View
240
Download
0
Category
Preview:
DESCRIPTION
Glasilo Krajevne skupnosti Veliki Gaber
Citation preview
št. 03, Maj 2012 1
št. 03 | maj 2012
Eko tržnica 05
V vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki
Gaber res nikoli ni dolgčas
»Na krilih ljubezni« 09
S šolskim skladom do
novih igral za otroke
št. 03 | maj 2012
PRIDITE NA KRESOVANJE
GASILSKO TEKMOVANJE
ANTON FORTUNADOS KOLESARSKA AVANTURA
04 12 18 19
2
UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA
Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec, Lucija
Marolt
FOTOGRAFIJE
Zasebni arhiv, Fotolia, Freedigitalphotos.net,
FOTO-N, DeviantART
NASLOVNICA
Arhiv Veliki Gaber,
Spomladansko urejanje cvetja v OŠ
OBLIKOVNA ZASNOVA
Studio Creadrom d.o.o.
www.studiocreadrom.com
TEHNIČNA IZVEDBA, TISK
Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p.
NASLOV IN IZDAJATELJ
KS Veliki Gaber
Veliki Gaber 8213
Slovenija
E: ks.veliki.gaber@gmail.com
ELEKTROMEHANIKA SIMON LOŠDORFER S.P.
SILVIA TRKMAN S.P.
DonatorjiVsebina
03 Uvodna beseda
04 Krajevna skupnost Veliki Gaber
04 Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber
04 Vabilo na kresovanje
05 Utrinki iz šole in vrtca
05 Eko tržnica
05 Čateške toplice
06 Pomladni dan z malimi umetniki v skupini Miške
06 Projekt Medimedo v našem vrtcu
07 Na gradu Bogenšperk
07 EKO šola Veliki Gaber
08 Iz srca v besede, iz besed v srece ...
08 Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje
09 »Na krilih ljubezni« za dober namen
10 Društva iz našega kraja se predstavljajo
10 Koncert ženskega pevskega zbora KUD dr. Petra Držaja
10 Zaključek zimske rekreacije ŠD Veliki Gaber
11 Kresovanje na Gombiščah
11 3. redni občni zbor konjeniškega društva Gombišče
12 Gasilsko tekomavnje uspešno za mlade gasilce PGD Veliki Gaber
12 Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber
13 Aktualni projekti in aktivnosti Društva upokojencev VG
14 Kako smo preživljali čas od januarja do konca aprila v DU
18 Anton Fortuna: Z vztrajnostjo, potrpljenjem in veliko dobre volje …
19 Športna rubrika
19 DOS -EXTREME 2012 kolesarska avantura
22 Zabava ali / in novi rod rokometašic
23 Napovednik prireditev maj - september 2012
št. 03, Maj 2012 3
Spoštovane krajanke in krajani krajevne skupnosti Veliki Gaber!
Želja, da prva številka glasila Gabrov list ne bi bila tudi zadnja, je bila
dovolj velika. Razlogi, da je pred vami nova tretja številka glasila
Gabrov list pa so zadovoljstvo in vzpodbudne besede krajank in
krajanov ob prebiranju gabrovskih vrstic, zagnanost ustvarjalcev
glasila in še bi lahko našteval.
Kot že v prvih dveh številkah so tudi tokrat naše glasilo zapolnila društva in naše KS,
učiteljice iz osnovne šole Veliki Gaber, vzgojiteljice in pomočnice iz vrtca Sončnica
Veliki Gaber ter posamezniki iz naše krajevne skupnosti.
Pa kaj bi dolgovezil, prelistajte ga do konca in prepričan sem, da se bo tudi za vas
našlo nekaj, ki vas ne bo pustilo ravnodušne.
Predsednik sveta KS Veliki Gaber
Boris Praznik
UV
OD
NA
BE
SE
DA
4
Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber
KS
VE
LIK
I GA
BE
R
Od januarske številke Gabrovega lista smo imeli v Občinskem
Svetu dve seji, in sicer 16. 2. 2012 in 04. 4. 2012. Rad bi obves-
til vse krajane, da si lahko na internetni strani Občine Treb-
nje www.trebnje.si ogledajo video posnetke preteklih sej
Občinskega sveta.
Na februarski seji so bili sprejeti doku-menti, ki se tičejo tudi Velikega Gabra in okolice:• Proračun Občine Trebnje za leto 2012, ki fi nancira tudi
KS Veliki Gaber, je naši KS namenil enak znesek kot preteklo
leto, in sicer 120.895 €.
• Investicijski programi: za pločnik Medvedjek–Mali Gaber
se namenja 40.000 € v letošnjem letu kot tudi v naslednjem
letu. Skoraj 85.000 € se namenja še za izgradnjo odcepov na
kanalizacijskem sistemu Veliki Gaber. Za vodovod Medved-
jek–Makote 103.350 € in za vodovod Stehanja vas 159.000 €.
• Odlok o sprejemu otrok v vrtce v Občini Trebnje. Po tem
novem odloku se bodo sprejemali otroci v vrtec v septem-
bru, ki bili prijavljeni na razpis za sprejem otrok v vrtce v
začetku meseca aprila.
Na aprilski seji pa so bili sprejeti:• Odlok o plakatiranju in obveščanju, ki ureja postavitve in
uporabo plakatnih mest v reklamne namene. Po novem bo
potrebno za trženje plakatnega prostora občini plačevati
koncesijo, in sicer koncesionarju, ki bo izbran na razpisu.
Društva in organi v okviru občine, kot so KS, ne bodo
plačevali koncesije.
• Pravilnik o subvencioniranju prevoza pitne vode bo
omogočil tistim, ki niso priklopljeni na javni vodovod, sub-
vencijo prevoza pitne vode v višini 40 % stroška prevoza.
Po tem pravilniku pa mora posameznik na Občini Trebnje
dobiti odločbo o upravičenosti subvencije.
• V aprilu smo imeli na Osnovni šoli Veliki Gaber delovni ses-
tanek, na katerem smo projektanti, vodstvo šole in zain-
teresirana javnost pripravili izhodišča za idejni projekt
obnove in rekonstrukcije kompleksa šole in vrtca. Nas-
tali idejni projekt bo služil kot izhodišče za pripravo OPN-
ja, ki je še kako potreben in bo omogočil širitev območja za
potrebe šole in vrtca ter za planiranje investicijskih stroškov
v naslednjih letih.
• V maju bo izšel Javni razpis za subvencioniranje pro-
gramov na področju kmetijstva v Občini Trebnje v letu
2012.
• Obnova cest in gradnja pločnikov v Velikem Gabru in
njegovi okolici pa se odvija prepočasi, česar se svetniki za-
vedamo, zato vztrajno priganjamo k hitrejšemu reševanju
postopkov urejanja dokumentacije, a je težko, ker v projek-
tih sodeluje tudi država s podajanjem soglasij.
Avtor: Občinski svetnik Mitja Jeras
Spoštovane krajanke in krajani!
Vrtec SONČNICA pri OŠ Veliki Gaber v sodelovanju
s KS Veliki Gaber in PGD Veliki Gaber organizira
KRESOVANJE v pozdrav sončnemu prazniku.
Program:• s pastirskimi igrami
• kulturnim programom
• in kresom
Vljudno vabljeni!
Vabilo na kresovanje
št. 03, Maj 2012 5
Čateške toplice
Eko tržnica
UT
RIN
KI
IZ Š
OLE
IN V
RTC
A
V sredo, 18. aprila 2012, smo se z otroki iz vrtca Sončnica odpel-
jali z avtobusom na tridnevno letovanje v Čateške toplice.
Letovanja so se udeležili otroci drugega starostnega obdob-
ja: iz skupine Zajčki štiri deklice, iz skupine Kužki pa štirinajst
deklic in dečkov. Spremljala nas je tudi pomočnica vzgojiteljice
Barbara Kotar.
Jutranje slovo od staršev je potekalo brez solz, saj je bilo
pričakovanje otrok po novih dogodivščinah močnejše. Vožnja
z avtobusom je bila za nekatere otroke dolga, predolga. Na
izvozu avtoceste za Čateške toplice se je vzdušje na avtobu-
su dvignilo na najvišjo točko. Slišalo se je še samo »Čateške,
Čateške ...«, vse do hotela Toplice, kjer smo tudi bivali. Sledila
je razdelitav po sobah in priprava na kopanje. Pri vstopu v Zim-
sko termalno riviero nas je pozdravil vodja kopališča in nam
namenil nekaj besed o bontonu na bazenih ter predstavil delo
reševalcev in redarjev.
Pri prvem vstopu v vodo so učiteljice preverile znanje in pogum
otrok v plavanju in jih razdelile v tri skupine. Vsaka učiteljica je
poskrbela za svojo skupino otrok, da so se seznanili z okolico
in upoštevanjem navodil, saj je naše letovanje temeljilo pred-
vsem na varnem uživanju v vodi. Po kosilu nas je v prostorih
recepcije čakal animator Vedran, ki nas je vodil do Indijanske
vasi. Pri vstopu v vas nas je pozdravil indijanski poglavar in nam
za vstopnico porisal obraz z raznimi barvnimi črtami. Predstav-
il nam je indijanske šotore, toteme in njihove pomene. Vas je
bila prazna, saj so Indijanci ravno odšli na lov in nabirat gobe.
Škrat Čatež pa Indijancem rad ponagaja, zato so nam pustili
težko nalogo. Poiskati je bilo potrebno vse sončne kroge in s
tem preprečiti sušo v indijanski vasi. Pretaknili smo vse trav-
ice, kamenčke ... Ker nam je uspelo najti vse, nas je poglavar
nagradil z indijanskimi lizikami. Poglavar nas je pospremil iz
vasi z indijanskim pozdravom. Popoldansko kopanje je bilo po
želji skupine, tako so raziskovali gusarsko ladjo, zaklad z zlat-
niki, preizkusili tobogane, se postavili v bran valovom ... Čas je
hitro tekel in v restavraciji nas je že čakala večerja. Po večerji je
sledilo druženje ob glasbi in plesu vseh otrok. Po vrnitvi v sobe
so se otroci preoblekli v pižame in si očistili zobe. Skupaj smo
prebrali pravljico za lahko noč. Naslednji dan smo večino časa
preživeli na kopanju in si večerni sprehod popestrili z ogledom
utripajočih barvnih luči.
V petek po zajtrku smo pospravili svoje stvari v kovčke in odšli
na kopanje. Po kosilu je sledila še podelitev priznanj in medalj.
Čakal nas je samo še povratek proti domu.
Zahvaliti se moramo učiteljem plavanja: Vidi Ceglar, Neži
Bregar in Jasmini Grebenc. Otroci so se ob njihovem vodenju
varno predajali vodnim užitkom in plavanju.
Hvala tudi staršem, ki ste se skupaj z otroki pogovorili in jih pri-
pravili na nove dogodivščine.
Avtor: Brigita Štefe, pomočnica vzgojiteljice
V vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki Gaber res nikoli ni dolgčas. Tako
je bilo tudi v ponedeljek, 23. 4. 2012, zelo živahno. Naš vrtec
je eko vrtec, zato se veliko ukvarjamo z ekološkimi temami.
Vključeni smo v Eko projekt, v projekt Z igro do prvih turističnih
korakov in projekt Zdravje v vrtcu. Tokrat smo se otroci in vzgo-
jiteljice iz skupin Miške, Mucki, Zajčki in Kužki odločili priprav-
iti Eko tržnico. Dišalo je po vseh prostorih vrtca. Pri Miškah so
pripravljali mlečne napitke. V skupini Mucke je bil na obisku
kuhar in očka Lare, Borut Sever. Pripravili so tri vrste namazov,
in sicer skutin namaz s sadjem, skutin namaz z zelišči in skutin
namaz s čičeriko. Na domačem kruhu, ki so ga spekle članice
Aktiva kmečkih žena Sela pri Šumberku, so bili namazi še ve-
liko boljši. V skupini Zajčki smo pripravljali in zvijali skutine,
orehove in dolenjske štruklje. Pomagala nam je Fani Osvald,
kuharica in mamica Erike. V skupini Kužki pa so jedi pripravili
ob pomoči dveh prizadevnih članic Aktiva kmečkih žena Sela
pri Šumberku – gospa Branke in Cvetke. Kuhali so ajdove, koru-
zne in krompirjeve žgance ter zelje.
