvu, ki imajo moč, znanje in izkušnje, da sesoočijo s pacientom, ki je v stiski in potencialnonevaren oz. agresiven. Pacient je prikazan v temodnosu z zdravstvenim delavcem kot »dinamičnakategorija«, ki se prilagaja našim intervencijam.Zdravstvena ustanova z ničelno toleranco do nasiljasvoje zaposlene opolnomoči za delo tudi z najboljzahtevnimi pacienti. Poznano je, da se lahko poten-cialno nasilen/agresiven pacient pozitivno odziva napravočasne in v deeskalacijo usmerjene intervenci-je.

V Sloveniji vedno več govorimo o nasilju pacientovdo zdravstvenih delavcev. Soočamo se z večnesrečnimi primeri, ki so se končali slabo tako zauporabnike kot za zdravstvene delavce. Bistvenovprašanje je, ali smo RES naredili dovolj za svojo last-no zaščito in zaščito pacientov? Ali bi lahko obrnilipotek dogodkov drugače? Ali se lahko iz teh do-godkov naučimo kaj novega in proaktivno pristopi-mo k preventivi in zaščiti pred nasiljem? Kako soopremljeni delovni prostori? Imamo možnost varne-ga izhoda? Ali poznamo protokole v primeruizraženega nasilja? Kako je poskrbljeno za našo last-no varnost in našo zaščito, ko nasilen dogodek pri-javimo? Dejstvo je, da 100-odstotno varnega de-lovnega okolja v zdravstvu nikjer v svetu ne pozna-jo. Agresivni/nasilni pacienti obstajajo povsod posvetu. Vendar se moramo zavedati, da imamo inmoramo zahtevati svojo legitimno pravico dovarnega delovnega okolja. Ker agresija/nasilje pa-cientov obstaja, moramo kar v največji meri imetiznanje in biti usposobljeni za delo tudi v teh primer-ih. Zato je naloga delovnih organizacij, strokovnihzdruženj omogočiti izobraževanja in spodbujatiklinična okolja k ničelni toleranci do nasilja. V ta na-men so v tujini bolnišnice oblepile svoje hodnike splakati o lepem vedenju zdravstvenih delavcev inpacientov, pravici do mirnega delovnega okolja, ure-dile prostore, kjer se lahko pacienti sprostijo, vkliničnih okoljih pa obstajajo strokovnjaki oziromaekipe, ki nudijo takojšnjo pomoč zaposlenim in pa-cientom ob izredno stresnih dogodkih. Ker nekatereraziskave tudi pri nas kažejo, da je pojavnost nasiljado zaposlenih v zdravstvu prav tako visoka inprimerljiva s tujino, je pomembno, da tuje prakseprenesemo v svoja klinična okolja.Čas je, da v Sloveniji vsaka zdravstvena ustanovapostane »ustanova z ničelno toleranco do nasil-ja«. Zavedati se moramo, da nič ne nastane iz nič –kreatorji takega okolja smo oz. bomo sami, pred-vsem pa vodstva zdravstvenih ustanov, ki morajozačeti z aktivnostmi, da bodo imeli zaposleni znan-je in veščine za soočanje z agresivnim oz. nasilnimpacientom, ki bodo delovna okolja opremili na»varen« način in izdelali protokole ukrepanja obnasilju, ki bodo lahko zaživeli tudi v praksi.Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočiliudeležbo na konferenci.



2016 World Cancer Congress: Nadzor nad rakom

Majda Šmit v vlogi aktivne predstavnice Društva onkoloških bolnikov na kongresu

V dneh od 31. oktobra do 3. novembra se je v Parizu odvijal svetovni kongres, ki ga je organiziral UICC(International Union Cancer Control). Na njem se je zbralo več kot 3000 udeležencev iz 139 držav sveta.Številni raziskovalci, zdravstveni administratorji, znanstveniki, zdravniki, akademiki, prostovoljci –predstavniki humanitarnih organizacij bolnikov in zvez za boj proti raku – so v 500 aktivnih prispevkihopredelili nove izzive, strategije, oblikovali in opredelili smernice in standarde za izboljšanje boja protiraku, z namenom zmanjševanja pojavnosti te bolezni v svetovnem merilu.

Na otvoritvi kongresa sta sodelovala tudi fran-coski predsednik François Hollande in španskakraljica Letizia, ki sta v svojih govorih med

drugim omenila strahotne številke, več kot 14 mili-jonov novih primerov raka letno in 8 milijonov smr-ti zaradi raka. Proti tej bolezni ni imuna nobena drža-va, ne populacija in ne generacija na svetu. A v zad-njem času je bilo doseženo veliko, danes je vse večbolnikov ozdravljenih, le te pa je treba spremljaticelostno ne samo med samim zdravljenjem, temvečtudi po okrevanju. Kraljica je kot častna predsednicašpanskega združenja za boj proti raku, zasebnegazavoda, ki namenja največ sredstev raziskavam, pris-otnim posredovala dve pomembni sporočili. In sicer,da je več kot polovico rakov mogoče preprečiti – kajjemo, pijemo, dihamo, je ključnega pomena tako zaprebivalce v razvitih državah kot državah v razvoju.In še, da ne smemo pozabiti na podporo bolnikom innjihovim družinam. Stroški zdravljenja naraščajo, avseeno bi morali biti dostopni pod enakimi pogojiza vse ljudi. Med plenarnimi predavanji inposameznimi sekcijami so bila pogosta vprašanja,kako naj se lotevajo težave v državah v razvoju ali navojnih območjih, kjer nimajo denarja za preventivoobvladljivih rakov – npr. v Etiopiji in v Gvajani od-krijejo bolezen v 4. stadiju, v Zambiji, kjer imajo pred-vsem na podeželju še vedno veliko vlogo vrači zuporabo tradicionalne medicine, v Afganistanu, kjernimajo nobenega onkologa, v mnogih državah, kjerni možnosti zgodnjega zdravljenja. O tem je spre-govorila jordanska princesa, ki je zaradi raka v druži-ni ustanovila zasebno fundacijo, s katero so vplivalina politično voljo. Na začetku so imeli štiri onkologe,dva za otroke in dva za odrasle. V govoru je omenjaladostopnost zdravljenja npr. ženski, ki je zaradi verezaprta v hiši ali kako zagotoviti rekonstrukcijo dojke,ki ni plačljiva s strani države, kako vrniti potnestroške bolnikom, ki so zelo oddaljeni od bolnišnic.

A s tem se ne srečujejo samo na drugem koncu sve-ta, temveč smo v dokumentarnem filmu lahko videliprimer bolnice iz bližnjega Bihaća, ki za pot do Sara-jeva, kamor je hodila na obsevanja zaradi raka do-jke, potrebuje kar nekaj ur vožnje z avtobusom. A jena obsevanje prišla velikokrat zastonj, saj so bile ob-sevalne naprave pogosto v okvari. Zanimiv je bilprimer Indije, ki je s pomočjo filantropije ustanovila»Mobilni detekcijski center za odkrivanje raka dojke,raka na vratu maternice, raka prostate, ustne votline,pljučnega raka, levkemije. Od leta 2014 so obiskali16 indijskih držav, pri tem diagnosticirali 36.000 lju-di in pri 590 ljudeh odkrili raka, prav tako pa tudi di-abetes, visok krvni tlak, tuberkulozo … Sama sem sodelovala z aktivno predstavitvijo v sek-ciji Reach to Recovery, v kateri so svoje prostovoljnodelo z onkološkimi bolniki predstavljale različne hu-manitarne organizacije in zveze bolnikov z vsehcelin.Predstavila sem 30-letno delovanje Društvaonkoloških bolnikov Slovenije in njegov program»Pot k okrevanju«. Začetnica programa je Marija Veg-elj Pirc, ki je na Onkološkem inštitutu (OI) že leta1978 začela uvajati psihoonkološko dejavnost in bi-la nato kot vodja oddelka za psihoonkologijopobudnica razvijanja organizirane samopomoči bol-nikov z rakom. V Sloveniji je prva skupina na pobu-do žensk z rakom dojke nastala leta 1980. Ob sez-nanjanju z mednarodnim programom samopomoči,po oblikovanju programa Pot k okrevanju – orga-nizirana samopomoč žensk z rakom dojke, sprejemupravil in usposabljanju prvih prostovoljk za individ-ualno samopomoč so prve prostovoljke – bolnice zosebno izkušnjo raka – vzpostavile individualnosamopomoč za na novo obolele ženske po operaci-ji raka dojke še v času bivanja na OI že leta 1984. Pro-gram se je leta 1986 v okviru Društva onkoloških bol-nikov razširil po vsej Sloveniji. Prostovoljke so



Urgentni pacient – izziv za zdravstveni sistemMaruša Brvar

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci je 27. in 28. oktobra organizirala jesenskistrokovni seminar v Termah Čatež. V dveh dneh smo slišali veliko zanimivih novosti, koristnih zaskupinsko delo s pacienti in njihovimi svojci. V okviru učnih delavnic smo osvežili in izpopolnili nekaterepraktične veščine.

obiskovale ženske v bolnišnicah, kjer so operirali rakdojke. Že nekaj časa pa sta na OI in v UKC Maribororganizirana INFO centra, ki sta namenjena bol-nikom in njihovim svojcem z različnimi vrstami rakana vseh stopnjah zdravljenja in rehabilitacije. Pros-tovoljci so na voljo za razgovor, svetovanje, bol-nikom so na voljo tudi društvene publikacije. Polegindividualne samopomoči pa v okviru programadeluje 21 skupin za samopomoč, ki se mesečnosrečujejo v različnih krajih in se pri svojem delovan-ju povezujejo z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami.Vsako skupino vodita prostovoljski par – prostovol-jec koordinator skupine z lastno izkušnjo raka ter

strokovni vodja, ki je zdravstveni strokovnjak. Pri de-lovanju so vsi zavezani pravilom programa. Za delo-vanje programa je predsednica društva dobila na-jvišje državno odlikovanje predsednika RS – medaljoza hrabrost. Hrabrost, ki jo potrebuje bolnik, ko sesooča z diagnozo, hrabrost prvih prostovoljk terzdravstvenih sodelavcev, ki so sooblikovali program.Hrabrost prostovoljk/cev, ki dajejo čas, izkušnje,znanje in energijo za voljo in pomoč drugemu. In nenazadnje potrditev dobrega dela, ko mnogi bolnikipovedo, da so tudi z našo pomočjo, pomočjo pros-tovoljcev, lažje obvladali obremenitve, ki jih prineseživljenje z boleznijo.

Učna delavnica intraosalna pot, Vojko Anderle in Nada Macura Višić (Foto: N. Petrinčič)

Po uvodnih pozdravnih besedah pred-sednice sekcije Vide Bračko smo ude-leženci prisluhnili sklopu predavanj o

oživljanju. Predstavljene so bile novosti vsmernicah za oživljanje, netehnične ve-ščine, ki lahko pripomorejo k bolj usklaje-nemu delu tima in boljšim izidom, alter-nativne poti aplikacije zdravil med oži-vljanjem ter oskrba politravme v predbol-nišničnem okolju. Predstavljeni prispevkiso bili zelo zanimivi, kar se je poznalo tu-di v pestri razpravi na koncu sklopa. Po-dročje oživljanja zdravstvenim delavcempredstavlja tako strokoven kot etičen izzivin tudi določeno mero stresa. Zato so tevsebine vedno znova zelo dobrodošle indobro sprejete.

Tema naslednjega sklopa so bili urgentnicentri. Konec leta 2015 je bilo v Slovenijiodprtih deset urgentnih centrov, kar po-meni veliko reorganizacijo zdravstvenegasistema oz. službe nujne medicinske po-



Udeleženci seminarja med predavanjem (Foto: N. Petrinčič)

moči. Pacienti bodo v novem sistemu obravnavanicelovito – od prvih ukrepov na terenu do hospitali-zacije. V urgentnih centrih bo na enem mestu za-gotovljena vsa strokovna pomoč, diagnostika, me-dicinska oprema. Ker so se urgentni centri po odpr-tju srečevali z različnimi težavami, predvsem orga-nizacijskimi in kadrovskimi, je bilo zanimivo pri-sluhniti nekaterim primerom dobre prakse. Pred do-končno ureditvijo sistema je še veliko izzivov, pred-vsem prenova sistema financiranja in zapolnitev ka-drovskih primanjkljajev. Za uspešno delovanje cen-trov bo treba še veliko sodelovanja, pozitivne na-ravnanosti in odprtosti za spremembe ter podporatako strokovne kot celotne javnosti.

Popoldanski del je bil zapolnjen s predavanji o elek-trolitskih motnjah v telesu, ki lahko predstavljajo ži-vljenjsko ogrožajoče stanje pacienta. Sledile so šte-vilčno zelo dobro obiskane učne delavnice o upo-rabi zaščitnih sredstev, oskrbi dihalne poti, vzpo-stavitvi intraosalne poti in predstavitev dela z wo-odcastom. Na delavnicah so udeleženci osvojilipraktične veščine in pridobili izkušnje, ki jih bodolahko uporabili pri svojem delu. Skupna večerja jebila priložnost za druženje, pogovor in prijetnosprostitev.

Nesreče v delovnem okolju so bile obravnavane na-slednji dan. Urgentna dejavnost je specifično po-dročje zdravstva, kjer smo zaposleni izpostavljeništevilnim nevarnostim, ki izhajajo iz narave dela.Uporaba zaščitnih sredstev in pripomočkov inustrezno postopanje pri delu pripomore k varnostiin zdravju zaposlenih. Neredko je potrebno sodelo-vanje z drugimi službami, ki nam omogočajo varnodelo. Seminar smo zaključili s prispevki prostih temin zanimivimi prikazi primerov iz prakse. Udobnookolje hotelskega kompleksa, v tople jesenske bar-ve odeta in s soncem obsijana narava so zaokrožiliprijetne vtise s seminarja.

Pred odhodom domov smo se ustavili še v Novemmestu na ogledu tovarne Krka, natančneje novegasodobnega obrata za proizvodnjo trdnih oblik zdra-vil Notol, s katerim je tovarna bistveno povečalasvoje proizvodne zmogljivosti. Njegova prednost jeračunalniško vodena proizvodnja in avtomatiziranovoden sistem pretoka materialov. Nad razsežnostjoin urejenostjo kompleksa, visoko stopnjo tehnolo-gije in ne nazadnje gostoljubnostjo vodičev po pro-storih smo bili vsi navdušeni. Na obisk Krke nas bospominjalo darilo – skupinska fotografija udeležen-cev seminarja, posneta v prostorih galerije Notol.



Drago Satošek, dobitnik priznanja (Foto: N. Petrinčič)

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgencije na strokovnem seminarju 27. in 28. oktobra v Termah Čatežpodelila priznanje za dosežke na ožjem strokovnem področju,ki ga je prejel Drago Satošek.

Drago Satošek je otroštvo preživel v Črnomlju. Poosnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za far-macijo in zdravstvo v Ljubljani in nato nadaljeval

šolanje na Visoki šoli za zdravstvo. Še kot absolventje odšel na humanitarno misijo v Afriko, kjer je spoz-nal drugačne dimenzije zdravstvene nege in medi-cine.Leta 2002 se je zaposlil na Univerzitetnem kliničnemcentru v Ljubljani na Internistični prvi pomoči (IPP).Kmalu je postal vodja tima in mentor pripravnikomin mlajšim sodelavcem. Tudi na novem delovnemmestu v Enoti za invazivno kardiološko diagnostiko(katetrski laboratorij) Kardiološke klinike, ki ga jeizbral po treh letih, se posveča delu z življenjskoogroženimi pacienti po akutnem srčnomišičnem in-farktu ali po primarnem srčnem zastoju. Njegovodgovorni pristop do zahtevnega dela ga je motivi-ral za dodatno izobraževanje iz elektrofiziologije. Vtujini je pridobil certifikat za področje srčnih stimu-lacij (Mastery course in pacing, defibrilation andresinchronization theraphy). Drago verjame, da je vznanju moč, zato ob rednem delu trenutno svojeznanje nadgrajuje še na magistrskem študiju naEkonomski fakulteti v Ljubljani, in sicer iz manage-menta.Ob delu je aktiven tudi na področju pedagoške de-javnosti. Na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani je ha-bilitiran predavatelj. Sodeluje pri vajah študentov vkabinetu za področje Zdravstvene nege v intenzivniterapiji.Že v času službe na IPP se je vključil v delo SekcijeMS in ZT v urgenci. Sprva je na strokovnih srečanjihsodeloval kot predavatelj. Opravljen tečaj dodatnihpostopkov oživljanja (ALS) mu je omogočil vodenjedelavnic temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Vstrokovni sekciji ves čas aktivno deluje in je že večlet član izvršilnega odbora. Vodi delovno skupino zazdravstveno nego življenjsko ogroženih pacientov.Na različnih strokovnih srečanjih sodeluje kot pre-davatelj, vodja učnih delavnic in je pogosto član or-ganizacijsko-programskega odbora. Sodeloval je prirazličnih raziskavah v okviru sekcije oz. v okviru tujihstrokovnih združenj in bil soavtor plakatov, ki so biliobjavljeni na evropskih oz. svetovnih kongresih.

