EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

EKONOMIKA IN EKONOMIKA IN ANALIZA ANALIZA

POSLOVANJAPOSLOVANJA

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKARProf.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

1. del1. del

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKARProf.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

SODOBNO TRŽNO GOSPODARSTVO Proizvodno tehnološka in lastninska struktura. Podjetništvo in tržna struktura. Vloga države v sodobnem gospodarstvu.

UVOD

POLITIČNO EKONOMSKI PROBLEMI SODOBNEGA GOSPODARSTVA Dilema ekonomskega koordinacijskega mehanizma: slabosti trga. Monetarni problemi, inflacija in stagflacija. Sodobni vidiki monetarizma. Različne oblike inflacije in brezposelnosti. Vloga fiskalne politike. Makroekonomija odprtega gospodarstva: komparativne prednosti,

valutni tečaji in mednarodno gospodarstvo. Različne oblike protekcionizma. Zunanja zadolženost.

SLOVENIJA V PROCESU PREOBRAZBE Ekonomski, politični in socialni problemi. Razvojna strategija slovenske družbe. Proces lastninjenja in podjetništvo.

EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE

Vlada lahko preko javnih podjetij sama producira dobrine ali pa jih od privatnega sektorja.Vlada je na številnih področjih prisotna tudi preko svojih politik – npr. Z davčno in carinsko politiko draži ali pocenjuje posamezne produkcijske tvorce, tehnologije in s tem (de)stimulira njihovo uporabo

1. Kaj naj se producira?

Vladne odločitve o transfernih, davčnih, socialnih politikah pomembno določajo obseg dohodkov posameznih skupin prebivalstva.

Proces javne izbire oziroma javnega odločanja je zapleten. Posamezniki imajo različne potrebe glede različnih javnih dobrin in proces njihovega usklajevanja je dolgotrajen in zapleten.. Večina odločitev je sprejeta posredno (vlada, parlament, lokalne skupnosti).

2. Kako naj se producira?

3. Za koga producirati?

4. Kako se sprejema javne odločitve?

LORENZOVA KRIVULJA

0 50 100% DOHODKA

100%PREB.

50

40

10

KRIVULJA PRODUKCIJSKIH MOŽNOSTI DRUŽBE GLEDE NA KOMBINACIJO JAVNIH IN PRIVATNIH DOBRIN

G

N

E

K

Privatnedobrine

Javnedobrine

NEUČINKOVITOST TRGA KOT RAZLOGVLADNE AKTIVNOSTI

Zahodna ekonomska teorija je identificirala vrsto področij oziroma

vzrokov neučinkovitosti trga, ki zahtevajo posredovanje in

prisotnost vladnega sektorja:

nekonkurenčna tržna struktura,

alokacijska funkcija vlade,

eksternalije,

nepopolnost trga,

informacijska funkcija vlade,

stabilizacijska funkcija vlade,

distribucijska funkcija vlade,

vlada kot varuh zakonitosti in objektivnega interesa.

PRIVATNE IN JAVNE DOBRINE

A) Če so koristi od potrošnje posamezne dobrine omejene le na posameznika, ki jih troši, je ta dobrina čista privatna dobrina. Vsi drugi so iz potrošnje te dobrine izključeni. Način potrošnje posamezne dobrine (privatnost ali javnost) pa ni vezan na sektor, v katerem je producirana in distribuirana: podjetjih privatnega ali javnega sektorja.

B) Če koristi od potrošnje enote dobrine lahko troši skupaj več potrošnikov in to tako, da potrošnja enega v ničemer ne omejuje količine ali kakovosti potrošnje drugega, je dobrina čista javna dobrina.

C) V večini primerov se javnost in privatnost dobrin prepletata. Število prejemnikov koristi javne dobrine običajno pogojuje način njenega financiranja. Tržna ekonomija lahko ob določenih predpostavkah zagotovi učinkovito produkcijo privatnih dobrin. Trg je še vedno najboljši mehanizem zagotavljanja privatnih dobrin. Številne dobrine pa nimajo takšnih lastnosti (npr. Svetilnik na morju, javna razsvetljava) in njihovo trošenje ni rivalsko izključujoče. Družba in gospodarstvo takšne dobrine potrebujejo in tu mora vlada s svojimi dohodki financirati produkcijo javnih dobrin.

NEKONKURENČNA TRŽNA STRUKTURA

Na trgih, kjer se pojavljajo monopoli, mora

vlada bodisi s svojimi politikami bodisi z lastno

produkcijo (podjetji) povečati stopnjo

konkurenčnosti. Odstraniti mora ovire prostemu

vstopu; povečati število producentov in

potrošnikov tako, da nobeden ne bo mogel

vplivati na ceno; poskrbeti za popolno

obveščenost producentov in potrošnikov.

ALOKACIJSKA FUNKCIJA VLADE

Vlade z alokacijskimi politikami vplivajo:

Razlog, da trgi privatnih dobrin ne morejo producirati čistih javnih dobrin, je nezmožnost izključevanja neplačnikov. Čiste javne dobrine imajo namreč dve značilnosti:

na razpoložljivost dobrin za v privatnem sektorju,

spreminjajo način kombiniranj produkcijskih tvorcev,

spreminjajo način kombiniranj produkcijskih tvorcev,

vplivajo na cene produkcijskih faktorjev in produktov.

dodatni uporabnik koristi javnih dobrin ne povzroči dodatnih stroškov,

praviloma je iz uživanja takšne javne dobrine posameznika težko ali nemogoče izločiti.

ALOKACIJSKA FUNKCIJA VLADE

Razlikujemo med javno preskrbo javnih dobrin in javno produkcijo.

Privatne dobrine lahko proizvajajo in prodajajo tako privatna kot javna

podjetja.

Javne dobrine lahko proizvajajo privatna podjetja in nato prodajajo

vladnemu sektorju ali pa se proizvajajo v vladnem sektorju.

Če govorimo o javni preskrbi, mislimo na način financiranja – preko

proračunov in na njihovo dostopnost brez plačila (polne) cene.

Gre torej za dvojno odločitev: ali proizvajati privatne ali javne dobrine

in ali proizvajati (javne in privatne) dobrine v javnem ali privatnem

sektorju.

KRIVULJA PRODUKCIJSKIH MOŽNOSTI

X

CD

BA

Dobrineza javnisektor

Dobrineza privatnisektor

INFORMACIJSKA FUNKCIJA VLADE

Vlada je aktivna pri reguliranju sporočil, ki jih morajo

proizvajalci sporočiti potrošnikom.

V to skupino štejemo npr. Napise o škodljivosti kajenja

na cigaretnih škatlicah, pa sestavo pijač, hrane in drugih

izdelkov na embalaži.

Določene vrste informacij (npr. Vremenske informacije,

informacije za varno plovbo..) so javne dobrine.

NEPOPOLNOST TRGA

Trgi so nepopolni glede asortimana produktov, ki so ga

sposobni priskrbeti.

Privatni trgi so zlasti neučinkoviti pri zagotavljanju zavarovanja

in kreditov:

zavarovanje nepremičnin pred poplavami, demonstracijami,

zavarovanje varčevalcev pred izgubo njihovih prihrankov zaradi nesolventnosti bank,

vladne garancije za študentske kredite,

programi za kreditiranje kmetov, majhnih podjetij, mednarodnih poslov, hipotek na hišah.