Otroci v vseh skupinah so pri pripravi hrane aktivno in z
veseljem sodelovali. Bili smo pravi kuharji in kuharice, oblečeni
v predpasnike. Ko je vsaka skupina pripravila svoje jedi, smo jih
odnesli v skupni prostor vrtca. Sline so se nam ob vseh dobro-
tah že pošteno cedile. Vsak izmed nas je dobil pribor in tako se
je pojedina lahko začela. Otroci so lahko poskusili jedi drugih
skupin, na pojedino pa smo povabili tudi učence prve triade.
Našemu povabilu so se z veseljem odzvali tudi strokovni delav-
ci vrtca in šole. Da so bile vse jedi zelo okusne, potrjuje tudi de-
jstvo, da na koncu ni ostalo prav ničesar. Za pomoč pri izvedbi
se zahvaljujemo sodelujočim staršem, Aktivu kmečkih žena
Sela pri Šumberku in tudi šolski kuhinji, ki nam je omogočila
uporabo njihovih prostorov za dokončno pripravo jedi. Po
končani pogostitvi smo se s polnimi želodčki in nasmejanimi
obrazi odpravili novim dogodivščinam naproti.
Avtor: Meta Nose
6
UT
RIN
KI
IZ Š
OLE
IN V
RTC
A
V letošnjem letu smo se odločili v skupini Miške, da pripravimo in povabimo starše
na popoldansko pomladno delavnico skupaj z našimi malčki, malimi umetniki, na pri-
jetno druženje. V meni se je porajalo vprašanje, kako zadovoljiti njihovim željam po
ustvarjanju.
V oddelku je v tem času potekal projekt EKO igrarije. Že pri širjenju pobude so otroci
predlagali, da bi imeli EKO dan. Idejo smo začeli realizirati. Obvestili smo starše in
določili EKO pomladni dan malih umetnikov. Dogovorili smo se tudi o dejavnostih po
kotičkih in pripravili potreben material.
Prišel je pričakovani dan. Nekateri otroci so bili že zelo v pričakovanju dejavnosti, os-
tali so nadobudno opazovali. Otroci so ob igranju na harmoniko peli, prepevali pom-
ladanske pesmice. Mali umetniki so skupaj s starši ustvarjali kokoške iz sena, košarice
iz vrvi in 3D piščančke iz krep papirja. Ob vseh aktivnostih, ki smo jih imeli, smo še
zaplesali vesele pesmice ob igranju na harmoniko.
Tako, mi smo imeli svoj dan malih umetnikov, svoj drugačen dan. Kaj pa vi?
Avtor : Barbara Matjaž
Medimedo je prostovoljen,
neprofi ten projekt, ki
deluje pod okriljem Društva
študentov medicine Slovenije (DŠMS)
in Društva študentov medicine
Maribor (DŠMM), kjer študentje
medicine mlajšim otrokom predstavijo
delo zdravnika na prijazen način, in sicer
tako, da zbolijo njihove igrače, ki jih nato
skupaj pozdravijo. Otrokom se tako ni
Pomladni dan z malimi umetniki v skupini Miške
Projekt Medimedo v našem vrtcu
treba bati, da bi bili sami pregledani
in lahko sproščeno sodelujejo pri igri.
Ob tem je glavno vodilo projekta, da
se otroke aktivno vključi v sam pregled
bolne igrače. Vse lahko vprašajo, vsega
se lahko dotaknejo, poskusijo, kako
deluje stetoskop, merilec tlaka, kakšni
so osnovni pripomočki, ki jih pri delu
uporablja zdravnik ...
Študentje so v igralnici skupine Mucki
uredili čakalnico, kjer nas je pričakala
prijazna zdravnica, v garderobi našega
vrtca pa so postavili improviziran
zdravstveni dom za igračke otrok, ki so
jih otroci prinesli od doma. Kužki, volki,
muce, zajčki, tigri, dojenčki, medvedki –
za vse je bilo dovolj prijaznih zdravnikov,
ki so jih pregledali, jim povili tačke, jih
poslali na rentgen, jim predpisali zdravi-
la in se z otroki pogovorili o ustrezni
negi doma. Seveda niso manjkale tudi
štampiljke za otroke, baloni in majhna
zdrava presenečenja – vse to so otroci, ki
so obiskali zdravstveni dom Medimedo,
dobili v dar.
Upamo, da smo z izvedbo projekta pomagali kateremu otroku premagati strah pred belo haljo. Hvala vsem študentom medicine za poučno in prijetno dopoldne!Avtor: Tanja Novak
št. 03, Maj 2012 7
UT
RIN
KI
IZ Š
OLE
IN V
RTC
A
Na gradu Bogenšperk
EKO šola Veliki Gaber
3. aprila 2012 smo se otroci in vzgojiteljice skupin Zajčki in Kužki z
avtobusom po ovinkasti cesti odpeljali do gradu Bogenšperk.
Pred velikimi vrati, ki vodijo na grajsko dvorišče, nas je pričakal hlapec Jurij. Bil je sam
doma, saj se je grajska gospa Ana Maksimiljana verjetno potikala po gozdu skupaj s
škratom Čatežem in iskala skrite zaklade. Tako smo se preselili v čase izpred 300
let. Hlapec Jurij je pogumnim otrokom pokazal škratovo bivališče, ki je globoko v
podzemlju. Ko smo se vrnili nazaj na grajsko dvorišče, nas je z balkona pozdravila
Ana Maksimiljana, ki se je pravkar vrnila s potepanja. Skupaj z Jurijem sta nas popel-
jala po gradu. Spoznali smo grajska oblačila in izvedeli vse podrobnosti o življenju
in delu na gradu. Ogledali smo si grajsko pisarno, kjer je pisal Valvazor, lovsko sobo,
tiskarno, poročno dvorano … Ob koncu obiska smo se morali vsi vrniti nazaj v Veliki
Gaber, saj otroci žal niso imeli listin, s katerimi bi starši dovolili, da tisti pogumni la-
hko ostanejo na gradu vsaj nekaj let.
Za slovo od prijazne gospe in hlapca so otroci dobili čudežno mazilo za ljubezen in
posušene vijolice za izpolnitev skritih želja. Tako so se lažje poslovili in šli na avtobus,
ki jih je že čakal na postajališču.
Avtor: Zajčki in Kužki
Tudi v tem šolskem letu se trudimo biti »ekoface«. Uspešno se spopadamo z ločevanjem odpadkov. Po celi šoli smo razporedili koše za ločeno zbiranje odpadkov: papirja, organskih odpadkov, embalaže in ostalih odpadkov. Koše smo različno pobarvali, nanje pa tudi napisali, katere
vrste odpadke naj vsebujejo. Nekaj časa so se odpadki malo
mešali, vendar smo se sedaj že dobro privadili na dosledno
ločevanje. Ločujemo tudi odpadke od malice in kosila.
Svojo okolico pa želimo ohraniti čisto tudi pred tonerji in
kartušami, ki jih pridno zbiramo tudi s pomočjo staršev in de-
lovnih organizacij. Zbiramo tudi zamaške, s katerimi pomaga-
mo posameznikom za boljše življenje. Na začetku leta smo jih
zbirali za Borisa, nato za Simona in nazadnje za Urbana.
Letošnje jesensko zbiranje odpadnega papirja pa se za nas ni
najbolje končalo, ker so nam polovico papirja ukradli nepridi-
pravi. Vendar se bomo v maju potrudili še enkrat in poskušali
tudi s tem ohraniti zeleno Slovenijo, pridobljeni denar pa do-
bro izkoristiti.
Vsi učenci in učitelji smo se trudili za urejeno okolico šole. Pri
projektu Šolska vrtilnica so učenci prve triade urejali gredice
pred šolo, v podaljšanem bivanju pa so pridno brali in opravili
eko bralno značko.
Avtor: Mentorica Marta Sever
8
UT
RIN
KI
IZ Š
OLE
IN V
RTC
A
Priprave na nastope učencev in učiteljev so tekle kar nekaj časa
in se zlile v splet prijetnih točk – iz src avtorjev in nastopajočih
v srca poslušalcev. Ljubki so bili najmlajši, ki so verze iz različnih
Pavčkovih pesmi povezali v recital pod vodstvom mentorice
Justine Zupančič, nato pa zapeli še v otroškem zboru, ki ga
vodi zborovodkinja Manca Černe.
Učenci zadnjega triletja so predstavili zahtevnejše in daljše
pesmi in navdušili z dvema dramskima prizoroma o Krjavljevih
dogodivščinah. Sedmošolci so prikazali, kako je Krjavelj s
hudičem opravil (mentorica Olga Podpadec), devetošolci pa,
kako se je ženil (mentor Jani Strnad).
Na letošnji prireditvi so pokazali svoje sposobnosti tudi učitelji,
ki so predstavili Pavčkove pesmi in izvedli priredbo Vlada
Kreslina O, Vrba, ki jo je izvrstno zapel Primož Vasle. Glasbene
sposobnosti pa so prikazale še tri učenke s skladbami na
klavirju.
Na predvečer slovenskega kulturnega in državnega praznika – Prešernovega dne smo praznovali tudi
na naši šoli. Letošnjo prireditev smo posvetili največjemu poetu Prešernu, največjemu dolenjskemu
pripovedniku Josipu Jurčiču in pesniku dolenjske dežele Tonetu Pavčku. Od slednjega smo se poslovili
lani, od smrti pisca Desetega brata pa je lani minilo že 130 let.
Iz srca v besede, iz besed v srece ...
Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Program sta tudi tokrat uspešno povezovali osmošolki Ana
in Ajda. Zanimiva scena na odru pa je prišla izpod rok Vide
Ceglar.
Obiskovalcem smo razdelili tudi informativne zloženke, ki so jih
oblikovali učenci literarno-novinarskega krožka z mentorjem
Primožem Vasletom. Seveda so za to, da je prireditev uspela,
zaslužni še mnogi … Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli
pripomogli, da so prišle besede od srca do srca. Hvala tudi
vsem, ki ste si vzeli čas in dodali kamenček v mozaik praznika
slovenske kulture. Posebna hvala pa gospodu župniku, ki je ob
tej priložnosti podaril šoli Jurčičev doprsni kip.
Da pa prireditev ne bi šla tako hitro v pozabo, je spet odlično
poskrbel gospod Miro Borštnar. Uživajte še ob njegovih
posnetkih!
Avtor: Olga Podpadec
V prejšnji številki smo pisali o množični udeležbi učencev, pridnih bralcev, na šolskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Najboljši učenci iz osmega in devetega razreda se lahko pomerijo še na področnem – regijskem tekmovanju.
Za naše območje je bilo letos organizirano v Novem mestu, in sicer na Ekonomski šoli. Udeležili so se ga trije učenci in se pomerili v 90-minutnem pisanju razlagalnega spisa na dani naslov in zahtevna dodatna navodila.
Osmošolka Urša Glavič je osvojila srebrno Cankarjevo
priznanje. Zaslužila si je tudi pohvalo in čestitke!
Avtor: Mentorica Olga Podpadec
Can
karj
eva
nag
raje
nka
Urš
a G
lavi
č
št. 03, Maj 2012 9
UT
RIN
KI
IZ Š
OLE
IN V
RTC
A
»Na krilih ljubezni« za dober namen
Upravni odbor Šolskega sklada OŠ Veliki Gaber sestavljajo trije predstavniki staršev,
predstavnica vrtca in trije predstavniki šole. Delo članov Upravnega odbora je prostovoljno. Mandat traja štiri leta. Izvoljeni člani na prvi konstitutivni seji izvolijo predsednika, ki je praviloma iz vrst staršev, in podpredsednika.