Od leta 2006 do 2009 je bil predstavnik sekcije v Sve-tovnem združenju za »critical care«, ZN življenjskoogroženih pacientov (WFCCN). Leta 2010 pa je bilimenovan za predstavnika sekcije v Evropskemzdruženju za »critical care« (EfCCNa). V okviru tegazdruženja je član delovne skupine za izobraževanjein od leta 2014 tudi blagajnik združenja.Prva ljubezen nikoli ne mine in tako Drago ves časohranja stik s tropsko medicino, saj je dejaven tudi vSekciji za tropsko medicino pri zdravniški zbornici inje mentor mladim zdravstvenim delavcem, ki odha-jajo na misije v tropske kraje. Na svojih številnihodpravah je navezal mnogo osebnih stikov z lokalni-mi prebivalci in jim po svojih močeh na različnenačine nesebično pomaga. Pomemben je njegovprispevek pri razširjanju zavesti o večkulturnempristopu pri zdravstveni obravnavi pacientov.Drago Satošek je s svojim aktivnim in požrtvovalnimdelom veliko prispeval k prepoznavnosti strokovnesekcije tako doma kot v širšem evropskem in sve-tovnem prostoru. Odlikujejo ga številne pozitivnelastnosti, kot so zavzetost in predanost delu, visokeetične norme, prijaznost, empatija in izrazitpedagoški čut. V vseh letih je s svojimi zamislimi inaktivnostmi prispeval k obogatitvi vseh svojihsodelavcev in strokovni rasti sekcije. Zato mu Sekci-ja MS in ZT v urgenci podeljuje priznanje za dosežkena ožjem strokovnem področju.



Operacijska ekipa je kot glasbeni ansambel: delo-vati mora usklajeno, ubrano in mirno. Ve se, kdo»dirigira« in tudi kaj mora vsak storiti, da bo poseg

uspel tako kot dobra predstava (Gadžijev, 2015). V op-eracijski dvorani ne gre za preživetje ekipe, pač pa zapreživetje, zdravje in blaginjo ljudi, prijateljev, znancev,družinskih članov kolegov, otrok, starostnikov, ljudi, kinujno potrebujejo našo pomoč in so od nas odvisni.Operacijska soba je poseben prostor, za ekipo na enistrani in pacienta na drugi. Stres, usklajeno gibanje rok,usklajeno dihanje, usklajeno razmišljanje, smeh,kletvice v žaru boja, opravičila, čustva, strast. Prostor,kjer ostrina uma vodi ostrino noža. Prostor, kjer na kon-cu vedno odloča harmonija srca in razuma. Razuma,ki uporablja logični, racionalni um in je objektiven, insrca, ki uporablja subjektiven, intuitivni um vsakegaposameznika in vseh skupaj. Modrih in zelenih, naših

(Ahčan, 2015). Skupaj preživimo ogromno časa. Sku-paj delamo podnevi, ponoči, velikokrat se skupaj vese-limo uspehov, skupaj doživimo poraze. In kljub vsemugremo vedno naprej. Drugim strokam je nemogočedopovedati, koliko ljudi je potrebno, da delo v operaci-jski nemoteno teče, in kako malo je potrebno, da ne gre.Koliko priprav v in izven operacijske zahteva že najpre-prostejši poseg (Kerin, 2015). Vsak dan bijemo skupajštevilne »tekme« za dobro bolnikov, večinoma zmagu-jemo, včasih žal tudi izgubimo. Rezultat je pogostoodvisen od uigranosti in harmonije moštva, izjemniposamezniki lahko delo olajšajo, nikakor pa ne more-jo pokriti celotnega igrišča in še zadeti gola. Na našemigrišču nikoli ne sme priti do delitve na belo in modro,saj vsi igramo za zeleno moštvo. Prepričan sem, da bo-mo tako igrali še naprej (Trotovšek, 2015).

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov voperativni dejavnosti: En tim, ena rešitevMarjeta Berkopec

Iztočnica za izbor nosilne teme na strokovnem izobraževanju operacijskih medicinskih sester se jenakazala že lani, ko je Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnostipraznovala 40-letnico organiziranega delovanja in izdala jubilejni zbornik. Mnogi avtorji, naši sodelavci,so slikovito opisali delo v operacijski dvorani. En tim, ena rešitev je bila rdeča nit dvodnevnegaseminarja, ki smo ga novembra organizirali na Ptuju.

Del organizacijskega odbora med registracijo udeležencev; z leve proti desni: Tanja Štubelj, Marjeta Berkopec, Barbara Luštek (Foto: T. Zorjan)


Teme strokovnih prispevkov so nam predstavilistrokovnjaki z različnih področij. Med predavateljismo gostili terapevta medicinske psihoze Mitjo Per-ata, predstavil je prvi operativni poseg pod medi-cinsko hipnozo v Sloveniji, ki so ga v hipnoanestezi-ji izvedli v UKC Ljubljana. Osvetlil je tudi človeškezmožnosti in omejitve v luči človeških napak in sedotaknil pomembnosti dekriminalizacije človeškihnapak v zdravstvu. Mag. Maja Koršič Potočnik, univ.dipl. prav., je predstavila pravne možnosti po ZJN-3,ki naročnikom v zdravstvu omogočajo pridobitikakovostno blago. Na njeno predavanje se jenavezal doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., in skušal spraktičnega vidika odgovoriti na vprašanje, ali jejavni razpis priložnost ali zabloda. Predavatelj jepoudaril, da je naročnik dolžan pripraviti natančnorazpisno dokumentacijo, v kateri opredeli predmetjavnega naročila, pogoje, merila in druge zahteve. Lez obsežnim strokovnim znanjem se tehnične za-hteve lahko opredelijo tako, da zadovoljijo željamnaročnika in hkrati ne kršijo temeljnih načel javne-ga naročanja. Kako izkoristiti standard ISO 9001-EN15224 v svojo korist, nam je predstavil Jože Ši-menko, dipl. zn. Pogovarjali smo se tudi o proak-tivnosti v operacijski dvorani in o tem, kakopovzročiti spremembo in ne na spremembe zgoljčakati. O proaktivnem vedenju na delovnem mestuje predavala Milena Prosen, dipl. m. s. Marko Brcar,dipl. fizioterapevt, svetovalec za promocijo zdravja,je po predavanju Zdravi na delovnem mestu za naspripravil aktivni odmor, kjer smo se naučili, kako spravilnimi vajami preprečiti bolečine v mišicah.Poslušali smo tudi predavanje Jožeta Habajca, mag.var., dipl. var. inž., o varstvu pred požarom v bolnišk-ih objektih. Zelo domiselno multimedijsko pred-stavitev o higieni rok je pripravil Dragan Drobnjak,dipl. zn. Kar nekaj predavanj smo namenili pred-stavitvi primerov dobre klinične prakse. Predstavileso jih operacijske medicinske sestre iz UKC Ljubljana,

UKC Maribor, Splošne bolnišnice dr. Franca Dergan-ca Šempeter pri Gorici in Ortopedske bolnišnice Val-doltra. Predstavniki medicinske opreme inpripomočkov so kot strokovni sodelavci stalnicanaših izobraževanj. Tudi tokrat so svojo ponudbopredstavili na stojnicah v preddverju predavalnice,nekateri med njimi pa so pripravili predstavitev v ob-liki predavanj. Na voljo smo imeli tudi interaktivnosobo, kjer smo lahko preizkusili delovanje različnihaparatur in instrumentov.Poleg strokovnih znanj, ki jih lahko prenesemo v svo-je delovne sredine, so strokovna srečanja priložnostza izmenjavo mnenj in tkanje prijateljskih vezi sstanovskimi kolegicami z različnih koncev Slovenije,kar nas bogati tako na strokovnem kot na osebnempodročju.

Uporabljeni viri:Ahčan, U., 2015. O Operacijskih medicinskih sestrah:kirurg in instrumentarka. In: Berkopec M., 2015. Op-eracijske medicinske sestre na Slovenskem: jubilejnizbornik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v operativni dejavnosti. Ljubljana: Zbornicazdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, pp. 28-29.Gadžijev, EM., 2015. O Operacijskih medicinskih sestrah:kirurg in instrumentarka. In: Berkopec M., 2015. Op-eracijske medicinske sestre na Slovenskem: jubilejnizbornik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v operativni dejavnosti. Ljubljana: Zbornicazdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, pp. 27-8.Kerin, K., 2015. O Operacijskih medicinskih sestrah: kirurgin instrumentarka. In: Berkopec M., 2015. Operacijskemedicinske sestre na Slovenskem: jubilejni zbornik Sek-cije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v opera-tivni dejavnosti. Ljubljana: Zbornica zdravstvene inbabiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev med-icinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v op-erativni dejavnosti, pp. 30.Trotovšek, B., 2015. O Operacijskih medicinskih sestrah:kirurg in instrumentarka. In: Berkopec M., 2015. Op-eracijske medicinske sestre na Slovenskem: jubilejnizbornik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v operativni dejavnosti. Ljubljana: Zbornicazdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, pp. 31-32.


Med aktivnim odmorom (Foto: T. Zorjan)



Jesensko strokovno srečanje Sekcije medicinskih sester inbabic v osrčju Koroške: Žalovanje ob neuspeli nosečnosti inpravni postopkiSonja Harnik

NEKAJ STROKOVNIH POVZETKOV

Prednosti histeroskopske sterilizacije Ni incizij in brazgotin, manj je pooperacijskihbolečin, primerna tudi za ženske z intraabdomi-nalnimi adhezijami.Primerna za ženske, pri katerih je operacija vsplošni anesteziji visoko tvegana, vstavitevmikrovložkov poteka v analgeziji ali v parac-ervikalnem bloku ambulantno, je stroškovno inčasovno učinkovita metoda, manj je zapletov.Visoka učinkovitost, večina žensk ne potrebujebolniškega dopusta.

Indukcija poroda pri poterminskih nosečnicah znezrelim materničnim ustjemGlede na dokazano učinkovitost, varnost in zado-voljstvo porodnic z enobalonskim in z dvobalon-skim katetrom menimo, da bi morali v prihod-nosti tudi ti dve metodi imeti pomembno mestopri indukciji poroda.

Shiatsu v nosečnosti in med porodomV času nosečnosti se je shiatsu izkazal kot izrednoučinkovit proti jutranjim slabostim. Prav tako imapozitiven učinek na raven stresnih hormonov,kakovost spanca, bolečine v križu, manj je zaple-tov med in po porodu. Terapija se izvaja z globoki-mi pritiski z dlanmi, palci ali komolci, pogosta paso tudi raztezanja in kroženja udov.

V Sekciji medicinskih sester in babic smo se 21.oktobra letos zbrali na Koroškem, natančneje vSlovenj Gradcu, tokrat ob temi, o kateri sicerneradi govorimo in je velikokrat zamolčana terprezrta: Žalovanje ob neuspeli nosečnosti inpravni postopki.

Uvodoma je Sonja Harnik predstavila tamkajšnjoporodnišnico, njihovo delo, izide in vizijo njihovegarazvoja. Beseda je tekla tudi o varni in učinkovitimetodi trajne zaščite proti zanositvi, ki jo izvajajo vSplošni bolnišnici Slovenj Gradec in je v slovenskemprostoru manj poznana.

Vsi, ki delamo z nosečnicami, vemo, da ženske obizgubi še nerojenega otroka potrebujejo strokovnopodporo vseh zdravstvenih strokovnjakov, pred-vsem medicinskih sester in babic, saj imajo te s pa-cienti največ stika. O tem, kako obravnavati ženske vnjihovi največji življenjski stiski, ko žalujejo za svo-jim še nerojenim ali mrtvorojenim otrokom, nam jepredavala dr. Vislava Globevnik Velikonja. Posebej jepoudarila karakteristike žalovanja pri ženskah inmoških, saj se žalovanje med spoloma razlikuje in toje potrebno spoštovati.

Žalujejo tudi sorojenci, ki marsikaj dojemajo po svo-je, pa drugi svojci, predvsem stari starši. Ob vsemtem pa je zelo pomembna tudi komunikacijazdravstvenih delavcev s starši. Zdravstveni delavcimorajo ves čas procesa, od postavljene diagnoze, dosplava oziroma poroda, nuditi jasno, konsistentno insočutno komunikacijo, možnost odločanja, možnostslovesa od umrlega ploda/otroka ter nadaljnjozdravstveno in psihološko pomoč.

Barbara Marinko nam je predstavila spremembo Za-kona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, kiomogoča, da je staršem izrecno zagotovljena pravi-ca do pokopa ali upepelitve mrtvega ploda ne gledena njegovo gestacijsko starost, kar staršem, ki pokopželijo, olajša proces žalovanja.

Protokol ukrepanja ob mrtvorojenosti nam je pred-stavila Helena Šavc. V porodnišnici Slovenj Gradecga uporabljajo od leta 2011 in olajša delo vsemzdravstvenim delavcem, saj daje jasna navodila obtem redkem dogodku.


Mojca Breg je predstavila osnove shiatsu masaže, kijo babice v porodnišnici Slovenj Gradec uporabljajoza lajšanje porodne bolečine, za pospeševanjepopadkov, za hitrejši iztis otroka. Dr. Maruša Hribarnas je poučila še o eni alternativni metodi lajšanjatežav med nosečnostjo, porodom in poporodnimobdobjem – homeopatiji. Predstavila nam je osnovedelovanja homeopatskih zdravil in konkretna zdrav-ila za lajšanje težav, kot so jutranje slabosti inbruhanje, hemoroidi, poporodna otožnost, težavepri dojenju, nespečnost. Do zdaj dokaj neznano inzato še posebej zanimivo področje.

Na ta dan pa so potekale tudi volitve za predsedni-ka in člane izvršnega odbora strokovne sekcije med-icinskih sester in babic. Volitve so bile uspešne, sajsmo soglasno izvolili novo predsednico MatejoPogorelc, ki bo vodila Sekcijo medicinskih sester inbabic naslednja štiri leta. Izvolili pa smo tudi osemčlanov izvršnega odbora. Vsem izvoljenim želim us-pešno delo v prihajajočem mandatu.

Novoizvoljena predsednica sekcije, Mateja Pogorelc



UvodOpolnomočenje je po definiciji proces, ki osebamomogoča, da povečajo nadzor nad lastnim življen-jem in ki krepi njihovo zmožnost, da ukrepajo v zveziz zadevami, ki jih sami prepoznajo kot pomembne.Pacientom s sladkorno boleznijo pomagajo na potido opolnomočenja zaradi kompleksnosti boleznirazlični zdravstveni strokovnjaki; oporo pa jim lahkonudijo tudi svojci in drugi pacienti. Zlasti odzdravstvenih strokovnjakov se pričakuje, da deluje-jo usklajeno in podajajo le tiste informacije innavodila, za katere so dovolj kompetentni, sočasnopa v zdravljenje kot enakovrednega partnerjavključijo tudi pacienta. Z usklajenim delovanjem inprepletanjem znanja in izkušenj vseh dosežemonajvečji učinek zdravljenja ter posledično tudi zado-voljstvo pacientov.V diabetoloških timih izvajajo svetovanje oz.edukacijo dodatno usposobljene diplomirane med-icinske sestre. Pacientu skušajo zagotovitirazumevanje, primerno znanje, osvajanje veščin termu biti v oporo, da bo uspešno obvladoval in živel ssladkorno boleznijo. V njegovem življenju si namrečsledita in kasneje prepletata dve obdobji: učenje osladkorni bolezni in učenje življenja z njo. Uspešnoprepletanje obeh je pravzaprav opolnomočenje.Nedvomno predstavlja pacientu velik izziv ohran-janje kakovosti in utečenega načina življenja, kipogosto ni v skladu s strokovnimi priporočili za us-pešno obvladovanje sladkorne bolezni. Od odkritjabolezni dalje je izpostavljen pastem, ki jih bolezenprinaša in mora pogosto sprejemati odločitve, kivplivajo na kakovost zdravljenja in življenja. Z nefar-makološkimi ukrepi mora podpreti farmakološkozdravljenje. Zato lahko velikokrat njegovorazpoloženje in motivacija nihata, kar zmanjšuježeljo po potrebni spremembi in otežuje dosego za-stavljenih ciljev. Cilje pacient lažje doseže, če jevključen v proces zdravljenja, sam zazna težavo in sipostavi realne, motivacijske in časovno opredeljenecilje, v katerih vidi smisel in prednosti. Tako oseb-nostno raste v smer, ki jo je sam izbral. V njem raste-jo samospoštovanje, samozaupanje in učinkovitost,kar vodi v opolnomočenje.