EKSTERNALIJE

V številnih primerih produkcija privatnih dobrin povzroča stranske učinke,

ki vplivajo na posameznike in institucije kot škode ali koristi (npr.

zastrupljanje okolja pri produkciji številnih izdelkov).

V primeru takšnih eksternalij je tržna alokacija resursov pogosto

neučinkovita, saj producenti ne nosijo vseh stroškov (negativnih

eksternalij), ki jih s svojo produkcijo povzročajo.

Vlada reagira na eksternalije različno:

Oblikuje ustrezno regulacijo: emisijske standarde, načine prečiščevanja (namesto standardov lahko predpiše tudi progresivni davek na obseg emisije).

Za negativne eksternalije lahko predpisuje tudi kazni, za pozitivne pa nagrade.

STABILIZACIJSKA FUNKCIJA VLADE

Z makroekonomskimi politikami vlada uresničuje svojo stabilizacijsko

funkcijo.

Stabilizacijske politike se ne ukvarjajo samo z nezaposlenostjo in

inflacijo, marveč morajo upoštevati tudi rast outputa. Davčne politike

lahko vplivajo na nagnjenost k varčevanju in pripravljenost k

investiranju ter posledično na na obseg oblikovanja kapitala.

Vladni izdatki prispevajo k celotnemu (privatnemu in javnemu)

povpraševanju, medtem pa koga davki zmanjšujejo.

Problem ustrezne politike ni le izbrati smer spreminjanja, marveč tudi

določiti pravilno dinamiko in obseg spreminjanja. Na strani vladnega trošenja se lahko oblikujejo ustrezni programi

zaposlovanja; javni kapitalski skladi, usmerjeni v zviševanje

produktivnosti in povečanje stopenj rasti; subvencije lahko povečujejo

pripravljenost privatnega sektorja za investiranje. Potrebno je doseči takšno kombinacijo monetarnih in davčnih politik

(policy mix), ki bo omogočila doseganje postavljenih gospodarskih

ciljev.

DISTRIBUCIJSKA FUNKCIJA VLADE

Vprašanje “pravične distribucije”.

Distribucija dohodka in premoženja je v prvi vrsti odvisna od

distribucije sposobnosti in drugih produkcijskih dejavnikov, ki jih

imajo posamezniki.

Distribucija dohodka med posamezniki pa tudi med institucijami je

torej odvisna od distribucije sposobnosti in drugih produkcijskih

dejavnikov, ki jih imajo posamezniki.

Funkcija vladnih distribucijskih politik je torej spreminjanje

distribucije dohodka, ki jo narekuje trg, v smeri večje enakosti in

pravičnosti.

Welfare ekonomija je ekonomsko učinkovitost opredelila na način,

ki izključuje vpliv razdelitve.

DISTRIBUCIJSKA POLITIKA

Distribucijska politika se v veliki meri opira na tri davčne

instrumente:

Davčno-transferna shema kombinira obdavčenje skupin z

visokimi dohodki s subvencioniranjem gospodinjstev z

nizkimi dohodki.

Progresivno obdavčenje dohodkov se lahko uporabi za

financiranje javnih storitev.

Redistribucija dohodka lahko poteka tudi preko dodatnega

obdavčenja luksuznih dobrin in subvencioniranju dobrin, ki

jih pretežno trošijo revnejši sloji.

VLADA KOT VARUH ZAKONITOSTI IN OBJEKTIVNEGA INTERESA

Pogosto lahko vlada doseže iste učinke npr. z

davčno politiko (namesto prepovedi uvoza

zviša carinsko stopnjo).

Vlada lahko deluje kot izdajatelj prepovedi

(uporaba in prodaja mamil, orožja, alkohola) ali

kot predpisovalec obveznosti uporabe

(varnostni pasovi, higienski in sanitarni

standardi, osnovnošolska izobrazba).

2. del2. del

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKARProf.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

TIPIČNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA NEPROFITNIH ORGANIZACIJ

A) Temeljni cilj ni doseganje ekonomskega rezultata.

B) Ustarjeni dobiček ne izplačujejo lastnikom ali zaposlenim.

C) Deležne so davčnih ugodnosti, dotacij, donacij in drugih podpor.

D

D) Praviloma ne delujejo na tržnih načelih.

NEPROFITNA ORGANIZACIJA IN NJENO OKOLJE

topografske značilnosti klima

1. NARAVNO OKOLJE prebivalstvo naravna bogastva

prevladujoče vrednoste vodilna filozofija potrebe ljudi

2. KULTURNO OKOLJE socialno varstvo izobrazba delovne navade tradicija

3. POLITIČNO OKOLJE mednarodni politični položaj pravni sistem politične organizacije in določanje političnih ciljev delovanje uprave in sodstva vodenje nosilcev oblasti porazdelitev moči

NEPROFITNA ORGANIZACIJA IN NJENO OKOLJE - nadaljevanje

4. GOSPODARSKO OKOLJE dinamika gospodarskih dejavnosti doma in v svetu gospodarska infra in super struktura gospodarski sistem gospodarska politika razvitost gospodarstva struktura gospodarstva naravna bogastva

5. TEHNIČNO-TEHNOLOŠKO OKOLJE potrebe družbe znanje in razumevanje tehnično tehnoloških pojavov izkušnje in tehnika domišljija in spretnost redukcija tehničnih novosti pri uporabi

VRSTE NEPROFITNIH ORGANIZACIJ

PRAVNO-ORGANIZACIJSKE

OBLIKE

1. PODJETJA

2. ZAVODI

3. USTANOVE

4. DRUŠTVA

NEPROFITNE ORGANIZACIJE: podjetja

PRAVNO-ORGANIZACIJSKE OBLIKE:

PRIVATNA ALI ZASEBNA PODJETJA, to je individualno podjetje ali

družba (osebne in kapitalske družbe)

JAVNA PODJETJA, ki se pojavijo zaradi tržnih monopolov ali

posebnega interesa države na posameznem področju (pošta,

železnice, vojaška industrija…)

MEŠANA PODJETJA, kjer je del kapitala zasebnega, del pa javnega

CILJI DELOVANJA NEPROFITNE ORGANIZACIJE

zagotoviti določene storitve (transport, izobraževanje, rekreacija,

zdravstvene usluge) vsem članom družbe, ne glede na njhovo

sposobnost plačevanja teh uslug;

zagotoviti službe, ki drugače ne bi mogle biti organizirane in ki jih

nihče ne plačuje (kot npr. gasilci, policija);

zagotoviti storitve po nižjih stroških, kot bi bili v primeru, če bi bila

njihova organizacija izpeljana v profitnem sektorju;

razne organizacije za zaščito pravic in svoboščin državljanov.

PREDNOSTI USTVARJANJA DODATNEGA DOHODKA

finančna neodvisnost omogoča iskanje novih virov

neprofitna organizacija lahko zaradi finančne neodvisnosti

dosega višji nivo kvalitete,

usmeritev v trg pomeni pot k zadovoljevanju uporabnikovih

želja in potreb.

TEMELJNE FAZE POSLOVNEGA PROCESA:

NABAVAPROIZVODNJA OZ.

OPRAVLJANJE STORITEVPRODAJA

FINANCIRANJE

OKOLJE OKOLJE

SESTAVINE POSLOVNEGA PROCESA

DELOVNA SREDSTVA

DELOVNI PREDMETI (predmeti dela)

DELO,kjer lahko govorimo o lastni delovni sili

oz. delavcih

TUJE STORITVE(tuja delovna sila)

DELOVNA SREDSTVA

ZEMLJIŠČA; t.j. prostor, kjer poteka delovni proces.