Pravila Šolskega sklada, zapisnike in ostale informacije dobite na spletni strani OŠ Veliki Gaber. Preko spletne strani in oglasne deske na stopnišču šole skušamo predstaviti naše dosedanje delo in načrte za bodočnost, tukaj vas tudi obveščamo o naših trenutnih aktivnostih. Dvakrat letno poteka velika zbiralna akcija odpadnega papirja, zato vas že sedaj naprošam, da ga varčujete
Šolski sklad OŠ Veliki Gaber je bil ustanovljen že daljnega leta 2007. Sklad zajema tako OŠ kot vrtec Sončnica. Namen sklada je s pomočjo donacij, sponzorskih sredstev, prispevkov staršev, z zbiralnimi akcijami odpadnega papirja in kartuš … zbrati sredstva za dvigovanje standarda v šoli in vrtcu. Z zbranim denarjem je bilo v preteklih letih kupljenih kar nekaj novosti. Če naštejem samo nekaj večjih investicij: leseni komplet za ravnotežje, gred, vrv, kolebnice in žoge, učilnica na prostem, plezalna stena …
za nas, prav tako zbiramo odpadne kartuše. Veseli smo, da se starši odzivate na naše prošnje, nam pomagate, nas opozarjate in predvsem, da nas podpirate. Če bomo imeli skupen cilj za skupen uspeh, bomo lahko delali velike korake.
Tako smo letos v okviru sklada pripravili v začetku maja dobrodelni koncert z naslovom Na krilih ljubezni. Veseli smo bili odziva sponzorjev in donatorjev, katerim se moram ob tej priliki še enkrat zahvalit. Uspelo nam je pridobiti veliko nastopajočih, ki so se odrekli svojemu honorarju v korist Šolskega sklada OŠ Veliki Gaber. Organizatorji koncerta Na krilih ljubezni smo zelo zadovoljni z obiskom in z zbranim denarjem (ok. 730 €) na sami prireditvi. Tudi v prihodnjih letih bo naša skrb namenjena aktivnostim za zbiranje sredstev (denarnih in materialnih) z namenom, da razveselimo naše najmlajše in seveda tudi naše šolarje.
Dragi starši, spoštovani
krajani, spremljajte naše
aktivnosti in v kolikor lahko,
nam prosim pomagajte.
Odzivajte se na naše akcije,
prireditve, bazarje, zbiralne
akcije …
Vsak zbran evro je skrbno
preračunan in namenjen zgolj in
samo našim nadobudnim malčkom.
Ob enem pa bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakor koli že prispevali v Šolski sklad OŠ Veliki Gaber (tako s prispevki kot z nesebično pomočjo) in vsem članicam upravnega odbora Šolskega sklada.
Avtor: Borut Sever, predsednik Šolskega sklada
10
DR
UŠ
TV
A I
Z N
AŠ
EG
A K
RA
JA S
E P
RE
DS
TAV
LJA
JO
V soboto, 21. 4. 2012, je KUD dr. Petra Držaja organiziral sedaj že tradicionalni koncert, na katerem so se predstavile pevke ženskega pevskega zbora s svojim novim repertoarjem. Zapele so vse, od slovenskih ljudskih pesmi pa do popevk in dalmatinskih pesmi, tako da se je našlo kaj čisto za vsak glasbeni okus. Program so popestrili učenci Osnovne šole Veliki Gaber. Z dvema pesmima se je predstavil novoustanovljeni mladinski zbor, katerega je na klavirju spremljala Sara Ferlin. Oba zbora vodi nepogrešljiva Fani Anžlovar, ki vedno vloži ves svoj trud v to, da se ohranja kulturno dogajanje v Velikem Gabru.
Mentorica Justina Zupančič je pripravila dramsko igro Mojce Povzek z naslovom Zmešnjava v deželi pravljic, kjer so nam učenci 2. in 3. razreda pričarali, kako je, ko se junaki pravljic pomešajo in ustvarijo prav posebno pravljico, ki jo doživi deklica v svojih sanjah.
Učenke 6. razreda pa so pripravile kratek skeč, s katerim so nas popeljale v šolo in nam prikazale, da je glavna nadloga še vedno učenje.
Koncert ženskega pevskega zbora KUD dr. Petra Držaja
Ogledali smo si lahko tudi fi lm z naslovom Prav imaš, mama, ki ga je režirala osmošolka Ajda Predalič. S fi lmom je želela sporočiti, kako lepo je tu, kjer smo, tu, kjer živimo. Da bi bilo še lepše v družinah, pa lahko k temu pripomorejo tudi otroci s svojo pomočjo … Zaslugo za uspešno posnet fi lm pa gre seveda mentorici Justini Zupančič.
Še enkrat bi se radi zahvalili vsem nastopajočim, njihovim mentorjem in voditelju večera Mateju Mlakarju za ves trud, ki so ga vložili v izvedbo tega koncerta. Ob enem se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem večera.
Zahvala pa gre seveda tudi nepogrešljivi publiki, ki nas podpira in se z veseljem udeležuje naših kulturnih večerov. Iskrena hvala vsem in se vidimo na naslednjem koncertu!
Avtor: KUD dr. Petra Držaja Veliki Gaber
Zaključek zimske rekreacije ŠD Veliki Gaber
Po končani sezoni zimske rekreacije v športni dvorani OŠ Ve-
liki Gaber sporočamo, da je sezona minila uspešno in aktivno.
Kot že prejšnja leta se je tudi to zimo v športni dvorani odvijala
zimske rekreacija – košarka, katere se je udeleževalo 12 članov
športnega društva, večinoma iz KS Veliki Gaber, nekaj pa tudi
izven meja naše krajevne skupnosti.
Rekreacije se udeležujejo mladi in malo manj mladi rekreativci,
ki skupaj delimo izkušnje in veselje ob igranju košarke. Rekre-
acija se je odvijala v prijateljsko borbenem vzdušju vsak četrtek
od 19.30 do 21. ure, izjemoma je odpadla v času šolskih počitnic
oziroma praznikov. Sedaj, ko se je zunaj otoplilo, se aktivnosti
selijo na prosto, se pa kljub temu že veselimo nove sezone in
novih doživetij.
Glede na to, da se zimska rekreacija odvija že četrto leto
zapored, si v prihodnje želimo, da bi se zimske rekreacije
udeleževalo večje število članov in tudi ostali prebivalci KS Ve-
liki Gaber, ki bi radi preživeli aktiven večer v dobri družbi.
Športni pozdrav!
Avtor: Tomaž PraznikŠportno društvo Veliki Gaber
št. 03, Maj 2012 11
DR
UŠ
TV
A I
Z N
AŠ
EG
A K
RA
JA S
E P
RE
DS
TAV
LJA
JO
Kresovanje na Gombiščah
3. redni občni zbor konjeniškega društva Gombišče
Ko se travniki odenejo v preprogo
regratovih lučk in ko je v zraku že čutiti
pridih poletja, k idiličnemu vzdušju
pripomore še prasketanje prižganih
kresov na večer pred praznikom dela.
Kresovanje v počastitev prvega maja
smo tudi letos organizirali članice in
člani Konjeniškega društva Gombišče.
Vreme nam je bilo tudi letos naklonjeno
in za to, da smo se na kresni večer z
obiskovalci lahko dobro imeli, smo se
članice in člani potrudili že nekaj dni
prej. V petek smo na delovni akciji zbrali
les in na Gombiščah postavili približno
sedem metrov visok kres, delo pa
nadaljevali v nedeljo s kuhanjem golaža.
Na ponedeljkov kresni večer smo se
začeli zbirati ob osmi uri zvečer, prižig
kresa pa je sledil ob deveti uri. Zabavno
druženje ob prijetni toploti kresa, pijači
in golažu, ki je bil vsem obiskovalcem
na voljo zastonj, se je nadaljevalo do
poznih jutranjih ur. Če niste večera
preživeli z nami, ste zamudili lep dokaz,
da kljub trenutnim kriznim razmeram
preprosti ljudje še vedno znamo
spoštovati tradicijo, za trenutek odložiti
skrbi, prijazno nameniti lepo besedo
sočloveku ter ponosno zapeti slovensko
pesem.
Ob tej priložnosti gre zahvala predsedniku društva Gusteljnu Pekolju in ostalim članom za aktivno sodelovanje, vaškim godcem in natakarjem, ki so poskrbeli za dobro vzdušje, gasilcem PGD Veliki Gaber za požarno stražo ter vsem obiskovalcem za udeležbo. Živel prvi maj!
Avtor: Maja Kolenc, tajnica Konjeniškega društva Gombišče
V soboto, 24. marca 2012, je predsednik Konjeniškega društva Gombišče Gustelj Pekolj sklical 3. redni Občni zbor KD Gombišče. Občnega zbora se je udeležilo večina društvenih članov KD Gombišče.
Na občnem zboru so prisostvovali tudi
člani KD Suha krajina, KD Radohova vas
in člani kmetije Gorec iz Dolenjih Selc.
Po pozdravnem govoru, potrditvi
dnevnega reda in izvolitvi organov
občnega zbora je predsednik poročal o
delu društva v preteklem koledarskem
letu. Iz besed Gusteljna Pekolja, ki
je tudi najbolj zaslužen, da društvo
deluje in se predstavlja na različnih
prireditvah, je bilo razbrati, da je bilo
preteklo leto precej uspešno, tako z
vidika organiziranja prireditev kot tudi
udejstvovanj v bližnji in daljni okolici.
Prizadevni člani KD Gombišče so v
letu 2011 organizirali kresovanje in v
mesecu avgustu konjeniško prireditev
s spretnostnimi igrami. Udeležili so se
tudi dvodnevnega pohoda in gostovali
na konjeniških prireditvah sosednjih
konjeniških društev (krtinska deteljica,
viteške igre na Bogenšperku, kostanjeva
konjenica itd.). V mesecu novembru so
člani kot darilo za pridno delo skozi leto
imeli organiziran izlet po naši lepi deželi
»Pod Peco« – Koroški. Blagajnik Anton
Pajek pa je prisotnim na občnem zboru
podrobno predstavil fi nančno poročilo
društva.
Program dela za leto 2012 je podoben
programu preteklih let, in sicer: za 1.
maj se je že organiziralo kresovanje
na Gombiščah. V mesecu avgustu
se predvideva ponovna organizacija
konjeniške prireditve s tekmovanjem.
Člani konjeniškega društva pa se
bodo še naprej marljivo udeleževali
konjeniških prireditev. »Obvezna« bo
udeležba na trebanjskem košu, viteških
igrah na Bogenšperku, krtinski deteljici,
kostanjevi konjenici, spretnostnih
tekmovanjih, ki jih bodo organizirala
ostala konjeniška društva, in prireditvah
ter pohodih, kamor bodo člani
povabljeni s strani konjeniških prijateljev
iz ostalih društev. KD Gombišče pa bo
letos tudi gostilo jahače in konje, ki se
bodo udeležili kostanjeve konjenice, ki
se bo začela na Gombiščah in končala na
kmetiji Klinc v Moravčah.
Želja predsednika in vseh članov KD
Gombišče je tudi, da bi društvo zbralo
dovolj denarja za nakup prikolice za
prevoz konj. Ta bi namreč prišla kako
prav, saj bi se naši »štirinožni kopitarji«
tako lahko lažje in priročneje prevažali
naokoli, kjer bi kazali svoja znanja in
lepoto. Seveda pa je predsednik društva
Gustelj Pekolj, ki zna vedno presenečati,
tudi na občnem zboru presenetil s
podelitvijo pohval najbolj pridnim in
zaslužnim članom, ki so v lanskem letu
ustvarili skupaj s svojimi konji veliko
lepih rezultatov in tako predstavili KD
Gombišče kot složno in prizadevno
društvo.
Prepričana sem, da konjeniško društvo
Gombišče tudi v tem letu ne bo
razočaralo s svojo prisotnostjo jahačev,
konj in vpreg na domačem terenu in tudi
v ostalih krajih po naši lepi Sloveniji.
