1

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

NSi VLOŽILA ZAKONE ZA PREGON BANČNEGA KRIMINALA

TREND PODPORE NSi STABILEN IN V PORASTU

Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, december 2016, št. 8

GRADIMO NORMALNO SLOVENIJO

Prevzema vodenja vlade se ne bi ustrašila.

INTERVJU:

LjudmilaNOVAK

1102

POMLADNA POLITIČNA AKADEMIJA

Informacije in predhodne prijave na: tajnistvo@ijek.si

17. - 18. MAREC 2017

VZEMI SI ČAS ZA POMLADNO POLITIČNO AKADEMIJO! KDAJ: petek, 17. - sobota, 18. marec 2017

Rezerviraj si čas že danes! Za nočitev in prehrano bo brezplačno poskrbljeno!

... izvedeti, za kaj se krščanski demokrati zavzemamo?

… izvedeti, kako se je razvijala krščanska politična miselnost in kako je prišlo do osamosvojitve?

… izvedeti, kako se pripraviš in vodiš politično kampanjo?

… izvedeti, kako se komunicira v politiki?

… izvedeti, kako deluje politična stranka?

ŽELIŠ ...

Jernej Vrtovec

VLOGA NADŠKOFA ŠUŠTARJA PRI OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

CENA: 20 EUR

CENA: 20 EUR

mag. Matej Tonin

UPANJE ZA SLOVENIJO

CENA: 10 EUR

LJUDMILA NOVAK V OČEH DRUGIH

CENA: 12 EUR

IJEK KNJIŽNICA

Knjige lahko naročite na elektronskem naslovu tajnistvo@ijek.si.

Število mest je omejeno,

pohitite s prijavo!

3

4

7

7

8

13

13

14

15

16

17

18

19

10. KONGRES NSi

TREND PODPORE NSi

NSi NA KONGRESU CDU

INTERVJU: LJUDMILA NOVAK

PREGON BANČNEGA KRIMINALA

PITNA VODA V USTAVI RS

ZGODILO SE JE

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

NAŠ ŽUPAN

IZ EU PARLAMENTAFEDEOTOČNIK

FEDERICO V. POTOČNIK

NAGRADNA KRIŽANKA

J

NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI

KAZALO

UVODNIK

GRADIMO NORMALNO SLOVENIJO. Za nami je jubilejni 10. kongres naše stranke, ki je potekal v soboto, 12. novembra, v Brežicah. Skupaj se nas je zbralo preko šeststo in ponovno smo dokazali, da smo velika stranka. Velika po ljudeh, programu in srčnosti.

V mesecih pred kongresom sem prekrižaril Slovenijo in obiskal 23 regijskih odborov. S ponosom ugotavljam, da naša stranka širom po Sloveniji še kako živi in deluje. Že dolgo časa vem, da imamo v naših vrstah ogromno pridnih in delovnih ljudi. Moja letošnja ugotovitev je, da imamo tudi izjemno srčne in dobre ljudi. Ljudi, ki morajo zato, ker so krščanski demokrati, marsikaj poslušati, slišati in tudi marsikaj požreti, ampak srčnost in pripadnost žene naše ljudi naprej. V slovarju knjižnega jezika najdemo razlago za besedo srčnost, ki pomeni pogum in odločnost. Spet drugje lahko najdemo razlago, da srčnost daje trdnost v težavah in stanovitnost v prizadevanju za dobro. Tega nam krščanskim demokratom ne manjka - poguma, odločnosti in prizadevanja za dobro!

To ljudje vse bolj čutijo. Vsak dan več ljudi pravi, da je Nova Slovenija še edina normalna stranka v naši državi. Ta stavek je pomemben in nekaj pove - še posebej, če pride od preprostega, pridnega slovenskega človeka. Vsak tak stavek nam daje pogum in odgovornost, da smo na pravi poti, na poti normalne stranke, ki dela in se trudi za normalnost Slovenije.

V zadnjih mesecih smo določeni posamezniki iz naše stranke deležni silovitih osebnih napadov in diskreditacij. Deležni smo takšnih in drugačnih nalepk, žal pogosto tudi s strani tistih, od katerih tega ne bi pričakovali.

Ampak, nič nas ne bo ustavilo in to zaradi srčnosti, poguma in odločnosti. Lahko je danes deliti etikete na čela posameznikov. Lahko je obtoževati, natolcevati in lagati, to je zelo enostavno. Težje, precej težje, pa je danes graditi, seštevati, pomagati, stati ob strani in biti najprej človek. Mi, krščanski demokrati, gremo zavestno po tej poti, ki je težja, precej težja, saj smo prepričani, da je prihodnost take politike na naši strani. Danes so ljudje siti razdiralnosti, sovraštva in netenja prepirov. Krščanski demokrati to odločno zavračamo in hočemo Slovenijo dialoga, Slovenijo sodelovanja in Slovenijo vključevanja. Živimo na izjemnem koščku sveta in ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi pri nas prevladala negativizem in sovraštvo. Naša dežela je prelepa in naša dolžnost je, da gradimo normalno Slovenijo, kjer bo prostor za vse in kjer se bomo lahko, čeprav različni, normalno pogovarjali in gradili normalno Slovenijo.

V prihajajočih praznikih vam in vašim domačim želim blagoslovljen božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter odlično leto 2017!

Robert Ilcglavni tajnik

Interni časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratovIzdaja: Glavno tajništvo NSi, Dvorakova ulica 11a, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik Oblikovanje: Andrej Cimperšek Naslovna fotografija: Andrej CimperšekNaklada: 10.500 izvodov, Ljubljana, december 2016 Tisk: Tiskarna Januš, d. o. o.

@novaslovenija

Pridružite se NSi na Facebooku

4KRŠČANSKI DEMOKRAT

KONGRES

V Brežicah je 12. novembra potekal jubilejni 10. kongres NSi, kjer je bilo poleg domačih in tujih gostov, članov in simpatizerjev stranke, prisotnih več kot 500 predstavnikov in predstavnic, ki so na volitvah odločali tudi o novem vodstvu NSi ter prihodnji usmeritvi stranke. Vsebinsko bogat kongres je postregel z zelo jasno kongresno resolucijo z naslovom Gradimo normalno Slovenijo, kjer se je NSi jasno in odločno zavzela za oblikovanje pravične domovine, ki bo temeljila na močnem gospodarstvu in bo ljudem zagotavljala varnost na številnih področjih življenja.

Ponovno izvoljena predsednica NSi Ljudmila Novak je v svojem nagovoru izpostavila potrebo po čim prejšnji normalizaciji razmer v Sloveniji in modernizaciji ter napovedala graditev t. i. tretjega stebra oz. nove politike, ki bo temeljila na zmernosti, dialogu in dejanjih. Vse

10. Kongres NSiGradimo normalno Slovenijo

posameznike, civilnodružbene pobude in politične stranke, ki si želijo boljše in bolj pravične Slovenije, je zato pozvala, da se v teh prizadevanjih pridružijo NSi.

Ljudmila Novak je opozorila tudi na slabe demografske trende v Sloveniji in v Evropi, ki pomenijo velik izziv za politiko in načrtovanje prihodnosti. »Statistika kaže na vedno manj rojstev, a še bolj kot to postaja problem vedno večji delež starejših ljudi. Staranje prebivalstva in veliko število brezposelne mladine pomeni večji pritisk na pokojninski in tudi na zdravstveni sistem. Krščanski demokrati se zavedamo teh problemov, zato smo letos predstavili ukrepe za modernizacijo zdravstvenega sistema, ki vključuje jasno strategijo, kako upravljati sistem dolgotrajne oskrbe starejših oz. domov za starejše. Slovenija na tem področju ima svoje potenciale, a jih politika do sedaj ni znala izkoristiti!« je pojasnila in dodala: »Posebno skrb moramo nameniti tudi družini, ki je osnovna celica naše družbe. Slovenija potrebuje takšno socialno politiko, ki bo družinam naklonjena in bo spodbujala tiste, ki si želijo imeti več otrok. Ne smemo pozabiti tudi na naše mlajše generacije, ki iščejo svoj prostor pod soncem. Nič ni narobe, če gredo mladi za nekaj časa v tujino in tam nadgrajujejo znanje in si širijo obzorja. To je njihova pravica. Problem pa je, če bi radi prišli nazaj, a se v Sloveniji ne počutijo več dobrodošle.«

Slovenija ima potenciale, ki jih do

sedaj nismo izkoristili.

V kongresnem pogovoru so sodelovali Franci Pliberšek (MIK Celje), Goran Novković (GZS) in Igor Vovk (Zavod Iskreni.net).

5

KONGRESGRADIMO NORMALNO SLOVENIJO

Za normalizacijo razmer v Sloveniji potrebujemo pravično domovino, močno gospodarstvo in varno življenjsko okolje!