ZGRADBE; vsi objekti, ki se uporabljajo v poslovne namene.

OPREMA; stroji in naprave s katerimi se obdelujejo,

dodelujejo ali predeljujejo delovni predmeti.

DOLGOLETNI NASADI (vinogradi, sadovnjaki);

OSNOVNA ČREDA (plemenska in delovna živina);

DROBNI INVENTAR.

ZNAČILNOSTI DELOVNIH SREDSTEV

V produkcijskem procesu ne spreminjajo svoje prvotne

oblike.

V produkcijskem procesu sodelujejo večkrat.

Obrabljajo se postpoma, zato sodelujejo v več

zaporednih produkcijskih procesih v času svoje

življenske dobe.

PREDMETI DELA (delovni predmeti):

PRAVI DELOVNI PREDMETI

surovine,

osnovni materiali,

polproizvodi, deli in lastna nedokončana proizvodnja.

POMOŽNI DELOVNI PREDMETI:

pomožni delovni predmeti (veziva, kemikalije, embalaža),

pogonske tvarine (elektrika, bencin),

režijski materiali ( pisarniški materail, stroški ogrevanja,

čiščenja).

OBRAČANJE OBRATNIH SREDSTEV

Koeficient obračanja = ----------------------------------------------------Promet v obdobju

povprečno stanje obratnih sredstev

360koeficient obračanja

Trajanje enega obrata = -------------------------------

SREDSTVA NEPROFITNE

ORGANIZACIJE

SREDSTVA NEPROFITNE

ORGANIZACIJE

DENARDENAR

STVARISTVARI

PRAVICEPRAVICE

OSNOVNI KAPITAL NEPROFITNE ORGANIZACIJE

DRUŽBENI KAPITAL

DRŽAVNI KAPITAL

ZASEBNI KAPITAL

Glede na lastnike neprofitne organizacije ločimo:

TRAJNI VIRI(lastni viri ali kapital)

TRAJNI VIRI(lastni viri ali kapital)

TUJI VIRI SREDSTEV(obveznosti)

TUJI VIRI SREDSTEV(obveznosti)

PASIVNE ČASOVNERAZMEJITVE

PASIVNE ČASOVNERAZMEJITVE

VIRISREDSTEV

VIRISREDSTEV

VRSTE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB:

LOČIMO:

dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij;

dolgoročno dana posojila;

dolgoročno dane depozite in varščine;

dolgoročne naložbe v nakupljene lastne delnice.

DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE PA LOČIMO TUDI NA:

dolgoročne finančne naložbe v državi,

dolgoročne finančne naložbe v tujini.

BILANCA STANJA

Poenostavljen prikaz bilance stanja:

Osnovnasredstva Lastniški kapital

Obratnasredstva

Dolgoročne obveznosti

Kratkoročne obveznosti

AKTIVA PASIVA

PRIHODKI IZ POSLOVANJA

Ločimo naslednje vrste prihodkov iz poslovanja ali poslovnih

prihodkov:

prihodki od prodaje proizvodov,

prihodki od prodaje storitev,

prihodki od prodaje materiala,

prihodki od prodaje blaga,

prihodki od subvencij, dotacij, regresov,

kompenazacij, premij in podobno.

PRIHODKI OD FINANCIRANJA

Ločimo naslednje vrste prihodkov iz poslovanja ali

poslovnih prihodkov:

prihodki od obresti,

prihodki od dividend,

prihodki od drugih udeležb v dobičku,

prihodki od tečajnih razlik,

revalorizacijski primanjkljaj.

VRSTE POSLOVNEGA IZIDA

Ločimo tri vrste poslovnega izida:

DOBIČEK

ČISTI DOBIČEK

IZGUBA

1. Dobiček iz rednega poslovanja

2. Izredni dobiček

dobiček iz financiranja

dobiček iz poslovanja

TEMELJNE ZNAČILNOSTI PREDMETOV DELA v PROIZVODNEM PROCESU:

v poslovnem procesu izgubijo svojo prvotno obliko;

v poslovnem procesu se v prvotni obliki pojavijo le enkrat;

v enem proizvodnem procesu se v celoti porabijo

Predmeti dela se razlikujejo od delovnih sredstev po načinu trošenja.

Izgubijo prvotno obliko ne menjajo prvotne oblike

POTROŠKI, STROŠKI, IZDATKI, ODHODKI

1. POTROŠKI so količinska poraba ali obraba prvin pooslovnega procesa

(kilogrami, metri, ure).

2. STROŠEK = porabljenan količina x cena

3. IZDATKI pomenijo odliv denarja.

4. ODHODKI:

A) REDNI ODHODKI pomenijo stroške, ki so zajeti v proizvedenih in

prodanih poslovnih učinkih v danem obračunskem obdobju.

B) IZREDNI ODHODKI pa so stroški, ki direktno zmanjšujejo

poslovni izid (npr. kazni, odpis terjatev).

STROŠKI PO MESTU NASTANKA

PO POSLOVNIH FUNKCIJAH (stroški kadrovanja, nabave, proizvodnje,

prodaje, financiranja, informiranja, upravljanja)

PO STROŠKOVNIH MESTIH, kar omogoča:

lažje ugotavljanje stroškov po posameznih proizvodih oz.

storitvah

ugotavljanje povzročitelja stroška,

določitev višine in vrste stroška, kar vse omogoča zniževanje

stroškov.

NEPROFITNE ORGANIZACIJE SMATRAJO SVOJE STORITVE ZA NUJNO POTREBNE IN SE

JIM NE ZDI PRIMERNO:

da se zahteva znižanje stroškov,

da kdo zahteva upravičevanje načina vodenja,

stroškov, angažiranih sredstev,

da se zahteva usmerjenost k novim prihodkom,

marketing se ocenjuje kot neprimeren, nepotreben.

MANAGERJI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ NE RAZMIŠLJAJO PODJETNIŠKO

če že, se učijo vodenja obstoječih organizacij;

Njihovo šolanje ni specializirano (so npr. zdravniki, sociologi,

psihologi, učitelji…);

ne usposablja se jih za ustvarjanje novih;

niso pripravljeni na spremembe v pristopu, ker bi “to ogrozilo

poslanstvo organizacije”;

pogosto so značajsko drugačni.

RAZLOGI ZA MANJŠO INOVATIVNOST PRI POSLOVANJU

Ne soočajo se s konkurenco.

Nimajo finančnih sredstev za eksperimentiranje z novimi proizvodi ali

metodami.

Ni načrtovanja in varčevanja za bodoče investicije in bodoče potrebe.

Managerji neprofitnih organizacij ne razmišljajo podjetniško.

Neprofitne organizacije smatrajo svoje storitve za nujne potrebne.

Nejasna navedba ciljev.

Kultura neprofitne organizacije je takšna, da sebe ne vidi kot

podjetniško.

Praviloma v neprofitnih organizacijah ne najdemo nagrad za storilnost

in uspešno podjetništvo.

