1

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

Z ZAKONOM REŠUJEMO PROBLEME PRI POSVOJITVI OTROK

DVORAKOVA ULICA 11A - ODSLEJ NOVI SEDEŽ NSi

Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, september 2016, št. 7

VLADNA DAVČNA REFORMA GOSPODARSTVU NE KORISTI

Krščanska demokracija ima v Sloveniji edinstveno prihodnost.

INTERVJU:

JožeSTRGAR

Jernej Vrtovec

VLOGA NADŠKOFA ŠUŠTARJA PRI OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

CENA: 20 EUR

mag. Matej Tonin

UPANJE ZASLOVENIJO

CENA: 10 EUR

Knjigi lahko naročite na elektronskem naslovu tajnistvo@ijek.si ali na telefon 01/241 66 68.

CENA: 20 EUR

3

4

5

6

7

8

12

13

14

15

16

17

18

19

NASLEDNJIH 25 LET

VLADNA DAVČNA REFORMA

INTERPELACIJA MINISTRICE

NOV SEDEŽ NSi

INTERVJU: JOŽE STRGAR

BREXIT IN EU

GOZDOVE NAPADLI PODLUBNIKI

ZGODILO SE JE

NA OBISKU NA GOLEM OTOKU

NAŠ ŽUPAN

JAVNO MNENJE

mag. PAVEL REBERC

NAGRADNA KRIŽANKA

NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI

KAZALO

UVODNIK

NOV ZAČETEK. Za nami so poletni oddih in šolske počitnice. Tokratno politično poletje je minilo v relativno mirnem ozračju in upam, da ste si tudi članice in člani ter prijatelji in simpatizerji nabrali nove energije in moči. Naš tabor v Vojniku meseca junija je odlično uspel in tudi na tem mestu se lepo zahvaljujem občinskemu odboru NSi Vojnik in sodelavcem na glavnem tajništvu za odlično sodelovanje pri pripravi tabora. Vzdušje je bilo res praznično in v vseh pogledih smo ponosno praznovali srebrni jubilej naše države. Ob petindvajsetletnici sem ugotavljal, da se je ob letošnjem prazniku po krajih in med ljudmi čutilo nekaj več praznovanja in ponosa, kot je bilo običajno v preteklih letih. Pa tudi slovenskih zastav je bilo več. V prejšnji številki sem napovedal, da se bo sedež stranke po petnajstih letih preselil na novo lokacijo. Selitev smo zaposleni na tajništvu opravili v drugi polovici avgusta in stranko uspešno preselili na Dvorakovo ulico 11a. Več o novih prostorih je napisano na posebni strani tokratne številke. Vzdušje in občutki so v novih prostorih odlični. Novi prostori so prinesli med vse, ki vsak dan delamo na sedežu stranke, nov delovni elan in energijo. Nekdo je dejal, da je bila Cankarjeva naše bivanje, Dvorakova pa bo naš dom. S skupnimi močmi bo krščanska demokracija dobila stalni sedež, saj bodo prostori zadostovali tudi, ko bomo na volitvah dosegali še boljše rezultate. Verjamem, da si mnogi želite od blizu ogledati naše nove prostore in v ta namen bomo organizirali posebna dneva odprtih vrat, in sicer v oktobru in novembru. Seveda pa smo za obiske odprti vsak dan in veseli vas bomo. Jesenski čas je vsako leto čas našega rednega kongresa, saj smo edina slovenska politična stranka, ki ima kongres vsako leto in edina, ki ima mandatno obdobje funkcij v stranki omejeno na dve leti. Posebni smo tudi v tem, da se našega kongresa kot obiskovalec lahko udeleži vsak, ki to želi. Vse to kaže na veliko stopnjo demokracije in odprtost naše stranke. Letošnji kongres bo jubilejni deseti in se bo odvijal v soboto, 12. novembra, v Brežicah. Po dveh letih bomo imeli na kongresu volitve organov stranke, seveda pa bo kongres začrtal pot stranke v prihodnje. Vesel bom, če se nas bo zbralo čim več in bomo tako skupaj obeležili praznik stranke. Tokratna številka Krščanskega demokrata prinaša intervju z našim častnim članom gospodom Jožetom Strgarjem, ki je velik in ponosen krščanski demokrat. Seveda pa vas seznanjamo tudi z drugimi aktualnimi temami in aktivnostmi naše poslanske skupine v državnem zboru.