Izhajajoč iz stanja in razmer v Republiki Sloveniji ter malodušja in nezadovoljstva, ki se širita med njenimi prebivalci, predstavniki članstva Nove Slovenije – krščanskih demokratov (NSi) na podlagi sprejetih programskih dokumentov NSi, zlasti temeljnega in gospodarskega programa, ugotavljamo, da so za izgradnjo normalne Slovenije potrebni naslednji ukrepi:

1. ZA PRAVIČNO DOMOVINO. Imamo rešitve za reformo pravosodja, varstvo zaposlenih in temeljito prenovo EU ter razvoj kulture družbene solidarnosti na temelju krščanskih vrednot. Državljani moramo biti pred zakonom enaki. Ljudem želimo vrniti njihovo dostojanstvo in občutek pripadnosti domovini.

2. ZA MOČNO GOSPODARSTVO. Imamo rešitve za nižje davke, manj birokracije in modernizacijo izobraževanja. Več delovnih mest bo večjemu številu ljudi omogočilo boljše življenje. Najboljša socialna politika je močno gospodarstvo z več delovnimi mesti, usposobljenimi kadri in dostojnim plačilom za opravljeno delo.

3. ZA VARNO ŽIVLJENJE. Imamo rešitve za podporo družini in kulturi življenja, za modernizacijo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter za krepitev splošne varnosti. Slovenke in Slovenci morajo biti rešeni nenehnega strahu za preživetje in negotovo prihodnost svojih otrok ter zaščiteni pred kulturo smrti.

Trdno smo prepričani, da ni nobenega objektivnega razloga, da je življenje v Sloveniji slabše kot v sosednjih ali nekaterih drugih evropskih državah. Z uveljavitvijo predlaganih ukrepov in rešitev za normalizacijo razmer v Sloveniji bi ljudem omogočili svobodno razvijanje njihovih talentov in sposobnosti, državi pa vseh njenih potencialov. Prebivalci Slovenije si zaslužijo živeti v modernem okolju, ki človeško življenje varuje od spočetja do naravne smrti, kjer si lahko, ob razčiščenih stališčih do naše zgodovine, ustvarijo družino in hkrati napredujejo na svojem kariernem področju.

Zavedamo se, da je za normalizacijo Slovenije potrebno združiti moči tako na političnem kot strokovnem področju. Potrebno je skupno delovanje, zato vabimo vse državljanke in državljane, vse organizacije civilne družbe in tudi politične stranke, da se nam pridružijo pri oblikovanju političnega stebra zdravega razuma, ki si bo prizadeval za resnične spremembe v naši državi. Edina prava pot je pot modernizacije s končnim ciljem normalizacije. Potrebna so dejanja in ne samo besede. Pogum šteje!

KONGRESNA IZJAVA

na kongresu so povedali ...

Ljudmila NOVAK, predsednica»Veličina človeka se spozna v krizi, zato je prav zdaj treba

povzdigniti naš glas in zapreti vrata populizmu.«

Lojze PETERLE, poslanec Evropskega parlamenta»NSi razumem kot stranko, ki želi v politiko vnašati svetlobo drugačnosti tam, kjer je ta nujna.«

mag. Matej TONIN, vodja poslanske skupine»V NSi ne bomo čakali. Pripravljeni smo zavihati

rokave in sami začeti graditi normalno Slovenijo.«

Iva DIMIC, podpredsednica»Biti krščanski demokrat je poslanstvo in služenje ljudem.«

6KRŠČANSKI DEMOKRAT

PRIZNANJA IN ODLIČJA 10. KONGRESA:

ČASTNA ČLANA sta postala Lidija Drobnič in dr. Ivan Rebernik.

ZLATI ZNAK so prejeli: Avguštin Vivod, Frančišek Volek in Vlasta Sagadin.

SREBRNI ZNAK so prejeli: Anton Kosem, Romana Prelc, Franci Avbelj, Stanislav Marhat in Rudolf Zdovc.

BRONASTI ZNAK so prejeli: Emilijan Kunavar, Viktor Cafuta, Ivan Jaklin, Janez Bernot, Anica Gregor, Franc Lodrant in Jožef Cerovšek.

MODRO PRIZNANJE so prejeli: Miloš Klinec, Stanko Hosta, Ivan Frančič, Marjan Kovač, Božidar Humar, Ciril Bizjan, Mihael Zdolšek, Veronika Sirc, Nives Čonč in Danijel Bezek.

Naziv OBČINSKI ODBOR LETA 2016 je prejel Mestni odbor NSi Koper.

Jernej VRTOVEC, poslanec»Slovenija in EU bosta obstali le, če se bosta trdno oprijeli svojih korenin in vrednot.«

Jožef HORVAT, podpredsednik»Zbrali smo se, ker smo trdno odločeni zgraditi

normalno Slovenijo.«

prof. dr. Peter JAMBREK, govornik na kongresu»Če želi EU nastopati kot resen svetovni igralec, mora jasno definirati svoje meje in jih tudi ustrezno varovati.«

Robert ILC, glavni tajnik»Smo stranka ljudi, ne pa stranka botrov,

stricev in sestričen iz ozadja.«

Nova Slovenija je na svojem 10. kongresu izvolila nove organe stranke za naslednje dvoletno obdobje. Za predsednico je bila izvoljena Ljudmila Novak, prav tako pa je kongres izvolil še šest članov izvršilnega odbora, pet članov razsodišča in pet članov nadzornega odbora.

V skladu s statutom stranke se je v dveh tednih po kongresu se je na konstitutivni seji sestal svet stranke, ki je na predlog predsednice stranke izvolil vodstvo sveta ter ostale člane vodstva stranke. Na prvi pokongresni seji se je sestal tudi izvršilni odbor, ki je izvolil mednarodnega tajnika.

NOVA SESTAVA ORGANOV STRANKEPredsednica: Ljudmila NovakPodpredsednika: Iva Dimic in Jožef HorvatGlavni tajnik: Robert IlcPredsednik sveta: Matjaž TronteljNamestnik predsednika sveta: mag. Bernard MemonMednarodni tajnik: mag. Valentin Hajdinjak

Člani in članice izvršilnega odbora: mag. Matej Tonin, Alojz Sok, Martin Mikolič, Mojca Kucler Dolinar, dr. Vida Čadonič Špelič, dr. Janez Pogorelec,mag. Cveto Uršič, Andrej Černigoj, Federico V. Potočnik in Jernej Vrtovec, predstavnik Zveze seniorjev Jože Jurkovič, predstavnica Ženske zveze dr. Marija Rogar in predstavnik Mlade Slovenije Matej Hrast.

Nadzorni odbor sestavljajo:predsednik Milan Matos, članice in član Irena Švab Kavčič, Vilma Tekavc, Julija Humar in Jožef Kocuvan.

Razsodišče sestavljajo: predsednik Ignac Polajnar, člani Andrej Cunder, Silvo Sok, mag. Zdravko Luketič in Miha Žižek.

KONGRES

7

12 poslanskih

sedežev

7

JAVNO MNENJE

Trend podpore NSi stabilen in v porastu

Kongres CDU še poglobil zavezništvo med NSi in CDUDelegacija NSi, ki so jo sestavljali podpredsednik NSi Jožef Horvat, glavni tajnik NSi Robert Ilc, evropski poslanec Lojze Peterle in mednarodni tajnik Valentin Hajdinjak, se je udeležila 29. kongresa CDU, ki je tokrat potekal v Essnu. Kongres CDU je ponovno izvolil Angelo Merkel za predsednico stranke, s čimer je ta uradno znova postala kandidatka za nemško kanclerko na volitvah jeseni prihodnje leto.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob začetku kongresa v svojem govoru zagotovila, da se situacija z begunci iz leta 2015 ne bo ponovila. Ob tem je pozvala tudi k prepovedi burk, kjer koli je to pravno možno. “Situacija, ki smo ji bili priča poleti 2015, se ne more in ne sme ponoviti,” je dejala Merklova. Takrat so množice migrantov v Nemčiji iskale zatočišče pred vojno, preganjanjem in revščino. “To je bil in je moj izrecen politični cilj,” je poudarila in dodala, da se je treba naraščajočemu populizmu v Evropi upreti.

“Politika mora imeti rešitve, politika ne sme biti populistična, ker populisti so tisti, ki ljudem lažejo. Veseli me, da se zaveznišvo med CDU in NSi krepi in utrjuje. Veseli me tudi, da je gospa Merklova napovedala močnejšo Evropo in Nemčijo, kar je za Slovenijo izjemno pomembno, saj je Nemčija naša največja politična in gospodarska partnerica,” je v izjavi ob robu kongresa CDU dejal podpredsednik NSi Jožef Horvat, ki se je sicer skupaj z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem srečal tudi s podpredsednico CDU Julijo Klöckner.