PODJETNIŠKI ELEMENTI V NEPROFITNI ORGANIZACIJI:

razumljivi cilji in vrednote,

energija usmerjena na primerjalne prednosti,

uporaba intuicije pri odločitvah, uporaba intuicije pri odločitvah,.

prilagodljivo okolje,

odlična izvedba,

ohranjanje moči in pomembnosti - zaupanje v projekt in vztrajanje

na projektu,

vzgoja in razvoj izjemno dobrega kadra,

spretno ravnanje z različnimi institucijami in okoljem,

občutek za pomebne stvari in to, kako vplivati nanje,

aktivno in pozitivno vodstvo.

3. del3. delpodjetništvopodjetništvo

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKARProf.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

POJEM ANALIZE, METODE IN ZVRSTI

SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE RAZLIČNIH ENOT

NARODNO GOSPODARSKE KATEGORIJEOpredelitev narodnogospodarskih kategorij

Struktura narodnogospodarskih kategorij

Primeri analize narodnogospodarskih kategorij

ANALIZA POSLOVANJA ENOT JAVNEGA SEKTORJA

Analiza poslovnih funkcij

Kazalci poslovanja

VLOGA PODJETNIŠTVA

Ekonomska vloga podjetništva

Ekonomska vloga podjetništva

Institucionalno sistemske

predpostavke podjetništva

Institucionalno sistemske

predpostavke podjetništva

ELEMENTI PODJETNIŠKEGA PROCESA

USTANOVITELJIUSTANOVITELJI

PRILOŽNOSTPRILOŽNOST

SREDSTVASREDSTVA

NOVE POSLOVNE IDEJE

Poslovna ideja in poslovna priložnost.Poslovna ideja in poslovna priložnost.

Podjetništvo, inovacija in invencija.Podjetništvo, inovacija in invencija.

Viri poslovnih idej.Viri poslovnih idej.

NOVE POSLOVNE PRILOŽNOSTI

PREPOZNAVANJE poslovne priložnosti.PREPOZNAVANJE poslovne priložnosti.

OPREDELITEV poslovne priložnosti.OPREDELITEV poslovne priložnosti.

OCENJEVANJE poslovne priložnosti.OCENJEVANJE poslovne priložnosti.

NAPOTKI ZA IZBOR POSLOVNE PRILOŽNOSTI

Pogoji poslovne priložnosti

Opis proizvoda, storitve ali dejavnosti

Trg in kupci

Konkurenčne prednosti

Ocena poslovnih rezultatov

RAZISKAVA IN ANALIZA TRGAP

OS

LO

VN

I N

AČ

RT

Tržno področje (trg, na katerem nameravate poslovati)

Analiza ciljnih kupcev Ciljni kupci (lastnosti)

Število kupcev (obseg ciljnega trga)

Lokacija kupcev ( po posameznih skupinah)

Lastnosti proizvoda / storitve, ki so bistvene za kupca

Kriteriji odločanja kupcev pri izbiri proizvoda /storitve

Odzivanje kupcev na spremembe cene, kvalitete, dobav, dodatnih storitev

Opis trga Obseg ciljnega trga

Delovanje tega trga v preteklosti

Napovedana rast trga – tržni potencial

Posebnosti trga in ovire za vstop na trg

Tržni delež podjetja

Posebni načrti za izvozne trge

VODIČ ZA PRIPRAVO POSLOVNEGA NAČRTA

Analiza trga.

Prag rentabilnosti.

Plan trženja.

Načrt razvoja.

Vodstvene skupine.

Terminski plan.

Tveganje in problemi

NAČRT USPEHA

1. OCENITEV1. OCENITEV2.

PRAG RENTABILNOSTI

2. PRAG

RENTABILNOSTI• cena proizvoda ali storitve,• stroškov kapitala:

• amortizacije,• obresti na kredite,• obresti na poslovni sklad,• najemnine.

• bruto osebnih dohodkov režije in uprave,

• stroškov računovodskih, finančnih in podobnih del. zunaj podjetja,

• bruto plač na delavca,• števila zaposlenih pri določenem

obsegu proizvodnje,• stroškov materiala pri določenem

obsegu proizvodnje.

IZRAČUN PRAGA RENTABILNOSTI

SKUPNI STROŠKI ZA LETNO KOLIČINO

(NETO PRODAJNA CENA – VARIAB. STR. NA ENOTO)

1. KOLIČINSKI PRAG:

2.VREDNOSTNI PRAG:

KOLIČINSKI PRAG X NETO PRODAJNA CENA

GRAFIČNI PRIKAZ PRAGA DOBIČKA

točkapreloma

stroški

proizvodnja

fiksnistroški

skupni stroški

celotnidohodek

izguba

dobiček

FORMULA:

fiksni stroški

PTD* = ---------------------------------------- * prelomna točka dobička prodajna cena - variabilni stroški

FINANČNA ANALIZA PODJETJA

1. možnost 2. možnost 3. možnost 4. možnostStrukturakapitalalasten kapital 60.000 30.000 20.000 15.000izposojen kapital - 30.000 40.000 45.00012%celotni kapital 60.000 60.000 60.000 60.000

dobičekoperativni dobiček 10.000 10.000 10.000 10.000obresti - 3.6000 4.800 5.400

Neto dobiček 10.000 6.400 5.200 4.60010.000 6.400 5.200 4.600

Donos na vloženikapital

60.000 30.000 20.000 15.000

16.6% 21.3% 26% 30.7%

FINANČNA ANALIZA PODJETJA

1. možnost 2. možnost 3. možnost 4. možnostStrukturakapitalalasten kapital 60.000 30.000 20.000 15.000izposojen kapital - 30.000 40.000 45.00012%celotni kapital 60.000 60.000 60.000 60.000

dobičekoperativni dobiček 10.000 10.000 10.000 10.000obresti - 3.6000 4.800 5.400

Neto dobiček 10.000 6.400 5.200 4.60010.000 6.400 5.200 4.600

Donos na vloženikapital

60.000 30.000 20.000 15.000

16.6% 21.3% 26% 30.7%

OBRAČUN GOTOVINSKIH TOKOV

januar februar marec april maj junij prejemki prodaja 4.000 5.000 5.000 7.000 12.000 15.000 lastni k. 10.000 krediti 10.000 celotni prejemki

24.000 5.000 5.000 7.000 12.000 15.000

izdatki nakupi 5.500 2.950 4.220 7.416 9.332 9.690 obresti 2.300 2.300 2.300 2.300 2.300 2.300 plače 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 oglasi 250 250 250 250 250 250 najemnina 12.500 celotni izdatki

21.550 6.500 7.770 10.966 12.882 13.240

gotovinska izravnava

+2.450 -1.500 -2.770 -3.966 -882 +1.760

prenos gotovine

- +2.450 +950 -1.820 -5.786 -6.668

neto gotovinski tok

2.450 950 -1.820 -5.786 -6.668 -4.908

USPEŠNOST GOSPODARJENJA (PRODUKTIVNOST) V NATURALNI MERI

1 = --------------------------------------------------------------Količina proizvodov

Potroški proizvodnih faktorjev

PO

SLO

VN

I N

AČ

RT

2 = --------------------------------------------------------------Količina proizvodov

Povprečno število delavcev

3 = --------------------------------------------------------------Prodajna vrednost proizvodovStroški proizvodnih faktorjev

4 = --------------------------------------------------------------Prihodki (določeno razdobje)Odhodke (določeno razdobje)

5 = -------------------------------------------------------------- akumulacija (določeno razdobje)

Povprečno anganžirani kapital (določeno razdobje)

KAZALCI POSLOVANJA

Plačilna sposobnost = --------------------------------------Kratkoročna sredstva

kratkoročne obveznosti

Dolgoročna sredstvadolgoročni viri sredstevFinančna stabilnost = -------------------------------

4. del4. del

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKARProf.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

REFORMA JAVNE UPRAVE V RAZVITIH DRŽAVAH IN SLOVENIJI

Razvite države

70-ih, 80-ih letih,Vsebovale:

sistemski, organizacijski, informacijski in javnofinančni vidik.

razmere po osamosvojitvi zahtevajo v Sloveniji več in bolj usposobljenih javnih uslužbencev.

zaradi približevanja EU je potrebno prilagoditi zakonodajno in državno politiko ter neposredno delovanje uprave.