Z »ZMOREM!« bližje opolnomočenju pacienta s sladkornoboleznijo tipa 2Klara Peternelj

Opis projektaNa podlagi opisanih dejstev in izkušenj edukatoricse je porodila ideja drugačnega pristopa pri edukaci-ji pacienta. Tako je bil zasnovan projekt ZMOREM!Potekal je od januarja do junija letošnjega leta, v di-abetoloških ambulantah zdravstvenih domov Koper,Sežana, Ajdovščina, Nova Gorica, Idrija in Tržič.V projekt Zmorem! je bilo vključenih 47 pacientov;zaključilo ga je 41 pacientov. 10 pacientov je zavrni-lo sodelovanje. Njihova povprečna starost je bila61,6 leta. Sladkorno bolezen imajo v povprečju 12,66let.Namen projekta je bil sladkorne paciente tipa 2 z rel-ativno dobrimi kognitivnimi sposobnostmi inrazličnimi vrstami terapije aktivno vključiti v procesreedukacije. Ponujena jim je bila možnost, da razmis-lijo o lastnih ovirah, ki vplivajo na slabšo urejenostsladkorne bolezni. Pacienti so lahko izbirali mednaslednjimi sklopi:1. prehrana, telesna dejavnost, razvade,2. zdravila in neinzulinske injekcije,3. inzulin,4. meritve sladkorja v krvi,5. da ne bo prepozno (sklop, namenjen poznavanjukroničnih zapletov).Izmed nabora ponujenih možnosti znotraj enega aliveč sklopov je pacient lahko izbral največ tri njemulastne ovire ali pa predlagal in izbral druge. Nazačetku vsakega sklopa so bila vprašanja o pozna-vanju in pomenu vrednosti glikiranega hemoglobi-na, holesterola in krvnega tlaka. Vsaki izbiri je pacientdoločil cilj, ki ga je časovno, kjer je bilo možno pa tu-di količinsko, opredelil. V času trajanja projekta so bi-la predvidena tri srečanja s svetovalkami: prvo uvod-no ob vključitvi, kontrolno čez dva do tri mesece (op-cijsko lahko tudi v obliki telefonskega pogovora) inzaključno čez štiri do pet mesecev. Na uvodnemsrečanju je poleg opredelitve problema in določitveciljev izpolnil tudi vprašalnik o zadovoljstvu inopolnomočenju. Enak vprašalnik je pacient izpolnilše na zaključnem srečanju. Tako smo lahko primerjalizadovoljstvo in opolnomočenost pacientov nazačetku in na koncu opazovalnega obdobja ter oce-nili njihovo motiviranost.




Kazalniki, s pomočjo katerih smo svetovalke spreml-jale uspešnost doseganja ciljev, so bili: vrednostglikiranega hemoglobina, telesna masa, obseg pa-su in krvni tlak. Kontrolno srečanje je bilo namen-jeno razčiščevanju morebitnih nejasnosti in pred-vsem psihološki podpori.Rezultati in ugotovitveVključeni pacienti zdravijo sladkorno bolezen narazlične načine. Peroralne antihiperglikemike jemlje42,55 %, 30 % vključenih se zdravi z inzulinom, 25,45% ima različne kombinacije zdravljenja in 2,13 % ob-vladuje bolezen samo z nefarmakološkim zdravljen-jem.Večina pacientov (41) se je odločila za dosego samoenega cilja, 25 pacientov si je zastavilo dva cilja, 12pa tri. Največkrat so si za cilj izbrali prehrano, telesnodejavnost, razvade, torej sklop, kjer so ciljali na spre-membo življenjskega sloga. Zastavljene cilje sodosegli v 83,33 %. Sledila sta sklop inzulin, kjer so pa-cienti dosegli zastavljene cilje v 93,33 % in sklopmeritve sladkorja v krvi, kjer je bila uspešnostdoseganja ciljev 100 %.Uspešnost doseganja ciljev se je odrazila tudi nakazalnikih, ki smo jih edukatorice ovrednotile nazačetku in koncu projekta: vrednost glikiranega he-moglobina, telesna masa, obseg pasu in krvni tlak.Izkazalo se je, da krvni tlak ni bil ustrezno izbrankazalnik uspešnosti, saj so bile pri oceni upoštevanele dve ali tri meritve, izvedene v diabetološki ambu-lanti, kar ni realen podatek. Na ostale kazalnike jeimel čas trajanja projekta večji vpliv in jim zato prip-isujemo tudi večji pomen.Vrednost glikiranega hemoglobina se je v povprečjuznižala za 0,9 % (največ za 2,9 %), telesna masa za1,91 kg (največ za 8,5 kg) in obseg pasu za 2,66 cm(največ za 14,5 cm).S pomočjo vprašalnika o zadovoljstvu inopolnomočenju smo dobili potrditev, da je bil načindela, ki smo ga uporabili v projektu Zmorem!,učinkovit in izjemno dobro sprejet pri pacientih. Pa-cienti so bistveno bolje kot ob vključitvi ocenili zado-voljstvo nad zdravljenjem (za 43 %), nadzorovanostnad sladkorno boleznijo (za 42 %) in njeno urejenost(za 56 %). Pomembno je, da se zavedajo težav, zara-di katerih je sladkorna bolezen pri njih slabše ureje-na, jih znajo poiskati in tudi odpraviti.ZaključekSodelujoče edukatorice je pristop, ki smo ga upora-bile v projektu, prepričal. Izkazalo se je, da je omen-jeni pristop stroškovno učinkovit, saj se je urejenostsladkorne bolezni izboljšala brez spremembebistveno dražjega farmakološkega načina zdravl-jenja. Postavlja pa se vprašanje, v kolikšni meri galahko vključimo v danes veljavni sistem, ki časovno

omejuje edukacijo na 20 minut (srečanje je trajalotudi do 60 min) in kdaj bo prišel čas, ko bodo za našedelo postavljeni ustrezni časovni in finančni norma-tivi. Predstavlja pa pravo pot in pravi način razmišl-janja, kako nadaljevati delo z pacienti.Gradivo projekta je dostopno na spletni strani:www.zaloker-zaloker.si.

Priporočena literatura:Chramaz, K. 2003. Experiencing Chronic Illness. V: So-cial studies in health and medicine.Nacionalni inštitut za zdravje, 2016. Opolnomočenjepacienta kot pomemben element obvladovanjakroničnih bolezni. Dostopno na:http://www.nijz.si/sl/opolnomocenje-bolnika-kot-pomemben-element-obvladovanja-kronicnih-bolezni[24.6.2016].Peternelj, K. et al., 2016. Projekt Zmorem!. V: 5. En-dokrinološki kongres zdravstvene nege. Zbornik pre-davanj. Portorož, pp. 27–32.Piletič M. Opolnomočenja pacienta? Pogovarjajmo se.Dostopno na: http://sladkorna.ezdrav.si/wp-con-tent/uploads/2014/11/Prim.-Milivoj-Pileti%C4%8D-Opolnomo%C4%8Denje-bolnika-Pogovarjajmo-se..pdf [24.6.2016].Primožič S. Motivacijske tehnike pri edukaciji oseb s SBtipa2. Izročki predavanj, Ljubljana. 2013.Radley A. 1995. Making sense of ilness. London: Sage.Tange, S. 2016. Komunikacija s pacientom pri zdravl-jenju sladkorne bolezni. Sladko dvogovarjanje.Strokovno izobraževanje o psihosociološkem pristopupri zdravljenju oseb s sladkorno boleznijo. Ljubljana.Zadel A. Psihološka podpora starostnika. V: Človekčloveku človek. Zbornik predavanj. Portorož: Zbornicazdravstvene nege, 2015: 42–47.

»Do dobrega življenja vodita ljubezen in znanje– ljubezen ga navdihuje, znanje usmerja.«

Bertrand Russell14. oktobra 2016 je naš sodelavec Erik Balažic,zdravstveni tehnik, na Alma Mater Europaea –Evropski center Maribor zagovarjal diplomsko

delo z naslovom »Zdravstvena negastarejšega pacienta s sladkorno boleznijo« ter

si pridobil naziv diplomirani zdravstvenik.Za strokovni uspeh na poklicni poti mu

iskreno čestitamo.V imenu vodstva bolnišnice,

Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja zapodročje ZN

Čestitka



7. Pomurski simpozij o kronični rani z mednarodno udeležboKronična rana in pacientove pravice – Kakovostnazdravstvena nega še vedno prioriteta Splošne bolnišniceMurska Sobota

Metka Lipič Baligač

Letošnji 7. Pomurski simpozij o kronični rani je bil namenjen predvsem obravnavi tem Kronična rana inpacientove pravice. Na simpoziju je sodelovala vrsta domačih in tujih strokovnjakov s področjazdravstvene nege. Simpozij se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so udeleženci predstavili trenutnedileme na področju oskrbe bolnikov s kronično rano in iskali konkretne usmeritve za izboljšanje stanja natem področju.

V Murski Soboti je v organizaciji Splošne bol-nišnice Murska Sobota, Delovne skupine za os-krbo kronične rane ter Strokovnega društva

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovPomurja potekal že 7. Pomurski simpozij o kroničnirani. Osrednja tema letošnjega simpozija je bilakronična rana in pacientove pravice v okviru tega ins tem povezovanje bolnika s kronično rano in nje-govim psihosocialnim in ekonomskim stanjem. Or-ganizatorji so v ospredje postavili človeka s potre-bami in ne samo obravnavo. Na letošnjem simpozi-ju je poleg domačih strokovnjakov sodelovala tudivrsta tujih strokovnjakov, nekateri so že stalni pre-davatelji tovrstnih srečanj, nekateri pa so se simpoz-ija udeležili prvič.

Simpozij je bil razdeljen na tri vsebinske sklope. Vprvem sklopu z naslovom Kronična rana in pa-cientove pravice so obravnavali teme Pacientovepravice (Matevž Ružič, univ. dipl. prav.), Obseg prav-ic v paketu osnovnega in dodatnega zdravstvenegazavarovanja za bolnike s kronično rano (Ivan Tibaut,univ. dipl. ing. rač.), Predstavitev ambulante zakronične rane in izvajanje konziliarnih pregledov vinternistični dejavnosti (Ivan Prelog, dr. med.), Pred-stavitev ambulante za diabetično stopalo (ZoranchoTrpkovski, dr. med., Angelca Ambrož, dipl. m. s.) terKronična rana in kvaliteta življenja bolnikov (MarijaKohek, M. Sc. (Avstrija), dipl. m. s., prim. asist. CirilTriller, dr. med.).

Drugi skop je bil namenjen vprašanju Pacient skronično rano ali kronična rana pri pacientu?Odgovore so iskali v okviru tem The German na-tional consensus on wound documentation andoutcome rationale working programme and currentstatus (dr. Thomas Wild, dr. med.), Kaj imajo skupne-ga kulturne kompetence in oskrba rane (HelenaKristina Halbwachs, viš. med. ses., univ. dipl. org.), Kajzdravimo – rano ali bolnika (doc. prim. dr. DubravkoHuljev, dr. med.), Etični izzivi e-zdravljenja pri oskrbistarejših bolnikov (dr. Božidar Voljč, dr. med.) ter Za-konom propisna prava pacijenta pri zbrinjavanjukronične rane (Brankica Juranić, mag. med. techn.,Dragica Pavlović, mag. med. techn., dr. Štefica Mikšić,mag. med. techn.)

V tretjem sklopu z naslovom Pacient s kronično ra-no in vplivi na celjenje so bile predstavljene temeSeznanjenost pacientov v patronažnem varstvu opomenu prehrane pri celjenju golenje razjede (Re-nata Škerget, mag. zdr. nege – soc. manag.), Sez-nanjenost pacientov v patronažnem varstvu opomenu prehrane pri celjenju golenje razjede (Drag-ica Kreft Planjšek, dipl. m. s.), Anketa o uporabisodobnih oblog v osnovnem zdravstvenem varstvumed patronažnimi medicinskimi sestrami (MajdaGačnik, dipl. m. s.), Oskrba diabetičnega stopala naoddelku za ambulantno diabetološko dejavnost (Mi-ra Slak, SMS) in Vloga enteralne prehrane pri bolnikihs kronično rano (Mojca Močnik Bevc, univ. dipl. inž.živ. teh.).


7. Pomurski simpozij o kronični rani se je zaključil zokroglo mizo. Devet predstavnikov strokovnih sfer,povezanih z zdravstvom in zdravstveno nego, jepredstavilo trenutne dileme na področju oskrbe bol-nikov s kronično rano in konkretne usmeritve zaizboljšanje stanja na tem področju.

Plod dosedanjih simpozijev so tudi vsakoletnestrokovne publikacije. Organizatorji so prav takopripravili dokumentacijo v obliki knjižice, ki pacientes kronično rano spremlja in s pomočjo zapisane in-formacije omogoča boljši pristop pri oskrbi. Rezul-tat simpozija je tudi prehransko svetovanje in obrav-nava bolnikov z ranami tudi s prehranskega vidikater tudi tri specializirane ambulante za oskrbo ran, kijih v bolnišnici vodijo trije specialisti.

Oskrba kronične rane predstavlja, na področjukakovostne in varne obravnave bolnikov, za izvajalcezdravstvene nege velik izziv. Ustanovitev delovneskupine, ki se ukvarja z oskrbo kronične rane

sistematično in z multidisciplinarnim pristopom, jebila zelo dobra strokovna odločitev. S celovitimpristopom in izdelavo smernic enotne strokovnedoktrine in obravnave v bolnišnici so člani skupinena osnovi strokovnih smernic in primerov dobrihpraks iz slovenskega in evropskega prostorapristopili k resnemu delu in delo skupine razširil namultidisciplinarni tim celotne regije. Člani delovneskupine za oskrbo kronične rane izjemno velikoprispevajo k razvoju zdravstvene nege v Splošni bol-nišnici Murska Sobota, v lokalnem okolju in vslovenskem prostoru, saj na področju oskrbekroničnih ran povezujejo primarno in sekundarnoraven. Zagotavljanje kakovosti in varnosti tako osta-ja eden od prioritetnih ciljev Splošne bolnišniceMurska Sobota.

Splošna bolnišnica Murska Sobota (Foto: Zauneker)



Spoštovane kolegice ter kolegi, glede na večje število pozivov članic in članov, najponovno objavimo prispevek o strokovnih nazivih,smo se odločili za njegovo ponovno objavo, tokrat vnekoliko poenostavljeni verziji.

Dogovorjene okrajšave po zaključku srednjestrokovne šole:• srednja medicinska sestra: SMS• zdravstveni tehnik: ZT • tehnik zdravstvene nege: TZN

Pridobljeni strokovni naslovi po višješolskemštudijskem programu:Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani • višja medicinska sestra: viš. med. ses.• višji medicinski tehnik: viš. med. teh.• višji zdravstveni tehnik: viš. zdr. teh. Visoka zdravstvena šola v Mariboru• višja medicinska sestra: VMS• višji zdravstveni tehnik: VZT

Pridobljeni strokovni naslovi po dodiplomskihštudijskih programih in študijskih programihprve stopnje

• diplomirana medicinska sestra/ diplomiranamedicinska sestra (VS): dipl. m. s. / dipl. m. s.(VS)

• diplomirani zdravstvenik/diplomiranizdravstvenik (VS): dipl. zn. / dipl. zn. (VS)

• diplomirana babica, diplomirani babičar/diplomirana babica (VS), diplomirani babičar (VS):dipl. bab. / dipl. bab. (VS)

Pridobljeni strokovni naslovi po študijskemuprogramu druge stopnje• magister zdravstvene nege, magistrica

zdravstvene nege: mag. zdr. neg. • izjema – Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza

v Mariboru, magister zdravstvene nege,magistrica zdravstvene nege: mag. zdr. nege

Z dosledno uporabo naših nazivov, ki pripadajo našistroki, izkazujemo svoj odnos do stroke, poklica,naše identitete in podobe izvajalcev zdravstvene inbabiške nege v državi.

Hvala za vaše sodelovanje.

Vodstvo Zbornice – Zveze Pripravil Andrej Vojnovič, univ. dipl. prav.

Strokovni nazivi ter uporaba kratic v zdravstveni in babiški negi


Obvestilo

Spoštovani,

v letu 2017 bo Utrip izhajal v naslednjih mesecih:

- januar (prispevke sprejemamo do 20. decembra 2016),

- februar/marec (prispevke sprejemamo do 20. januarja),

- april (prispevke sprejemamo do 20. marca),

- maj (prispevke sprejemamo do 20. aprila),

- junij/julij (prispevke sprejemamo do 20. maja),

- avgust/september (prispevke sprejemamo do 20. julija),

- oktober (prispevke sprejemamo do 20. septembra),

- november (prispevke sprejemamo do 20. oktobra),

- december (prispevke sprejemamo do 20. novembra).