Novembrske raziskave javnega mnenja kažejo, da bi Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) skoraj podvojila število poslancev glede na rezultat zadnjih parlamentarnih volitev. Raziskava agencije Episcenter je novembra pokazala, da NSi podpira 11 odstotkov vprašanih, kar bi stranki prineslo 12 poslanskih mest. Novembrska raziskava agencije Ninamedia kaže, da NSi podpira 10,5 odstotka vprašanih, kar bi stranki prineslo 9 poslanskih mest. Raziskava agencije Mediana pa je NSi s 4,9-odstotno podporo med vsemi oziroma okoli 9,5-odstotno podporo med opredeljenimi anketiranci uvrstila kar na tretje mesto med vsemi političnimi

strankami, medtem ko je stranka po najnovejši anketi Dela zabeležila šestodstotno podporo med vsemi vprašanimi, kar je 1,2 odstotka več kot prej.

Na Glavnem tajništvu v sodelovanju z Raziskovalnim centrom Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka izvajamo tudi analizo vseh anket in na podlagi tega izračunamo povprečen rezultat NSi v posameznem mesecu. V mesecu novembru tako ugotavljamo, da je trend podpore stabilen. Podatki kažejo, da bi stranka na čelu z Ljudmilo Novak več kot podvojila zadnji rezultat na volitvah.

Graf: Število poslanskih mest NSi po posameznih mesecih v letu 2016

8KRŠČANSKI DEMOKRAT

LjudmilaNOVAK

Ljudmila Novak se je rodila 1. avgusta 1959 v Mariboru. Svojo politično pot je z vstopom v NSi začela leta 2000. Leta 2001 je bila izvoljena za županjo v občini Moravče. Župansko funkcijo je opravljala do leta 2004, ko je bila na prvih evropskih volitvah v Republiki Sloveniji izvoljena v Evropski parlament. Leta 2008 je bila na predčasnem volilnem kongresu izvoljena za predsednico NSi. Leta 2012 je z vstopom NSi v Vlado Republike Slovenije postala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Že več kot 30 let je poročena z možem Romanom, s katerim imata tri otroke in pet vnukov.

Prevzema vodenja vlade se ne bi ustrašila.

8KRŠČANSKI DEMOKRAT

INTERVJU

9

INTERVJU

Za nami je jubilejni 10. kongres NSi, na katerem ste bili ponovno izvoljeni za predsednico stranke. Kako se počutite v teh dneh?Velika podpora mi je dala novih moči in poguma ter potrdila, da gre stranka pod mojim vodstvom v pravo smer. Najbolj pomembno pa je to, da kot ekipa delujemo enotno in dobro. Svet stranke je po kongresu potrdil oba moja dozdajšnja podpredsednika, predsednika sveta in glavnega tajnika še za naslednji dve leti. Verjamem, da bomo še naprej delali dobro.

Ste si želeli protikandidata?Predsednik stranke naj bo tisti, ki ima največjo podporo in mu članstvo zaupa. Vesela sem, da sem dobila 91,5-odstotno podporo prisotnih predstavnikov stranke. Nimam pa nič proti, če želi še kdo kandidirati za predsednika, tako kot se je to zgodilo že dvakrat do sedaj.

Ste predsednica stranke od leta 2008. Na kongresu ste razkrili, da ste resno razmišljali o koncu vaše politične kariere. Zakaj ste se vendarle odločili vztrajati?Ko sem leta 2008 sprejela to funkcijo, sem dejansko reševala stranko. Ko sem bila še trikrat potrjena na volilnem kongresu stranke, je zame to vedno pomenilo prevzem odgovornosti. Vedno sem pripravljena od te funkcije odstopiti, v kolikor se pokaže, da ima nekdo drugi večjo podporo ali da lahko stranka pod drugim vodstvom hitreje in bolje napreduje. Funkcije pridejo in gredo, pomembno pa je, kaj naredimo v času, ko smo na določenem položaju. Vztrajam pa zato, ker verjamem v moč sodelovanja in sposobnost moje ekipe, da NSi na naslednjih volitvah še izboljša rezultat in v tej državi naredi nekaj dobrega za ljudi.

Na kongresu ste dejali, da je NSi jedro tretjega stebra. Kako se počutite ob misli, da bi kdaj prevzeli vodenje vlade?Vodenje stranke je zagotovo zelo odgovorna funkcija, vodenje vlade pa še toliko bolj. Če bi ljudje na volitvah v največji možni meri podprli NSi, potem bi bila to odgovorna naloga, ki se je ne bi ustrašila. Imamo program, rešitve in strokovne ljudi, ki se spoznajo na svoja področja. Predvsem pa imamo veliko volje delati dobro za Slovenijo, zato se prevzema vodenja vlade ne bi ustrašila. Za Slovenijo bi to lahko pomenilo, da strici iz ozadja izgubijo moč in vire napajanja iz državne blagajne. To pa seveda sedanji politični eliti in njihovim lobijem ne bi bilo všeč, zato bi poskušali narediti vse, da ponovno zrušijo vlado in si prilastijo tisto, kar je še mogoče. Geslo kongresa NSi je bilo »Gradimo normalno Slovenijo«. Je v trenutnih razmerah, notranje in zunanje političnih, sploh možno zgraditi normalno Slovenijo?Slovenija ima vse možnosti, da postane normalna država. V to sem prepričana, ker imamo veliko neizkoriščenih možnosti. Seveda pa je potrebno za dosego normalnosti sprejeti ukrepe, ki bodo ljudem vrnili zaupanje v našo domovino, predvsem pa, da bomo lahko vsi skupaj bolje živeli. NSi ima vizijo in pogum, kako zgraditi normalno Slovenijo, sicer se oblikovanja novih političnih zavezništev ne bi lotila.

Če bi postali predsednica vlade, katere tri ukrepe bi vaša vlada najprej sprejela?Predpogoj za izvedbo kakršnihkoli ukrepov je oblikovanje trdne koalicije z ministrsko ekipo, ki bo sposobna uresničiti in udejanjiti tisto, kar govori in obljublja. Kot sem že povdarila, funkcije pridejo in gredo. Najbolj pomembno pa je, kaj v času, ko smo na političnih funkcijah, storimo dobrega za ljudi.

Pa ukrepi?Razbremenitev gospodarstva, prenova zdravstvenega sistema in reforma pravosodja. Zagotovo bi podjetnike in zaposlene razbremenili visokih davkov. Kdor za pošteno delo ne prejema poštenega plačila, ta nima motivacije. Če zaposleni niso motivirani, se tudi podjetja ne morejo razvijati. In če se morajo podjetniki nenehno boriti z birokratskimi ovirami, namesto da bi svojo energijo usmerili le v razvoj, je jasno, da je potrebno tudi poenostaviti postopke pridobivanja določenih dovoljenj. Ni normalno, da je za gradbena dovoljenja potrebno čakati več mesecev ali celo več let. Živimo v globaliziranem svetu, kjer je konkurenca velika. Dolžnost politike pa je, da omogoči okolje, ki bo ljudem dovoljevalo doseganje njihovih najboljših potencialov.

Kaj pa zdravstvo in sodstvo?V NSi smo letos predstavili temeljita izhodišča za prenovo zdravstvenega sistema. Ključna rešitev naših ukrepov je reorganizacija delovanja zavarovalnic in bolnišnic, s čimer bi se povečala hitrost in kakovost zdravstvenih storitev. Naj na tem mestu poudarim, da NSi ne želi ukiniti javnega zdravstva. Tisti, ki nam to očitajo, se bojijo, da bi izgubili svoje denarne tokove, ki uničujejo ta zdravstveni sistem. NSi je za javno zdravstvo, vendar z drugačnim načinom financiranja. Ni normalno, da ljudje čakajo na operacijo po več mesecev ali celo let, medtem ko si nekateri na ta račun polnijo denarnice. Največja težava v zdravstvu, poleg preobremenjenih zdravnikov in medicinskih sester, je korupcija, ki jo določeni posamezniki izvajajo na račun bolnikov. To so sprevržena in sramotna dejanja. Enako nesprejemljivo je tudi to, da smo davkoplačevalci konec leta 2013 plačali za sanacijo bančnega sistema več kot tri milijarde evrov, obenem pa v vsem tem času nismo dobili nobene konkretne obsodbe tistih, ki so to bančno luknjo zvrtali. Pretekli mesec smo vložili v parlamentarni postopek paket zakonov za pregon bančnega kriminala, s čimer bi se ustanovila posebna sodišča in oddelki tožilstva za pregon korupcije v bančništvu. Bojim pa se, da tako kot pri zdravstvu tudi pri pregonu bančnega kriminala ta vlada nima poguma izpeljati odločnih ukrepov.