90-ta leta

teoretično podobno opredeljena vsebina in struktura reforme

obsega upravo v ministrstvih, upravnih enotah, občinah in v drugih lokalnih skupnostih ter v vseh številnih javnih zavodih in javnih podjetjih

Slovenija

POMEMBEN VIDIK IN IZHODIŠČE REFORME V VEČINI DRŽAV

Pomemben vidik reforme: področje javnih financ, uvajanje ekonomskih kriterijev v delovanje

javnega sektorja. učinkovitost in kvaliteta.

 Izhodišče za ekonomski vidik reforme: učinkovitost in konkurenčnost nacionalne

ekonomije manjši tudi zaradi “birokratske” narave javnega sektorja.

Povečevanje konkurenčnosti zahteva: večji nadzor zaradi zmanjšanja obremenitev

gospodarstva in racionalne uporabe proračunskih sredstev,

večjo avtonomijo javnega sektorja, da bi se povečali njegova učinkovitost in kvaliteta.

Spremembe v delovanju javnega sektorja: večja decentralizacija operativna avtonomija istočasna centralizacija pri opredeljevanju

strateških ciljev in standardov delovanja.

Nova pravila delovanja javnega sektorja zahtevajo:

predhodno opredelitev standardov

delovanja (obseg, kvaliteto in dostopnost do

storitev)

ugotavljanje rezultatov delovanja in

vzpostavitev mehanizmov vplivanja

uporabnikov storitev.

SPREMEMBE V DELOVANJU JAVNEGA SEKTORJA

IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA

FINSKA: Večina reform tehničnih in visoko strokovnih

služb ni bilo javne razprave. Javno pozornost so pritegnile spremembe stopnje

dostopnosti in stroški javnih storitev: državne železnice, pošta.

DANSKA: Zaznan spremenjen odnos javnosti do javnega

sektorja: 80. leta: večina prebivalcev spoštuje javne

institucije, ker so po njihovem mnenju odgovorni za blagostanje posameznika,

90. leta: pa narašča število ljudi, ki nasprotujejo, da ima javni sektor vedno večjo moč in vpliv.

RAZLIČNE IZKUŠNJE DRŽAV

IRSKA

državna poraba kot davki države so se povečali

(povečala stopnja centralizacije).

BELGIJA

porastel je delež porabe države,

zmanjšal se je delež pobranih davkov na ravni

države,

lokalne skupnosti so postale bolj samostojne

pri pobiranju davkov, (del davkov za

financiranje javne porabe na državnem nivoju).

IZKUŠNJE DANSKE PRI REFORMAH JAVNEGA SEKTORJA

Zanimivo je stališče, da modernizacija niti ni bila najpo-membnejši cilj in največji izziv.

Ministrstvo za finance je povdarjalo, da je odločilen učinek programa reform sprememba dojemanja javnega sektorja s strani uporabnikov zaradi uvajanja liberalnih vrednot in tržnih kriterijev.

Neposredne posledice pa so bile: Zaradi decentralizacije proračunskega financiranja in sprejemanja

odločitev so se izboljšali delovni pogoji in managersko vodenje. Povečala se je pozornost do pričakovanj uporabnikov storitev in

število raziskav njihovega mnenja. Znantne so bile investicije v novo tehnologijo v vsej javni upravi.

Na državni in lokalni ravni so vodili moderno politiko zaposlovanja in

osebnega razvoja zaposlenih. Poeenostavitev pravil in debirokratizacija pravne ureditve. Naraščajoče zahteve po večji produktivnosti (storilnosti) državnih

institucij so povečale zanimanje za stroške.

IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA

Obstajal splošen dogovor:

zato ni bilo velikih razprav v parlamentu in zato tudi ne v medijih

NIZOZEMSKA

o decentralizaciji, spremembah vladnih organizacij v manjša

ministrstva, transparentnosti proračuna.

Nasprotno pa je obstajala intenzivna strokovna razprava o reformah v akademskih krogih.

IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA

VELIKA BRITANIJA  možnosti za javno razpravo so bile relativno

omejene.   Medijsko pozornost so zbudile spremembe v

šolstvu (privatizacije).

Reforme centralne vlade so zbudile manj

pozornosti. Nekatere reforme so bile izredno nepopularne:

kritike reforme na lokalni ravni, ustvarjanje neenakosti pri dostopu do storitev

med različnimi deli države in družbenimi

skupinami.

IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA

Zaradi pomembnosti in obsežnosti projekta je potrebno doseči najvišjo možno stopnjo soglasja o:

njegovi vsebini, metodah, neposrednih in posrednih posledicah, vlogi posameznikov in družbenih skupin pri tem.  

NOVA ZELANDIJA: Vsebinske reforme. Osredotočitev javnosti le na nekatere

spremembe (Zakon o zaposlovanju in omejevanje socialnih pravic).

Javnost se je razdelila na “zmagovalce” in “poražence” teh reform.

Splošno neodobravanje zmanjšanje politične odgovornosti ministrov.

ZNAČILNOSTI REFORME JAVNE UPRAVE NA FINSKEM

Skrbi za računovod-stvo in finance orga-nizacijskih enot.

Začetek: 1987Začetek: 1987

Ministrstvo zanotranje zadeve

Ministrstvo zanotranje zadeve

Ministrstvo za finance

Ministrstvo za finance

odgovorna za reformo

Oddelek za management

Oddelek za management

Oddelek za proračun

Oddelek za proračun

Promocijo vladnih projektov:

uvajanje proračunskega financiranja glede na rezultate,

uvajanje elementov managementa v poslovanje,

informatizacija poslovanja,

sprememba poslovanja državnih podjetij

Enota za finančnimanagement

Enota za finančnimanagement

Spremembe na področju lokalne samouprave.

ZNAČILNOSTI REFORME JAVNE UPRAVE NA FINSKEM

19941994 Analiza 6 področij:

produktivnostproduktivnost

ekonomičnostekonomičnost

struktura in velikost javnega sektorja

struktura in velikost javnega sektorja

politika zaposlovanjapolitika zaposlovanja

upravni nadzorupravni nadzor regulacijaregulacija

ELEMENTI FINANČNO MANAGERSKE REFORME NA FINSKEM

PRORAČUNSKO FINANCIRANJE

upoštevajoč rezultate

PRORAČUNSKO FINANCIRANJE

upoštevajoč rezultate

KORPORATIZACIJA JAVNIH PODJETIJ

KORPORATIZACIJA JAVNIH PODJETIJ

EVALVACIJA VDRŽAVNEMSEKTORJU

EVALVACIJA VDRŽAVNEMSEKTORJU

SPREMENJENAPOLITIKA

ZAPOSLOVANJA

(decentralizacija odgovornosti,plačilo po storilnosti)

SPREMENJENAPOLITIKA

ZAPOSLOVANJA

(decentralizacija odgovornosti,plačilo po storilnosti)

UGOTOVITVE EVALVACIJE

Ugotovitve evalvacije so bile naslednje: 

zmanjšala se je stopnja državnega nadzora in usmerjanja,

povečala se je finančna samostojnost, politika zaposlovanja je postala bolj

fleksibilna, zvišala se je stopnja konkurence, povečala se je pestrost storitev, izboljšanje kvalitete storitev in stopnje

zadovoljstva uporabnikov, večje povpraševanje po storitvah in

večje število uporabnikov.