Avtor: Lucija Marolt
12
DR
UŠ
TV
A I
Z N
AŠ
EG
A K
RA
JA S
E P
RE
DS
TAV
LJA
JO Gasilsko tekomavnje uspešno za mlade gasilce PGD Veliki Gaber
Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber
V soboto, 21. aprila 2012, je v Mokronogu v izvedbi
tamkajšnjega PGD potekalo tekmovanje v gasilsko-
športnih disciplinah za pionirje in mladince Gasilske zveze
Trebnje, ki pokriva področje občin Trebnje, Mirna, Šentrupert
in Mokronog – Trebelno. Tekmovalo je 15 pionirskih in 18 mla-
dinskih ekip, kjer so se pionirske ekipe preizkusile v vaji z ve-
drovko, vaji razvrščanja in v štafeti z ovirami, mladinci pa v vaji
z ovirami, vaji razvrščanja in v štafeti na 400 metrov z ovirami.
Tekmovanja smo se udeležili tudi mladi gasilci iz PGD Veliki
Gaber, in sicer z ekipo pionirk in ekipo mladincev. Pred sa-
mim tekmovanjem so se člani ekip tri tedne redno dobivali
pred gasilskim domom in pridno vadili pod vodstvom Mojce
Praznik in Jožeta Praznika. Kljub napornim vajam se je našel
tudi čas za zabavo, polivanje z vodo in druženje s prijatelji.
Ves trud je bil poplačan na samem tekmovanju v Mokronogu.
Pionirke, pod vodstvom desetarke Teje Okorn, so se dokazale
v svojem znanju in v svoji kategoriji osvojile 1. mesto. Vse tri
vaje so opravile brez kazenskih točk in z najboljšim časom.
Tudi mladinci, pod vodstvom desetarke Ajde Predalič, niso bili
dosti slabši, saj jim je nekaj kazenskih točk prineslo še vedno
dobro 5. mesto.
S tekmovanja smo se vrnili s pokalom in medaljami, kar je
v PGD Veliki Gaber postalo že navada, saj ni gasilskega tek-
movanja, s katerega ne bi prinesli vsaj enega pokala.
Avtor: Mojca Praznik
Otroci so se zbrali ob 9. uri in dan smo začeli z molitvijo, ki
je tokrat potekala malce drugače. Vsak otrok je na drevesni
list napisal svojo prošnjo oz. zahvalo in ga prilepil na veje
drevesa. Tako smo dobili ozelenelo drevo z našimi prošnjami
in zahvalami. Seveda nismo pozabili na pesmi in pa banse,
ki jih imajo otroci najrajši. G. župnik je otrokom v katehezah
na njim primeren način razložil odlomek iz Sv. pisma o tem,
kako je Jezus umival svojim učencem noge. Vsi otroci so ugo-
tovili, da morajo drug drugemu pomagati in da ne smejo biti
sebičnih do drugih.
Po jutranjem delu nas je čakala okrepčilna malica, nato pa
smo delo nadaljevali v delavnicah. V delavnicah smo izde-
lovali velikonočne oglasne deske iz odpadnega kartona.
Mlajši otroci so jo naredili s pomočjo animatorjev, medtem ko
so starejši pokazali svojo ustvarjalnost in oglasno desko na-
redili sami. Čas je hitro minil in ob 13. uri smo se z otroki razšli
z mislijo, da se kmalu vidimo na poletnem oratoriju.
Avtor: Mojca Praznik
V soboto, 31. marca 2012, smo animatorji v župniji Veliki Gaber s pomočjo g. župnika organizirali enodnevni velikonočni oratorij. Oratorija so se udeležili predšolski in šolski otroci iz župnije Veliki Gaber in župnije Sela Šumberk.
št. 03, Maj 2012 13
Foto
: De
via
ntA
RT
Aktualni projekti in aktivnosti Društva upokojencev Veliki Gaber
Knjižnica Ivana Zorca Veliki Gaber še vedno povečuje svoj knjižni fond s podarjenimi knjigami.
Počasi se povečuje število izposojeval-
cev knjig. Dajmo času čas. Tudi pisatelj,
naš rojak Ivan Zorec, je dolgo čakal, da
je dobil svoje mesto. Letos bo minilo
že šestdeset let, kar je umrl. Njegova
še neobjavljena dela se hranijo kot
zapuščina in čakajo na založništvo.
Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico razvija svojo ekonomsko razsežnost.
Dr. Janez Gabrijelčič: »Rastoča knjiga«
je več kot samo kulturni projekt. Njen
domet sega tudi na druga področja. Tako
je pomembna tudi njena gospodarska
komponenta.«
Glede na to, da lahko štejemo Rastočo
knjigo kot eno samo dobrohotno in do-
bronamerno spodbujanje, predlagamo
naslednje:
Veliki Gaber z okolico začnimo propagirati kot kraj, kjer raste najboljše korenje v Sloveniji (in Srednji Evropi). In to že v letu 2012.
Korenje je namreč izredno zdrava
poljščina, ki pridobiva v prehranjevanju
in zdravstvu čedalje večjo veljavo. Je
odličen vir betakarotena. Obstajajo tudi
medicinski dokazi, da betakaroten izred-
no dobro onemogoča proste radikale, ki
so povzročitelji mnogih nevarnih bo-
lezni. Reči pa je treba, da vsebuje še več
drugih pomembnih sestavin, ki koristijo
zdravju. Žal pa korenje, ki ga kupujemo
v trgovinah uvažamo iz inozemstva in je
v mnogih primerih ekološko neustrezen
tin celo škodljiv. Korenje iz Velikega Ga-
bra in okolice je in bo drugačno.
Zavezali smo se k spodbujanju proiz-
vodnje zdravih in odličnih izdelkov, od
katerih je »naj koren« samo začetek.
Slikovita pokrajina, darežljiva lega
in pridni ljudje nudijo neprecenljive
možnosti za razvoj in vzgojo odličnih
poljščin. V naši neposredni okolici
na Mali Loki je v preteklosti delovala
kmetijska in gospodinjska šola, v kateri
so dijaki usvajali znanje in spretnosti
zdravega kmetovanja in gospodinjstva.
Skrb za zdravje je bila že tedaj temeljna
vrednota, ki so jo ljudje uresničevali z
lastnimi dosežki. Zdrava prehrana in
lajšanje bolezni z uporabo naravnih
zelišč so bila edino zagotovilo za zdrave
in močne generacije, delavce na poljih
in v tovarnah.
V Velikem Gabru in okolici se bomo
že letošnjo jesen intenzivneje pre-
izkusili v pridelavi »naj korenja«. K
ideji, ki je le začetek širšega projek-
ta, smo pritegnili in še vedno vabimo
različne sodelavce:
• predstavniki kmetijsko-gozdarskih institucij
idejo spremljajo z nasveti pri pripravi in
zagotavljanju osnovnih pridelovalnih pogojev,
zemlje, semen, obdelave in shranjevanju
pridelkov;
• predstavniki živilske industrije in njihovi razis-
kovalci nas izobražujejo o hranilni vrednosti,
pomenu in obliki uporabe vrtnin v vsakdanu
današnjega človeka in zdravilstvu za vse
generacije;
• izobraževalne organizacije, šole in vrtci sodelu-
jejo pri spoznavanju in odkrivanju, znanj, obrti
in vedenj o poljedelstvu, pridelovanju, uporabi
in pomenu posameznih vrtnin v življenju
človeka nekdaj in uvajanje teh vrednot v
današnji čas;
• predstavniki lokalnih skupnosti, društev in
asociacij pa sodelujejo pri izvedbi in spodbu-
janju samooskrbe in prodaje lokalne hrane v
okolju.
Društvo upokojencev Veliki Gaber in
Krajevna skupnost Veliki Gaber sodelu-
jemo v idejnem projektu »Naj koren« Ve-
likega Gabra z okolico. Idejnemu očetu
Rastoče knjige Dr. Janezu Gabrijelčiču
izrekamo vso zahvalo, da nas po poteh
Rastoče knjige nesebično vodi in s sode-
lovanjem ostalih predstavnikov nudi
možnost priznanja in razpoznavnosti
našega kraja.
V projekt »Naj koren« je že vključenih devet pridelovalcev korena iz Velikega Gabra in okolice, ki zavzema celotno občino Trebnje.
K obogatitvi Rastoče knjige z ekonom-
sko razsežnostjo v našem kraju se je zelo
prijazno odzval tudi naš župan Alojzij
Kastelic.
Projekt »Naj koren« bomo predstavili
29. septembra letos v različnih dizajnih
in izdelkih iz korenja.
Rastoča knjiga je najlepša povest
našega kraja … To je knjiga, ki raste in
daje možnost tudi vam, da vstopite v
njeno vsebino.
Avtor: Joži ŠtrempfeljPredsednica Društva upokojencev
14
DR
UŠ
TV
A I
Z N
AŠ
EG
A K
RA
JA S
E P
RE
DS
TAV
LJA
JO
FEBRUAR
IZZIVI PODEŽELJA
Od novembra 2011 pa skoraj do konca februarja 2012 se je
v društvenih prostorih in tudi izven izvajal program usposa-
bljanja odraslih prebivalcev podeželja, ki so motivirani za
pridobivanje novih znanj in spretnosti za izboljšanje svojega
ekonomskega in socialnega položaja ter izvajanje dejavnosti
na podeželju. Delo v obliki projektnega učenja je potekalo
pod vodstvom strokovnih učiteljev CIK Trebnje in je sofi nan-
cirano s strani Evropske unije. V program, ki traja 120 ur, je
bilo vključenih 12 do 16 članov našega društva. Učili smo se
pravopisa, bontona, se seznanjali z zelišči in pripravo zdrave
hrane, pridobili začetno znanje angleškega jezika, izdelovali
voščilnice, darilno embalažo, ogrlice, izdelke iz ličkanja in
slame ter v Galeriji v Trebnjem celo slikali na svilo.
Slovesna podelitev potrdil o pridobitvi javno veljavnih znanj
s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili člani MePZ
in folklorne skupine Večerna zarja, je bila 21. februarja 2012.
Udeleženke interesne dejavnosti ročna dela so ob tej
priložnosti pripravile razstavo izdelkov, ki so nastali na pod-
lagi novo pridobljenih znanj.
Marija Žefran vodja ročnih del in predsednica društva sta z lepo izdelanimi
»suhimi« šopki obdarili učitelje. Med prvimi so se zahvalili veljala vodji
projekta Polonci Tratar Božič.
OBČNI ZBOR
Največje in prav gotovo najpomembnejše srečanje članov
društva je občni zbor. Člani DU Veliki Gaber smo se v ne-
deljo, 26. februarja 2012, zbrali na tretjem občnem zboru na
Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici.
Z obiskom so nas počastili tudi predstavniki sosednjega DU
Šentvid pri Stični, DU Žužemberk in DU Metlika ter predsed-
nik Pokrajinske zveze društev upokojencev za Dolenjsko in
Belo krajino.
Kako smo preživljali čas od januarja do konca aprila v Društvu upokojencev
Od 209 članov nas je bilo prisotnih kar 120.
V protokolarnem delu smo temeljito pregledali delo v letu
2011, pozorno poslušali predsednico, ki je prebrala letno
poročilo, ki smo ga na koncu tudi potrdili. Razrešili smo dva
člana upravnega odbora in imenovali nova ter seveda sprejeli
program dela za leto 2012.
Po krajšem kulturnem programu je sledilo skupno kosilo in
prijetno druženje, ki je trajalo do večernih ur.
MAREC
STROKOVNO PREDAVANJE
V četrtek, 1. marca 2012, smo se ob 17. uri zbrali v dvorani
KS na predavanju z naslovom Zdravo življenje in ohranjanje
spomina. Seminar je bil organiziran v okviru projekta Zveze
društev upokojencev Slovenije – Starejši za boljšo kako-
vost življenja doma, krajše Starejši za starejše, v katerega je
vključeno tudi naše društvo. Veliko zanimivega smo slišali o
pomenu zgodnjega odkrivanja demence, o težavah starejših,
kaj lahko sami storimo za njihovo zmanjšanje in tudi o tem,
kaj lahko sami storimo za boljši spomin.
V veliko čast nam je, da je predavanje skupaj s svojima sodelavkama vodila
gospa Ana Cajnko.