Je zdravstvo na podobni točki kot so bile banke leta 2013, ko nam je grozilo sesutje bančnega sistema?Do neke mere zagotovo. Vemo, da so se čakalne dobe v zadnjem letu kar nekajkrat povečale. Tudi stavka

NSi ima vizijo in pogum, kako zgraditi normalno Slovenijo, sicer se oblikovanja novih političnih zavezništev ne bi lotila.

10KRŠČANSKI DEMOKRAT

INTERVJU

Vam je žal, ker NSi ni šla v to vlado?Ne, ni mi žal. Glede na moč in programske razlike z drugimi strankami, bi težko uveljavljali svoj program. Verjamem pa, da prihaja čas, ko nam bodo ljudje dali večjo podporo, kar nas bo pripeljalo tudi do odhoda v vlado, ki bo delala v korist ljudi in ne posameznih interesnih skupin.

Na kateri točki bi morala katerakoli vlada odstopiti?Takrat, ko so medsebojna nesoglasja tako velika, da vlada ne more več izpeljati nobenega pomembnega ukrepa in takrat, ko se dela škoda državi zaradi neukrepanja. In tudi takrat, ko se vlada ni zmožna upreti tistim, ki želijo ropati državno premoženje.

Pritisk migrantov je manjši kot lani. Pa vendarle nevarnost še vedno obstaja. Kaj bi morala Slovenija že zdaj storiti, da bi se lahko bolje znašli, če bi se ta pritisk znova povečal?Zagotovo moramo sprejeti ustrezno zakonodajo. Vemo, da se zakonodaja okoli tega še vedno usklajuje znotraj koalicije. Preprosto moramo imeti mehanizme, s katerimi bi zavarovali naše meje. Živimo v času, ko moramo biti pripravljeni na vse možne scenarije, zato je potrebno ljudi v ta namen tudi usposobiti in v največji možni meri zaščititi. Seveda pa je potrebno pomagati tudi tistim, ki so pomoči potrebni.

Vlada je pripravila spremembo zakonodaje, s katero bi policisti dobili več pooblastil. Po novem naj bi bila možna tudi uporaba paralizatorjev. Se s tem strinjate?V primeru nevarnosti je zagotovo bolje, da se uporabijo paralizatorji kot pa pištole. Od policistov pa pričakujem, da to orožje odgovorno uporabljajo le v najnujnejših primerih. Na prvem mestu je varnost državljanov, čeprav v osnovi nisem za nobeno nasilno ravnanje.

Ali NSi še vedno stoji za tem, da Slovenija lahko sprejme največ pet tisoč migrantov?Sprejmemo jih lahko toliko, kolikor jih lahko tudi namestimo, zanje poskrbimo in omogočimo integracijo. Če bi bila ta številka prevelika in tega ne bi zmogli, bi ogrozili varnost države. Po vseh ocenah je število pet tisoč sprejemljivo. Nekatere države, ki so sprejele večje množice migrantov, imajo zdaj težave, zato moramo sprejeti le toliko ljudi, da bomo situacijo lahko obvladovali.

V Evropi je prišlo zaradi migrantov do velikega porasta populizma. Ali menite, da je populizem dober za Evropo?Populizem nikoli ni dober. Nekateri krizne razmere izkoriščajo in delajo iz tega politiko. S tem se ne morem strinjati. Vedno sta potrebna dober premislek in racionalno ravnanje, ne pa čustveni odzivi. Populisti igrajo na negativna čustva ljudi, kar dolgoročno največkrat vodi v večje nasilje in poslabšanje razmer.

zdravnikov kar naprej grozi. Primanjkuje nam določenih specialistov, nekateri vrhunski zdravniki pa odhajajo v tujino. Najbolj žalostno pa je to, da pri tem trpijo predvsem pacienti oziroma tisti, ki redno vplačujejo prispevke v zdravstveno blagajno.

Kako bi odreagirali, če bi eden vaših ministrov podpisal sporazum s sindikati na lastno pest?Vlada se mora predhodno jasno dogovoriti, kam želi neka pogajanja pripeljati. Še pred začetkom pogajanj je potrebno natančno vedeti, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Ministri se morajo držati dogovorov. Če pa se pri pogajanjih kaže, da bi končni sporazum utegnil preseči postavljene okvire, pa je nujno, da ministri še pred podpisom sporazuma dobijo potrdilo predsednika vlade in ostalih koalicijskih partnerjev. Bi v primeru podpisa sporazuma ministrice Milojke Kolar Celarc in sindikata Fides zahtevali odstop ministrice?V kolikor se ni držala dogovorov. Tukaj so stvari nejasne. Po eni strani imamo trditve, da je vlada sprejela takšne pogoje, da je ministrica imela argumente za ta sporazum, po drugi pa, da takšnega mandata ministrica ni imela. Občutek imam, da so si koalicijski partnerji premislili na podlagi javnega mnenja, ki podpisu sporazuma s Fidesom ni naklonjeno. Zagotovo pa zdajšnja ministrica za zdravje ni več primerna za vodenje tega izjemno zahtevnega resorja. Vsa njena dozdajšnja dejanja kažejo, da ukrepov za prenovo zdravstvenega sistema ni sposobna izpeljati, saj svojega položaja ne obvladuje. Potrebujemo ministra, ki bo odločen, pogumen, strokoven in ki bo imel močno podporo koalicijskih partnerjev.

Je dialoga med vlado in predstavniki v zdravstvu premalo ali vlada dejansko nima poguma sprejeti konkretnih ukrepov?Oboje. Na eni strani vedno znova slišimo pritožbe, da se ministrica ni pripravljena pogovarjati in slišati pripomb, na drugi strani pa ni prave volje v koaliciji za odločnejše spremembe, ki jih zdravstvo zahteva. Vse skupaj je ena velika zmeda, ki škoduje ljudem. Na to, da ta vlada ni naredila odločnejših sprememb, pa nas opozarja tudi Evropska komisija. Delajo se le kozmetični popravki. Grozi nam tudi neobvladljiv pokojninski sistem. Ta vlada ni naredila bistvenih reform, ker se posamezniki bojijo odločnejših ukrepov.

Dolžnost politike je, da omogoči okolje, ki bo ljudem dovoljevalo doseganje njihovih najboljših potencialov.

11

Evropski poslanec NSi in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je kandidiral za mesto predsednika Evropskega parlamenta, a njegove kandidature evropski poslanci SDS niso podprli, čeprav delujejo znotraj iste politične skupine EPP. Kako to komentirate?To nedržavotvorno dejanje govori samo zase, zato ga posebej ne mislim komentirati. Gospodu Peterletu se ob tej priložnosti želim zahvaliti za pokončnost in širitev proevropskega duha v Bruslju in Strasbourgu. Evropska unija v teh kriznih časih bolj kot kdajkoli prej potrebuje zdrav razum.

Kako vidite ponovno kandidaturo Angele Merkel?Angela Merkel je ob migrantski krizi izgubila določen del podpore. Veseli pa me, da je na zadnjem kongresu CDU poudarila, da se migrantska kriza v takšnem obsegu, kot se je zgodila lani, ne sme več ponoviti. Nemška kanclerka je zagotovo ena najvplivnejših svetovnih voditeljic, zato je izjemno pomembno, kakšno politiko zagovarja Nemčija, saj to potem vpliva tudi na Slovenijo. Ne smemo pozabiti, da je Nemčija naša največja izvozna partnerica.

Kaj pa zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah?Zmaga Donalda Trumpa je bila odločitev Američanov in jo je treba spoštovati. Zagotovo pa so mu pri njegovi zmagi izjemno pomagali elektorski glasovi. Za Slovenijo pa je pomembno, da bo Trump vodil kar se da miroljubno politiko, tudi z državami EU. In da bo Slovenija znala čim bolj izkoristiti to, da imamo v Beli hiši prvo damo.

Kako bi odgovorili tistim, ki pravijo, da je NSi postala stranka kapitala in da se zavzema samo za podjetnike?NSi je konservativna v vrednotah, liberalna v gospodarstvu in socialna do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Svobodna gospodarska pobuda lahko ustvarja veliko boljše pogoje za delo in življenje. Ustvarja tisti kapital, ki ga država potrebuje, da je država socialna, da lahko razvijamo svoje sisteme – zdravstvene, šolske, infrastrukturne. Zato v NSi poudarjamo močno gospodarstvo, ki ustvarja nova delovna mesta, da se ljudje lahko zaposlijo, ustvarjajo in imajo lastno podjetniško pobudo. Vedno pa poudarjamo, da je treba zaposlene dostojno plačati, zato smo v tem mandatu predlagali nižjo obdavčitev plač, s čimer bi se zaposlenim neto plača povečala, medtem ko podjetnikov ne bi dodatno obremenili. Ni normalno, da zaposleni v Avstriji pri 1.500 evrov bruto plače dobijo okoli 1.200 evrov neto, v Sloveniji pa le tisoč evrov. Vsako pošteno delo zasluži dostojno plačilo.