PREKOMERNI CENTRALIZEM IN NJEGOVE POSLEDICE

Razvoj “prekomernega centralizma” je zahteval decentralizacijo:

Davčna decentralizacija naj bi zagotavljala bolj učinkovito porabo virov v družbi (centralizirano dodeljevanje sredstev za določene namene povzroča neučinkovito alokacijo sredstev). Decentralizacija lahko poveča legitimnost lokalne oblasti, ki lažje upoštevajo potrebe in želje volivcev.

Centralizacija lahko zvišuje stroške upravnega nadzora in zmanjšuje učinkovitost politike centralne vlade.

Decentralizacija lahko zmanjša primanjkljaj državnega proračuna, če lokalne skupnosti pridobe pristojnosti za določene storitve, ne pa tudi sorazmernih finančnih virov.

VPLIV ZUNANJIH PRITISKOV IN DECENTRALIZACIJA

 Prekomerna centralizacija prej ali slej zahteva spremembo v smeri decentralizacije.

NASPROTEN INTERES

učinkovita ekonomska politika zahteva nasprotno tendenco prenosa pristojnosti na višji

nivo,

želi imeti centralna vlada dominantno vlogo zaradi zunanjih pritiskov, ki so rezultat “globalne” konkurence.

ker

Katera stopnja centralizacije oz. decentralizacije bi bila optimalna (ekonomija obsega, naraščanje neenakosti zaradi ekonomskega razvoja, učinkovitost porabe relativno redkih sredstev, dosegljivost storitev in njihov obseg ter kvaliteta)?

Primer odpora do centralizma: LOKALNA SAMOUPRAVA V SLOVENIJI.

Spremebe v distribuciji pristojnosti med različnimi nivoji (eden od vidikov reforme javne uprave) postane zaradi nasprotujočih si interesov zahtevnejša in zato različna med državami.

Zastavlja se vprašanje:

SPREMEMBA V DISTRIBUCIJI PRISTOJNOSTI

STOPNJE CENTRALIZACIJE

Kazalca centralizacije javnega sektorja: 

Delež porabe države v skupni porabi

države in lokalnih skupnosti.

Delež prihodkov države v skupnih

prihodkih države in lokalnih

skupnosti.Kazalca kažeta odvisnost lokalnih skupnosti od države pri zagotavljanju javnih storitev in pri njihovem financiranju.

CENTRALIZACIJA–DECENTRALIZACIJA JAVNIH STORITEV

Tabela: Povprečni delež države v skupni porabi države in lokalnih skupnosti v % v izbranih državah v obdobju 1950 – 1990Vir: Steunenber B., Mol N., 1997, 238.

Država 1950-9 1960-9 1970-9 1980-9 1950-90

ZAHODNA NEMČIJA 49.0 46.0 42.9 43.8 45.4 63.0 63.3 66.4 64.2 64.3

VELIKA BRITANIJA 76.1 70.4 67.5 73.0 71.8 IRSKA 71.6 71.4 71.4 74.1 72.3

- 79.1 76.4 76.0 77.0

NIZOZEMSKA

79.9 80.2 82.4 84.1 81.7 BELGIJA FRANCIJA

SPLOŠNA UGOTOVITEV REFORME JAVNE UPRAVE

Ali so bile razlike pogojene z objektivnimi razlikami med državami, kot so npr. velikost države, število prebivalcev, stopnja razvitosti, dohodek na prebivalca, stopnja mobilnosti proizvodnih dejavnikov.?

NI ENOTNEGA VZORCA OBNAŠANJA

Odprto vprašanje:

upoštevajoč njeno velikost, relativno poseljenost s prebivalstvom, stopnjo razvitosti oz. dohodek na prebivalca in mobilnost zaposlenih, blaga in kapitala.

Primerna stopnja za Slovenijo::

VELIKOST IN PREBIVALSTVO

večje države imajo (po površini in prebivalstvu) manj centraliziran javni sektor,

velike države s heterogenim prebivalstvom, razlikami v stopnji razvitosti, razlikami v naravnih pogojih itd., omogočijo z decentralizacijo in prenosom pristojnosti na lokalni nivo prilagajanje določenim, specifičnim razmeram in boljše zadovoljevanje potreb.

PRIČAKOVANJE:

SLOVENIJA:  ne moremo postaviti pravila, da je za Slovenijo upoštevajoč njeno absolutno in relatino velikost, boljša višja stopnja centralizacije.

PODATKI SO POKAZALI: porast števila prebivalstva v obdobju 1950-1990: pričakovan pozitiven vpliv na decentralizacijo financiranja in zagotavljanja javnih storitev samo v Zahodni Nemčiji in Franciji, v drugih državah pa je vplival celo na večjo centralizacijo.

DOHODEK IN BLAGOSTANJE

rast dohodkov bo posledično vodila k višji stopnji centralizacije,

primarna razdelitev dohodkov povzroča večje razlike, zato je naloga države redistribucija dohodkov in transferi pomoči k skupinam z nižjimi dohodki.

Predpostavljamo:

PODATKI SO POKAZALI:

Naraščanje domačega bruto proizvoda na prebivalca nima statistično značilnega vpliva na stopnjo centralizacije.

SLOVENIJA:  ne moremo trditi, da je potrebna višja stopnja centralizacije zaradi rasti dohodka na prebivalstvo.

MOBILNOST

Mobilnost je migracija prebivalstva, pretok blaga in storitev ter mobilnost dejavnikov proizvodnje.

Visoka stopnja mobilnosti omogoča občanom, podjetjem, investitorjem, da primerjajo razlike med lokalnimi skupnostmi in izberejo najboljšo za njihove namene.

Visoka stopnja mobilnosti je torej znak večjih razlik med področji, kar na drugi strani zahteva večjo stopnjo centralizacije na področju javnih storitev.  

Predpostavljamo:

PODATKI SO POKAZALI:ni povezanosti med mobilnostjo in stopnjo centralizacije, zato tega kazalca ne moremo upoštevati.

ENOTEN KAZALEC CENTRALIZACIJE

Popolno decentralizirano porabo, kjer lokalne skupnosti zagotavljajo vse storitve javnega sektorja in pobirajo tudi vse davke.pobira davke in skrbi za javne storitve.

Enoten kazalec centralizacije ---vektor porabe in davkov, njegova vrednost se giblje med 0 in 1 in predstavlja štiri “čiste” tipe:

Centralno obdavčenje in decentralizirano zagotavljanje storitev: država pobira davke, ki jih nameni lokalnim skupnostim za zagotavljanje storitev.

Decentralizirano obdavčenje in centralizacija storitev: za pobiranje davkov so pristojne lokalne skupnosti, ki jih nakažejo državi, ker je ta odgovorna za zagotavljanje storitev.