št. 03, Maj 2012 15
DR
UŠ
TV
A I
Z N
AŠ
EG
A K
RA
JA S
E P
RE
DS
TAV
LJA
JO
Ana Cajnko je profesorica likovne umetnosti, kiparka, slikar-
ka in socialna delavka, poznavalka starostnih tegob, znana
po svojem čutu za ljudi, predvsem za bolne, odrinjene in
nemočne. Že petnajst let se posveča starejšim in dementnim,
pred tremi leti pa se je povezala s Slovensko fi lantropijo in
začela voditi projekt, katerega namen je razviti mrežo uspo-
sobljenih prostovoljcev, ki bi z ljubečo pozornostjo polepšali
življenje ljudem v domovih. Zaradi lažje koordinacije pro-
jekta, ki so ga poimenovali z Res je, zdaj vodi preko Zveze
društev upokojencev Slovenije. Pri delu velikokrat naleti na
gluha ušesa državnih ustanov, vendar se vztrajno bori za
pravice ljudi, izgubljenih v zmešnjavi nepovezanih spominov.
Potrudili se bomo, da nam bo svoje široko znanje še kdaj
podelila, saj je številčna udeležba pokazala zanimanje kraja-
nov za tovrstna predavanja.
GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE DU VELIKI
GABER VEČERNA ZARJA
Folklorna skupina Društva upokojencev Veliki Gaber deluje
šele pol leta, in sicer pod strokovnim vodstvom mentorjev
Anice in Jožeta Zakrajšek.
Takole zaplešejo na svojih nastopih
V tem času so imeli že nekaj zanimivih gostovanj. Na povabilo
Društva drobnjerejcev so plesali na njihovem občnem zboru
na CIK Trebnje, za praznik dan žena 8. marca pa so nastopili za
starejše v Domu sv. Terezije v Videm Dobrepolje. Konec aprila
pa so nastopili tudi na Regijskem srečanju folklornih skupin
Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter dobili dobro oceno.
Z veseljem povedo, da je pričela z delovanjem tudi otroška
folklorna skupina, ki jo tudi vodita Anica in Jože. Pridno vadi-
jo.
OČISTIMO SLOVENIJO
Tudi letos smo se člani DU aktivno udeležili vseslovenske ak-
cije Očistimo Slovenijo. Naša pozornost je veljala predvsem
okolici stavbe krajevne skupnosti. Počistili smo pesek, ki se
je nabral od zimskega posipanja, vse lepo pometli in se lotili
še neugledno razvejanega in polomljenega grmovja ob cesti.
Kar zajeten kup vejevja smo zmetali na kup, ki pa smo mu
dodelili drug namen. Dejali smo si, naj počaka na prvomajski
kres.
UČNA POT IVANA ZORCA
Konec marca se je pohodniška sekcija prvič odpravila po
celotni trasi učne poti Ivana Zorca. Ta poteka od stavbe KS
Veliki Gaber do Malega Gabra mimo kraške jame Mirnšca do
Kuščarjaka, pa mimo Jerača in vvas Cesta, pa preko Požarnice
na Gršetov mlin. Od tu pa po cesti nazaj h Kovaču na Breg,
pa po dolini do Stranj in pred čistilno postajo čez progo do
lovske koče, od tu pa na Medvedjeku čez cesto in ob avtocesti
na Stari grad nad Glinami in v Gline, kjer je zadnja učna točka.
Pohodniki na zadnji učni točki ob zaključku poti.
Njen zemljevid je izobešen pri spominskem gabru pri stavbi KS.
Tole je zares grobi opis. Pot je že vrisana na občini in seveda
na samem terenu ustrezno markirana z zanimivimi rumeno-
rdečimi markacijskimi znaki v obliki kroga in lista.
APRIL
BILI SMO NA SLOVESNI AKADEMIJI
13. aprila smo se odzvali povabilu občine in se v avli CIK-a
udeležili slovesne akademije ob spominskem dnevu Pavla
Golie. Ob tej priložnosti je bila osrednja pozornost namen-
jena dopolnitvi Rastoče knjige temeniške in mirnske doline,
ki je razstavljena v avli CIK-a. Dosedanji zbirki so se pridružili
trije novi rastočniki, in sicer Pavle Japelj, Stane Peček in Marija
Gabrijelčič. Prav slednja dva, še živeča rastočnika, sta bila ob
predstavitvi njunega bogatega, veličastnega življenjskega
dela in prispevka k razvoju Trebnjega in širše pravi navdih za
vse, ki smo poglobljeno spremljali slovesnost. Po slavnostnem
govoru gospe Tatjane Fink in župana Alojzija Kastelica je sledil
izvrsten kulturni program. Predstavitvi novih rastočnikov in
ogledu rastoče knjige je sledilo prijetno druženje.
16
DR
UŠ
TV
A I
Z N
AŠ
EG
A K
RA
JA S
E P
RE
DS
TAV
LJA
JO
Tisti večer sem kot že tolikokrat do sedaj pomislila, kako
ponosni smo lahko, da imamo tudi v Velikem Gabru svojo
Rastočo knjigo in v njej shranjene spomine na nekatere izmed
njih, ki so s svojim delom tkali naš boljši danes.
PRAZNIK DU METLIKA
V četrtek, 19. aprila, se je delegacija našega društva v Met-
liki udeležila praznovanja 60. letnice obstoja Društva upo-
kojencev Metlika. Belokranjci so mojstri za organizacijo do-
bre slovesnosti. Pa to nas ne skrbi, tudi mi znamo. Bolj se
sprašujemo, ali bodo zanamci Društva upokojencev Veliki
Gaber znali in zmogli premagovati težave ter bodo vztrajali
častitljivih 60 let.
ŠPORTNA DEJAVNOST
V društvu je športna dejavnost živahna. Intenzivni treningi
so namenjeni udeležbi na vsakoletnih športnih tekmovanjih
Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele kra-
jine. Tudi letos smo se prijavili na večino tekmovanj. Prvo je
potekalo v veleslalomu v Sodražici, nato kegljanje v Kočevju,
streljanje v Novem mestu, pikado moških v Škocjanu in žensk
v Semiču. V juniju pa bo še orientacijski pohod na Mirni gori
v Beli krajini.
Še posebej smo veseli, da smo letos prvič uspeli obliko-
vati žensko ekipo v pikadu. Ko športniki kritično ocenjujejo
dosežene rezultate, jim je v vzpodbudo tudi ugotovitev, da
so v nekaterih disciplinah premagali sosednja društva, ki tre-
nirajo in se iger udeležujejo že vrsto let. Na dosežen rezultat
v 37. Športnih igrah upokojencev smo upravičeno ponosni.
Vabimo upokojene krajane, da se nam tudi vi pridružite v
športnih dejavnostih.
IZLET NA PTUJ
Že ustaljena praksa je, da vsako pomlad za svoje člane orga-
niziramo enodnevni izlet. Letos nas je 25. aprila pot vodila
na Ptuj, kjer smo si pod vodstvom vodiča ogledali muzejske
zbirke v gradu, se spustili v grajsko vinsko klet in si ogledali
še zgodovinske znamenitosti mestnega jedra. Iz Ptuja smo se
odpeljali na 6 km oddaljen »turizem na vasi«, kjer smo si z do-
brim kosilom in degustacijo v njihovi vinski kleti nabrali moči
za nadaljnjo pot. Ta nas je vodila na božjepotno Ptujsko goro.
Gotska cerkev z oltarjem Marije Zavetnice s široko razprtim
plaščem je resnično nekaj posebnega in vredna ogleda. Naša
naslednja postaja je bila namenjena ogledu ostankom prve
naselbine kartuzijanskega samostana Žička kartuzija, ki nosi
letnico ustanovne listine 1165. Tudi tu nas je skozi prostore
še stoječe in edine obnovljene stavbe, razpadajočo cerkev
ter široko območje nekdanjega samostana vodila vodička, ki
nam je tako slikovito opisala zgodovino nekdanjega samo-
stana, da smo ob tišini odmaknjenega kraja kar začutili utrip
samotnosti in skromnosti, kateri so kartuzijanci zapriseženi.
V majhni lekarni, ki oživlja zeliščarsko in zdravilsko znanje
nekdanjih menihov, pa smo si še kupili čajčke iz »ta pravih
rožc« za naše težave.
Dan se je počasi nagibal k večeru in odpravili smo se proti
domu. Toda brez postanka na Trojanah le ni šlo. Tisti naši
dragi, ki nas čakajo doma, so veseli naših lepih vtisov. Vendar,
če jim z njimi prinesemo še trojanske krofe, so za poslušanje
zagotovo bolj potrpežljivi.
O tem, da je bil dan tudi zaradi lepega vremena, dobrega av-
tobusa, prijaznega voznika in še mnogo česa nepozaben, je
škoda izgubljati besed.
KRESOVANJE
Kot sem že omenila, se je ob akciji Očistimo Slovenijo nabralo
kar nekaj materiala, predvsem vejevja, ki bi ga bilo potrebno
odstraniti. Takrat je padla ideja, le zakaj bi veje vlačili nekam
drugam, ko je pa tam, kjer so bile posekane, pravo mesto za
kurjenje. Dogovorili smo se, da bomo kurili kres za 1. maj.
Hitro smo se organizirali, se na predvečer prvega maja zbrali
in še do konca pospravili grmovje ob cesti, poskrbeli za lakoto
in žejo ter seveda gasilsko varnost. Pridružilo se nam je tudi
nekaj krajanov. Škoda, da se že tudi na podeželju čutimo tako
odtujene in se raje zapremo v svoje domove, kot pridružimo
veseli druščini sosedov. Pa tako malo je potrebno za dobro
voljo, ki se je lahko tudi nalezemo, če si le dovolimo.
Ob kresu smo peli, ob zvokih harmonike plesali in tudi nekoliko modrovali.
Odločili smo se namreč, da bomo kresovali tradicionalno. In
to na pravi kresni večer, za Janeza Kresnika, torej 23. junija. Če
nam bo le uspelo bomo skušali oživiti stare kresne običaje.
Kaj ne bo to spet ena lepa priložnost za druženje vseh gener-
acij? Že sedaj si rezervirajte čas za skupen kresni večer 2012.
PEVSKI ZBOR
Ob ustanovitvi Društva upokojencev Veliki Gaber oktobra
2010 je bila med prvimi programskimi nalogami ustanovitev
pevskega zbora. Le kakšni penzionisti pa smo, če si ne bomo
med delom in na srečanjih tudi zapeli?
Pa se je zbralo nekaj zanesenjakov, ki smo menili, da imamo
še kar dobre glasove in se predstavili kot Mešani pevski zbor
Društva upokojencev že na Miklavževem koncertu v Osnov-
ni šoli Veliki Gaber in v vrtcu. Kaj hitro smo ugotovili, da so
otroci in ostalo lokalno občinstvo strogi kritiki, pa še trema je
naredila svoje. Smo se vsi strinjali, da brez strokovnega vod-
stva ne bo muzike. Toda za naš uk smo si želeli nekoga, ki je
strokoven, z veliko izkušenj na glasbenem področju in s še
več razumevajoče potrpežljivosti. Stane Fux, naš zborovod-
ja, je prav takšen. Veseli smo, da je prevzel vodenje našega
pevskega zbora, da je petdesetim letom dela na glasbenem
št. 03, Maj 2012 17
Foto
: De
via
ntA
RT
področju dodal še naš pevski zbor Večerna zarja. On ve, da
smo včasih večerni, včasih pa tudi zarja. Hvaležni smo mu
za vse strokovno znanje, trud in potrpežljivost, ki nam jo na-
menja.
Danes šteje zbor 16 pevcev. Šestnajst trmastih in vztrajnih
upokojencev z veliko dobre volje. Prav zabavno je slišati iz ust
zborovodje, da iz nas še enkrat nekaj bo. Ja, ja, samo časa zna
biti malo. Zato pa toliko bolj hitimo.