Uredništvo


IZ DRUŠTEV

Varna in kakovostna preskrba s krvjo

Marjeta Berkopec

Prvo jesensko strokovno izobraževanje smo v DMSBZT Novo mesto namenili predstavitvi Centra zatransfuzijsko dejavnost (CTD) Novo mesto, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

Strokovne prispevke o varni in kakovostni preskr-bi s krvjo sta pripravili Mojca Šimc, dr. med., spec.transf. med. in Suzana Pečarič, dipl. m. s. Pred-

stavili sta različna področja delovanja CTD.Uvodno predavanje gospe Šimc se je dotaknilo kr-vodajalstva, odvzema in predelave polne krvi. Pred-stavila je tudi različne komponente krvi.Sledilo je predavanje gospe Pečarič o postopkih obnaročanju komponent krvi in storitev CTD, pred-stavila je predtransfuzijsko testiranje na CTD in iz-dajo komponent krvi ter postopke ob aplikacijikrvnih komponent.Šimčeva je pripravila tudi sistematično predstavitevneželenih reakcij, povezanih s transfuzijo, tako akut-nih kot odloženih. Poudarila je pomen prepozna-vanja in pravilnega ukrepanja ob neželenih trans-fuzijskih reakcijah. Predstavila je še hemovigilancoin podatke iz državnega poročila za leto 2015.Sistematično je analizirala vse neželene dogodke, kijih je zaznal in prijavil CTD Novo mesto, kjer pravtako evidentirajo tudi neželene dogodke, do kater-

ih ni prišlo, ker je bila napaka pravočasno odkrita.Predavateljica je opozorila tudi na pomen uporabe»bed-side« testa, ki je namenjen večji varnosti trans-fuzije.Hemovigilanca je niz organiziranih postopkov nad-zora v zvezi s hudimi, neželenimi ali nepričakovanimidogodki ali reakcijami pri krvodajalcih ali prejem-nikih krvi in komponent krvi ter epidemiološkospremljanje krvodajalcev. Vse informacije, posre-dovane v okviru hemovigilance, prispevajo kizboljšanju varnosti transfuzije, pojasnjujejo, kakšnoje tveganje, da pride do neželenega učinka trans-fuzije, in kako to tveganje še zmanjšati z uvedbo do-datnih ukrepov. Pomemben cilj hemovigilance jeopozoriti uporabnike in izvajalce, da ob pravočasnizaznavi neželenih reakcij lahko preprečijo še večjoškodo, če je do reakcije že prišlo. Transfuzijski centriso dolžni zbirati podatke o vseh neželenih reakcijahin hudih neželenih dogodkih in jih sporočati Službiza hemovigilanco na ZTM (http://www.ztm.si/krvni-pripravki/komponente-krvi/hemovigilanca/).

vabi na strokovno ekskurzijo v

zdravstveni dom v Bajini BaštiOd 1. do 4. junija 2017 se bomo odpravili na strokovno ekskurzijo v Srbijo. Ogledali si bomozdravstveni dom v Bajini Bašti, kjer so nam pripravili predavanje o dispanzerskem delu na primarniravni zdravstva v Srbiji. Deležni bomo tudi veliko ogledov znamenitosti krajev, skozi katere bomopotovali. Ogledali si bomo jezero Perućac, se popeljali po Drini, vozili se bomo po razgibanipokrajini planine Zlatibor proti Mokri gori, ogledali si bomo etno vasico Drvengrad, vkrcali se bomona znameniti »Ćiro«, obiskali zdravilni izvir Bele Vode, potovali skozi Višegrad in se odpeljali v etnovas Stanišići. V teh dneh bomo deležni tudi dobre hrane in pijače.Za ekskurzijo bomo člani in članice Društva MSBZT Nova Gorica odšteli 250 EUR, nečlani pa289 EUR. Plačilo je možno poravnati na obroke. Vse potrebne informacije so dostopne na spletnistrani društva www.drustvo-mszt-novagorica.si. Vabilo, program in prijavnica so v rubriki sporočila.Lahko pa nam pišete na e-naslov: [email protected] vabljeni, da se nam pridružite, zagotovo bo tudi ta ekskurzija zanimiva in nepozabna.

Damjana Polanc,predsednica Društva MSBZT Nova Gorica


IZ DRUŠTEV

vabi na

BOŽIČNA KONCERTA PEVSKEGA ZBORA LA VITA

V nedeljo, 18. decembra 2016, ob 19. uriv cerkvi Marija Mati cerkve na Pobrežju v Mariboru, poklanjamo koncert članom društva

in njihovim svojcem, gostom ter vsem, ki dobro v srcu mislijo.

V torek, 20. decembra 2016, ob 17. uriv bolnišnični kapeli Antona Martina Slomška,

v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor – klet stavbe ORL in MFK prirejamo koncert za paciente, njihove svojce, goste in ljubitelje zborovskega petja.

Prisrčno vabljeni.Ksenija Pirš, predsednica

Anemarija Smonkar, vodja dejavnosti

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovLjubljana vabi na

vadbo PILATESALokacija: SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA, Poljanska 69 (mala telovadnica)Urnik: SREDA, od 15.45 do 17.15Vadbo vodi Andreja Zavrl.Prijave sprejema Božena Beučič Crnič na tel. 031 633 029, med 12. in 15. uro, od ponedeljka dopetka, do zasedbe prostih mest.Vadba bo potekala do 1. maja 2016.

Finančni prispevek članic in članov je 80 EUR, za upokojene člane 60 EUR, za študente 20 EUR,plačljiv v enem obroku. Če bo ostalo še kaj prostih mest, se nam lahko pridružijo tudi nečlani.

Prispevek za nečlane znaša 120 EUR.S seboj prinesite veljavne članske izkaznice.

Za vadbo potrebujete lahko oblačilo (majico, športne hlače), podlogo armafleks in brisačo.Prisrčno vabljeni!

Za dejavnost joge pri DMSBZT LJ: Podpredsednica DMSBZT LJ Katja Hribar za interesne dejavnosti:

Nada Sirnik

Predsednica DMSBZT LJ:Đurđa Sima


IZ DRUŠTEV

Kam ste vsi odšli?

Ljuba Steblovnik

Na 98. pohod oziroma izlet ljubljanskega DMSBZT smo se odpeljali iz še temačne Ljubljane proti NoviGorici. Namenjeni smo bili v najzahodnejšo slovensko vas Robidišče.

Ustavili smo se v Solkanu, v Muzeju otroških igračin iger. Preko Vrtojbe smo se po italijanski avto-cesti, zaradi lažje dostopnosti, vozili skozi nek-

danje slovenske vasi Beneške Slovenije v BreginjskiKot. Ta del slovenske zemlje je s treh strani obdan zmejo z Italijo. Domačin je povedal: »Tukaj in tukaj intukaj je povsod Italija.« Pokazal je na tri strani neba:na sever, zahod in jug.

V Italiji smo prečkali reko Sočo, se peljali protiČedadu, v ospredju videli Matajur, za njim pa Kanin-sko pogorje. Po dolini Nadiže smo se z italijanskestrani zapeljali na nekdanji mejni prehod Robič.Danes je tam opustela obmejna hišica, ki je le šespomin.

Naprej je bila cesta ozka, asfaltirana, vozili smo se sa-mi, le malokatero osebno vozilo se je pripeljalonasproti. Ob Nadiži smo se mimo znanega av-tokampa peljali do kamnitega stopničastegaNapoleonovega mostu, arhitekturnega spomenika,zgrajenega okrog leta 1812, ki pomeni cestnopovezavo med državama in je velikega pomena zalokalno prebivalstvo.

Breginj je največji zaselek v tem žepku slovenskezemlje. Leži na pobočju Stola (Kobariški Stol), prib-ližno 30 km dolgega pogorja, ki se vleče tudi vsosednjo Italijo. Najvišji vrh, 1673 m, je še na našistrani. Tukaj se je čas ustavil ... Tišina, mir, nikogar ni,ki bi motil opoldansko tišino. Le vaški zvonik z zvon-jenjem, igrišče, most čez reko v globokem koritu inv domači hiši vzorno, bogato urejen muzej orodij,predmetov, novcev, slik in še česa. Vse, kar se je naš-lo in ohranilo v teh krajih iz prve in druge svetovnevojne in po njej. Sonce nas je grelo, delalo lenobne.V domačinih je žalost, a prijaznost, domačnost, gos-toljubje, razveselijo se vsakogar, ki jih obišče. Imelismo občutek, da so res pozabljeni ...

Po potresu leta 1976 je v Breginju ostalo jedro vasi,danes je obnovljeno, na ogled. Spomin na hiše izkamna v dveh nadstropjih z lesenimi »ganki«. Vtakšnih so živeli.Iz Breginja smo opravili prvi del pohoda v najzahod-nejšo slovensko vas Robidišče, kjer je ohranjenabeneška arhitektura vasi, črna kuhinja v tristo let starihiši. Obiskovalcem se trudijo povedati čim več o živl-jenju tukajšnjih ljudi. V zgodovini so bili pod števil-nimi oblastniki: Italijani, Avstrijci in drugimi. Nova,najtemnejša zgodovina se je začela leta 1947, ko sose krajani z vozovi in najdragocenejšim premožen-jem v eni noči izselili na zahod, skozi Italijo, v širnisvet. Od tam se še niso vrnili ...

Po letu 1976, ko so se tla zatresla, so ostali le redki.Danes tukaj živi le še sedem ljudi. Že 30 let ninobenega otroka, ni trgovine, ne zdravnika.Robidišče vzbuja občudovanje, nostalgijo in nego-tovost, tesnobo. Ob cesti, na leseni deski, zato nepiše zaman »KAM STE VSI ODŠLI?«

Da smo pohodniki, smo potrdili z vzponom na Vo-gel (Monte Vogu), visok 1124 m. To je bil drugi delpohoda. Opazovali smo sončni zahod, v italijanskemsmogu, tam nekje pri Benetkah. Slovenija zadaj, jebila že v temi.

Vsi pohodniki smo se srečno vrnili domov. Breginj-cem smo po tihem obljubili, da se bomo še vrnili.Pridružite se nam!


IZ DRUŠTEV

Spoznavanje ljubljanskih znamenitosti

Marija Filipič

V velikem številu smo se upokojene medicinske sestre in nekaj drugih gostov zbrali pred stavbo Narodnein univerzitetne knjižnice, ki je edina stavba na Turjaški ulici. Olga Koblar, predsednica upokojenihmedicinskih sester, nas je povabila skozi mogočni vhod, ki ga še posebej poudarijo lesene, z bronomoblečene vratnice in bronasti kljuki v obliki glave konjičkov, ki predstavljata Pegaza.

Po kamnitem stopnišču smo prišli v prvo nad-stropje. Tam nas je sprejel vodič, ki se je zelorazveselil obiska medicinskih sester. Ima nas rad,

z nami ima zelo lepe izkušnje in upa, da bo tako tu-di v prihodnje. Knjižnica je največje delo našegaarhitekta Plečnika. Štirinadstropno stavbo je zasno-val na ozemlju Auerspergove palače, ki je bilaporušena v najmočnejšem potresu v Ljubljani. Stav-ba je velik nepravilen pravokotnik, oblečen v rdečoopeko in različno obdelane kamne. Okna soizbočena. Notranje stopnišče je opremljeno s števil-nimi stebri, ki nimajo nosilnega pomena. Na-jpomembnejša pa je čitalnica, ki je odprta skozi štirinadstropja in jo osvetljujeta dve stekleni steni. Vzgradbi pa tudi zunaj je uporabil veliko kipov indrugih umetnin, prenesenih iz poškodovanih ob-jektov. Pri gradnji je uporabil izključno slovenskegradbene materiale, predvsem hotaveljski in pod-peški kamen. Knjižnica ima zbrano pisno kulturnodediščino, ki jo ureja in hrani. Namenjena je izo-braževanju, znanstvenemu raziskovanju in imaumetniški pomen. Uporabnik se mora predhodnonajaviti, potem mu pripravijo želeno gradivo, ki gasme preučiti pod strogimi pogoji glede varovanjapredmetov v čitalnici. Ker je knjižnica po vsebini bo-gata in obsežna, je potreba po izgradnji nove kn-jižnice zelo velika. Zdaj si pomagajo tako, da z man-jšimi oddelki gostujejo v drugih stavbah. Zagotovoje pomen knjižnice ogromen, saj hrani in posedujegradivo o Slovencih, slovenskem jeziku, slovenskihavtorjih, založbah, pa tudi o manjšinah v Sloveniji innjihovih kulturah.Nadaljevali smo z ogledom Križank. To je bila posestnemškega viteškega reda, ki so skrbeli tudi za bol-nike in poučevanje mladine. Oblika in pomen te pos-esti sta se z leti močno spreminjala. Tudi lastniki so semenjavali. Leta 1949 je kompleks prešel v državnolast in arhitekt Jože Plečnik je bil povabljen, da pre-oblikuje in uredi dotrajane objekte. Uredil je glavnodvorišče z arkadnimi oboki, balkoni in ložami. Tlako-val je glavno dvorišče, uredil je stari vhod. Nekajposebnega je pergola ob samostanskem zidu. Uredilje peklensko in malo dvorišče. V zunanjost obzidja

je vgradil portale in pomembne ostanke iz podrtihljubljanskih hiš. Pri delu je imel pomočnika – svoje-ga učenca Antona Bitenca, ki je v Križankah delo tu-di dokončal. To je bilo zadnje Plečnikovo delo. VKrižankah deluje Festival Ljubljana, v središčnemdelu križevniškega samostana pa Srednja šola za ob-likovanje in fotografijo. V dvoriščih se odvijajoštevilne kulturne prireditve. Ob dvorišču na levistrani pa smo vstopili v gostinski prostor – Plečnikovhram, kjer smo se odpočili in z dobro domačo hranokrepko podprli.Od Križank smo se le z nekaj koraki podali poKriževniški cesti in prišli do Judovskega kulturnegacentra, kjer smo spoznavali judovsko življenje in kul-turo v Ljubljani. Poudarila je, da je center v svetu žetako poznan, da judovski turisti pridejo od daleč,največ jih prispe iz Izraela in Amerike. Kmalu se namje pridružila gospa Polona Vetrih, ki je umetniški vod-ja centra. Kot bi med nami posijalo sonce, nastala jeneka nova energija. Z nasmeškom, polna energije,lepo oblečena in urejena, krasna gospa, je s svojimnačinom govora začela podajati vse o življenju Ju-dov v Ljubljani in Sloveniji. Ob judovskih praznikih,pa tudi ob številnejših obiskih turistov, obišče cen-ter pooblaščeni rabin iz Trsta in vodi obrede. GospodRobert, direktor Mini teatra, je iz svojih popotovanjprinesel številne simbole, druge predmete iz živl-jenja Judov. S temi dejanji se trudi ohranjati tradi-cionalna izročila judovskih družin. Ima seveda nekajzelo zvestih pomočnikov. Tudi domači turisti so nav-dušeni nad predstavitvijo judovskih knjig inučenjem hebrejščine. Posebej pomemben je spominna žrtve holokavsta in javno prižiganje svečk na danjudovskega praznika. Judovski center je tudi zelopomembna turistična točka v mestu, ki bi jo sponudbo judovskih jedi še obogatili. Po mnenjuPolone Vetrih je judovski center na najlepši ulici vLjubljani. Res je. Le nekaj korakov navzdol je doprekrasnega levega obrežja Ljubljanice. Pogled seodpre daleč naokrog. Lahko spoznavaš tudi drugeznamenitosti Ljubljane ali pa se počasi sprehodiš obreki, nevsiljivo opazuješ in srečen, zadovoljen v mis-lih podoživljaš nedavne prelepe dogodke.


Inavguracija prvega tujega rednega profesorja zdravstvenenege na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v MariboruMajda Pajnkihar, Gregor Štiglic

S pričetkom izvajanja doktorskega študijskega programa Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvenevede Univerze v Mariboru je bilo nujno vključiti mednarodno priznane in izkušene raziskovalce, teoretikein profesorje za teoretično in raziskovalno podporo izvajanja študijskega programa in mentoriranještudentov na doktorskem programu.

Professor Brendan McCormack, D. Phil (Oxon.),BSc (Hons.), FRCN, FEANS, PGCEA, RMN, RGNProfessor of Nursing ResearchHead of Division of NursingHead of QMU Graduate SchoolAssociate Director, Centre for Person-centred Practice ResearchQueen Margaret University, Edinburgh, Velika Britanija

Profesor Brendan McCormack je mednarodnopriznani raziskovalec, teoretik in akademik. Nje-govo raziskovalno delo je usmerjeno v razvoj

teorije »k osebi osredotočene zdravstvene nege«,teoretično in raziskovalno pa podpira koncept nadokazih podprte prakse za »razvoj prakse«. Njegovoožje raziskovalno področje je predvsem gerontološ-ka zdravstvena nega, zanima pa ga tudi uporabaumetnosti in ustvarjalnosti pri razvoju in razisko-vanju v zdravstvu in zdravstveni negi.