Robert Ilcglavni tajnik

Interni časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratovIzdaja: Glavno tajništvo NSi, Dvorakova ulica 11a, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik Oblikovanje: Andrej Cimperšek Naslovna fotografija: Andrej CimperšekNaklada: 10.500 izvodov, Ljubljana, september 2016 Tisk: Tiskarna Januš d.o.o.

www.nsi.si

4KRŠČANSKI DEMOKRAT

AKTUALNO

Praznovanja 25-letnice samostojne države Slovenije so za nami. Ugotavljali smo, da so se s samostojnostjo izpolnile naše velike želje in sanje naših prednikov. Vsak izmed nas je ob začetku poti imel tudi svojo predstavo o prihodnosti in razvoju Slovenije. V glavnem pa smo si želeli, da bi komunistično enoumje zamenjala demokracija in da bi se Slovenija čim hitreje razvijala po zgledu razvitih in demokratičnih zahodnih držav. Seveda smo sedaj vsi po vrsti razočarani, ker še nismo dosegli švicarske razvitosti in urejenosti; ker se še vedno delimo na osnovi ideološke pripadnosti levici ali desnici; ker še vedno nismo razčistili s preteklostjo. Vedno znova pa nas pretresajo tudi afere, primeri korupcije in klientelizma zaradi premalo učinkovitega sodstva, ki bi naredilo konec takšnemu ravnanju in plenjenju države.

Naši rojaki v zamejstvu in po svetu pa pravijo, da so na Slovenijo najbolj ponosni takrat, ko je ne samo lepa in urejena, pač pa tudi uspešna in ne preveč skregana.Uspešnost pa je odvisna tudi od nas in od tega, v kolikšni meri vladni ukrepi spodbujajo gospodarsko rast ter privabljajo nove domače in tuje vlagatelje. Brez delovnih mest za državljane in brez mladih, ki vidijo svojo poklicno pot in dom v domovini, pa ne more biti spodobnih pokojnin, mladih družin, učinkovitega zdravstvenega sistema in zadovoljnih državljanov.V NSi smo leta 2000 začrtali svojo politično pot kot neodvisna stranka, ki izhaja iz vrednot krščanske demokracije. Predvsem pa smo se v to stranko povezali ljudje, ki želimo s svojim delovanjem služiti domovini in ljudem. Delitev v družbi ni postavil Bog, pač pa mi sami, zato jih lahko samo sami presežemo. Tistim, ki svojo politiko gradijo s spodbujanjem delitev, pa nikakor ni po godu, če kdo usmeri svoj pogled preko teh razprtij in išče rešitve za prihodnost. Kdor si upa drugače razmišljati, je takoj ožigosan in napaden z najhujšimi obtožbami in podtikanji, ne glede na dobre namene. Ščuvanje k prepirom je za dva skrajna pola najbolj udobna in priročna politika, saj vedno znova uspeva na podlagi delitev in ne na podlagi rešitev.Dovolj je takšne politike, ki državljanom ne prinaša napredka in zadovoljstva. Zato smo v NSi še bolj odločeni, da izberemo srednjo pot, podprto s stebrom sodelovanja vseh dobromislečih in dobronamernih državljanov, ki ne iščejo prepirov, pač pa rešitve za številne naloge, ki so pred nami. Svoje zaveznike bomo iskali med ljudmi in krogi, ki jim več pomeni domovina, kot pa prepiri, predvsem pa so demokrati, ki spoštujejo tudi drugače misleče. Vsa obkladanja z neprimernimi izrazi moramo odložiti na odpad zgodovine, če hočemo naši domovini in nam samim dobro. Krščanski demokrati pa smo prvi poklicani, da iščemo dobro v ljudeh in za ljudi. To je naše voščilo Sloveniji za naslednjih 25 let.