Kdo je vam osebno bolj pomemben; lastniki podjetij ali zaposleni v podjetjih?Oboji so pomembni. Podjetja potrebujejo odgovorne lastnike, ki imajo razvojno vizijo in občutek za ljudi. Da podjetja lahko razvijaš, potrebuješ strokovne ljudi. Strokovne ljudi pa moraš primerno tudi plačati. Zato v NSi vztrajamo, da je potrebno plače vseh zaposlenih davčno razbremeniti. Na drugi strani pa se zavedamo, da podjetniki potrebujejo tudi bolj fleksibilno zakonodajno okolje, v katerem bo boljša tudi plačilna disciplina. Uspešna so le tista podjetja, ki pošteno plačujejo svoje zaposlene in kjer imajo delodajalci dobre odnose z zaposlenimi. To je naša vizija in naš način dela.

INTERVJU

Kako v teh časih vidite vlogo sindikatov?Sindikati v Sloveniji...

Bi potrebovali reformo sindikatov?Zagotovo. Predolgo časa so v sindikalnih organizacijah isti ljudje na vodilnih funkcijah, ki želijo delati politiko in se pravzaprav borijo le za nekatere predstavnike in člane sindikalnih združenj. Ljudem je treba prisluhniti, vendar pa ne smemo pristati na izsiljevanja določenih interesnih skupin. Vemo, da ima čedalje manj ljudi zaposlitev za nedoločen čas. Čedalje več je tistih, ki so zaposleni po pogodbi. Še posebej mlada populacija ima malo možnosti za redne zaposlitve. Sindikati bi morali biti bolj konstruktivni in imeti vizijo razvoja. Če vedno branijo iste stvari in se pri tem delovnopravna zakonodaja ne prilagaja potrebam časa, potem nazadujemo. Vodilni v slovenskih sindikatih so v marsičem krivi, da delovni pogoji niso boljši. Podjetniki pravijo, da bi zaposlili veliko več ljudi, če bi bila delovnopravna zakonodaja bolj fleksibilna. Za vmesno obdobje, ko nekdo izgubi službo, pa bi morali ustanoviti prehodni sklad, iz katerega bi zaposleni in delodajalci vplačevali in nato iz njega po potrebi tudi črpali sredstva.

Kako razumete vedno več opažanj med zaposlenimi v podjetjih, da je način trenutnega življenja prehiter?Tempo življenja je zagotovo zelo hud. Tudi pritiski so vedno večji. Najprej morajo delodajalci iskati možnosti in priložnosti za vzpostavljanje dobrih delovnih pogojev. Vsak vodja mora v prvi vrsti skrbeti za pozitivne medsebojne odnose in podrejene tudi spoštovati. Ko se človek dobro počuti v nekem okolju, je lahko tudi ustvarjalen. Velikokrat opažam in slišim, da so slabi medsebojni odnosi pogost razlog za stres. Sama si vedno prizadevam, da so medsebojni odnosi kar se da dobri, ustvarjalni, da si ljudje med seboj pomagajo, ne pa nagajajo ali rušijo. Takšne odnose si želim tudi v politiki, ki bi morala biti delo za skupno dobro.

Ali zase lahko rečete, da znate udariti po mizi?Če je potrebno, seveda tudi to znam. Pride čas, ko je treba odločno povedati nekaj, za kar mislim, da je potrebno povedati in s tem preprečiti nekaj slabega. Sprva si vedno prizadevam, da se zadeve uredijo z dialogom, saj lepa beseda vedno lepo mesto najde. Če to ne gre, ker sogovorniki za to nimajo posluha, pa je treba odločno postaviti stvari na svoje mesto.

Vztrajam zato, ker verjamem v moč sodelovanja in sposobnost moje ekipe.

Živimo v času, ko moramo biti pripravljeni na vse možne scenarije, zato je potrebno ljudi v največji možni meri zaščititi.

12KRŠČANSKI DEMOKRAT

INTERVJU

SDS je vložila novelo zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Gre za zakon, ki ga je NSi uspela spraviti skozi državni zbor in že kaže vidne rezultate. Kako vidite novelo SDS?Ta prelomni zakon nam je uspelo sprejeti lansko leto. Poleg nas, ki smo ga pripravili, je zakon dobil podporo še v SMC in pri nekaterih posameznih poslancih, medtem ko so bile druge stranke večinoma proti. SDS se je vzdržala in ni konstruktivno sodelovala pri morebitni izboljšavi zakona. Naš zakon že predvideva, da mora biti v primeru, ko se začnejo izkopi, prisotna policija. Policisti morajo pri nadaljnji obravnavi upoštevati zakon o organiziranosti in delu v policiji in tudi kazenski zakonik. V bistvu je ravnanje policije enako, kot pred sprejemom našega zakona, saj njihove postopke ureja drugi zakon, zato menim, da sprememba našega zakona ni potrebna. Naš zakon je tehnični zakon, ki je vladni komisiji dal orodje za začetek reševanja problematike prikritih grobišč. V kolikor pa v SDS menijo, da do ovadb ne prihaja in imajo dokaze in priče o storilcih teh grozovitih dejanj, pa naj podajo kazenske ovadbe in predložijo dokaze. Naš zakon daje le zakonski okvir, da se ta problematika končno lahko začne reševati. Vladna komisija pa je tista, ki na operativni ravni usmerja delo in izvaja zakon. Zato smo v NSi proti noveli zakona, ki jo je vložila SDS.

Ali bi morali tak zakon sprejeti že prej?Zagotovo je preteklo preveč časa, preden so se začeli izvajati pokopi žrtev. Vesela pa sem, da je končno tudi v slovenski družbi nastal nek širok konsenz in prevladalo spoznanje, da vsak mrtev človek zasluži dostojen pokop in primerno obeležje. Samo v letošnjem letu je bilo izkopanih in prekopanih preko tisoč žrtev medvojnih in povojnih pobojev. Vladna komisija, z gospodom Jožetom Dežmanom na čelu, zelo intenzivno dela. Zadovoljna sem, da je vlada na našo pobudo zagotovila tudi denar in da se zakon uspešno izvaja. Jasno je, da to vsem ni všeč, predvsem tistim, ki delajo svojo politiko na račun teh tragičnih dogodkov in to tematiko grdo izrabljajo. Seveda pa pričakujemo, da se bo tudi jasno povedalo, kdo so krivci za te poboje, da ne bomo drug drugega obtoževali in da se vsa zgodovinska dejstva dokončno zapišejo v učbenike in zgodovinske knjige. Zame je glavni krivec vrh komunistične partije in njeni vodilni člani, ki so dali takšna povelja oziroma izvajali svojo revolucijo in maščevanje nad nasprotniki revolucije in nedolžnimi ljudmi. Vmes pa so ljudje, posamezniki, izvajalci, ki so bili tudi grdo izrabljeni, ter človek – grešnik, ki ga je vojna naredila še bolj krutega ali otopelega za bolečino sočloveka oziroma je postal razčlovečen izvajalec grozodejstev.

Bi kot predsednica vlade odpirali ideološka vprašanja?Ideološka vprašanja lahko odpiramo samo v največji možni dobronamernosti in če to vodi k pozitivnim rešitvam. Če se takšna vprašanja odpirajo zato, da nekdo dela le svojo politiko, vznemirja ljudi ali jih spodbuja k še večjim delitvam, potem to ni prava in državotvorna politika.

Kaj bi bil vaš največji uspeh, ki bi ga kot političarka lahko dosegli?Da bi Slovenija postala čim bolj normalna in uspešna država, v kateri bi družino postavili na najvišje mesto in v kateri bi bilo gospodarstvo močno in trdno. Država, v kateri bi se rodnost hitro povečevala in bi to pripomoglo

k obstoju slovenskega naroda. Država, v kateri bi zaupali v sodstvo, ki zagotavlja vsem državljanom enakost pred zakonom in kaznuje vse, ki delujejo v nasprotju z zakoni oziroma si prilaščajo tujo ali državno lastnino. Če bi vodila državo, bi si želela, da bi bilo razprtij v narodu čim manj in da bi si vsi prizadevali za uspešnost državljanov in naše domovine. Seveda pa se zavedam, da je za preporod naše države potrebno veliko poguma, vendar se takšnega projekta zagotovo ne bi ustrašila. Trdno verjamem, da si naši državljani zaslužijo dostojno življenje in da ima Slovenija še veliko neizkoriščenih možnosti.