Za nami je že kar nekaj bolj ali manj uspešnih nastopov. Ima-
mo pa celo svojo pesem z naslovom Večerna zarja. Besedilo
zanjo je napisal naš basist Tone Miklavčič, note pa Stane Fux.
Tisti, ki ste bili na letošnjem občnem zboru društva, ste jo že
slišali.
Vemo, da je še veliko dobrih pevcev tudi med upokojenci.
Pridružite se nam na vaji vsak torek ob 16. uri.
V zgornjem prispevku sem opisala le nekatere vidnejše do-
godke. Seveda je dejavnosti društva še veliko več.
• Vsako prvo sredo imamo prostovoljci projekta Starejši
za starejše že zjutraj sestanek. Obravnavana tematika je
vedno zanimiva in v širšo korist. Prostovoljci obiskujejo
starejše in jim po potrebi in možnostih pomagajo.
• Redne seje upravnega odbora so vsako prvo sredo v
mesecu.
• Uradne ure so prav tako vsako prvo sredo od 9. do 11. ure.
• Poleg opisanega smo obiskali in z drobno pozornostjo
obdarili tiste starejše, ki praznujejo okrogli jubilej 80 ali
90 let in več.
Življenje je kot reka. Se začne, teče …, preskakuje ovire v svoji strugi, z energijo in neomajno močjo poplavlja bregove, zaliva življenja vsega okoli sebe, mirno teče in se zlije v večno morje.
Žal smo na zadnjo pot z besedami slovesa in prapor-
om pospremili naše članice Pavlo Zupančič iz Sela pri
Šumberku, Mercedes Javornik iz Boča in Terezijo Gros
iz Žubine. Še enkrat vsem, ki ste jih imeli radi, izrekamo
globoko sožalje.
Avtor: Silva Korevec
18
PR
ED
STA
VIT
EV
OS
EB
E:
AN
TO
N F
OR
TU
NA Z vztrajnostjo, potrpljenjem
in veliko dobre volje …
Ko sem se mu želel predstaviti, me je
prekinil z besedami: »Saj te paznam,
iz Bča si!« Bil sem zelo presenečen nad
njegovo bistroumnostjo. Ko sem mu
razložil, kaj je namen mojega obiska,
je skromno rekel: »Kaj čem pa povedat«.
Povabil me je naprej, kjer sva se usedla
za mizo in se pogovarjala.
Povedal mi je, da ga zaradi bolezni nekoliko zapušča spomin. Izhaja iz kmečke družine, kjer so poleg njega bili še trije »pubje« in dve sestri.
Svoje otroštvo ohranja v lepem spo-
minu, čeprav je moral vseskozi trdo de-
lati na kmetiji. Tudi za vsakdanji kruh ni
bilo lahko.
» Jel smo bl arženga, k takat se šenice še nej tuk sejal. Živel sma skromnu in vsake stvari sma se razveselil. «
Že kot otroka se ga je oprijelo ime Apa-
rov Tonček in tako ga dan danes tudi
večina izmed nas pozna. Veliko svo-
jega časa je namenil za sočloveka, za
napredek kraja in blagor vseh. Nikoli ni
vprašal za plačilo. Vedno je bil priprav-
ljen pomagati. V kraju je bil dejaven na
vseh področjih. Bil je predsednik sveta
KS Veliki Gaber, predsednik gradbene-
ga odbora za izgradnjo vodovoda Suha
Krajina, bil je član gradbenega odbora
za telefonijo, član gradbenega odbora
za izgradnjo stavbe KS, predsednik PGD
Veliki Gaber … in še bi lahko našteval.
Sam je pripomnil, da je nekoč preštel,
da je bil sedmim skupinam predsednik,
vendar se pa ne spomni našteti točno
česa vse.
Mnogi izmed nas, sploh pa mladi, ne
vedo, kaj je vse z njegovo pomočjo in
vztrajnostjo v Velikem Gabru nastalo.
Bil je pobudnik in član gradbenega od-
bora pri izgradnji stavbe KS – pri tem
je sodeloval od temeljev do strehe.
Kot zelo aktiven član gasilcev je sode-
loval pri izgradnji kozolca pri gasilskem
domu, postavitvi strehe in odra, dozida-
vi in povečavi gasilskega doma, v času
njegovega predsedovanja pa so zelo
posodobili gasilsko opremo. Nesebično
pomoč je nudil pri izgradnji župnišča v
Velikem Gabru, zavzemal se je za poslo-
vilno vežico (od urejanje dokumentaci-
je do pridobivanja zemljišča in končne
izgradnje), urejal in sodeloval je tudi pri
samih načrtih in izdelavi pokopališča,
v svoji skromnosti pa pripomni, da je
šestnajst prikolic kamna pobral po nji-
vah za obzidje pokopališča, v isti sapi
pa doda, da bo le-to kmalu premajhno
in da ga bo treba razširiti. Sodeloval je
pri izgradnji in asfaltiranju cest, bil je
član odbora za telefonijo … Gotovo je
še kaj, česar se ne spomni.
Ko sem ga vprašal, kako je bilo včasih
delati, je mirno rekel : »Kar šlo je, le za
gnar je blo zmeraj težko. Vsak je dal rajši
kšno smreko kot pa gnar. In ker sem se
mal na lejs spoznal, sem večinoma lesa
jaz obtesal, kar je blo pa več, sma ga pa
pradal, je blu pa za kšn cejgu.« Z veliko
hvaležnostjo se spominja pomoči Lavša
in Podobnika.
Njegove sklenjene in rahlo tresoče roke in nekoliko utrujen obraz izkazujejo, da se je resnično razdajal za skupno dobro in sočloveka. Skozi celo življenje je živel skromno in še tudi dan danes je tako.
Z borno pokojnino se veseli vsakega
dneva. Skrbi za nekaj repov govedi in je
še vedno pripravljen pomagati po svo-
jih močeh. Ko sem ga povprašal, česa
se veseli, mi je s prijaznim nasmeškom
odgovoril: »Sladku sem imu zmeraj rad.
In če bi bla ad tega sladkorna, bi ja jest
sigurnu mogu met, pa je nemam.« V isti
sapi pa še pripomni: »Star človk mora
skromnu živt in se ne smej zredt.« V nje-
govih besedah ni čutiti grenkobe ali
grenkih spominov, le večkrat pripomni,
da je leta 1951 pogorela domačija.
Ko sva se pogovarjala o sedanjih dneh,
je pohvalil, da je Gaber lep, z lepo ure-
jeno stavbo KS in vsem ostalim. Pri-
pomnil pa je, da bi bilo nujno potreb-
no poskrbeti za starejše. »Kšn dum za
tastare bi mogu b’t v Gabri!«
Ko sem se odpravljal od njega, sem pod streho hleva zagledal rdečega fergusona, na katerem se ga še jaz spominjam, kako se je vozil skozi Gaber. Ko se ozrem nazaj na gank, se spomnim, da je vedno imel na glavi kapo, ravno tako kot danes. Pod kapo pa je človek bistrega uma in dobrega srca.
Ko se peljem po naši dolini si mislim,
koliko kapelj znoja je tukaj pustil Anton
Fortuna, ali kot ga domačini bolje poz-
namo – Aparov Tonček.
Avtor: Borut Sever
S temi besedami bi lahko na kratko opisali našega domačina Antona Fortuna iz Malih Dol pri Stehanji vasi. Sončnega majskega popoldneva sem se oglasil pri njemu doma, da se nekoliko pogovoriva.
št. 03, Maj 2012 19
DOS -EXTREME 2012 kolesarska avantura
Pomlad se preveša v drugo polovico, in takšno je tudi vreme. Sonce vse topleje greje in na cestah srečujemo vedno več kolesarjev, ki pridno nabirajo kilometre.
Nekateri kolesarijo zgolj za rekreacijo in boljše počutje, drugi
se pripravljajo na katero od kolesarskih tekmovanj, katerih je
v današnjem času vedno več, in so tudi vedno bolje obiskana.
Večina nas pozna tradicionalne prireditve, kot so Maraton
Franja, pa Poli maraton, Kolesarski juriš na Vršič, in še katero.
Manj znana prireditev pa je Dirka okoli Slovenije – DOS. In prav o tej dirki bo govora v naslednjih stavkih. Letos je bil to že šesti DOS in je potekal med 10. in 13. majem s štartom in ciljem v Postojni.
Sam spremljam to tekmovanje tako rekoč že od začetka, saj
je bila leta 2007 prva večja ekstremna cestno-kolesarska
dirka v Sloveniji, na kateri je nastopil tudi takratni udeleženec
ameriškega RAAM-a (dirke preko Amerike), zdaj že žal pokojni
Jure Robič. Prav on je bil tudi prvi zmagovalec te dirke in to
tradicijo je nadaljeval na vseh naslednjih štirih DOS-ih. Danes
je ta dirka že močno mednarodno uveljavljena in udeležujejo
se je znana imena iz sveta vztrajnostnega kolesarstva. Prav
zato jo vsako leto spremljam in občudujem prav vse, ki se
podajo na štart. Letošnja dirka pa mi bo ostala v posebnem
spominu, saj sem bil aktivno udeležen v njej. Za vse pa je
»kriv« moj prijatelj in sodelavec Boris Praznik, katerega
pogosto videvate na domačih cestah v okolici Velikega Gabra,
kjer je doma.
Boris se je tako kot številni njegovi vrstniki že v otroštvu rad
ukvarjal s športom. Kot mnoge mlade fante ga je prevzel no-
gomet, s katerim se je v mladosti zelo resno ukvarjal. Pred
dvemi leti pa mu je poškodba kolena prekrižala načrte in no-
gomet je za nekaj časa moral obesiti na klin. Večjim operaci-
jam kolena je sledila dolgotrajna rehabilitacija, Boris pa kar
ni mogel biti pri miru. Po posvetovanjih z zdravniki je začel
utrjevati poškodovano koleno z vadbo na sobnem kolesu,
kasneje pa se je preselil na pravo kolo in nadaljeval z zdrav-
ljenjem na svežem zraku. Koleno je bilo vedno bolj gibljivo,
bolečine vse manjše in Boris je na kolesu vedno bolj užival.
Na kolesarskih turah po Sloveniji je spoznal nove prijatelje in
z njimi delil izkušnje ter sprejemal nove izzive. Tako je tudi
njega pritegnila dirka okoli Slovenije. Lansko leto se je na
delu trase pridružil prijatelju s Pivke, kateri je nastopal na
dirki. Sama dirka in dogajanje ob njej ga je tako fasciniralo,
da se je odločil, da naslednje leto nastopi tudi sam. Začel je
zbirati informacije, prebirati literaturo in nabirati prve prave
kilometre. Na enem od skupnih športnih srečanj me je tako
povprašal, če sem pripravljen sodelovati v ekipi, ki ga bo
spremljala na DOS-u. Glede na to, da sem s tovrstnimi eks-
tremnimi preizkušnjami že imel nekaj izkušenj, mi je bilo pov-
abilo v veliko čast, in sem ga z veseljem sprejel.
Boris je od takrat naprej pridno treniral in se pripravljal na
to ekstremno preizkušnjo. Vsak detajl je skrbno pregledal
in predvidel tako, da med samim tekmovanjem nebi šlo kaj
narobe. Pri vadbi so mu pomagali prijatelji strokovnjaki, ki so
nedvomno močno pripomogli k njegovemu uspehu.
Ko se je jesen prevesila v drugo polovico, je bilo potrebno
kolo pospraviti v garažo in nadaljevati trening na spinning
kolesu. Na vsakodnevnih treningih so se mu pridružili njegovi
prijatelji in poskrbeli da so ure hitreje minile. Ko pa je deželo
pobelil sneg, je kondicijo nabiral tudi s tekom na smučeh. V
ta namen si je v bližini doma pripravil tudi krajšo progo za
trening. Letošnja zima je bila kolesarjem naklonjena, zato je
Boris že v januarju opravil prve treninge s kolesom.
Meseci so hitro minevali, kilometri so se nabirali in priprave so se bližale vrhuncu. Ker je bila za celotno ekipo to prva tovrstna preizkušnja smo se odločili, da najprej opravimo enodnevni trening. Po začetnih zapletih in raztresenosti, smo se »ujeli« in trening opravili do konca.