Izjemne raziskovalne in akademske dosežke za pod-poro razvoja prakse in izobraževanja je objavil v večkot 600 publikacijah, od tega 180 člankov v med-narodnih raziskovalnih in akademskih revijah, 10 kn-jig in 41 poglavij v knjigah. Za podporo raziskovan-ja za razvoj teorije in izobraževanja je pridobil 8 mil-ijonov funtov za izvajanje projektov in 2,6 milijonafuntov za izvajanje svetovalnega dela v skupno 22raziskovalnih projektih.Za izjemne raziskovalne dosežke in bogatoznanstveno-raziskovalno delo ga je ThomsonReuters uvrstil med 3000 najbolj vplivnih raziskoval-cev v svetovnem merilu. Hkrati se je uvrstil med 100najbolj citiranih raziskovalcev na področjuzdravstvene nege. V letu 2015 ga je Nursing Timesprepoznal kot ‘Inspirational Nursing Leader’.Brendan je prejemnik globalnih prestižnih nagrad inpriznanj. Sigma Theta Tau International mu jepodelila priznanje ‘International Nurse ResearcherHall of Fame’, ki ga podeljujejo najbolj priznanimraziskovalcem na področju zdravstvene nege. Je članEuropean Academy of Nursing Science in Royal Col-lege of Nursing.Do leta 2015 je deloval kot glavni urednik revije TheInternational Journal of Older People Nursing. Ševedno je član uredniških odborov revij The Journalof Applied Gerontology, International Practice De-velopment Journal, Online Journal of Issues in Nurs-ing, Worldviews on Evidence-Based Nursing, Educa-tional Action Research: an international journal inJournal of Compassionate Care.Dosežki in raziskave na področju razvojazdravstvene nege so razlog za njegova dolgotrajnasodelovanja z univerzami na Irskem, v Veliki Britani-ji, na Norveškem, na Nizozemskem, v Kanadi, Avs-traliji in Južni Afriki. V tem študijskem letu pa se pro-fesor Brendan McCormack kot profesor, raziskovalecin teoretik pridružuje tudi akademskemu zboruFakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.Prepričani smo, da bo profesor Brendan McCormackz znanjem, izkušnjami, dosežki in prestižnimi refer-

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL



encami prispeval k odličnosti raziskovalnih dosežkovnaših doktorskih študentov; internacionalizaciji dok-torskega izobraževanja zdravstvene nege na fakul-teti ter k podpori razvoja teorije »k osebiosredotočene zdravstvene nege« in za obravnavo na

dokazih utemeljeno zdravstveno nego v naši praksi.Izjemno smo ponosni, da je profesor sprejel povabi-lo fakultete in smo tako bogatejši za eminentnegasvetovno priznanega profesorja, raziskovalca in teo-retika na fakulteti in v slovenski zdravstveni negi.

Začetek predavanj v okviru doktorskega študija Zdravstvenenege na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v MariboruMajda Pajnkihar, Gregor Štiglic

V zadnjem tednu septembra, še pred uradnim začetkom predavanj na novem doktorskem študijskemprogramu, je Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru gostila dva zelo ugledna mednarodnaprofesorja in raziskovalca s področja zdravstvene nege. Poleg Brendana McCormacka, ki je v istem tednuopravil tudi svoje inavguracijsko predavanje ob izvolitvi v naziv rednega profesorja, je v Mariborupredaval tudi Roger Watson iz Hull University v Veliki Britaniji.

Profesor Watson je izvedel serijo predavanj natematiko objav člankov v znanstvenih revijah na-jvišje ravni. Predavanja je naslovil »The publish-

ing process«, »The four rules of writing«, »Organiz-ing a manuscript«, »Publication ethics«, »Makingyour writing better« in »Using social media to pro-mote your work«. Na predavanjih je predstavilceloten proces priprave, pisanja in objaveznanstvenega članka kot tudi aktivnosti, za kateremorajo avtorji znanstvenih člankov skrbeti po objavičlanka.Roger Watson je začel kariero leta 1984 z delom vpraksi in študiju zdravstvene nege v St. George'sHospital v Londonu. Kasneje je delal na Škotskem,kjer je leta 1989 začel z akademsko kariero na Uni-versity of Edinburgh.Leta 1998 je postal prvi profesor za zdravstvenonego na Irskem v Dublin City University. Nato se jevrnil v Veliko Britanijo na katedro za zdravstvenonego University of Hull in University of Sheffield. Odleta 2012 je redni profesor zdravstvene nege na Uni-versity of Hull in od leta 2011 na University of West-ern Sydney v Avstraliji. Leta 2007 je profesor Watson postal prvi britanski oz.evropski zdravstvenik, izvoljen v American Academyof Nursing. Leta 2009 je prejel priznanje Royal Col-lege of Nursing v Veliki Britaniji za izjemne dosežkev zdravstveni negi. Od leta 2012 deluje kot glavniurednik pri reviji Journal of Advanced Nursing, od le-ta 2014 pa tudi pri reviji Nursing Open. Prav tako ječastni oz. gostujoči profesor v Avstraliji, Kitajski, Taj-vanu, Singapurju in Hongkongu.

Profesor Roger Watson je v svetu znan tudi po razvo-ju Edinburške lestvice za vrednotenje hranjenja pa-cientov z demenco, ki se uporablja v več državah,vključno z ZDA in Tajvanom. Njegovo raziskovalnopodročje je široko, vključuje pa predvsem skrb vzdravstveni negi in stres, povezan z delom medicin-skih sester in študijem študentov zdravstvene negeter raziskave na področju aplikacije kvantitativnihraziskovalnih pristopov v zdravstveni negi. Svojeprispevke objavlja v najuglednejših znanstvenih re-vijah in je avtor številnih učbenikov. Njegovo razisko-valno delo je bilo podprto v okviru 34 raziskovalnihprojektov.Predavanja, ki jih je prof. Watson izvedel v Mariboru,so bila izjemno koristna, tako za prve študente dok-torskega študijskega programa Zdravstvena negakakor tudi za druge udeležence in za njihovonadaljnje raziskovalno delo na področju zdravstvenenege Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mari-boru.



Florence Nightingale v 21. stoletjuPetra Pavlič

Lahko potrdim, da obstajajo otroci, ki so zelo sposobni in zelo inteligentni ter imajo dovolj energije, dalahko uresničijo vse svoje cilje. To so otroci, ki imajo motnjo pozornosti in hiperaktivnost (ADHD) terrazlične oblike avtizma in se vsako leto družijo na taboru Mavričnih Bojevnikov, društva ETERNIA.Začetnik in organizator je izjemni Dejan Sotirov, diplomirani zdravstvenik, ki ima tudi samdiagnosticirano ADHD in zato zelo dobro razume potrebe teh otrok.

Petra Pavlič (Foto: Dejan Sotirov)

Nekaj študentov Zdravstvene fakultete v Ljubljanije dobilo priložnost sodelovati na taboru kotzdravstvena podpora, zahvaljujoč profesorici

Mariji Milavec Kapun. Pred taborom smo mentorjiopravili usposabljanje, ki nas je oborožilo s pomem-bnimi osnovami in se je kasneje izkazalo kot zelodragoceno. Na usposabljanju nam je predaval spe-cialni pedagog Marko Juhant, katerega znanje inveščine so bile ključnega pomena za delo s temiotroki.

Oborožena s formalnim znanjem, pridobljenim nazdravstveni fakulteti, veščinami iz usposabljanja invtisi, ki sem jih o teh otrocih pridobila iz prebrane lit-erature, sem se radovedno, vendar malo pre-strašeno, podala v prvo bojno vrsto. Kjer me ni ščitilzid bolnišnice in ne uniforma in kjer ni bilo višje av-toritete, ki bi mi narekovala, kaj je treba storiti v danisituaciji. Občutek svobode, a hkrati zaskrbljenosti,ob polni odgovornosti za otroke se je zanašal na os-vojene kompetence diplomirane medicinske sestre.Večkrat mi je v glavi odmevalo KAJ PA ZDAJ? Kakonaj pomagam? Kako naj otroku pokažem tisti pravivzorec obnašanja, ki bo primeren v trenutni situaci-ji? Veliko otrok namreč izhaja iz neurejenih družin insem ter tja, ko si pridobiš dragoceno zaupanje otro-ka, ti kdo pove svojo zgodbo, ki zaskeli, ko ti znedolžnim glasom pove, koliko izrečene kritike,zavračanja in neprimernega vedenja so bili deležniod ljudi, ki se niso niti potrudili razumeti njihove po-manjkljivosti ali pa prednosti, ki so jo prinesli s sebojv obliki ADHD. Tudi zdravstveni delavci se jim neposvetimo in jih odpravimo z ritalinom, ki ima tolikostranskih učinkov, da je bolj podoben strupu kotzdravilu, odziv telesa na kemične substance v njempa je komplementaren zgornjemu opisu in ga jetežko opazovati, ko se z otrokom zbližaš in poznašnjegov značaj. Res da je skoraj potrebna knjižica znavodili, kako bomo pomirili otroka in kje je trebavedenje nemudoma prekiniti, a spoštljiv odnos,občutek sprejemanja z naše strani in nekaj manipu-lacije pri odzivih na vedenje VSAKEGA posameznegaotroka ima veliko moč. Prav tako zaslužena pohvalain objem, po katerem ti otroci kar kričijo, tako jupotrebujejo.Zamenjala sem kar nekaj vlog, med njimi je bilaposebej zanimiva vloga medicinske sestre brez uni-forme, ki je obsegala tek z inzulinom in merilnikomkrvnega sladkorja po gozdu med bivakiranjem, med



šotori, kjer smo prebivali in med pestrimi dejavnos-tmi, ki jih na izjemno strukturiranem urniku ni man-jkalo. Prav tako je bilo treba vzpostaviti sistemrazdeljevanja zdravil za približno 15 otrok in drugedejavnosti, na primer obvezovanje bojnih ran inblaženje slabosti. Eksperimentiranje med merjenjemkrvnega sladkorja, dajanjem inzulina ob vrednosti30 mmol/l, ki se je izmenjevalo z uživanjem sladkegasoka ob skorajšnji hipoglikemiji v popolni temi in zlučko med zobmi ob 2. zjutraj, me je spominjalo naobhode Florence Nightingale v krimski vojni. Tukajso se pokazale kompetence in iznajdljivost ter hitriodziv na nepredvidljive dogodke. Občutek poprvem stresnem navalu in kot struna napetem tele-su ter z osredotočenimi mislimi, ki je prešel vpodročje obvladovanja situacije, je bil nepopisen inizjemen. Zagotovo malo utrujena od vsakodnevne-ga pomanjkanja spanca ponoči (največ štiri ure in

pol), ki se je podnevi izmenjeval s kondicijskimtreningom, saj so otroci dobro skrbeli, da sem osta-la fit in kjer je bila fizična pripravljenost obvezni delopreme, utrujenosti nisem občutila, dokler ni odšelzadnji otrok iz naše male jase, kjer smo imeli postavl-jen tabor. Kar sem pridobila v tednu bivanja s pravposebej izbranimi otroki in izjemnimi mentorji izrazličnih strokovnih področij in z različnimi sposob-nostmi, ki smo si med seboj nudili podporo in nikoliodklonili pomoči, ter se učili drug od drugega, sodragocena popotnica za oseben in profesionalnirazvoj. Za vedno pa mi bodo ostala darila teh otrok,njihovi nasmehi, zgodbe, ki so jih delili z mano, iz-jemna ročna dela iz preprostih materialov (pletenezapestnice, verižice iz kamna lojevca, ki so ga obde-lovali s smirkovim papirjem in ga privezali na vrvico)so neprecenljiva in me navdajajo z občutki krivde,saj mislim, da so oni podarili več meni kot jaz njim.

Poslušaj srce, pravi Petra ŠkarjaVesna Božiček

Bodi to, kar si, delaj to, kar te veseli.(osnovno vodilo Petre Škarja)

Poznate Petro Škarja? Če je še ne, potem jo je vsekakor vredno spoznati, če ne osebno, pa vsaj prekonjenih knjižnih del … ali pa jo povabite medse.

Je izjemna mlada dama z neštetimi kvalitetami. Naspletu je zapisano, da je oseba z izjemnimi sanja-mi, željami in pravljično podobo sveta, ki verjame,

da lahko spreminja svet na bolje. Zanima jo ogrom-no stvari, vse prebere, prebrska, odkrije zanimivezadeve, se loti vsega, kar jo zanima in kar je na-jpomembnejše – zastavljeno tudi dejansko izpelje.Obožuje potovanja in naravo. Je avtorica več kn-jižnih uspešnic, kot so Ameriški milijonarji so spre-govorili, Česar nas niso naučili v šolah, Najdi svojosrečo in mir, Virusi Slovenije, je pa tudi uspešna pre-davateljica.»Petra je izjemna ženska, saj se te iskreno dotakne. Jeena tistih, ki diha pozitivno energijo. Prav izjemnostPetre me je navdahnila in navdušila, da sem jopoprosila in povabila na okroglo mizo, ki jo je podmojim mentorstvom pripravila Selma Mehić, dijak-inja 4. c.«Selma Mehić v razgovoru s Petro Škarja



27. oktobra je bila Petra tista, ki je odgovarjala navprašanja o svoji karierni poti, o hvaležnosti,poštenosti, sreči, kako je treba znati drugemuodpuščati, o porazih in uspehih in kaj se iz njih lahkonaučimo, o tem, kaj se splača in kaj ne, o značilnemslovenskem reku Kaj bodo pa rekli, o tem, da delajto, kar te veseli … V odgovorih je predstavila širšo inpopolnejšo dimenzijo gledanja na stvari in dobrine,ki so nam tako samoumevne, da morajo biti, pa sejih niti dobro ne zavedamo. Naj jih nekaj povzamem.Voda, čudovita narava, štirje letni časi, kupovanjenovih oblačil, dopusti, čistoča, varnost, šolanje …»Znamo biti zanje hvaležni?« je bilo njeno vprašanje.Kaj pa sreča? Dojemanje sreče je odvisno odposameznika. Ljudje mnogokrat ne sledimo sebi,preveč želimo ugajati drugim. Ko se zjutraj zbudiš,je treba poslušati sebe, svoje srce.Petra je poudarila, da imamo ljudje veliko srce, pa tu-di blokade. Pomembno je, da nam je mar zasočloveka, da ga pogledamo v oči, da smo čustveniin sončni, da drugi za nas niso samo številke, ampakljudje, ki so deležni prijazne besede. Poštenost je močna vrednota. Pravi, da se nam vse,kar naredimo ljudem, povrne. Pomagaj drugim inpomagalo bo tudi tebi.

Poudarila je pomen dela v šolah na področjučustvene in duhovne inteligence, o prednosti šolan-ja v naši domovini v primerjavi z nekaterimi drugimideželami, kjer imamo za to čas, podporo, mentorje… Kaj pa neuspehi? Ne se bati padcev, je poudarila.Poberite se vedno. Premikajte se naprej, ne ostanitena tleh!Odpuščati drugemu se je treba naučiti. Pomembnopa je, da znamo odpustiti tudi sebi. Če nosiš krivdos sabo, začni odpuščati in svet bo lepši.Tudi mi smo to storili s ciljem, da poskusimo oza-vestiti svoja dejanja in misli, da bi bilo življenje lep-še, popolnejše in svobodnejše, da bomo znalipošteno hoditi po poti življenja in brez predsodkovdrugemu pogledati v oči in v njih resnično videtičloveka. Ob zaključku sta misli zahvale in pomena takšnegavzgojno-izobraževalnega pristopa dodali ravnatelji-ca Katja Pogelšek Žilavec in mentorica. Zahvala pagre tudi dijakoma Sonji Košica in Aljažu Božiču, ki staz glasbenim nastopom popestrila že tako zanimivosrečanje.Na koncu je Selma zaželela vsem lep dan, ki naj bopoln malih in čudovitih uspehov, da bomo zvečerlahko rekli, da je bil ta današnji dan zares lep, popolnin nam je pokazal pot naprej, v zdrav jutrišnji dan.