Smo v mesecu decembru, ki velja za mesec praznovanj. Kaj želite našim bralcem?Vsem bralcem in bralkam želim, da bi z veseljem prebirali Krščanskega demokrata in da bi bili z veseljem pripadniki NSi. Vsem nam tudi želim, da bi živeli v normalni in uspešni Sloveniji. Želim, da bi spoštovali drug drugega ter se pogovarjali na osnovi argumentov in ne zlonamernih podtikanj. Vsak od nas lahko premakne kamenček in potem lahko premaknemo tudi goro. Vsem želim, da bi praznike preživeli lepo v krogu svoje družine in se tudi duhovno okrepili za vse izzive prihodnjega leta.

13

AKTUALNO

NSi vložila paket zakonov za pregon bančnega kriminalaPodpredsednik NSi Jožef Horvat in poslanec NSi Jernej Vrtovec sta na novinarski konferenci predstavila paket zakonov za pregon bančnega kriminala, ki ga je poslanska skupina NSi vložila v parlamentarno proceduro.

Zakonski predlogi NSi predvidevajo zaostritev pogojev za vstop v uprave in nadzorne svete bank za tiste osebe, ki so bile v preteklosti soodgovorne za visok delež danih slabih kreditov. Poleg tega v NSi predlagamo odprtje novih oddelkov sodišč, ki bi se ukvarjala le z bančnim kriminalom, kar bi prispevalo k večji učinkovitosti pregona bančnega kriminala, hkrati pa bi se na Specializiranem državnem tožilstvu lahko oblikovala posebna skupina tožilcev za pregon bančnega kriminala. Poslanca NSi Jernej Vrtovec in Jožef Horvat sta na novinarski konferenci spomnila tudi, da decembra minevajo tri leta od sanacije bančne luknje, ki je davkoplačevalce stala več kot tri milijarde evrov.

“Po treh letih še noben primer ni doživel epiloga. Še več, sodišče pravzaprav nobenega primera s področja bančne

kriminalitete ne obravnava,” je dejal Horvat in poudaril, da se NSi sicer ne želi vpletati v delo tožilstva in sodišč, želi pa pripomoči k lažji identifikaciji bančnih kriminalcev in boljši organiziranosti sodišč in tožilstev.

Poslanci NSi bodo te predloge naslovili tudi na ministra Gorana Klemenčiča in ga prosili za sestanek. “V NSi smo pripravljeni tudi kje popustiti, da bodo odgovorni vendarle odgovarjali za nastalo bančno luknjo,” je o oblikovanih zakonskih predlogih dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Skoraj nobena država pravice do pitne vode nima vključene med človekove pravice, temveč to pravico zagotavljajo na zakonski ravni. Poslanci NSi so se pri glasovanju o spremembi Ustave Republike Slovenije (RS) oz. vpisu dodatnega 70. a člena vzdržali, saj je prevladalo mnenje, da predlagan zapis pravice do pitne vode ni dobro premišljen in lahko prinese vrsto problemov. Zapis v Ustavo RS, ki je bil na koncu potrjen brez podpore NSi, se glasi (70. a člen): »Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrba prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.«

Krščanski demokrati smo se v procesu spreminjanja Ustave RS vseskozi zavzemali, da se sprejme naslednja definicija: »Vsakdo ima pravico do pitne vode.« Žal, kljub tehtnim razlogom, predlog NSi bil upoštevan. Jožef Horvat je ob tem dejal, da zadržanost NSi do sprememb izvira iz dejstva, da je področje oskrbe s pitno vodo danes zelo dobro urejeno že s področnimi zakoni. Treba je izpostaviti, da je oskrba s pitno vodo obvezna občinska javna služba, ki jo večina občin zagotavlja preko svojih režijskih obratov ali javnih gospodarskih zavodov. V

Pitna voda v Ustavi RS: kaj bo s koncesijami in vaškimi vodovodi?

obeh primerih pa gre izključno za neprofitno upravljanje dejavnosti. Tudi, če se za oskrbo s pitno vodo podeli koncesijo, to ne pomeni, da je voda zasebna last. V NSi smo prepričani, da mora država ohraniti lastništvo nad vodnimi viri in nad njimi zagotavljati tudi regulativo in nadzor. Če so vodni viri javno dobro v lasti države, pa je torej vseeno, kdo je izvajalec oskrbe s pitno vodo – lokalna skupnost, koncesionarji ali druge oblike javno-zasebnega partnerstva. Dodaten argument, da NSi ni podprla spremembe Ustave RS pa je tudi dejstvo, da 70. a člen ukinja podeljevanje koncesij in vaške vodovode. Vladna večina se pri tem očitno ni vprašala, kaj to v praksi pomeni. Znan je podatek, da je kar 13 % prebivalcev Slovenije oz. približno 260.000 ljudi odvisnih od lastne oskrbe s pitno vodo. Sledi logično vprašanje, kaj bo tem državljanom pomagal zapis pravice do pitne vode v ustavo, če ne bodo mogli biti več oskrbovani iz vaških vodovodov?

14KRŠČANSKI DEMOKRAT

AKTUALNO

ZGODILO SE JE...

ZGODILO SE JE

Po preteku mandata so se na novo konstituirali regijski odbori NSi, ki jih vodijo naslednji predsedniki: Slavko Pavlovič (Celje), Marjetka Kerin (Posavje), Veronika Juvan (Savinjsko-šaleška), Vlado Pori (Koroška), Miha Žižek (Maribor okolica), Barbika Omers Urbanc (Ptuj-Ormož), Nadja Ušaj Pregeljc (Severna Primorska), Mihael Prevc (škofjeloška), Erika Cerar (Bela krajina), Sebastian Kovačič (Notranjska), Aleš Mihelič (Dolenjska-zahod), Rudi Rupar (Ljubljana–zahod), Dorjano Dujmovič (slovenska Istra), Ernest Margon (Kras), Ivanka Učakar (Ljubljana-vzhod), Blaž Pavlin (Dolenjska), Primož Štendler (Zasavje), Peter Kralj (Prlekija), Stanislav Horvat (Prekmurje), Metod Habe (Posočje), Jurij Dolžan (Gorenjska 1), Stane Okoliš (Gorenjska 2). Čestitamo vsem izvoljenim predsednikom, dosedanjim pa se najlepše zahvaljujemo za njihovo delo!

Novo v stranki

Ljudmila Novak ob pokopu žrtev Hude jame: Nadaljevati moramo z dialogom in procesom sprave. Pogrebnih slovesnosti v Laškem in na Dobravi pri Mariboru so se udeležili tudi člani vodstva NSi. Prav tako so se člani vodstva NSi udeležili žalne slovesnosti ob pokopu žrtev iz Krimske jame.

NSi v Beli Krajini in na Celjskem s podjetniki o gospodarskem položaju. Ob koncu obiska je sledilo srečanje Blizu ljudem s člani in simpatizerji NSi, na katerem je vodstvospregovorilo o aktualnih zadevah.

13. 10. 2016Je Slovenija pripravljena na nov migrantski val? Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je skupaj s Centrom Wilfrieda Martensa (WMCES) organiziral okroglo mizo na temo varnosti v luči migranstkega vala. Sodelovali so nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Dobran Božič, nekdanji generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Boštjan Perne in vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin.

17. 10. 2016Ženska zveza NSi je praznovala 15. obletnico ustanovitve zveze. Slavnostnega jubileja sta se poleg množice zbranih udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak in prva predsednica Ženske zveze Lidija Drobnič.

9. 12. 2016Ljudmila Novak je za poslanske kolege organizirala prvi molitveni zajtrk v Državnem zboru, ki so se ga udeležili predstavniki večihparlamentarnih strank v DZ RS.

21. 10. 2016Seniorji NSi, SDS in SLS na mednarodni konferenci:Staranje prebivalstva za EU predstavlja ključen izziv. Osrednja pozornost na dvodnevnem srečanju, ki so ga organizirali seniorska združenja NSi, SDS in SLS, je bila namenjena staranju evropskega prebivalstva kot enemu izmed ključnih vzrokov nestabilnosti in vzpodbujanja migracijskih tokov.

V SPOMIN: Matija Rom, predsednik občinskega odbora NSi ČrnomeljZ veliko žalostjo sporočamo, da je v 73. letu starosti umrl Matija Rom, predsednik občinskega odbora NSi Črnomelj in občinski svetnik občine Črnomelj. V NSi se je včlanil leta 2009 na ekskurziji v Evropski parlament v Strasbourgu. Pristopno izjavo je osebno izročil predsednici NSi in takratni evropski poslanki Ljudmili Novak. Bil je velik človek, ki je z vsem srcem delal v korist krščanske demokracije. Pogrešali ga bomo.

IJEK je skupaj s fundacijo Konrad Adenauer (KAS) organiziral tri dogodke.V mesecu oktobru je bila organizirana mednarodna konferenca z naslovom Od reform do trajnostne rasti, ki jo je podprl tudi WMCES. V mesecu novembru je bil organiziran simpozij Misliti Slovenijo, v decembru pa je bila organizirana izobraževalna delavnica za članice NSi o izzivih žensk v politiki.