Ugotovili smo pomanjkljivosti, katere je potrebno še odpravi-
ti v času do dirke. In kot bi mignil je bila na vrsti dirka. V pone-
deljek se je ekipa zbrala pri Borisu in pripravila spremljevalno
vozilo za dirko. V sredo popoldne smo se odpravili v Postojno,
kjer smo prevzeli štartno številko in ostalo dokumentacijo za
dirko. Zvečer je bila skupna večerja in žrebanje štartnih časov,
nato pa smo se vsi kar hitro odpravili domov, da se kar najbolj
spočijemo. V sredo zjutraj je prvi del ekipe odpotoval v Posto-
jno, kjer smo opremili kombi, opravili tehnični pregled vozila
in koles, ter preverili še zadnje malenkosti pred štartom. Opol-
dne se nam je pridružil še Boris s preostankom ekipe in skupaj
smo odšli na kosilo. Čas je izredno hitro mineval in že smo
bili na položajih za štart. Ob 20.00 je štartal prvi tekmovalec,
Boris pa se je podal na progo ob 21:13:30. Začetna trema je v
hipu minila in že smo bili v prvih kilometrih dirke. Dogajanje
je bilo izredno pestro, saj se dirka odvija v odprtem prometu.
Tekmovalci se med seboj prehitevajo, zato prihaja do prehite-
vanj tudi slednih vozil, kar pa je včasih dobesedno nemogoče,
saj trasa poteka skozi manjše vasi kjer je prostora le za eno
vozilo. Trasa nas je v prvem delu vodila od Postojne, preko
Ilirske Bistrice do Kozine, nato pa čez Črni Kal, skozi Kubed do
DO
S
EX
TR
EM
E 2
01
2
KO
LE
SA
RS
KA
AV
AN
TU
RA
20
Šmarij nad Koprom, kjer je bila prva kontrolna točka, kamor
smo prispeli ob 0:40 ponoči. Nadaljevali smo proti mejnemu
prehodu Dragonja, ter preko Lucije, Izole in Kopra nazaj proti
Kozini. Tekmovalci so se do tu že večinoma razporedili in ni
bilo več večje gneče na cesti. Pot nas je nato vodila do Divače,
ter preko Lipice in Sežane na Kras. Naslednja kontrolna točka
je bila v Braniku, kamor smo prispeli ob 4:40 uri. Za nami je
bilo 205 km vožnje in Boris se je odlično počutil.
Pot smo nadaljevali do Dornberka in nato proti Ajdovščini, katera nas je pričakala v prekrasnem jutru. Začel se nas je lotevati spanec, ki pa je minil v trenutku, ko se je začel zahteven vzpon na Predmejo. Boris je premišljeno vrtel pedala in na vrh vzpona prišel manj kot v eni uri.
Zaradi hladnega vremena se je oblekel v toplejša oblačila in
pričel s spustom do Cola. Nadaljeval je pot proti Godoviču in
naprej preko Idrije, Mosta na Soči in Kobarida, do Žage. Tam
je bila tretja kontrolna točka, kamor smo prispeli ob 11:50 uri.
Nato je pot vodila po dolini Soče, kjer smo si privoščili post-
anek za kosilo. Naš kuhar Matic je pripravil, kot se za kole-
sarje spodobi, okusne makarone. V nadaljevanju nas je čakal
vzpon na Vršič, na katerega je Boris »plezal« sredi dneva ob
temperaturi okrog 30 stopinj Celzija. Vendar je tudi to oviro
ob spodbujanju celotne ekipe premagal ob 13:30 uri in se po-
dal naprej proti Kranjski Gori. Tam je bil čas za krajši postanek,
kjer se je Boris preoblekel, Sandi pa je ob tem veselo zaigral
na harmoniko. Naprej nas je pot vodila proti Jesenicam, kjer
je bila že četrta časovna kontrola. Od tu nas je spremljal tudi
Stane, ki je Borisa prišel spodbujat s svojim jeklenim dvokole-
snikom. V nadaljevanju nas je pot vodila preko Gorenjskih
vasi Poljče, Begunje in Slatna, ter preko Tržiške Bistrice, Gol-
nika in Preddvora do vasi Dvorje ob vznožju Krvavca.
Tu se je Boris spet pognal navkreber do Šenturške gore,
nato pa je sledil spust proti Tunjicam in Kamniku. Tu je sledil
daljši postanek, saj so nas pričakali prijatelji-sodelavci, Mojca
pa je spekla palačinke. Sledilo je obvezno preoblačenje
in makaroni, ostali pa so se ob zvokih harmonike veselo
zabavali. Čas je hitro mineval in potrebno je bilo nadaljevati
pot, ki nas je vodila preko 911 m visokega prelaza Črnivec
proti Gornjemu Gradu in Mozirju. Ko smo prišli do pete
kontrolne točke pri Šoštanju, se je že zmračilo in vstopili smo
v drugo noč. Peljali smo mimo Topolšice, ter naprej, kjer se je
bilo potrebno povzpeti na 1080 m visok prelaz Sleme. Tudi ta
vzpon je Boris prevozil brez težav in s konstantno hitrostjo.
Na vrhu smo se pridružili še nekaterim tekmovalcem, ki so
že počivali in nabirali moči za nadaljevanje tekmovanja.
Maser Andraž je Borisa zmasiral in po krajšem posvetu smo
se odločili, da nadaljujemo pot naprej. Toda po slabih treh
kilometrih spusta proti Črni na Koroškem, je Borisa premagal
spanec in potrebno se je bilo takoj ustaviti. Za 10 minut je
legel v kombi nato pa smo nadaljevali pot. Vendar je noč
terjala svoj davek in morali smo se ponovno ustaviti. Sledil
je 10 minutni počitek, saj Boris ni mogel zaspati. Nadaljevali
smo pot proti naslednji kontrolni točki. Za nami je bilo več
kot 600 kilometrov in Borisu so se med vožnjo zapirale oči.
Premagoval ga je spanec. S kolegom Markom sva sklenila,
da takoj opravimo postanek, kjer bo Boris v miru zaspal za
eno uro. Boris se je strinjal in tako je šel okrog 5:30 ure prvič
spat. Pridružila sva se mu tudi midva z Markom, saj sva ravno
tako kot on bedela od začetka tekmovanja in skrbela, da je
vse potekalo nemoteno. Ker se je ravno začelo daniti smo
spanec podaljšali za pol ure nato pa nadaljevali pot. Pot nas
je ob Dravi pripeljala do Kamnice pri Mariboru, nato pa smo
nadaljevali skozi Spodnjo in Zgornjo Kungoto do Šentilja. Tu
se je zopet začelo gričevje, kar Borisu veliko bolj odgovarja,
kot pa ravninski svet. Ure so minevale, kilometri so bežali in
preko Radgonskih Goric smo prišli v Prekmurje. Spet je bil pred
nami pretežno ravninski svet. Na poti smo o našem položaju
redno obveščali prijatelje, ki so prišli Borisa spodbujat na
njegovi poti. Tako so nas v Moravskih Toplicah spet pričakale
palačinke, kar pomeni, da je sledil daljši postanek. Na njem ni
manjkalo veselja in dobrega vzdušja za katerega so poskrbeli
vedno dobro razpoloženi in zabavni Borisovi prijatelji.
Kljub prevoženim 780-tim kilometrom se je Boris še vedno
odlično počutil in ni čutil kakšne večje utrujenosti. Tako smo
pot nadaljevali po vroči Prekmurski ravnici do Razkrižja in
nadaljevali po Prlekiji preko Ljutomera in Ormoža. Na poti
proti Ptuju smo že opazovali temne oblake, ki se nam bližajo
iz severovzhoda. Predvideli smo, da nas bo zajel dež, zato smo
se odločili da v Ptuju opravimo še en postanek s kosilom in
se pripravimo na deževno nadaljevanje. Ekipa z avtodomom
je že bila v Ptuju, nas pa je v Moškanjcih v trenutku zajelo
neurje in morali smo se skriti kar v avtobusno postajališče ob
cesti. Ker je bilo videti, da bo deževje trajalo dalj časa, smo
takoj poklicali avtodom in postanek s kosilom opravili kar
na avtobusni postaji. Boris se je preoblekel, pojedel porcijo
makaronov nato pa nekoliko počival. Ob tem je tekla beseda
o nadaljevanju tekme. V tem času je neurje ponehalo in tudi
dež se je preselil južneje, zato smo nadaljevali našo pot.
Ozračje je bilo ohlajeno in tudi asfalt ni bil več tako vroč. Pot
nas je v nadaljevanju peljala čez Ptujsko Goro in Rogatec
do Šmarij pri Jelšah, kjer je bila naslednja časovna kontrola.
Nadaljevali smo pot preko Šentjurja, Kozjega, Senovega in
Brestanice do Krškega kjer je bila že deveta časovna kontrola
in prevoženih 970 km. Čakalo pa nas je še eno presenečenje.
Pričakala nas je skupina navijačev, ki so z glasnim navijanjem
in transparenti pozdravili Borisov prihod. Organizator je
bila seveda Borisova žena Simona, ki je svojega moža pri
njegovem podvigu nedvomno podpirala. Zopet smo si vzeli
nekaj časa za druženje in veselje, ki pa ni trajalo dolgo, saj
smo morali nadaljevati našo pot. Medtem nas je dohitela
tudi že tretja noč, ki ni obetala prav nič prijetnega vremena.
Napovedane so bile namreč močnejše padavine, mi pa smo
morali premagati še nekaj vzponov in prekolesariti dobrih
120 km. Naslednja postojanka so bile Brežice, kjer so nas spet
pričakale palačinke in prijatelji. Ko smo se najedli odličnih
palačink, smo nadaljevali pot preko Kostanjevice na Krki in
Šentjerneja do Novega mesta. To je za Borisa domači teren
DO
S
EX
TR
EM
E 2
01
2
KO
LE
SA
RS
KA
AV
AN
TU
RA
št. 03, Maj 2012 21
kar pomeni, da se je tu zbralo veliko število navijačev, ki so ga
nato spremljali preko celotnega vzpona na Vahto. Na vrhu je
sledil zaslužen počitek in seveda druženje z navijači. Ura je bila
že čez polnoč, zato smo nadaljevali pot naprej in se spustili v
Belo Krajino. Preko Metlike smo okrog tretje ure ponoči prišli
v Črnomelj. Ves čas pa je deževalo, zato je Borisa že počasi
začenjalo zebsti. Spet smo ga preoblekli v topla oblačila in
nadaljevali pot skozi Kanižarico nato pa preko 12 km vzpona
do Starega trga ob Kolpi. Tu se je temperatura že močno
spustila in se nevarno približala ničli. Borisa je začelo pošteno
zebsti, lotevala se ga je utrujenost in zaspanost. Zmanjkovalo
je suhih oblačil, saj kljub iznajdljivosti pri sušenju oblačil,
nismo uspeli posušiti vseh mokrih stvari. Potrebno je bilo
hitro ukrepati. Proti dežju pomaga le polivinil smo si rekli in
takoj poiskali PVC vreče. Borisa smo ovili v njih in ga povili z
lepilnim trakom. Ko je tako pripravljen izstopil iz avtodoma,
je bil videti kot vesoljsko bitje iz znanstvenofantastičnega
fi lma starejšega datuma. Tak je nadaljeval pot proti Kočevju.
Po nekaterih dodelavah in korekcijah je nova prototipna
dežna kolesarska obleka služila svojemu namenu. Pojavil pa
se je nov problem. Za nami je bila že tretja noč in spanec je
spet pokazal zobe. Boris je začel dremati, kar se je kazalo z
vijuganjem po cesti. Zato smo mu predvajali glasno glasbo in
se z njim pogovarjali preko zvočnikov.
Kriza je minila in nadaljevali smo pot preko Ribnice in Žlebiča proti Sodražici. Tu pa smo na vetrobranskem steklu opazili že prve snežinke. Vedel sem, da to ne pomeni nič dobrega. Toda Boris ni odnehal. Zagrizel je v Bloški klanec in ga kljub mrazu in zaspanosti z enakomernim in hitrim tempom uspešno premagal.