Ljudmila Novakpredsednica NSi

Sloveniji za naslednjih 25 let

V Novi Sloveniji nedvomno podpiramo pravico do pokopa mrtvorojenih in splavljenih otrok, kar na novo omogoča zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Nikakor pa se ne moremo strinjati z določbo istega zakona, ki izrecno prepoveduje, da bi pokojnik kljub izraženi poslednji volji ležal doma, če je v kraju mrliška vežica. Če umrli želi, da se slovo opravi v njegovi domači hiši, na njegovem domu, je to po našem mnenju potrebno spoštovati. Predvsem na podeželju, kjer imata dom in domačija še vedno drugačen pomen kot v mestih, se še vedno ohranjajo tovrstni običaji. Sprejeti zakon izrecno nasprotuje, da bi umrli lahko ležal

doma in to tudi v primeru, če je pokojnik umrl doma in so ga svojci doma uredili. Na ta način smo želeli omogočiti dostojno slovo od pokojnika. V NSi nismo podprli zakona tudi zato, ker svojci v primeru smrti nimajo pravice izbire izvajalca prvega prevoza pokojnika iz kraja smrti, kot tudi zagotovo povišanje stroškov pogrebnih storitev, čemur so nasprotovale prav vse občine in upokojenci. To so bili ključni razlogi, zakaj NSi ni podprla zakona, seveda pa podpiramo določbo, ki omogoča pokop mrtvorojenih in splavljenih otrok na željo staršev.

NSi PODPIRA PRAVICO DO POKOPA MRTVOROJENIH OTROK

5

Vladna davčna reforma jemlje gospodarstvu in daje javni upravi

Mramorjeva naslednica je v državni zbor poslala tri zakone, ki naj bi predstavljali mini vladno davčno reformo. Vlada s to res mini reformo predlaga, da se za dodatnih 60 milijonov evrov obdavči gospodarstvo in posredno zaposlene, na drugi strani pa se javnemu sektorju namenja novih 70 milijonov evrov.

S spremembo zakona o davčnem postopku se uvaja predizpolnjen obračun prispevkov za samostojne podjetnike in kmete. Gre za poenostavitev birokratskih postopkov, kar je potrebno pozdraviti. Drugi zakon v paketu, zakon o dohodnini, razbija dosedanji 41 % dohodninski razred, ki vključuje državljane, ki zaslužijo med 20.400 in 70.907 evrov letno, na dva nova dohodninska razreda, in sicer na 34 % (do 48.000 evrov) in 39 % (do 70.907evrov). Ta zakon pa ima kljub dobremu namenu pomembno pomanjkljivost. Vlada ni predlagala nič za razbremenitev državljanov z najnižjimi dohodki, zato smo v NSi predlagali amandma, da se uvede splošna olajšava v višini 7.000 evrov. To bi v največji meri koristilo prav državljanom z nižjimi prihodki, a vladna koalicija našega amandmaja seveda ni sprejela. Tretji zakon v paketu, zakon o davku od dohodka pravnih oseb, predlaga povišanje obdavčitve dohodka podjetij s 17 % na 19 %, kar z drugimi besedami pomeni 60 milijonov evrov dodatnega bremena za gospodarstvo. Ob gospodarski rasti in z zadržanostjo pri zaposlovanju v javnem sektorju smo imeli možnost, da bi zmanjševali javni dolg in resnično davčno razbremenili vse državljane, ne zgolj prerazporejali davčna bremena. A Cerarjeva vlada se je odločila za drugo smer - zaposlila je dodatnih 3.695 javnih uslužbencev, gospodarstvo pa še dodatno obremenila.