15

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

ZDRUŽENJE DELAVCEV NSi V LAŠKEM: NA MLADE SE POZABLJA

Ravnotežje med prožnostjo in socialno varnostjo delovnega mesta je eden izmed pomembnejših aktualnih vprašanj v procesu socialnega dialoga, tako v Sloveniji kot na evropski ravni. V današnjih razmerah so najbolj ranljiva skupina prav mladi, saj nimajo pravih možnosti odločanja, pogosto pa si tudi ne želijo aktivnega sodelovanja v razpravah, kar privede do tega, da se njihov glas ne sliši. Združenje delavcev NSi, Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) in Socialna akademija so prav zato v sodelovanju z Evropskim centrom za delavska vprašanja (EZA) v Laškem organizirali dvodnevni mednarodni seminar z naslovom Iskanje ravnotežja med prožnostjo in varnostjo: Mladi delavci si prizadevajo za trajnostne rešitve.

Udeleženci iz različnih evropskih držav so na seminarju predstavili razmere v svojih državah in ugotovili so, da so težave mladih pri zaposlovanju precej podobne – težko dobijo prvo redno zaposlitev, delodajalci pa jih pogosto silijo v samozaposlitev. V okviru seminarja je potekalo

več okroglih miz z uglednimi gosti iz Slovenije in tujine. Med drugim so skušali predstaviti, kakšen je danes odnos mladih do trga dela in do katerih fleksibilnejših oblik zaposlitve v EU najpogosteje prihaja. Svoje videnje težav in možnih rešitev so udeležencem podali Kalliopi Emmanouilidou, raziskovalka na Rheinisch-Westfälischen Genossenschafts-Verband, Paolo Ricotti, izvršni direktor ACLI Milano, Roswitha Gottbehüt, nekdanja generalna sekretarka EZA in Janez Cigler Kralj, predsednik Združenja delavcev NSi.

MLADA SLOVENIJA

ZDRUŽENJE DELAVCEV

MISLITI SLOVENIJO!

Kdo smo Slovenci? Imamo Slovenci jasno izoblikovan odgovor na to vprašanje? Preden se odločamo o oblikovanju odgovora na Kam gremo?, si moramo seveda odgovoriti na Kdo smo? Smo Slovenci nase ponosni le, ko daleč skačejo bratje Prevc? Vzamemo slovensko zastavo iz omare le ob vsakoletnih planiških praznikih? Planica in naši športniki so seveda dragocen del naše istovetnosti, vendar je naša istovetnost veliko več kot to. Zato smo v MSi 19. novembra organizirali simpozij z naslovom Misliti Slovenijo, kjer smo iskali odgovore na vprašanje Kdo smo? Odkrivanje naše identitete pa utegne biti zaradi dogodkov v prejšnjem stoletju nenavadno oteženo.

Jugoslovanski centralizem in unitarizem sta nas potiskala v balkanski civilizacijski prostor, kamor Slovenci seveda ne sodimo. Še hujše posledice je pustil komunistični režim. Poboj in izgon slovenske intelektualne, gospodarske in politične elite, pol stoletja vsiljenega socializma, potiskanja na Balkan ter zatiranja narodne istovetnosti so pustili svoje posledice.

Slovenci pripadamo srednjeevropskemu civilizacijskemu prostoru, ki je zibelka visoke kulture in jo zaznamujejo odgovorno ter uspešno gospodarjenje, spoštovanje tako zasebne lastnine kot dostojanstva drugega človeka, krščansko izročilo, vztrajno kljubovanje turškim vpadom,

umetnost in arhitektura visoke vrednosti, bogata kulinarika, odprtost za napredek, številne šege in običaji, ki obarvajo naš vsakdanjik. Kot je dejal poslanec Jožef Horvat: »Biti Slovenec je velika sreča.«

Dolga stoletja smo živeli v srednjeevropskem civilizacijskem prostoru, zato smo Slovenci, ne glede na dogodke v prejšnjem stoletju, Srednjeevropejci. Le obrisati moramo prah dogodkov prejšnjega stoletja s slike naše istovetnosti in ta bo spet zasijala v svojih pravih barvah. Ni lahko, je pa mogoče. In to počnemo v Mladi Sloveniji.

Matej Hrastpodpredsedik Mlade Slovenije

16KRŠČANSKI DEMOKRAT

NAŠ ŽUPAN

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih?Vodenja občine Velika Polana ne jemljem kot službo, ampak predvsem kot poslanstvo, zato je toliko bolj pomembna podpora družine in mojih najbližjih. Pri delu župana mi zelo koristi izobrazba s področja managementa (pridobivanje evropskih sredstev), ki mi daje ustrezne strokovne podlage za pripravo razvojno in politično sprejemljivih predlogov.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Velika Polana najbolj prepoznavna?Občina Velika Polana leži med Muro in Lendavo. Gre za pester mozaik naravne in kulturne dediščine, ki temelji na Polanskem logu, nazivu Evropska vas štorkelj, domačiji Miška Kranjca z ohranjeno delovno sobo, razstavo o njegovem življenju in delih, Copekovem mlinu in Sabolovi domačiji kot pomniku stavbne dediščine. Ljudje so delavni in pridni, prijazni in angažirani za delo v in za skupnost, kar se najbolj odraža v društvih, ki s svojo dejavnostjo ustvarijo edinstven utrip kraja in občine. Prireditve Pomurski poletni festival, Martinovanje, Naša Poljana, itd. so prepoznavne širši okolici.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči oz. ste jih morali reševati prednostno? Prvi koraki k samostojnosti občin niso bili spodbudni, zato je toliko bolj pomembno pogledati rezultate v zadnjih desetih letih, ko smo v celoti zgradili novo javno infrastrukturo - kanalizacijo, čistilno napravo, vodovod, črpališče, kolesarske poti, ceste, prireditveni center in prostore za medgeneracijska druženja. Dograjena in obnovljena sta bila osnovna šola in vrtec in to ne na breme občanov, ampak ob veliki meri s pomočjo financiranja iz sredstev Evropske unije.

Damijan JAKLINžupan občine Velika Polana

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi strankami?Uspehe občine lahko pripišemo dobremu sodelovanju vseh akterjev razvoja občine (župan, občinska uprava, občinski svet, odbori in komisije), ne glede na politično pripadnost. Problemi vedno obstajajo, za njihovo reševanje pa je nujno potrebno imeti ustrezna strokovna znanja in biti pripravljen na pogovor z različno mislečimi ter iskati rešitve, sprejemljive za večino.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Velika Polana?Dolgoročna usmeritev občine Velika Polana je vključevanje naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo, razvoj podjetništva, v povezavi s kmetijstvom in ustvarjanje pogojev za kakovostno bivanje in življenje na primerljivi ravni z ostalimi občinami.

Površina:

Župan:Občinski svet

NSi članov OS

Prebivalci■ moški■ ženske

Povprečna starost:

Stanovanjske površine:Gospodinjstva:Družina:

Delovno aktivni:Brezposelni:

18,7 km²

Damijan Jaklin7 članov

4 občinski svetniki

1.449724725

36,28 let

35,21 m²/osebo456418

771131

OBČINA VELIKA POLANA

17

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropska zveza po še enem turbulentnem letu:

Čas za razpravo se izteka

Evropa leto 2016 zaključuje v slabem stanju. Doživeli smo brexit, teroristične napade, strah pred nezakonitimi migracijami, vzpon populizma, večanje nesoglasij med državami članicami, na koncu padec vlade v Italiji, ki so ga mnogi analitiki že pospremili z zapisi o skorajšnjem izstopu Italije iz evroobmočja in Evropske zveze. V Italiji smo videli že videno – kako se Evropsko zvezo, ki ima sicer res kopico težav, izkoristi za domača politična kupčkanja. Po tem scenariju so za vse težave države »krivi v Bruslju«, domača odgovornost izgine. Podoben scenarij smo videli na primeru brexita, kjer se danes, pol leta po referendumu, volivci še vedno sprašujejo, kaj so pravzaprav izglasovali. A zvoniti po toči je prepozno. Bojim se, da se bo scenarij ponovil še kje. Mnogi populistični glasovi namreč ponujajo le pavšalno kritiko vsega obstoječega, tudi Evropske zveze, le malo pa povedo o tem, kakšne rešitve prinašajo na mizo. Leto 2017 bo za povezavo kritično. Čas za razpravo se izteka, potrebno bo delovanje. Čas ni primeren za male igre in taktiziranja, prav tako ne za kozmetiko. Ne potrebujemo novih kriz, katastrof, najmanj pa razpada zveze, da bi še enkrat prišli do spoznanja, kako zelo jo potrebujemo. Znotraj poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu smo razpravo o prihodnosti vsaj delno opravili v času, ko je potekala izbira našega kandidata za predsednika Evropskega parlamenta. V procesu, v katerem sem kot edini kandidat iz katere od novih članic povezave sodeloval tudi sam, je zmagal kolega iz Italije Antonio Tajani. Ni mi žal, da sem se neenake bitke udeležil. Tako sem prispeval k demokratičnemu procesu izbora in lahko predstavil vizijo v zvezi s prihodnostjo Evrope. V Evropskem parlamentu nas prihodnje leto čaka veliko dela. Če se želimo izogniti novemu mračnemu poglavju evropske zgodovine, moramo prav evropske institucije evropskim državljanom dokazati, da jih spoštujemo, slišimo in želimo njihovo sodelovanje pri gradnji evropskega projekta. Da (še) znamo delati skupaj.