Sodelujoči na okrogli mizi


Spoštovani avtorji prispevkov,prosimo, da prispevke in obvestila, za katere želite, dajih objavimo v Utripu v naslednjem mesecu, pošljete naelektronski naslov uredništva Utripa [email protected], najkasneje do 20. v tekočem mesecu. Boditepozorni na mesece izida Utripa, ker Utrip ne izide mar-ca, julija in septembra.Objavljamo samo prispevke članic in članov Zbor-nice–Zveze (o izjemah odloča uredniški odbor Utri-pa).Pri prispevkih, kjer je več avtorjev, objavljamoprispevke, kjer je prvi avtor član oziroma članicaZbornice–Zveze.Uredniški odbor se lahko odloči, da ne objavimoprispevka, ki ni ustrezen za objavo.Prispevki, ki bodo prispeli po 20. v mesecu, bodo ob-javljeni v naslednji številki Utripa, če bo njihova vsebi-na takrat še aktualna.Prispevek, ki ni pripravljen in oddan v skladu z navodiliza objavo prispevkov, ne bo objavljen.Dovoljujemo si, da bomo predolge prispevke krajšali.Ne bomo objavili prispevkov, ki so bili že objavljeni vdrugih medijih.Za vse trditve v prispevkih so odgovorni avtorji sami,zato objavljamo le prispevke s podpisanim polnimimenom in priimkom. Prosimo, napišite nam tudi e-naslov, številko vaše članske izkaznice in telefonskoštevilko, na katero vas lahko pokličemo, če bomo imelivprašanja v zvezi z objavo prispevka oziroma oglasa.V vsaki številki Utripa lahko objavimo le dvaprispevka z ene zdravstvene šole.V Utripu objavljamo tudi strokovne prispevke, kjeravtor navaja uporabljene vire. Za pripravostrokovnih prispevkov veljajo t. i. navodila avtor-jem za objavo v Obzorniku zdravstvene nege (glejpod »struktura strokovnega članka«), dostopno naspletni strani: http://www.obzornikzdravstvene-nege.si/datoteke/Slov_Nurs_Rev_2016_1_87-92_navodila.pdfAli je prispevek primeren za objavo, vas bomo obvestiliv treh delovnih dneh po prejemu prispevka. Prosimo,da ste pozorni na morebitne pripombe, ki vam jih bo-mo posredovali po e- pošti in jih morate upoštevati. Čenam ne boste poslali ustrezno pripravljenega oziromapopravljenega prispevka, bomo menili, da od objaveodstopate.Prosimo za čim manj kasnejših popravkov poslanihbesedil in programov izobraževanj.Obvezno napišite naslov prispevka, rubriko, v kateriželite, da je prispevek objavljen in ime in priimekavtorja besedila ter fotografij. Prispevki naj bodo napisani v programu Word, pisavaAriel (12) in presledek med vrsticami 1,5.Zaželeno je, da prispevki niso daljši kot 4.000 znakov(oziroma 70 vrstic). Ime datoteke naj se začne zimenom rubrike (kamor prispevek sodi) in nadaljuje s

skrajšanim naslovom. Urednica si pridržuje pravico, dauvrsti prispevek v drugo rubriko, kot je želja avtorja, čemeni, da je druga rubrika ustreznejša.Prosimo, da pri poimenovanju datotek ne uporabljatešumnikov. Če ste k prispevku priložili digitalno fo-tografijo ali dve, naj bo prispevek temu primerno krajši.Ne bomo objavili prispevkov, ki so bili že objavljeni vdrugih medijih.Fotografije:Digitalne fotografije naj ne bodo del prispevkov v Wor-du, ampak naj bodo oddane kot samostojne priponke– ne v Wordu temveč v jpg idr. Fotografije morajo bitikakovostne, ker jih sicer ne bomo mogli objaviti. Prosi-mo, da so fotografije opremljene s podnapisom (vse-buje naj kraj, čas dogodka in imena oseb, če jih ni večkot sedem) in avtorjem.Podnapis pod fotografijo naj bo sestavni del prispev-ka v Wordu.OdmeviOdmevi na prispele članke oziroma prispevke zarubriko Prejeli smo so lahko dolgi največ 1.500 znakov.Če so daljši in jih ne krajša avtor, jih krajša odgovornaurednica. Ne objavljamo odmevov z žaljivimi inneresničnimi vsebinami. Objavljamo samo odmevečlanic in članov Zbornice–Zveze.IzobraževanjaNapovedi izobraževanj objavimo v obrazcu, ki je navoljo na spletni strani. Na spletni strani Zbornice–Zvezepa objavimo celoten program izobraževanja.Brezplačno objavimo samo izobraževanja, ki jih orga-nizira ali soorganizira Zbornica–Zveza (strokovne sek-cije, strokovna društva, Nacionalni center za strokovni,karierni in osebnostni razvoj, delovne skupine Zbor-nice–Zveze)Vsa izobraževanja objavimo samo v obliki obrazca (iz-jema so kongres Zbornice–Zveze ali mednarodni kon-gresi ter simpoziji regijskih strokovnih društev instrokovnih sekcij) in celoten program na spletni straniZbornice–Zveze. Plačane oglase objavimo v obliki, kotjo zahteva plačnik.Izjemoma so možne kompenzacije–objava oglasa v za-meno za kotizacije.Bodite pozorni na nov obrazec za objavo izobraževanj,ki je na voljo na spletni strani Zbornice–Zveze.Napovedi interesnih dejavnosti strokovnih društevobjavimo v obrazcih, ki so na voljo na spletni straniZbornice–Zveze ali pa na običajen način, vendar je ob-seg omejen na 1/3 strani v Utripu.Prosimo za čim manj kasnejših popravkov poslanihbesedil in programov izobraževanj.Mnenja o uredniški politiki Utripa, predloge za noverubrike idr. sprejemamo po elektronski poš[email protected] se za vaše nove ideje, pohvale in pred-loge. Cenimo vaše sodelovanje.

Uredniški odbor Utripa


ŽIVIMO ZDRAVO

Ko neko živilo prekosi samo sebe ...Jože Lavrinec

Kako izraziti razočaranje nad sodobnimi mediji sporočanja? Kadar se že lotijo sporočanja o dosežkihsodobne medicine in prehrane, so to praviloma bombastično napisani članki, polni nelogičnosti inslabega povzemanja raziskav.

Pa saj jim tega ne gre zameriti. Britanske anketeso pokazale, da bralci takšnim sporočilom niti neverjamejo prav dosti. In verjetno tudi pri nas ni

drugače. Ampak kaj, ko desetkrat zapisana neum-nost resnica postane, saj se priplazi v našo zavestskozi zadnja vrata. In se potem s posameznimi,običajno popolnoma nepomembnimi vprašanji uk-varjamo na vsakem, kolikor toliko strokovnemsrečanju, ob sleherni promociji zdravega življenja,ob vseh prenosih znanja bolnikom, da o lastnihdilemah niti ne razmišljamo.Na kokosovo maščobo smo se že navadili, kajne? Znjo smo se začeli srečevati tam nekje po prelomutisočletja, danes je na voljo, seveda za drage denar-ce, v vseh še tako zanikrnih trgovinah s prehrano.Med ljudmi je prepoznana kot »zdrava« maščoba,kot tako jo tudi prodajajo v trgovinicah za »prehran-sko bolj ozaveščeno« populacijo. Pod pultom ji lep-ijo številne zdravstvene resnice, uradno jih pač nesmejo, ker dokazov preprosto ni. Ampak to kupcev

ne briga kaj dosti. Tudi če bi opravili kakšno raziska-vo med medicinskimi sestrami, ki naj bi že zaradisvoje formalne izobrazbe poznavale vsaj osnovezdrave prehrane, bi bili rezultati zanimivi, zelo zan-imivi. Po vsej verjetnosti bi jih večina zagovarjalauporabo kokosove maščobe, ker »je zdrava«, saj znjeno uporabo lahko hujšamo, znižujemo serumskiholesterol, zdravimo sladkorno bolezen in celo de-menco, le redke kolegice pa bodo zatrjevale, da jekokosova maščoba koncentriran vir nasičenihmaščobnih kislin in kot taka prej škodljiva kot ne. Paje res kokosova maščoba vir zdravja? Ali pa je, ravnonasprotno, zelo škodljiva? Odgovor ni tako zelo pre-prost, še manj kratek.Najprej poglejmo pod »havbo«. Tam se vedno skrivakakšno presenečenje. Vedeti moramo, da je slehernamaščoba popolnoma unikaten nabor različnihmaščobnih kislin, običajno povezanih po tri skupaj zglicerolom v tako imenovane trigliceride. Ob temseveda poznamo kar lepo število različnih

Pregled večine pomembnih nasičenih maščobnih kislinOznaka Trivialno imekratkoverižne nasičene maščobne kislineC4:0 maslena kislinaC5:0 valerianska kislinasrednjeverižne nasičene maščobne kislineC6:0 kapronska kislinaC8:0 kaprilna kislinaC10:0 kaprinska kislinadolgoverižne nasičene maščobne kislineC12:0 lavrinska kislinaC14:0 miristinska kislinaC16:0 palmitinska kislinaC18:0 stearinska kislinaC20:0 arašidna kislina

Tabela 1: Pregled večine pomembnih nasičenih maščobnih kislin (Vir: Wikipedia, 2016).


ŽIVIMO ZDRAVO

maščobnih kislin, ki jih delimo v nasičene (vse dvo-jne vezi v molekuli so zapolnjene), enkratnenasičene (po ena dvojna vez v molekuli je prosta)ter večkrat nenasičene (dve ali več dvojnih vezi vmolekuli je prostih). Nasičene maščobne kislinenadalje delimo še po dolžini molekule na kratkover-ižne, srednjeverižne in dolgoverižne maščobnekisline. Sleherna maščobna kislina ima popolnomasvojstvene lastnosti, za nekatere je način transportain presnova oz. oksidacija dobro raziskana, za drugeslabše. Tako za srednjeverižne maščobne kisline ve-mo, da pri transportu po telesu ne potrebujejohilomikronov ter da zelo hitro oksidirajo in ob temsprostijo nekoliko manj energije, kakor velja zaobičajne maščobe.Tabela 1: Pregled večine pomembnih nasičenihmaščobnih kislin (Vir: Wikipedia, 2016).In že si lahko zastavimo prvo vprašanje: Je kokosovoolje enakovredno srednjeverižnemu olju ali MCT(Medium Chains Tryglicerides)? Odgovor je jasen inhiter: ne – čeprav prodajalci ta dva pojma pogosto(načrtno) enačijo. Da bi bolje razumeli tole zmešnja-vo, bo treba nekaj dobrega vetra, ki bo hitro razgnalmeglice. Tudi MCT olje je popolnoma unikatna

mešanica maščobnih kislin, ki pa za razliko odkokosovega olja v naravi ni prisotna. MCT olje pri-dobivajo v laboratorijih s pomočjo rafiniranja,običajno iz kokosove ali palmove maščobe. Preba-va, transport in presnova MCT olja je izredno dobroraziskana. MCT praktično ne potrebuje prebavnihencimov, ne draži črevesne sluznice in se lahko vsr-ka, tudi če je črevesna sluznica okvarjena; transportpo telesu je hiter in brez posredništva lipoproteinov;oksidacija pa izredno hitra, čeprav zagotavlja neko-liko manj energije kakor običajna maščoba. Vse topa so lastnosti, ki prav pridejo v medicinski rabi kotpomembna sestavina enteralnih formul oz. special-nih formul za prehrano nedohranjenih otrok. PoMCT olju zelo radi posegajo tudi športniki, saj jimbrez obremenitve prebavil zagotovi izredno hitroenergijo. Da pa MCT olje in kokosovo olje nistaidentični, najlepše razberemo v primerjalni pregled-nici z zabeleženo maščobno kislinsko sestavo.Tabela 2: Primerjava kokosovega olja z MCT oljemglede na vsebnost posameznih maščobnih kislin (Vir:Eyres in sod., 2016. Coconut oil consumption and car-diovascular risk factors in humans. Nutrition Review,74 (4), pp. 267-280).

Primerjava kokosovega olja z MCT oljem glede na vsebnost posameznih maščobnih kislin

Maščobna kislina oznaka Vrsta MK Kokosovo olje MCT olje*

kapronska kislina C6:0 nasičena 1 % do 2 %

kaprilna kislina C8:0 nasičena 9 % 50–80 %

kaprinska kislina C10:0 nasičena / % 20–50 %

lavrinska kislina C12:0 nasičena 47 % do 3 %

miristinska kislina C14:0 nasičena 16,5 % do 1 %

palmitinska kislina C16:0 nasičena 7,5 % 0 %

palmitinska kislina C18:0 nasičena 3 % 0 %

oleinska kislina C18:1 enkrat nenasičena 6,4 % 0 %

linolna kislina C18:2 večkrat nenasičena 1,5 % 0 %

*razmerje posameznih srednjeverižnih maščobnih kislin v MCT olju variira v odvisnosti od proizvajalca

Tabela 2: Primerjava kokosovega olja z MCT oljem glede na vsebnost posameznih maščobnih kislin (Vir: Eyres in sod., 2016.Coconut oil consumption and cardiovascular risk factors in humans. Nutrition Review, 74 (4), pp. 267-280).


ŽIVIMO ZDRAVO

Iz preglednice lahko razberemo bistveno razliko:medtem ko MCT olje sestavljata dobro raziskanikaprilna in kaprinska kislina, je glavna maščobnakislina kokosove maščobe zelo sporna lavrinska kisli-na. Zanjo sicer nekateri strastni zagovornikikokosovega olja trdijo, da se v organizmu obnašapodobno kot srednjeverižne kisline, drugi pa jo stro-go uvrščajo med dolgoverižne maščobne kisline.Seveda takšni spori ne prinašajo ničesar pametne-ga, opozorijo nas le na pomanjkanje resnih raziskav.Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi se izkazala nekasrednja pot. In dejansko nekateri raziskovalci zago-varjajo tezo, da se neposredno in hitro presnovi okoli25–30 odstotkov lavrinske kisline, preostanek pa sepresnavlja podobno kakor ostale dolgoverižne MK.Kakorkoli že, razlika v maščobno kislinski sestavikokosovega olja je prevelika, da bi ga lahko uporabl-jali za enake namene kakor MCT olje.Kokosovo maščobo spremljajo številne zdravstvenetrditve. Označujemo jih lahko kot zanimive,pogumne ali celo smešne, in čeprav niso na sezna-mu dovoljenih, pritegnejo ljudi. Takšna trditev jedenimo: »Uporaba kokosovega olja spodbujaizgubo telesne mase«. Smešno? No vsekakor zelonaivno. Predvsem trditev, da z uporabo kokosovegaolja vnesemo v telo manj energije, kakor če biuporabljali enako količino drugih maščob. No razlikaresda obstaja, vendar je zanemarljivo majhna. En-ergijska vrednost kokosovega olja znaša 8,3 kcal/g,drugih maščob pa 9 kcal/g. Na neki način bolj pro-

vokativna pot do izgube teže naj bi potekala zaradihitrejše presnove srednjeverižnih maščobnih kislin,ki naj ne bi samo hitreje oksidirale ter tako zagotavl-jale energijo, temveč se v jetrih deloma presnovile vprostaglandine. Ob uporabi srednjeverižnih maščobnaj bi upadel tudi obseg trebuha. Ta zadnji stavek jepopolnoma realen in absolutno drži, težava je le vpodrobnostih. Pravih srednjeverižnih maščobnihkislin je v kokosovem olju samo okoli 15 odstotkov,drugo pa so popolnoma običajne dolgoverižne, kise, če jih je seveda dovolj v prehrani, pridno nalaga-jo na vsa problematična mesta telesa. Trditev sama jev osnovi podkrepljena z eno samo raziskavo, ki paima ogromno pomanjkljivosti (brez kontrolneskupine, šepal je nadzor nad energijskimi vnosipreiskovancev, število preiskovancev je bilo majh-no). Torej ta prva trditev je sicer simpatična, a pre-malo podkrepljena z raziskavami, da bi ji smeli ver-jeti.Tudi naslednja trditev je zanimiva: Uporabakokosove maščobe zmanjšuje srčno-žilna tveganja.Zanimivo, vendar bi se ob tem lahko vprašali, na kajse ta zdravstvena trditev naslanja? Že res, da večinazdravstvenih organizacij razvitega sveta še vednodiskriminira nasičene maščobne kisline in jih serijskoodsvetuje kot »škodljive srčnemu zdravju«. Pačtipična zmeda tega trenutka, ko rezultati raznihpreiskav dobesedno prehitevajo druga drugo. Ven-dar so te maščobne kisline »rehabilitirane« in danesvemo, da ne povzročajo porasta niti skupnega niti