mag. Matej Toninvodja poslanske skupine NSi

Gospodarski klub: davčna reforma brez učinkaGospodarski klub NSi (GK NSi) je na svoji septembrski seji obravnaval predlog vladne davčne reforme. Predsednik GK NSi mag. Pavel Reberc je v izjavi za javnost po koncu seje dejal, da predlagana sprememba zakona od dobička pravnih oseb ne rešuje bistvene težave, saj bi večji delež dodatno pobranega davka pravzaprav usmerili v bonus pri dohodnini, ki bi ga bili deležni predvsem državni uradniki. “To pomeni, da je reforma brez pravega učinka za gospodarstvo,” je opozoril Reberc. Kot možno rešitev je predstavil sistem, kjer bi delodajalec lahko dva odstotka svojega dobička po svoji presoji izplačal svojim zaposlenim, pri čemer bi bila ta nagrada obdavčena po isti stopnji, kot velja za kapitalske dobičke. “Gre za to, da bi dobiček, ki je bil

ustvarjen v gospodarstvu, tudi pustili gospodarstvu in zaposlenim,” je logiko NSi pojasnil Reberc.

Mag. Matej Tonin in Jožef Horvat pa sta v izjavi za javnost po seji opozorila na nenehno spreminjanje davčne zakonodaje, ki vodi v nestabilno davčno okolje. “To ni v korist ne domačih in ne tujih vlagateljev oziroma podjetij. Nekdo, ki želi investirati v posel, želi vnaprej izračunati, kakšne davke bo moral plačati. Če se ob tem davčna politika nenehno hitro spreminja, pa je to skoraj nemogoče storiti,” je dejal Horvat, mag. Tonin pa je opozoril na problematično potezo vlade pri spreminjanju dohodninske lestvice, kjer bodo največ pridobili predvsem državni uradniki z visokimi plačami.

AKTUALNO

6KRŠČANSKI DEMOKRAT

Že več kot desetletje se v slovenskem zdravstvu kopičijo številne težave, pravih rešitev pa ni na obzorju. Ker ni rešitev, državljani izgubljamo zaupanje in potrpljenje. Mnogim se dogaja krivica, saj za denar, ki ga vplačujejo v zdravstveno blagajno, ne dobijo tistega, kar si zaslužijo. V obstoječem zdravstvenem sistemu se nihče ne počuti dobro - ne uporabniki ne izvajalci zdravstvenih storitev.

Ker se v prvi polovici mandata niso zgodile ključne spremembe, smo se v NSi odločili za interpelacijo ministrice Milojke Kolar Celarc. Sedanja ministrica za zdravje ni edina kriva, da je danes slovenski zdravstveni sistem v tako kritičnem stanju. Je pa ministrica poleg predsednika vlade najbolj odgovorna, da se v dveh letih, ko vodi ministrstvo, niso zgodile potrebne spremembe, ki bi pomenile boljši in finančno vzdržen zdravstveni sistem. Še več, razmere so se v zadnjih dve letih močno poslabšale. Čakalne vrste se daljšajo (v njenem mandatu so se podaljšale za dvakrat), v zdravstvenih ustanovah vlada nezadovoljstvo, zaradi nepreglednega financiranja se – kot že desetletja – napajajo lobiji, hkrati

pa zmanjkuje denarja za tiste, ki zdravstvene storitve zares potrebujejo. Tudi dialoga ni.

Namesto, da bi s sistemskimi ukrepi reševali stisko zavarovancev, so mnogi izmed njih prepuščeni dobri volji sodržavljanov. Ko pa zbiranje plastičnih zamaškov in dobrodelni koncerti postanejo edina rešitev za sistemske napake zdravstva in posledično preživetje bolnikov, je čas, da se vprašamo, kako naprej.

Bolj ko vlada odlaša s pripravo reforme, bolj se slovensko zdravstvo pogreza in vse večje bodo težave. Tudi možnosti za sprejem reforme so s tovrstnim odlašanjem vse manjše, saj je efektivnega časa do naslednjih rednih volitev vedno manj. Iz izkušenj pa vemo, da so možnosti za izvedbo resne in celovite reforme v volilnem letu nadvse majhne.

