KMP - Primeri

PRIMERI1. Opredelite pojem in funkcijo KP v sodobni drubi.

Varuje celovit pravni sistem v dravi. Sodobno pisano zakonsko pravo ima e garancijsko funkcijo (za tisto za kar ni bilo vnaprej doloeno, dejanje ne more biti kaznovano).

2. Opredelite pojem prepovedane posledice v KP + pokodbena in ogrozitvena dejanja.To je tista, ki jo storilec povzroi s svojim dejanjem. Prepovedana posledica je pokodbena, ko pomeni, da se neka pravna dobrina pokoduje (kdor komu vzame ivljenje, kdor vzame tujo premino stvar, da bi si jo protipravno prilastil - posledica nastane ko je stvar vzel). Tista dejanja, ki predstavljajo ogrozitev pa ve ali manj pomenijo konkretno nevarnost (KD zoper splono nevarnost ljudi in premoenja kdor povzroi nevarnost).

3. Opredelite pojem in uinke skrajne sile + prekoraena skrajna sila.e nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae. Kadar lovek brani neke svoje najvije vrednote, mu krivde ni mogoe oitati. Izkljuuje se tudi protipravnost dejanja, ko gre za varovanje nekih drugih vrednost, e je bila povzroena koda manja od zla, ki je grozilo.

Nekdo pove duhovniku da bo storil teroristino dejanje in pobil mnogo ljudi. Duhovnik pa to pove policiji. V tem priemeru ne bo kaznovan, ker je lo za skrajno silo, varoval je svoje ivljenje in ivljenje drugih (poklicna dolnost do molenosti).

4. Nekdo je zakuril ogenj v gozdu, ker je elel spei kostanj. Ta se je zaradi suhega listja in vetra raziril. Pri tem je zagorela drvarnica. Katero KD je storil?

a) KD poiga

b) KD pokodovanje tuje lastnine

c) Nobeno od obeh, ampak: KD zoper splono nevarnost

* Nekdo zastrupi vejo koliino hrane in ne samo lico od rtve. S tem reskira, da bo umrl e kdo ( stek KD (teko omejimo samo na eno osebo, ampak spravimo v nevarnost e drug)

5. A je prosil Bja naj skrije stvari ki jih bo zveer ukradel. B je to odklonil, a ko je A zveer prinesel te stvari je B privolil da bo skril stvari in za nekaj asa lahko tudi A ostane pri njemu. Ko jih ujamejo, dravni toilec odloi da bo Aja kaznoval po 205.l. KZ-1, Bja pa po 208.l. KZ-1.Pomaga se lahko samo pred KD oz. med KD. Pomo je lahko fizina ali psihina (nasveti, navodila, vnaprejnja obljuba). Vendar pomoi po storitvi KD nae pravo ne pozna!! Gre lahko le za samostojno KD: prikrivanje, pomo storilcu po storitvi KD ali pranje denarja.

* e je pomo se kaznuje kakor da bi sam storil KD (lahko tudi mileje), pa tudi se razlikujeta npr. skrivanje tatia ali morda morilca. Pri pomoi po storitvi KD je kazen za vse enaka!!

6. Kakna je razlika med sankcijama prepovedi vonje motornega vozila in odvzema voznikega dovoljenja?PVMV je stranska kazen (suspenzija pravice), OVD pa je varnostni ukrep (vozniko dovoljenje se z odvzemom izgubi)! Stranska kazen se vedno izreka ob glavni, varnostni ukrep pa se lahko izree samostojno.

7. Sploni minimum zaporne kazniSedaj je mesec dni, prej je bilo pa 15 dni.

8. Kaj so sestavljena KD, poiite enega in pojasnite zakaj sodi v to skupino KD.

Zakon iz dveh formuliranih dejanj sestavi tretje, ki je stroje kot katero koli od prvih dveh. Tipino sestavljeno KD je rop (206.l.). Sestavljenj je iz KD prisiljenja in KD tatvine (tatvina storjena s pomojo prisiljenja). Roparska tatvina je tudi sestavljeno KD (kdor je npr. zaloten pri KD). Vendar pri ropu storilec prisili drugega zato da lahko vzame, pri roparski tatvini pa je storilec e vzel potem pa uporabil silo, da bi stvar obdral.