ŽIVIMO ZDRAVO

LDL holesterola vse dotlej, dokler ne presegamopriporočenega energijskega vnosa. Resda obstajajoepidemiološke raziskave, opravljene v krajih, kjer jeuporaba kokosove maščobe domača že stoletja, kiopozarjajo na nizko stopnjo srčno-žilnih obolenj. To-da za ta območja ni značilna le uporaba kokosovemaščobe, temveč tudi pogosto poseganje po zelen-javi in stročnicah. In še kakšna »zdrava« navada bi senašla. In še hladen tuš z izsledki raziskave, objavljeneletos (2016): »redna uporaba kokosove maščobe res-da spodbudi porast HDL holesterola, toda sočasnotudi LDL in skupnega holesterola, vključno s poras-tom serumskih trigliceridov«. Nak, pri srčno-žilnemzdravju pač ne bomo vasovali samo z lepimiobljubami!Pozorni bi morali biti tudi na trditev, da rabakokosove maščobe preprečuje in zdravi sladkornobolezen. Ta trditev je sicer že rahlo v letih in ima pre-cej dolgo brado, za katero bi bil že skrajni čas, da jopostrižemo. Davnega leta 1992 so opravili raziskavo,v kateri so ugotovili, da linolna maščobna kislina primiših (!!!) spodbuja nastajanje inzulina. Čeprav tegavse do danes nihče ni preverjal pri ljudeh ali zraziskavami kako drugače nadaljeval, so rezultateraziskave izrabili za promocijo kokosove maščobe.Tudi čudežni učinki pri zdravljenju Alzheimerjevebolezni izzvenijo, če vemo, da so tudi te trditvepostavljene preveč optimistično in nekompetentno.Samo zato, ker so dejansko zaznali nekaj izboljšanjapri ljudeh, ki so jim energijsko bogatili hrano z MCToljem. Seveda ni treba opozarjati, da kokosovamaščoba in MCT olje nista identična in niti zamenlji-va.Kaj zdaj? Kokosova maščoba v taki ali drugačni obli-ki je tu, na razpolago v praktično vseh trgovinah.Pustimo pri miru velike razlike med kakovostjokokosovega olja ter čvrstih kock kokosove masti.Mitični lesk čudežnega živila je padel z obehizdelkov. Kljub opevani čudežnosti ne ta in ne drugiizdelek nista čudežno živilo, teh tako ali tako ni. Ven-dar ima kokosova maščoba svojo uporabnost.Vsekakor jo bomo uporabili, če bi želeli pripraviti jeds tipično tajskim pridihom. Kokosova maščoba bopoudarila tisti pravi, pričakovani okus. In še tu bo tre-ba nekaj previdnosti. Kokosova maščoba, še pose-bej olje, je zelo občutljivo na toplotno obdelavo.Samo malenkost previsoka temperatura in že sezačne razkrajati. Nastajajo škodljive snovi, ki kasne-je v organizmu sprožijo pravo malo revolucijo: ok-varjajo žilne stene, poškodujejo celo posameznecelice in za seboj puščajo številne drobne vnetneprocese. Za toplotno obdelavo bo bolj pametnouporabiti oljčno ali repično olje, ki bosta brez večje

razgradnje prenesla precej višjo temperaturo. Inmedtem ko se znanje o vplivu maščobnih kislin C8:0in C10:0 iz medicinskih MCT olj pridno kopiči,raziskav o dejanski uporabi kokosove maščobe alivsaj lavrinske kisline (C12:0) preprosto ni. Vsajkakovostnih ne. Očitno se je lažje in bolj prijetno»šlepati« na tujem vozu.In karavana gre veselo dalje. In bo šla z enakim tem-pom naprej. Najbolje bo, da se postavimo ob cestoin vsem skupaj pomahamo s kakšno pisano zastavi-co.

Uporabljeni viri:Assunção, M.L., Ferreira, H.S., dos Santos, A.F., Cabal,C.R. & Florêncio, T.M., 2009. Effects of dietary coconutoil on the biochemical and anthropometric profiles ofwomen presenting abdominal obesity. Lipids, 44(7).pp.593–601.Dayrit, F.M., 2015 The properties of lauric acid and theirsignificance in coconut oil. Journal of the American OilChemists' Society, 92(1), pp.1–15.Dean, W. & English, J, Medium chain triglycerides(MCTs): beneficial effects on energy, atherosclerosisand aging. Nutrition. Available at: http://nutritionre-view.org/2013/04/medium-chain-triglycerides-mcts/.[20.11.2016].De Vogel-van den Bosch, J., van den Berg, S.A., Bijland,S., et al., 2012. High-fat diets rich in medium- versuslong-chain fatty acids induce distinct patterns of tissuespecific insulin resistance. Journal of Nutritional Bio-chemistry, 22(4), pp.366–371.Eyres, L., Eyres, M.F., Chisholm, A. & Brown, RC., 2016.Coconut oil consumption and cardiovascular risk fac-tors in humans. Nutrition Review, 74(4), pp.267–280. Garfinkel, M., Lee, S., Opara, E.C. & Akwari, O.E., 1992.Insulinotropic potency of lauric acid: a metabolic ra-tionale for medium chain fatty acids (MCF) in TPN for-mulation. Journal Of Surgical Research, 52(4), pp.328–333.St-Onge, M.P. & Bosarge, A., 2008. Weight-loss diet thatincludes consumption of medium-chain triacylglyceroloil leads to a greater rate of weight and fat mass lossthan does olive oil. American Journal of Clinical Nutri-tion, 87(3), pp.621–626. Wein, S., Wolffram, S., Schrezenmeir, J., Gasperiková, D.,Klimes, I. & Seböková, E., 2009. Medium-chain fattyacids ameliorate insulin resistance caused by high-fatdiets in rats. Diabetes & Metabolic Syndrom Clinical Re-search And Reviews, 25(2). pp. 185–194.

INDU- SPREJEM ZEMELJ- SINJSKA �� ROMAR.UTRIP STRIJSKO DIJAKOV V SKA �� DEL MESTO V

MESTO V POMOR- �� IGRA �� SAUDOVIWALESU �� MALAKI ARABIJI

��PRESTOL-

NICA

GLAVNOMESTO��

STAROSTLUNE NA��KOLEDAR.

LETA

SKRAJNI ��KONEC ANICA

POLOTOKA PEVECPESTNER

IVOSKLADBA ZORMAN

ZA DVA PRITOKINSTRU- DONAVE VMENTA ROMUNIJI

��RIMSKISTARIVEK

NEM. SLI-KAR (MEL- PISATE- ��

CHIOR) LJICA AVTO�� FERBER��

AVTOR: �� KRAJ Z PRIPRAVA �� PRVI STADION �� SEJANJE KESANJEMARKO ODEBE- LEPIM NA VRA- KOS ZLOG V BUDIM- IGRALKA PRAZNIKI�� LINA NA RAZGLE- TIH ZA �� (INGE) BOGINJE LATA,

STOPALU DOM TRKANJE CERERE LETEVKOS

PISMENA DEBLAZAHTEVA MAKEDON.JAVNEGA SLAVIST�� (KRUM)

VRSTAELEK-

TRARNE

GOSTIJA KONICA ALANPISA- �� BATES

TELJICA TEDNI PEVEC IN �� PRED IGRALEC PRI

�� (IZTOK) MOTORJU�� ITAL.

�� KULTURA ROKERSKI ASTRO-SKLA- MESTO V NAVDU- NOM

DATELJ SEVERNI �� (GIOVANNI(DANILO) ITALIJI BATTISTA)

KOLE- ANG. GLAVNOSARSKO SVETLO MESTO�� PIVO GANE

POKRI- EMIL HOKEJISTVALO NOLDE KOPITAR

VZIDAVAOPERNI OKEN CIGAN

PEVEC IN V STENOPEDAGOG POLITIK JAPONSKA

DARIAN (CETUNG) VALUTASTARAMERA PRIMORSKI

NIKALNICA �� SVALJKINIKI NADA

LAUDA � ��

OPERA VINOGIUSEP- ��

PEJA ��VERDIJA

POLN �� RAFKOOBSEG NEKDANJI �� IGRALEC

(JANEZ)

��

RAZPORE-DITE V LIK

7 8

9 10 11 12 13 14 15 16

1 2 3 4 5 6

14

6

2

11

3

10 5

161

13

12

79

8

15

4

Marko Drešček

Jasmin sport – za športnike in športniceVložki Jasmin sport so namenjeni obema spoloma. Imajo visoko sposobnost vpijanja znoja, menstrualne krvi in drugih izločkov, zatobodo med športno vadbo zaščitili kožo intimnih predelov in oblačila. Njihova zgornja plast je narejena iz naravne vlaknovine tencel,skozi katero tekočina preprosto zdrsne. Pretok zraka je nemoten, koža ni vlažna in se ne segreva, to pa preprečuje tudi rast bakterij.Vložki so mehki in nežni, zato se koža intimnih delov med vadbo ne bo ne vnela, ne odrgnila.

Pravilne rešitve - geslo nagradne križanke nam posredujte do 20. decembra na naslov Zbornica – Zveza, Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana ali po e-pošti na naslov [email protected] in izžrebali bomo 5 nagrajencev.

Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 nagrad, ki jih prispeva Tosama d. o. o. Vrednost dveh prvih nagrad predstavlja storitev ali izdelek v okvirni vrednosti 30,00 evrov za posamezno nagrado, vrednost dveh drugih nagrad predstavlja storitev ali izdelek v okvirni vrednosti 20,00 evrov

za posamezno nagrado, vrednost tretje nagrade pa predstavlja storitev ali izdelek v okvirni vrednosti 10,00 evrov.

NAGRADNA KRIŽANKA TOSAMA d. o. o.


IZOBRAŽEVANJE

Spoštovane kolegice in kolegi, z veseljem najavljamo

11. KONGRES ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGESLOVENIJE 2017

ki bo potekal od 27. do 29. novembra 2017, ob 90 - obletnici organiziranega delovanja na Slovenskem.

Vodilo kongresnih vsebin bo moto: MEDICINSKE SESTRE IN BABICE - KLJUČNE ZA ZDRAVSTVENI SISTEM

TEMATSKI SKLOPI KONGRESA:

- izobraževanje, raziskovanje in razvoj stroke zdravstvene in babiške nege, - skrb za ranljive skupine prebivalcev,- izzivi zdravstvene in babiške nege v sodobnem času,- zdravstvena in babiška nega na področju kakovosti in varnosti v zdravstvu, vključno s

preprečevanjem in obravnavo nasilja na delovnem mestu,- komunikacija v zdravstvu, medpoklicno sodelovanje in multikulturnost s primerni dobre

prakse, - karierni razvoj medicinskih sester in babic,- etični vidik delovanja medicinskih sester in babic,- prikaz primera (case report).

Vaše izvlečke pričakujemo do 15. 02. 2017, na e-naslov: [email protected]

Navodila za pisanje izvlečkov bodo objavljena na spletni strani Zbornice – Zveze. Obvestilo o spre-jetju prispevka boste prejeli na svoj e-naslov, do 15. 03. 2017.

Prijazno vabljeni k sodelovanju.

O nadaljnjem poteku priprav na 11. kongres vas bomo obveščali v Utripu in na spletnih straneh Zbor-nice-Zveze (www.zbornica-zveza.si). Hvaležni vam bomo, če informacijo o kongresu prijazno delite s svojimi sodelavkami in sodelavci,kolegicami in kolegi na svojih delovnih mestih.

Programsko organizacijski odbor: Monika Ažman, Tamara Štemberger Kolnik, Andreja Kvas, NikaŠkrabl, Branko Bregar, Anita Prelec, Gordana Lokajner, Suzana Majcen Dvoršak, Darinka Klemenc, JanezKramar, Jože Prestor, Miha Okrožnik, Dejan Doberšek, Gordana Njenjić.

predsednica Zbornice – ZvezeMonika Ažman

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi

54

IZOBRAŽEVANJE

TEMA SREČANJA

»9. DNEVI MARIJE TOMŠIČ –RAZKORAK MED TEORIJO IN PRAKSO VZDRAVSTVENI NEGI«

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija

Petek, 20. januar. 2017 v Kulturno kongresnemcentru Dolenjske Toplice. Registracijaudeležencev bo potekala od 8.30 do 9.00 ure.

Program izobraževanja

Program srečanja bo objavljen na spletni straniZbornice-Zveze: www.zbornica-zveza.si

Organizator

DMSBZT Novo mestoSplošna bolnišnica Novo mestoFakulteta za zdravstvene vede Novo mesto

Kotizacija, nakazilo, število udeležencev

Kotizacija znaša 25 EUR (DDV je vključen v ceno),za člane Zbornice-Zveze in 50 EUR za nečlaneZbornice-Zveze. V kotizacijo je všteta udeležbana predavanjih, pogostitev v odmorih, kosilo inzbornik predavanj.

Licenčne in pedagoške točke

Program strokovnega srečanja je v postopkuvpisa v register strokovnih izobraževanj inlicenčnega vrednotenja pri Zbornici - Zvezi.

Dodatne informacije in prijava

Dodatne informacije prejmete pri predsedniciorganizacijskega odbora: mag. Jožica Rešetič: [email protected]

TEMA SREČANJA

"SLADKORNA BOLEZEN - NADGARDNJIMODUL ZA REFERENČNE AMBULANTE”IZOBRAŽEVANJE JE NAMENJENO TIMOMAMBULANT DRUŽINSKE MEDICINE ZREFERENČNO AMBULANTO.


2. in 3. februar 2017, Zreče, Hotel Vital.


Program izobraževanja je objavljen na spletnistrani Zbornice-Zveze.

OrganizatorZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGESLOVENIJE -ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEVMEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIHTEHNIKOV SLOVENIJESekcija medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v operativni dejavnostiKotizacija, nakazilo, število udeležencev

Kotizacija z vštetim DDV znaša 320 EUR (za članeZbornice - Zveze znaša kotizacija 160 EUR).Glede prijave, hotelske namestitve in plačila glejprogram, objavljen na spletni strani Zbornice -Zveze.


Program strokovnega srečanja je v postopkuvpisa v register strokovnih izobraževanj invrednotenja za pridobitev licenčnih inpedagoških točk pri Zbornici - Zvezi.


Prijave sprejemamo preko e-prijavnice, naspletni strani Zbornice-Zveze in na e-naslov:[email protected] informacije: Jana Klavs, na tel. številki:041/519-229.

TEMA SREČANJA

STROKOVNI KLINIČNI VEČER VDECEMBRU


Četrtek, 15. december 2016 ob 16.00 uri vprostorih društva, Ulica heroja Jevtiča 5, Maribor(Melje).


ZDRAVSTVENA NEGA V SOCIALNOVARSTVENIHZAVODIH Polona Sernc, dipl. m. s., Liljana Wigele, dipl. m. s.

Organizator

Društvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Maribor (DMSBZTMaribor).

Kotizacija, nakazilo, število udeležencevStrokovno izpopolnjevanje je za člane DMSBZTMaribor brezplačno, za člane drugih regijskihstrokovnih društev znaša kotizacija 25 EUR, zanečlane Zbornice - Zveze 50 EUR (DDV jevključen v ceno). V ceno je vključena organizacijakliničnega strokovnega večera in potrdilo oudeležbi.Licenčne in pedagoške točke

Izobraževanje je vpisano v register strokovnihizpopolnjevanj Zbornice zdravstvene in babiškenege Slovenije – Zveze strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, pod številko 2016 – 13 – 13.

Dodatne informacije in prijavaKotizacijo nakažete na TR DMSBZT Maribor,številka 0451 5000 0111 670, sklic 0010 pri NovaKBM d.d. Prijavo na strokovni klinični večeropravite na spletni strani društva www.dmsbzt-mb.si pod: PRIJAVA NA STROKOVNI KLINIČNIVEČER Vljudno vabljeni.

UTRIP oktober 2016

55UTRIP oktober 2016

IZOBRAŽEVANJE

TEMA SREČANJA

KAKO BITI BOLJ PROFESIONALNI VODNOSU S TEŽAVNIMI BOLNIKI VPROCESU ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE


Četrtek, 19. januar 2017, DMSBZT Ljubljana,Poljanska cesta 14. Začetek ob 09.00 uri.Registracija udeležencev bo potekala od 08.30do 09.00 ure.


Program izobraževanja je objavljen na spletnistrani www.zbornica-zveza.si

Organizator

DMSBZT Ljubljana


Kotizacija z DDV za člane znaša 30,00 EUR ter60,00 EUR za nečlane društva. Poravna se poizstavljenem računu. V kotizacijo je vštetogradivo in organizacija seminarja ter osvežitevmed odmori.


Program je v postopku vpisa v registerstrokovnih izobraževanj in vrednotenja licenčnihin pedagoških točk pri Zbornici - Zvezi.


Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana: www.drustov-med-sester-lj.si, do 12.01. 2017, oziroma do zasedenosti mest (32).Dodatne informacije:Irma Kiprijanović (041 754695) - [email protected]

TEMA SREČANJA

POKLICNA ETIKA V PRAKSIZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE


Četrtek, 26. januar 2017, DMSBZT Ljubljana,Poljanska cesta 14. Začetek ob 08.30 uri.Registracija udeležencev bo potekala od 08.00do 08.30 ure.



Organizator

DMSBZT Ljubljana




Program je v postopku vpisa v registerstrokovnih izobraževanj in vrednotenja licenčnihin pedagoških točk pri Zbornici - Zvezi.



TEMA SREČANJA

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ZVKLJUČENIM AED


Ponedeljek, 30. januar 2017, DMSBZT Ljubljana,Poljanska cesta 14. Začetek ob 08.30 uri.Registracija udeležencev bo potekala od 08.00do 08.30 ure.



Organizator

DMSBZT Ljubljana




Program je vpisan v register strokovnhizobraževanj in ovrednoten s pedagoškimi inlicenčnimi točkami pri Zbornici - Zvezi.