Jernej Vrtovecposlanec NSi

AKTUALNO

Čas je, da ministrstvo za zdravje dobi novo vodstvo

ZA ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO GRE Poletja je konec in pred nami je jesen. Velja krilatica, da je vsaka jesen »vroča« zaradi dogodkov, ki si sledijo. Zagotovo si področje, ki je povezano z zdravjem, zdravstvenim sistemom, pacienti, bolniki, izvajalci zdravstvenih storitev, ZZZS-jem, zavarovalnicami in ostalimi deležniki, zasluži, da je jesen »vroča« in to iz enega samega razloga, ki ga imenujemo dostojanstvo posameznika.

V delovanju zdravstvenega sistema je bilo namreč dostojanstvo posameznika prevečkrat poteptano. Tukaj mislim predvsem na dolge čakalne vrste, ki so na nekaterih področjih specialnosti enostavno nerazumljivo predolge, da bi lahko to dopustili. Slovensko zdravstvo je na mnogih področjih odlično. Imamo vrhunske zdravnike, pediatre, kirurge, medicinske sestre in ostale, ki delujejo in dosegajo odlične rezultate na posameznih področjih, kar nam priznava tudi tujina, a na drugi strani je preveč sistemskih pomanjkljivosti, da bi lahko odlašali z nujnimi spremembami. Temeljno vprašanje je, kako naprej? Kako premakniti razmišljanja odločevalcev, da se stori korak v pravo smer? Katera je pravzaprav prava smer? In kdo mora storiti te korake?

Oblikujejo se posamezne skupine deležnikov, ki v svojih strokovnih krogih pripravljajo predloge rešitev za izzive v zdravstvu danes in v prihodnosti. Ekonomska fakulteta, zdravniške organizacije ter številni posamezniki prek medijev sporočajo predloge za rešitev zdravstva, ki so za nekatere bolj sprejemljivi in za nekatere manj. Tudi

krščanski demokrati smo pripravili sistemski in strokovni predlog nove ureditve zdravstvenega sistema, ki je bolj učinkovit in bolje zadovoljuje potrebe naših državljanov. Ohranjamo javno zdravstvo, a v ospredje postavljamo človeka, ne pa interesnih skupin.

Odsotnost dialoga na tem področju spodbuja različne skupine deležnikov, da pripravijo svoje predloge rešitev zdravstvenega sistema, ter da so slišani. Prvi korak za reformo zdravstvenega sistema je nacionalni dogovor o tem, koliko javnih sredstev bomo kot družba lahko zbrali in koliko ga bomo prispevali kot posamezniki v obliki zasebnih sredstev. Javna in zasebna sredstva, namenjena zadovoljevanju zdravstvenih potreb, morajo iti z roko v roki. Takšen dogovor pa ni naloga samo ministrstva za zdravje, temveč celotne odgovorne politike in zdravstvene stroke.

Torej gre za javno zasebno partnerstvo, ki mnogim državam v okviru EU ni tuje; prav nasprotno, to je njihov zdravstveni sistem okrepilo. Do sedaj nam ni uspelo, da bi družba in politika v celoti sprejeli poslanstvo v dialogu in razumevanju dobrih predlogov za rešitev e v zdravstvu, ne glede od kod prihajajo - opozicije ali koalicije. Odgovorna politika lahko ta trenutek naredi korak naprej. Oblikujmo korake nacionalnega dogovora za nove priložnosti v zdravstvenem sistemu. Povabimo vse za skupno mizo. Zdravje namreč ne izbira politične stranke. To je odgovorna politika, ki jo državljani od nas pričakujejo. Smo kot družba pripravljeni na to?

Matjaž Tronteljpredsednik sveta NSi

7

AKTUALNO

Po 15 letih smo sedež stranke preselili na novo lokacijo, in sicer na Dvorakovo ulico 11a v centru Ljubljane. V prostorih na Cankarjevi smo bili najemniki Mestne občine Ljubljana, ki pa se je odločila prostore prodati. Pojavila se je izjemna priložnost in ponudba zakoncev Brecelj, tako da smo se odločili, da gremo v dolgoročni nakup večjih in opremljenih prostorov.