Kasneje mi je priznal, da je večino tega klanca predremal.
Večini se bo to zdelo nemogoče, ampak verjemite, da so tega
sposobni res vrhunsko pripravljeni športniki. Kljub dremežu,
ekstremno nizkim temperaturam in močnem sneženju smo
okrog sedme ure zjutraj dosegli predzadnjo časovno kontrolo
v Novi Vasi, kjer nas je pričakal tudi sodnik in najin sodelavec
Tine. Po kratkem pogovoru smo nadaljevali pot, saj je bilo
pred nami še zadnjih 36 km. Boris je zavrtel pedala in kot da
za njim nebi bilo prevoženih že 1150 km, je drvel proti Cerknici
in naprej skozi Rakek in Unec do Planine. Tu nas je čakal še
zadnji vzpon v katerega se je Boris podal kot že v vse prejšnje.
Brez strahu, s popolno kontrolo in enakomernim tempom. Vsi
skupaj smo bili polni adrenalina pred zaključkom tekme zato
smo si dali duška in glasno spodbujali Borisa v zadnjih kilo-
metrih dirke.
DO
S
EX
TR
EM
E 2
01
2
KO
LE
SA
RS
KA
AV
AN
TU
RA
Končno smo zagledali tablo »Postojna« in nekaj trenutkov
za tem se je že pripeljalo spremljevalno vozilo z direktor-
jem dirke, ki je Borisa pripeljalo do cilja. Sledile so čestitke za
opravljeno pot, predvsem zaradi dejstva, da Borisa ni ustavil
niti dež, sneg in nizke temperature. V zadnjem delu trase smo
namreč prehiteli kar nekaj tekmovalcev, ki zaradi razmer niso
nadaljevali, ampak so čakali boljše vreme.
Po zaključnem slikanju smo se preoblekli in si privoščili skup-
no kosilo in torto, ki smo jo člani ekipe podarili Borisu. V Post-
ojni smo nato počakali še toliko časa, da je v cilj prišel tudi
naš prijatelj, dvakratni udeleženec DOS-a, Tomaž Česnik.Po
treh dneh smo tako zapuščali Postojno polni vtisov s pravkar
končane avanture.
Misleč, da je tako vse skupaj končano, pa je Borisa čakalo še eno presenečenje. Doma so ga namreč s prisrčno dobrodošlico pričakali vsi domači, sosedje in prijatelji.
Tako se je njegova avantura končala šele pozno popoldne, ko
je lahko stopil pod zasluženo prho in utrujen legel v mehko
toplo posteljo. Če sodim po sebi je v trenutku zaspal in do
jutra spal, kot ni že tri dni prej.
Za konec naj povem le še to, da sem izredno vesel in neskončno
hvaležen Borisu, da me je povabil v njegovo ekipo. Spoznal
sem nove prijatelje, v katerih družbi sem se odlično počutil.
Poleg tega sem pridobil veliko novih izkušenj, ki mi bodo še
kako prav prišle v mojih prihajajočih avanturah. Mogoče me v
kakšno novo povabi tudi Boris.
Avtor: Igor Čučnik
22
Zabava ali / in novi rod rokometašicV letošnjem šolskem letu smo v okviru interesnih dejavnosti na OŠ Veliki Gaber uvedli vadbo mini rokometa za učenke 4. in 5. razreda. Mini rokomet je ena izmed dejavnosti, ki mladim ponuja veliko možnosti za zabavo, sproščanje in razvijanje sposobnosti.
Je »mlajši brat« rokometa, namenjen otrokom od šestega
do enajstega leta starosti. Zaradi prilagojenih pravil je za
otroke izredno zanimiv in ga radi igrajo. Igra je dinamična,
privlačna in bogata predvsem z vidika gibalnih nalog, ki
se v njej pojavljajo.
Ker je med dekleti kar nekaj telesno in gibalno sposobnih,
smo se na šoli odločili, da dekleta prijavimo v akcijo MINI RO-
KOMET. Tekmovanje mini rokometa za osnovnošolske ekipe
organizirata Rokometna zveza Slovenije in Ministrstvo za
šolstvo in šport RS. Poteka že deseto leto, udeležba ekip pa
iz sezone v sezono narašča. Tekmovanje je regijsko zasnova-
no. Naša dekleta so tekmovala v regiji Dolenjska I, v kateri so
sodelovale še OŠ Mirna, OŠ Šentjernej, OŠ Stopiče, OŠ Grm,
ŽRK Novo mesto in OŠ Škocjan. Na treh turnirjih, kjer so šole
med sabo odigrale po dve tekmi, je OŠ Veliki Gaber na kon-
cu zasedla dobro četrto mesto in je veljala za presenečenje
sezone, saj se ostale šole akcije MINI ROKOMET udeležujejo
že vrsto let, nekatere pa organizirano vadijo in tekmujejo
tudi v okviru Ženskega rokometnega kluba Krka iz Novega
ŠP
OR
TN
A R
UB
RIK
A
mesta. Dobra igra deklet pa ni ostala neopažena tudi očem
predstavnikom ŽRK Novo mesto, ki so dekleta že povabili v
svoje klubske vrste in nekatere aktivnosti. Med drugim so se
udeležila njihovih treningov, velikonočnega turnirja, povabili
so jih tudi na poletni rokometni kamp v Savudriji.
Led je bil v letošnjem šolskem letu prebit, želimo pa si,
da rokomet za dekleta v Velikem Gabru ne bi ostal muha
enodnevnica, ampak tradicionalna baza nabora igralk za ŽRK
Krka. Predstavniki kluba so nad omenjeno idejo navdušeni
in so že letos izkazali veliko volje in pomoči. Med drugim
občasno poskrbijo za prevoze na treninge, podarili so tudi
pet rokometnih žog. Seveda bi za še boljše rezultate
v Velikem Gabru potrebovali večjo telovadnico, saj
obstoječa ne zadovoljuje niti osnovnim zahtevam pravil
mini rokometa.
Avtor: Marko Mežnaršič, učitelj ŠVZ na OŠ Veliki Gaber
št. 03, Maj 2012 23
Napovednik prireditev in dogodkov maj - september 2012
DATUM IN URA DOGODEK LOKACIJA
maj
19. 5. 2012 ob 20hObmočna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Na
reviji sodeloval tudi naš MePZ Večerna zarja.
V galeriji OŠ dr. Petra Lunačka
Šentrupert
22. 5. 2012 ob 10hNadeljevanje aktivnosti, ki pomenijo obogatitev Rastoče knjige
Veliki Gaber z okolico z ekonomsko razsežnostjo – projekt Naj
korenje iz Velikega Gabra.Sedež DU Veliki Gaber
23. 5. 2012 ob 18hPredavanje o naravnem načinu zdravljenja
Predavali bosta priznani znanstvenici s področja celostnega zdravja
človeka dr. Valentina Kharlova in Ana Marija Kolman.Dvorana KS Veliki Gaber
avg
ust
4. 8. 2012 ob 10hSrečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine
Organiziran bo avtobusni prevoz. O prijavi in ceni boste obveščeni
preko poverjenikov. Informacija bo pravočasno tudi na oglasni deski.Na Jasi v Dolenjskih Toplicah
sep
tem
ber
29. 9. 2012 V septembru je predviden praznik korenja. Ob stavbi KS VG
neznano Srečanje pohodnikov Uršna Sela, Veliki Gaber, Šentvid pri Stični Velika predavalnica CIK, Trebnje
neznano Pozdrav Mirne Velikemu Gabru (kulturni večer s pesmijo in plesom) Dvorana KS Veliki Gaber
neznano večdnevni izlet Smer še nedorečena
Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb.
Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite
e-mail: OBVEŠČANJE na E: tic@trebnje.si ali pokličite na T: 07 34 81 128 (TIC Trebnje).
SVETNIKI KS
IME NASLOV P. ST. POŠTA FUNKCIJA
Andrej PEKOLJ Zagorica 27 8213 Veliki Gaber računovodja
Boris PRAZNIK Veliki gaber 86 8213 Veliki Gaber predsednik sveta ks
Anton TURK Zagorica pri Vel. Gabru 7 8213 Veliki Gaber Zagorica
Anton LAVRIH Žubina 28 8213 Veliki Gaber Žubina
Mitja JERAS Medvedjek 32 8213 Veliki Gaber Veliki Gaber
Lucija MAROLT Veliki Gaber 71 8213 Veliki Gaber Veliki Gaber
Jože VERBIČ Mali Gaber 23 8213 Veliki Gaber Cesta, Mali Gaber
Matej ŠTEPEC Zagorica pri Vel. Gabru 37 8213 Veliki Gaber Zagorica
Janez BREGAR Stehanja vas 14 8213 Veliki Gaber Stehanja vas, Gombišče
Borut SEVER Bič 3 8213 Veliki Gaber Bič, Pristavica
NA
PO
VE
DN
IK P
RIR
ED
ITE
V I
N D
OG
OD
KO
V /
SV
ET
NIK
I
DEJAVNOSTI IN NAPOVEDNIK ZA DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELIKI GABER
• Od 1. do 3. oktobra 2012 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani Festival za tretje
življenjsko obdobje, na katerem bo DU VG aktivno sodelovalo.
• Oktobra 2012 se bomo člani društva zbrali na kostanjevem pikniku.
• Od 2. do 9. novembra 2012 bomo šli na letovanje v Hotel Delfi n v Izolo.
• V začetku decembra 2012 se bomo zbrali na prednovoletnem srečanju.
• V decembru 2012 dobrodelni koncert DU Veliki Gaber.
• O vseh dogodkih boste pravočasno obveščeni preko poverjenikov in na oglasni
deski društva.
Društvo upokojencev VG
Veliki Gaber 70, 8213 Veliki Gaber
GSM.: 031 551 519, 041 528 913
24
št. 03 | maj 2012
Latinska beseda za mesec maj je Maisus. Beseda izvira iz imena latinske boginje iz
italijanskega področja z imenom Maia. Maia je bila boginja pomladi, hči Favne ter žena
Vulkana.
Staro slovensko ime za mesec maj je veliki traven, kar pomeni da gre za mesec, ko trava
raste. Poleg velikega travna je mesec maj znan tudi kot majnik, cvetnar, rožni mesec.
PRAZNIKI:
1. Maj: Prvi maj ali z drugim imenom Praznik dela, je mednarodni praznik delavstva, ki
ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta. Leta 1890 je prvi maj postal tudi
delavski praznik, simbol solidarnosti delavskega razreda. Danes je praznovanje tega za
delavce nadvse pomembnega praznika povezano z raznimi kulturnimi shodi, praznovanji
ter že skoraj nujnimi visokimi prvomajskimi kresovi, ki razsvetljujejo večer po raznih krajih.
Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo nageljnov
Podobno kot na praznik jurjevega, je tudi maj povezan z naravo, ki se prebuja, brsti, cveti
ter dehti v pisanih cvetovih.
Cerkev meseca maja vsak dan pripravi mašo v čast Mariji. Majske večerne pobožnosti se
imenujejo Šmarnice.
PREGOVORI:
Saditi fi žol na Florijana (4. 5.) je dovolj zarana
Brez dežja Pankrac (12. 5.) in Urban (25. 5.), dobre letine up je dan.
Če se Pankrac (12. 5.) na soncu peče, obilo mošta v sode priteče.
Če se Servac (13. 5.) kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.
Če je pred Servacem (13. 5.) poletje, mraz rad pritisne na cvete.
Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga.
Hladen majnik ti gotovo da, dosti slame in sena.
Če Zofi ja (15. 5.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Kakor je vreme sv. Urbana (25. 5.), tako bo tudi malega srpana (julija).
Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče.
Majnik moker, rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen.
Slana v začetku maja, zoritvi sadja nagaja.
Filip napija (3. 5.), Zofi ja popija (15. 5.).
Maj
Vir
: ww
w.m
avri
ca.n
et
Recommended