Zakulisne kupčije, nespoštovanje dogovorov in izkoriščanje ideoloških bojev za nabiranje politične moči niso pravi koraki v to smer. Zato upam, da se bodo akterji izognili izgubljanju energije na teh področjih, čemur smo bili priča v zadnjih mesecih, in se bo znotraj političnega centra v Evropskem parlamentu znova vzpostavil konstruktivni dialog. Šibkejši kot bo politični center, močnejši bo populizem in večja bo nevarnost za kakovostno prihodnost Evrope. Upam, da bomo ob gospodarski rasti in izkoriščanju potencialov v ospredje znali postaviti vprašanji identitete in miru. Evropa je domovina številnih identitet. Razvili smo spoštljiv odnos do različnosti, manj pa vemo, kaj hočemo – v skladu s svojo identiteto – biti. Mir in koncept sožitja, ki temeljita na spoštovanju človekovega dostojanstva in skupnostni metodi, sta bistvena elementa evropske politične in kulturne identitete. Očitno je, da ju populizmi, radikalizmi in protievropski nacionalizmi ogrožajo. Gre za vprašanje, ali bo Evropska zveza sodelovala pri oblikovanju globaliziranega sveta, ali pa se bo razdeljena zadovoljila z vlogo demografsko hirajočega opazovalca in priselitvenega servisa. Spomnimo se zgodbe propadanja Rima. Propadel in razdelil se je, ko je razpadlo njegovo vrednostno jedro, ko je šlo samo še za igro moči. Mir je vrednota, ki ni samoumevna in za vedno. Zanjo je treba delati neprestano in biti pripravljen na njeno obrambo. Želim si Evropsko zvezo, ki bi delila prepričanje, da ostaja mir še vedno prvi izziv globaliziranega sveta. To bi moral biti prvi izvozni artikel Evropske zveze. Kar se je po drugi svetovni vojni zgodilo znotraj Evrope, bi se moralo danes z močno soodgovornostjo Evrope zgoditi v celem svetu. Izkazalo se je, da Evropska zveza ni bila sposobna braniti svojih meja niti v nevojnih razmerah, proti golorokim beguncem. Kako bi torej v vojnih razmerah branila svoj teritorij oziroma teritorij držav članic?

Evropska zveza lahko postane sidro stabilnosti v vse bolj nevarnem svetu, a le če z razširjenimi zunanjimi in varnostnimi politikami delujemo proti terorizmu ter v soseščino prinesemo več miru in stabilnosti. Tako kot mnogi izmed vas, sem doživel staro Evropo. Ne želim si njenega povratka. Želim si Evrope z veseljem do življenja in s solidarnostnim smislom za skupno.

Lojze Peterle poslanec Evropskega parlamenta

18KRŠČANSKI DEMOKRAT

Federico Victor POTOČNIKpredsednik Mlade Slovenije - podmladka NSi

OSEBNO

Najljubši glasbeni izvajalec?Dobra skladba je pač dobra. Trenutno se navdušujem nad modernimi izvajalci kot so Kygo in Avicii. Drugače Nickelback, od pevcev Andrea Bocelli. Na veselicah pa slovenska glasba, seveda.

Najboljši športnik ali športnica?Vsak, ki zastopa slovenske barve.

Kakšen je vaš moto življenja?Carpe diem – uživaj življenje. Ves čas naprej in navzgor.

Kaj vam pomeni družina?Varno zavetje, prva skupnost in vir vrednot, ki te izoblikujejo v to, kar si.

Kaj vam pomeni država?Formalni okvir, ki nam omogoča odločati o nas. Mi je ljubše govoriti o narodu, ker je to tisto, kar imamo vsi skupnega in je večji od države.

Kaj vam pomeni politika?Edini način, da normaliziramo Slovenijo.

Kaj vam pomeni Slovenija?Uresničitev tisočletnih sanj – da končno lahko Slovenci upravljamo naš kotiček na Zemlji. Lepo bi bilo, da bi ta kotiček lahko zajemal vse Slovence.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?Krščanska demokracija je najbolj naravna izbira za srednjeevropskega človeka, ker je KD nastala prav v tem prostoru z namenom, da uredi in zapiše naš način življenja. Mnogi še danes ne razumejo, kaj je KD, zato je ena od naših nalog, da širimo znanje o naši ideologiji. Večina Slovencev je krščanskih demokratov, samo da tega še ne vedo.

Družboslovje ali naravoslovje?Vse je po svoje fascinantno, najboljše je ravnovesje med obema, zato se ukvarjam tako z družboslovjem – politika, kot z naravoslovjem – medicina.

Gospodarstvo ali javni sektor?To je tako, kot bi me prosili, da bi se opredelil za mamo ali za očeta. Oboje je potrebno in to z dobrim medsebojnim odnosom.

Vaš vzornik je?Moj oče. Z obširnim znanjem mi je vzor v zdravniškem poklicu, v življenju pa s svojo dostojanstveno držo, s poštenostjo in modrimi nasveti. Celo dobro kuha, ni da ni.

Poklic in delo?Sem zdravnik specializant infektologije, delam na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici.

Kateri so vaši hobiji?Življenje je veliko in pestro, z obdobji se menjajo tudi zanimanja. Zadnje čase sem ples zamenjal za hribe, petje v zboru pa za branje. Nedotaknjena ostane navada, da na potovanjih zbiram vodo iz naravnih virov – doma imam v stekleničkah vodo iz različnih oceanov, morja, rek in jezer. Zame ni samo voda, ampak voda iz Temze, iz karibskega morja ali iz Nila. Moja zadnja pridobitev je reka Potomac iz Washingtona.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?Pravijo, da ti je všeč tisto, kar znaš. Ker mi je šlo še kar dobro, ni bilo nekih preferenc. V Argentini mi je bila precej ljuba državljanska vzgoja, v Sloveniji pa nemščina in latinščina.

Katera je vaša najljubša hrana?Mamina. Od tega najbolj mesni polpeti s sirom z zeleno solato. Poleti pa asado – argentinsko meso na žaru, ki ga praviloma speče oče.

Vaš najljubši letni čas?Vsako leto me menjavanje zimskih gum z letnimi navdaja z optimizmom. Sicer pa, dogodkov polna druga polovica junija v Ljubljani je naravnost čudovita.

Najljubša turistična destinacija?Lahko rodni Buenos Aires šteje? Sicer pa New York in Madrid od mest ter Brazilija in Portoriko od počitniških krajev. Pravzaprav katerakoli destinacija, kamor rabim iti z letalom, kar mi omogoča nekajurni odklop od norega sveta.

Vaša barva je?Temno zelena.

Najljubši film?Običajno so argentinski filmi polni humorja in izjemno kreativni, zato so mi zelo pri srcu. Drugače pa gledam serije. VEEP, Suits, Friends, dr. House. Zdaj čakam na naslednjo sezono Black Sails - serije o piratskih dogodivščinah v 18. stoletju.

Najljubša knjiga?Knjige, množina - cela serija Harryja Potterja, predvsem 6. knjiga.

19

RAZVEDRILO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: kosilo z vodjo poslanske skupine NSi mag. Matejem Toninom; 2. nagrada: kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic in 3. nagrada: knjiga mag. Mateja Tonina - Upanje za Slovenijo. Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do torka, 31. januarja 2017, na naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Geslo pretekle križanke je bilo SEDEŽ NSi DVORAKOVA ULICA 11A. Nagrajenci križanke so: 1. nagrado: kosilo s predsednico in poslanko NSi Ljudmilo Novak prejme Marija Gomiršek (Kamnik)2. nagrado: kosilo s poslancem NSi Jernejem Vrtovcem prejme Petka Čelik (Gorenja vas) in3. nagrado: knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih prejme Zdenka Šifrer (Kranj).

Iskrene čestitke! Nagrajence bo v prihodnjih dneh kontaktiralo

Glavno tajništvo NSi.

Hvala za vašo pomoč!

20KRŠČANSKI DEMOKRAT

BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!Ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.