Popolno centralizirana uprava: država pobira davke in skrbi za javne storitve.

UPORABNOST IZKUŠENJ DRŽAV ZA SLOVENIJO

Spremembe v javni porabi in obdavčenju so

povezane in vplivajo na stopnjo centralizacije.

1% povečanja BDP na Irskem in na Nizozemskem je omogočilo 0,88% povečanje porabe države (v povprečju 0,75% povečanje).

PRIMER:

Lokalne skupnosti so odvisne predvsem od

davkov na premoženje oz. nepremičnine.

Država ima monopol nad davki na dohodke.

Vlade, ki dajejo prednost socialnim kriterijem in

visoki stopnji enakosti, bodo zagovarjale večjo

stopnjo centralizacije in obratno

LORENZOVA KRIVULJA

0 50 100% DOHODKA

100%PREB.

50

40

10

CENTRALIZIRANA DECENTRALIZACIJA

Povečanje operativne avtonomije in pristojnosti posameznikov.

Povečanje njihove odgovornosti.

Vzpostavitev sistema prisile in spodbud za učinkovito in strokovno delovanje.

Center ohrani nadzor nad ključnimi strateškimi vprašanji:

razdelitev virov organizacijskim enotam,

cilji delovanja, pravila delovanja.

CILJNA PODROČJA REFORME JAVNE UPRAVE

V projektu reforme javne uprave v Sloveniji so opredeljena naslednja ključna ciljna področja (Trpin G., 1997, 5):  zagotoviti večji prenos pristojnosti in s tem omogočiti

večjo fleksibilnost upravnega sistema; zagotoviti boljše izvajanje nalog ter vzpostaviti

ustrezne nadzorne mehanizme in boljše uveljavljanje odgovornosti; razviti konkurenčnost in možnost izbire pri izvajanju upravnih funkcij;

razviti javne službe, ki bodo usmerjene k uporabniku;

izboljšati položaj javnih uslužbencev;

bolje izkoristiti zmogljivosti moderne informacijske tehnologije;

izboljšati kakovost pravne regulative; okrepiti usmerjevalno in spremljevalno funkcijo centra upravnega sistema.

5. del5. delReforma javnege Reforma javnege

managementa v Sloveniji: managementa v Sloveniji: kazalci delovanjakazalci delovanja

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKARProf.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

Kazalci delovanja

1. Kazalci delovanja so potrebni iz notranjih in zunanjih razlogov.

2. Interno žele vodje organizacijskih enot informacije o doseganju obsega storitev in stroškov, o možnostih vključevanja in motiviranja zaposlenih.

3. Zunanje institucije zahtevajo poročilo o delu organov in organizacij, da presojajo njihovo delovanje.

4. Kazalci omogočajo boljše sodelovanje med organizacijami znotraj znotraj javnega sektorja.

Kazalci delovanja so potrebni za:

1. spremljanje uresničevanja zastavljenih načrtov delovanja,

2.  presojanje rezultatov in potrebnih sredstev,

3.  presojo višine stroškov,

4.  iskanje načinov za obvladovanje in zmanjšanje

stroškov,5.  izboljšanje kvalitete storitev,

6. določanje prioritet in usmerjanje uporabe sredstev.

Nova pravila delovanja

 Predhodna opredelitev standardov delovanja. Določitev obsega, kvalitete in dostopnosti storitev. Ugotavljanje rezultatov delovanja in vzpostavitev

mehanizmov vplivanja uporabnikov.

Ugotavljanje stroškov: transparentnost, primerjava, pokritje, zniževanje in stroškovno računovodstvo na vseh ravneh.

Značilnosti: decentralizacija in operativna avtonomija ob

istočasni centralizaciji pri opredeljevanju strateških ciljev in standardov delovanja.

Vzroki za spremembe

Spodbude in prisile za spremembe so ZUNANJE – tržno okolje: Obstoj zadostne konkurence, prizadevanje za prodajo

blaga in storitev, zahtevnost kupcev glede kvalitete in ostalih pogojev prodaje proizvodov, konkurenca s kvaliteto in ceno, finančno tveganje in možnost prenehanja poslovanja

Obstoj zadostne konkurence, prizadevanje za prodajo blaga in storitev, zahtevnost kupcev glede kvalitete in ostalih pogojev prodaje proizvodov, konkurenca s kvaliteto in ceno, finančno tveganje in možnost prenehanja poslovanja

dovolj motivov za spremembe poslovanja

PODROČJE JAVNEGA SEKTORJA

PODROČJE JAVNEGA SEKTORJA

prevladuje državna lastnina ob omejenem obsegu zasebne lastnine, visoka stopnja proračunskega financiranja dejavnosti, naravni monopoli in netržni pogoji proizvodnje proizvodov in storitev.

NI ZUNANJIH motivov za spremembo poslovanja

Bistveno drugačen je položaj v panogah in dejavnostih, ki ne delujejo pod tržnimi pogoji

Vzroki in posledice reforme v razvitih državah

Tržno usmerjene, razvite države so se soočale z neugodnimi gospodarskimi rezultati, nezaposlenostjo, proračunskimi primanjkljaji, inflacijo itd.,

Zahteve in pritiski javnosti po učinkovitem poslovanju (izkušnje zasebnega sektorja v javni sektor). reformo javnega sektorja

Spremenjeno poslovanje javnih podjetij: privatizacijo, koncesije, obvezne konkurenčne javne razpise, komercializacijo infrastrukture, soupravljanje privatnega sektorja, nagrajevanje managerjev v javnih podjetjih

uved

ejo

Konkurenčnost in javni sektor

Znotraj javnega sektorja pa je popolna odsotnost kakršnekoli konkurence in možnosti izbire značilna za večino storitev državne uprave. Na splošno velja, da je država slabši gospodar pri porabi sredstev in organiziranju poslovanja.

P O S L E D I C A

obsežnosti sistema,

njegove velike normativnosti,

hierarhičnosti,

počasne odzivnosti na spremembe

premajhnih pristojnosti in odgovornosti posameznikov znotraj sistema.

Celovitost spreminjanja delovanja

Nujna organska povezanost sistemskega, organizacijskega in javnofinančnega vidika prenove javne uprave.

Prenos pristojnosti: redistribucija funkcij in pristojnosti, večja fleksibilnost in avtonomija, sprejemanje odločitev o uporabi virov

in organizaciji dela, povečanje učinkovitosti, boljše zadovoljevanje potreb

uporabnikov.

Kazalci delovanja

Vprašanje evalvacije delovanja javnega sektorja.

Razvitje postopkov za spremljanje, nadzorovanje

in ocenjevanje delovanja.

Ugotavljanje pomanjkljivosti postopkov in

njihovega izboljšanja.

Ugotavljanja rezultatov delovanja za finančno

ovrednotenje.

Sistem ugotavljanja rezultatov

Jasna opredelitev dejavnosti, njenih sestavnih delov, razultatov in posledic.

Določitev namenov oz. ciljev (npr. znižanje stroškov, skrajšanje čakalnih časov itd.).

Primerjava z ostalimi oblikami ocenjevanja.

Informiranje o doseženih rezultatih.

Dobro in slabo delovanja

Kazalci pokažejo razlike v praksi.

Namen uporabe kazalcev zahteva osredotočanje na dobro ali na slabo delovanje. Dobro delovanje:

Razvojni nameni, Izboljšanje kvalitete storitev.