9. Naelo krivdne odgovornostiKaznuje se lahko samo, e je nekdo kriv (izhaja iz naela nedolnosti). Krivdna odgovornost je nasprotje objektivne odgovornosti.

10. Opredelte pot nastanka KD inter crimines (vse faze)

Str. 23: goli naklep, pripravljalno dejanje (kazniva le samostojna KD), poskus, dokonano KD.

11. Opredelite razliku med eventualnim in direktnim naklepomStr. 16

12. Razlika med eventualnim naklepom in zavestno malomarnostjo

Str. 17

13. A je imel hio z vrtom ob vrtcu. Na vrtu je imel veliko luknjo, ki bi lahko bila nevarna otrokom, vrt pa ni bil ograjen. Nekega dne je v luknjo padel eden od otrok ter si hudo pokodoval roko in zlomil nogo.

a) pravno opredelite KD

Storitev KD iz malomarnosti, KD zoper splono varnost (za to naeloma ne odgovarja ker bi mogla biti res huda nevarnost)

Civilna odgovornost bi nedvomno bila!b) bi bila kakna razlika e bi bilo ob luknji opozorilo pazi luknja

Ne bi ni spremeniloc) bi lahko za isti dogodek preganjali vzgojiteljico, ki je pazila na otroke

Vzgojiteljici je bil otrok zaupan, tako da je bila njena dolnost paziti nanj in prepreiti to. Gre za opustitveno KD.

14. Natejte vse temeljne elemente KD in vsakega na kratko opredelite aktivnost ali opustitev

protipravnost

ogroa neke pravne vrednote, dobrine

dolonost v zakonu

krivda

15. Razloi instituta pravne in dejanske zmote, nato ju primerjaj.

Dejanska zmota je vedno zmota o dejstvih zunanjega sveta (oji in iri pomen). Pravna zmota pa je vedno zmota o obstoju prava in njegovi vsebini. Dejanska zmota izkljuuje naklep in v primerih ko malomarnosti ne more oitati. Pri pravni zmoti pa krivdo lahko izkljui le neizogibna zmota, pri izogibni zmoti pa je mono le mileje kaznovanje.

16. Pojasnite razlike med obema vrstama naklepa in malomarnostjo17. Opredelite razliko med idealnim in realnim ter pravim in navideznim stekom

18. Opredelite razlike med amnestijo in pomilostitvijo

19. Kaj je pomen pogojne obsodbe? Ali se lahko izree za poskus uboja po 115/1, e sodnik izree kazen zapora za 1 leto?

Dobijo jo tisti, ki prvi storijo KD. Formalni pogoj: viina predpisane kazni in doloena kazen (kolikna bi mu pripadala glede na KD). Materialni pogoj pa je pozitivna prognoza. Po splonih pogojih za ta len pogojne obsodbe ne bi moglo biti. Izjema: do pet let zapora

20. Opredelite se do silobrana in skrajne sile v naslednjih primerih:

a) Aja napade pobesneli pes, ta potegne no in ga zabode, lastnik psa ga pa eli toiti za odkodnino 1000eur ( gre za skrajno silo (unienje stvari je manje od nevarnosti ki je grozila; odkodnine ne more zahtevati (lastnik bi bila lahko celo odgovoren za psa)

* e bi pa lastnih psa nauval, bi bil pes njegovo orodje in bi lo za silobran

b) A se sprehaja po cesti ko slii iz hie klic na pomo otroka, poskua vstopiti a so vrata zaklenjena. Pozvoni, a ker noben ne odpre vlomi skozi okno. Rei otroka katerega mamo je zadela kap. Naslednji dan pride lastnik stanovanja in pravi da ga bo toil zaradi pokodovanja tuje lastnine, ker naj bi okno stalo 1000eur. ( lo naj bi za skrajno silo