56

IZOBRAŽEVANJE

UTRIP oktober 2016

ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJEZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC

IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE

Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti

PRELIMINARNO OBVESTILO O IZOBRAŽEVANJU ZA PRIDOBITEVSPECIALNIH ZNANJ S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE PACIENTOV Z

MOTNJAMI V URINIRANJUSekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti ter Sekcijamedicinskih sester v enterostomalni terapiji pri Zbornici – Zvezi, s podporo in sodelovanjem Združenjaurologov Slovenije, organizirata izobraževanje za pridobitev

specialnega znanja s področja zdravstvene nege pacienta z motnjami v uriniranju.

Namen: opremiti medicinske sestre/zdravstvenike s specialnimi znanji s področij:

- zdravstvene nege pacienta z motnjami v uriniranju (urinska inkontinenca, zapora/retencaurina, druge tovrstne motnje),

- kateterizacije ženske in moškega,

- izbire in predpisovanja medicinskih pripomočkov za omenjene paciente,

- drugih strokovnih znanj.

Ciljni udeleženci: diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, zaposleni na področju urologije,nevrologije, travmatologije in na drugih področjih zdravstvene nege, kjer bi jim to znanje koristilo.

Obseg izobraževanja in lokacija: Izobraževanje zajema 100 ur, od tega 50 ur teoretičnih vsebin in 50 urpraktičnega usposabljanja. Zaključilo se bo s pisnim in praktičnim preizkusom znanja. Lokacijateoretičnega dela izobraževanja in klinična okolja bodo opredeljena v podrobnejšem programuizobraževanja.

Čas: predviden začetek: marec 2017.

Število udeležencev: v eni skupini bo največ 30 udeležencev, zato prosimo za neobvezujočopreliminarno prijavo. Ob prevelikem številu prijav bodo imeli prednost zaposleni na uroloških oddelkih.Izobraževanja bomo ponavljali.

Okvirna cena: med 500 in 600 EUR (glede na št. udeležencev) z vključenim DDV; vanjo so vključeni:izvedba predavanj, klinično usposabljanje, okrepčilo v odmorih in pisno gradivo.

Preliminarne prijave udeležencev sprejemamo do 15. januarja 2017, na elektronski naslov:[email protected]

Na istem e-naslovu smo na voljo tudi za dodatne informacije.

Predsednici strokovnih sekcij: Predsednica Zbornice – Zveze:

Veronika Vidmar Monika Ažman

Renata Batas


IZOBRAŽEVANJE

v sodelovanju z

Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije –

Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,

Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji

organizirata

IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV SPECIALNIH ZNANJ

S PODROČJA STERILIZACIJE

Ciljni udeleženci: TZN* z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami na področju sterilizacije, ki so zaposleni

v zdravstveni ustanovi ali socialnovarstvenem zavodu.

Namen izobraževanja: Pridobitev specialnih znanj s področja sterilizacije.

Obseg: Izobraževanje bo potekalo v prostorih UKC Ljubljana s predvidenim začetkom spomladi 2017.

Program izobraževanja bo obsegal 100 ur v skladu s Pravilnikom o nacionalnem registru specialnih znanj

v dejavnosti zdravstvene in babiške nege. Izobraževanje se zaključi s praktičnim preverjanjem znanja z

zagovorom.

Kotizacija: 790,80 EUR z vključenim DDV, cena vključuje tudi malico in pisno gradivo. Izobraževanje bo

izvedeno za najmanj 10 udeležencev in največ 20 udeležencev. Najave udeležencev sprejemamo do

15. 2. 2017 na e-naslov: [email protected]

Programski in organizacijski odbor:

Irena Istenič, Jolanda Lampič, Bojan Veberič in Nataša Čermelj

* izraz TZN se uporablja za poklice po končani srednji zdravstveni šoli, program Zdravstvena nega in po

končanem pripravništvu.

58

IZOBRAŽEVANJE

UTRIP oktober 2016

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –

Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji

organizira 2-dnevni strokovni seminar

NA PACIENTA OSREDOTOČENA KIRURŠKA ZDRAVSTVENA NEGA –

POMEN POVEZOVANJA IN SODELOVANJA KIRURŠKIH STROK.

Strokovni seminar bo potekal 5. in 6. maja 2017 v Kongresnem centru Thermana Laško.

VABIMO K AKTIVNI UDELEŽBI

Želimo predstaviti na pacienta osredotočeno kirurško zdravstveno nego, ki zahteva sodelovanje in

inovativnost vseh izvajalcev v procesu kirurškega zdravljenja pacienta. Vse, ki delujete in sodelujete na

področju kirurške zdravstvene nege in vas tema zanima, vabimo, da nam do 10. 1. 2017 pošljete

strukturiran izvleček (1 A4 stran) teme, ki bi jo želeli predstaviti, s podatki o avtorju, na naslov

[email protected]

Potrditev sprejetja vašega prispevka za predstavitev na strokovnem seminarju vam bomo posredovali do

30. 1. 2017. Navodila za pripravo prispevka, ki bo objavljen v recenziranem zborniku, vam bomo

posredovali ob sprejetju vašega prispevka v program. Rok za oddajo dokončnega prispevka za objavo v

zborniku je 25. 2. 2017.

Vljudno vabljeni.

Lidija Fošnarič, mag. zdr. nege,

predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji


IZOBRAŽEVANJE

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Stalna delovna skupina za paliativno zdravstveno nego

Vabilo na delavnico

DUHOVNOST IN DUHOVNA OSKRBA BOLNIKOV IN NJIHOVIH SVOJCEV,

ki bo potekala 12. januarja 2017 ob 16. uri v prostorih Zbornice – Zveze. Delavnica bo trajala 3 šolske

ure.

Duhovnost je pomembna dimenzija človekovega življenja. Osredotočanje na lastno duhovnost spodbuja

pozitiven odnos do zdravja, okrepi dobro počutje in izboljša kakovost življenja. Pri svojem delu se

zdravstveni delavci srečujemo z bolniki z neozdravljivo boleznijo in z njihovimi svojci, spremljamo njihove

stiske, strahove in osamljenost. V želji, da bi se približali sočloveku, je treba pogledati globlje vase in

raziskati lastno notranjost. Drugemu lahko damo le tisto, kar imamo sami.

Možno število udeležencev je od 12 do 15. Delavnico bo vodila dr. Klelija Štrancar. Dr. Klelija Štrancar je

diplomirala na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in na Teološki fakulteti v Ljubljani. Magistrirala

je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z raziskovalnim delom: Umiranje kot družbeni pojav:

paliativna oskrba in hospic. Doktorski študij na Teološki fakulteti Ljubljana je zaključila z disertacijo:

Eksistencialna misel pri Martinu Heideggerju in Emmanuelu Levinasu ter njena uporaba pri duhovnem

spremljanju v paliativni oskrbi. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana je delala kot koordinatorica paliativne

oskrbe, hkrati je razvijala in koordinirala projekt prostovoljnega dela. Izkušnje s teh področij je bogatila

tudi z izkušnjami v tujini.

Kotizacija z DDV za člane ZZBNS znaša 40,00 EUR, za nečlane pa 80,00 EUR. Kotizacijo nakažite na

transakcijski račun Zbornice – Zveze, št. 02015-0258761480, sklic na številko 00 0423-12012017. Podjetja

in zavodi lahko znesek poravnajo tudi po prejetju računa. Prijave sprejemamo na tajnistvo@zbornica-

zveza.si.

Lepo vabljeni.

Vodja delovne skupine za paliativno ZN: Predsednica Zbornice – Zveze:

Judita Slak Monika Ažman

60

IZOBRAŽEVANJE

UTRIP oktober 2016

Društvo za oskrbo ran Slovenije (DORS)v sodelovanju z

Združenjem zdravnikov družinske medicine Slovenskega zdravniškega društvaorganizirata

dvodnevno strokovno srečanje z mednarodno udeležbov petek, 10. 2. in soboto 11. 2. 2017

OPEKLINE IN OSKRBA RAN PRI ONKOLOŠKIH PACIENTIHv Kongresnem centru Bernardin, Portorož.

Petek, 10. 2. 2017

7.30 – 8.30 Registracija udeležencev

8.30 – 8.40 Pozdravni govor: Dragica Tomc, viš. med. ses., ET, predsednica DORS - a

1. SKLOP: MALIGNA RANA

Moderatorica: Vanja Vilar, viš. med. ses., dipl. ekon., ET

8.40 – 9.00 dr. Erik Brecelj, dr. med.: Maligne rane

9.00 – 9.20 Dragica Tomc, viš. med. ses., ET: Evropske smernice oskrbe malignih ran

9.20 – 9.50 doc.dr. Irena Oblak, dr.med: Strokovna priporočila obravnave radiodermatitisa

9.50 – 10.10 Ana Istenič, dipl. m. s.: Pacient na brahiradioterapiji

10.10 – 10.30 Razprava

10.30 – 11.00 Odmor

2. SKLOP: DOSTOPNOST DO SODOBNIH OBLOG

Moderatorica: Nataša Čermelj, dipl. m. s.

11.00 – 11.10 Predstavitev sponzorja

11.10 – 11.40 Maja Prebil, odvetnica: Katere pravne možnosti ima naročnik, da dobi kvalitetno blago?

11.40 – 12.00 doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med.: Javni razpis – priložnost ali zabloda?

12.00 – 12.20 ZZZS: Zdravstveno ekonomski vidik oskrbe ran

12.20 – 12.30 Nataša Čermelj, dipl. m. s.: Predstavitev prenovljene spletne strani DORS – a

12.30 – 13.00 Razprava

13:00 - 15:00 Odmor za kosilo (v lastni režiji)


IZOBRAŽEVANJE

UČNE DELAVNICE

od 15.00 – 18.00, izmenično:

Učna delavnica »A« kontaktna oseba: Nataša Čermelj

15.00 – 15.45 dr. Nataša Kermavnar, viš. med. ses., univ. dipl. ped.: Oskrba opeklinskih ran

Učna delavnica »B« kontaktna oseba: Mojca Bajec

15.45 – 16.30 Ksenija Gornik, dipl.m.s., ET, Maja Vrhovnik, dipl. m. s., Gordana Marinček, dipl.m. s.: Oskrba in zdravljenje ran v onkologiji

Učna delavnica »C« kontaktna oseba: Marinka Valentič

16.30 - 17.15 Vanja Vilar, viš. med. ses., dipl. ekon., ET, Oti Mertelj, mag. zdr. nege: Uporabasodobnih oblog

Učna delavnica »D« kontaktna oseba: Dragica Jošar

17.15 – 18.00 prim. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., Anita Jelen, mag. zdr. nege, ET: Maligne rane v dermatologiji

18.15 – 19.00 Občni zbor članov DORS – a

20.00 Skupna večerja

Sobota, 11. 2. 2017

7.30 – 8.30 Registracija udeležencev

3. SKLOP: OPEKLINE

Moderatorica: prim. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.

8.40 – 9.00 prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.: Opeklinska rana

9.00 – 9.30 izr. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., Majda Gačnik, dipl. m. s.: Prva oskrba lažjih opeklin in zdravljenje opeklinskih ran v domačem okolju

9.30 – 10.00 Andrej Lapoša, dr. med.: Zdravljenje težjih opeklin

10.00 – 10.15 Razprava

10.15 – 10.45 Odmor

4. SKLOP: OPEKLINE nadaljevanje

Moderatorica: izr. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.

10.45 – 11.15 Mgr. Miroslava Hargašová, Opekline in druge rane pri otrocih

11.15 – 11.35 Mojca Kobal Petrišič, dipl. del. ter., Meliha Muratović, dipl. fiziot., univ. dipl.psih., Fizioterapevtska in delovnoterapevtska obravnava opeklin in brazgotin

11.35 – 11.55 Marija Vidrih, dipl. m. s., spec. oftal. zdrav. nege: Kemične poškodbe oči

12.05 – 12.30 Razprava

12.30 – 13.00 Koliko znamo o ranah – preverjanje znanja

13.00 Zaključek strokovnega srečanja

62 UTRIP Junij 201662 UTRIP december 2016

Strokovni odbor: Dragica Tomc, Tanja P. Ručigaj, Marija Petek Šter, Vanja Vilar in NatašaČermelj.

Organizacijski odbor: Mojca Bajec, Branka Kokalj, Dragica Jošar, Marinka Valentič in MajaVrhovnik.

Splošne informacije:

Kotizacija vključno z DDV- jem: 50 EUR študentje medicine in zdravstvene nege, 150 EUR začlane DORS – a, 170 EUR za nečlane, v primeru udeležbe zdravnika in medicinske sestre ali 2udeležencev iz iste organizacijske enote znaša kotizacija 250 EUR. Kotizacijo nakažite natransakcijski račun: Društvo za oskrbo ran Slovenije, Cigaletova ulica 9, 1000 Ljubljana. ŠtevilkaTR: 02012 0254085451, sklic na številko 00 002016 odprt pri NLB.

Prijave pošljite najkasneje do 8. 2. 2017 na e – naslov: [email protected] ali naslovdruštva: Društvo za oskrbo ran Slovenije, Cigaletova ulica 9, 1000 Ljubljana. Ob registraciji jepotrebno predložiti potrdilo o plačani kotizaciji (virman). Strokovno srečanje je v postopkudodelitve licenčnih točk pri Zdravniški zbornici Slovenije ter na Zbornici zdravstvene in babiškenege Slovenije, za izvajalce zdravstvene nege.

Hotelska namestitev: Hotel Histrion, z navedbo: Društvo za oskrbo ran Slovenije (DORS).Rezervacija sob: Rezervacijska služba Bernardin group, Tel.: +386 5 690 7000, Fax: +386 5 6907010, E-mail: [email protected]

Vljudno vabljeni!

Dragica Tomc, predsednica Društva za oskrbo ran Slovenije

ObvestiloSpoštovani,

če ne želite prejemati Utripa v papirni obliki,

ker ga prebirate preko spletne strani Zbornice – Zveze,

nam to sporočite na e-naslov:[email protected]

Uredništvo

Nagradna križanka TOSAMA d. o. o.Nagrajenke nagradne križanke Tosama d. o. o.

iz novembrske številke Utripa so:1. Vesna Podgorelec, 2256 Juršinci2. Marjetka Ugrin, 6273 Marezige

3. Sara Lavrenčič, 6222 Štanjel4. Jožica Vöröš, 9000 Murska Sobota

5. Anica Kremžar, 3000 Celje

Geslo – pravilna rešitev novembrskenagradne križanke se glasi:

VLOŽKI IZ BOMBAŽA.

Nagrade bodo posredovane po pošti.

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

Najbolje

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

�abrd iz

� �

� � �

��otin in strij azg

o ga nedelek zodajan pr

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

“Za Bio-Oil mi je povedala

� �

� � �

mami, uporablja pa g

� �

� � �

ga tudi moja tašča. M

� �

� � �

Med svojo

� �

� � �

Žana Moč

tudi dru

in manj

mesecih

in manj

boleča.

ki so po

drugo no

� �

� � �

čnik Koncilija

ugim.”

opazne. Z izdelkom

uporabe dvakrat dne

občutljiva, prav ta

Že po enem mesecu u

o porodu postale sve

osečnostjo so se mi

� �

� � �

sem zelo zadovoljna in ga z veseljem pri

evno je koža bolj napeta, strije pa prece

ako je počasi začela izginjati roza barva

uporabe sem opazila, da je koža na otip m

etlo roza barve, koža po celem trebuhu pa

na mojo veliko žalost na trebuhu pojavil

� �

� � �

iporočam

ej tanjše

a. Po treh

mehkejša

a rahlo

le strije,

� �

� � �

odajni ce eni malopročpriporizdeo e podatkjše obnepodr

dedno rza tudi je no Primerz je olo knamensje TMBio-Oil

Žana Moč

� �

� � �

2 za 1€9,951je in an za 60 ml pakir€,9611 eni a trstno plese obiščitjih antirestkliničnih in u elk

posameznih pri se ati ezultRe. žoknego vno dneazgobrvidez jšati izbolpomaga ki e, žoknego za

čnik Koncilija

� �

� � �

bico d.o.o., Vjo: Oreniver za Slotributje. Disan25 ml pakiro prnah, arlekv jo olva N.bio-oil.com/sl. wwwan d je TMBio-OilIzdelek jo. jeuazlikrabnikih uporh

oluverje Vsebupolti. ne omerneenakin j tristin,

� �

� � �

janajubl000 La 72, 1vokvšoero d.o.o., Vodajalnah, pranih pecializirs, Sanolaborodajalnah

.bio-oil.com/sI/pr(wwwe žoknego za j priznan298 dobitnik vitoučinkin TMOilPurCellin vino atsesno ucionar

��

� �

� � �

po TUŠ in Müller DM, jah ogeridrah, Za oduct/accolades). -oil.com/sI/pržo. okizsušeno in elo zrtudi je neguo

��

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

� �

� � �

Documents

UVODNIK DELO ZBORNICE ZVEZE ŽIVLJENJE