Slabo delovanje: Finančni nadzor, Iskanje napak, Previsoki potroški.

Nevarnost: Zadovoljitev z dosego povprečnih

vrednostnih kazalcev.

Dobro in slabo delovanja

Predpostavke:

integracija notranjega in zunanjega informacijskega sistema ter podatkovnih baz, pravočasen nadzor stroškov,

cost-benefit analize,

evalvacija kakovosti minulih odločitev,

vodstvo je vključeno v vse planske dejavnosti.

Uspešnost reforme javne uprave je odvisna od

tega ali bo osnovnemu – SISTEMSKEMU vidiku

sledil še ORGANIZACIJSKI, INFORMACIJSKI in

FINANČNI. Zadostna informiranost o rezultatih znotraj

organizacije ter v širšem okolju med

uporabniki.

Kazalci kvalitete storitev

kvaliteto storitve ali proizvoda v

javnem sektorju,

Ločimo:

njegovo nudenje uporabnikom.

Kvaliteta storitev in njeni kazalci

Kvaliteta storitev je določena z:

ustreznostjo storitev glede na zahteve uporabnikov:pravočasnost,

dostopnosttočnost,zaporednost

storitev,stopnjo udobnosti,stopnjo vljudnosti...

Možni kazalci kvalitete storitev:pravilnost,pravočasnost,dostopnost,varnost,prijaznost pri opravljanju

storitve,enostavnost,razumljivost.

Kazalci kvalitete storitev

Kvaliteta storitev je določena z:

ustreznostjo storitev glede na zahteve uporabnikov:pravočasnost,

dostopnosttočnost,zaporednost

storitev,stopnjo udobnosti,stopnjo vljudnosti...

Možni kazalci kvalitete storitev:pravilnost,pravočasnost,dostopnost,varnost,prijaznost pri opravljanju

storitve,enostavnost,razumljivost.

Delovanje kazalcev

Uporaba kazalcev deluje najbolj pozitivno, ko je

povdarek na razvoju, izboljšanju delovanja,

izobraževanju in v manjši meri na nadzoru in

ugotavljanju odgovornosti.

Treba je zagotoviti dostopnost podatkov vsem,

ki sprejemajo odločitve, uporabljajo storitve ali

jih zagotavljajo na lokalni ravni.

Odnos do kazalcev delovanja

Najboljša je kombinacija podatkov, ki jih zbiramo sistemsko in občasno z

raziskavami in intervjuji. Za razdeljevanje finančnih sredstev zato

raje uporabimo skupino kazalcev, ki celovito zajamejo tudi kvaliteto storitev. Kazalci pokažejo razlike v praksi.

Od namena uporabe je odvisno, ali se bomo

osredotočili na dobro ali na slabo delovanje. Za razvojne namene, izboljšanje kvalitete

storitev je koristna podrobna analiza kazalcev

dobrega poslovanja.Za finančni nadzor so pomembni kazalci slabega

poslovanja, ki omogočajo iskanje napak, prevelikih stroškov glede na rezultate itd.

METODE ZA DOLOČITEV KAZALCEV KVALITETE STORITEV

Metode za določitev kazalcev kvalitete storitev: pripombe oz. pritožbe uporabnikov,

predlogi, ankete o zadovoljstvu uporabnikov, izkušnje zaposlenih.

UPORABNOST REZULTATOV SE POVEČA, ČE RAZISKAVE VEČKRAT PONOVIMO!

Upoštevati moramo specifičnost pritožb, okoliščine,morebitne politične razloge itd.

SODELUJOČI V PROCESU DOLOČANJA KAZALCEV

izvajalci politik,nadzorniki porabe sredstev,vodilno osebje enote javnega sektorja,zaposleni,uporabniki,prebivalci.

V proces določanja kazalcev so vključeni:

Praviloma so v proces določanja kazalcev vključeni predstavniki le nekaterih skupin n sicer vodilno osebje, izvajalci politik in nadzorniki porabe.

8. del8. del

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKARProf.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR

2. OCENA UPRAVLJALSKEGA PODSISTEMA

1. Kvaliteta kadrov

2. Starost vodilne ekipe

3. Usposobljenost vodilne ekipe

4. Pripadnost podjetju

5. Odnosi z okoljem

STRATEŠKA ANALIZA VIROV NEPROFITNE ORGANIZACIJE

FINANČNA IN EKONOMSKA OCENA ORGANIZACIJE

OCENA UPRAVLJALSKEGA PODSISTEMA

OCENA TRŽNEGA PODSISTEMA

OCENA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKEGA PODSISTEMA

PRILAGODLJIVOST ORGANIZACIJE

DEJAVNIKI RAZVOJA ORGANIZACIJE

4. OCENA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKEGA PODSISTEMA

1. Starost opreme

2. Stanje opreme

3. Izkoriščenost kapacitet

4. Investicijska aktivnost

5. Prijaznost in tehnologije okolju

6. Zagotavljanje kvalitete

7. Vlaganja v razvoj

8. Urejenost okolja

9. Kvalieteta kadrov

3. OCENA TRŽNEGA PODSISTEMA

1. Cena in kakovost

2. Konkurenčnost

3. Prodajne poti

4. Oglaševanje

5. Poprodajni servis

6. Kvaliteta kadrov

7. Zaščita intelektualne lastnine

8. Ponudba in povpraševanje

9. Mesto v življenjskem ciklu

5 .PRILAGODLJIVOST ORGANIZACIJE

1. Zakaj spreminjanje dejavnosti?

2. Potrebnost razširitev

3. Odnost med tveganjem in rutino

4. Predlagatelj sprememb

5. Sprejemanje novega znanja

6. Omejitvene klavzule

7. Vpliv državne regulative na trženje

8. Samostojnost organizacije podjetja

6. DEJAVNIKI RAZVOJA ORGANIZACIJE

1. Povečanje obsega dejavnosti

2. Povečanje tržnega deleža

3. Povečanje izvoza

4. Povečanje zaposlenosti

1. FINANČNA IN EKONOMSKA OCENA ORGANIZACIJE

SKUPNA OCENA:

1. OCENA PANOGE

2. OCENA UPRAVLJALSKEGA PODSISTEMA

3. OCENA TRŽNEGA PODSISTEMA

4. OCENA NABAVNEGA PODSISTEMA

5. OCENA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKEGA

PODSISTEMA

6. PRILAGODLJIVOST ORGANIZACIJE

7. DEJAVNIKI RAZVOJA ORGANIZACIJE

Primer: Potek raziskave Visoke upravne šole STANJE in PERSPEKTIVE LOKALNE

SAMOUPRAVE V SLOVENIJI

V raziskavi so obravnavani upravno-pravni, organizacijski, ekonomski in nformacijski vidik razvoja lokalne samouprave v Sloveniji.

Za mednarodno primerjavo so bili zbrani kazalci uspešnosti, ki jih uporabljajo na Škotskem, Danskem, v Kanadi in Nemčiji.

Sistem kazalcev je zajel: metodološko opredelitev kazalcev, opredelitev baze podatkov, določitev postopkov izračuna kazalcev, določitev uporabnikov podatkov in njihove povratne informacije.

Sistem kazalcev bo služil interni analizi v lokalnih skupno-stih in izdelavi dokumentov: proračuna, plana investicij in bilanci premoženja