Novi prostori obsegajo nekaj čez 400 m2 v dveh nadstropjih, s samostojnim vhodom z ulice. Prostori so zelo svetli in resnično omogočajo sodelavcem glavnega tajništva kakovostno delo v dobro stranke.

Dvorakova ulica (izgovorjava Dvoržakova) se nahaja praktično med dvema hoteloma, in sicer hotelom Lev ter hotelom Intercontinental 5*, ki bo odprt junija prihodnje leto. Lokacija je izjemno dostopna in glede parkiranja tudi prijazna obiskovalcem. Samo 50 m stran se nahaja garažna hiša Bavarski dvor, blizu pa je tudi parkirišče za bencinsko črpalko Petrol na Tivolski cesti ali parkirišče pri železniški in avtobusni postaji.

Nova Slovenija - krščanski demokrati imamo nov sedež

P1

P2

P3

1

2

3

4

HOTEL LEV

BAVARSKI DVOR

ŽELEZNIŠKA POSTAJA

AVTOBUSNA POSTAJA

P1

P2

P3

PARKIRIŠČE TIVOLSKA CESTA (SŽ-ŽIP)

PARKIRNA HIŠA KOZOLEC

PARKIRIŠČE PARKAUTO

Skeniraj QR kodo za prikaz poti do lokacije.

Vabimo vas na DAN ODPRTIH VRAT novega sedeža NSi. Seveda je stranka odprta za vse članice in člane vsak dan, na dnevih odprtih vrat pa bomo pripravili še poseben program in povabili v goste tudi naše poslance in druge funkcionarje stranke.

Z veseljem vas pričakujemo

v četrtek, 13. oktobra 2016, med 9. in 18. uro in včetrtek, 24. novembra 2016, med 9. in 18. uro.

Lepo vabljeni in prisrčno dobrodošli na Dvorakovi ulici 11a!

8KRŠČANSKI DEMOKRAT

JožeSTRGAR

Jože Strgar se je rodil leta 1929 v Jelšah pri Leskovcu. Poklicno življenje je posvetil predvsem hortikulturi oz. urejanju parkov in vrtov. Svoje znanje je izpopolnjeval tudi v tujini in ga delil z drugimi v več kot desetih knjigah in priročnikih o hortikulturi. Že leta 1968 je ustanovil lastno podjetje Parkovno vrtnarstvo in drevesničarstvo, ki se danes imenuje Pro horto Strgar. V času osamosvajanja Slovenije je bil izvoljen za župana Ljubljane, leta 2000 pa je bil eden izmed ustanoviteljev NSi, ki mu je podelila tudi naziv častnega člana. Še vedno je aktiven krščanski demokrat, ki mu ni vseeno za prihodnost Slovenije, širša javnost pa ga pozna tudi kot pobudnika civilne iniciative Prebudimo Slovenijo.

Krščanska demokracija ima v Sloveniji edinstveno prihodnost.

8KRŠČANSKI DEMOKRAT

INTERVJU

9

INTERVJU

Vaša mladostna leta so bila zaznamovana z vojno in izgonom v tujino. Komunizem in socializem sta po vojni močno zatirala krščansko misel in držo samostojnega aktivnega državljana. Kako ste prekrmarili to obdobje? Že od otroških let naprej sem imel svojo slovensko zavest. Zavest, ki se je rodila in ohranjala v okviru katoliške, to je izvirno naše vere, ki me je ves čas učila za lepo in dobro. Biti zasidran v nečem, kar je dobro, je tista osnova, iz katere se da previhariti tudi težje življenjske razmere. Ko smo bili kot družina izgnani v Nemčijo, je bila naša vera tisti temelj, ki nas je v tujini držala pokonci. Ko smo se sredi poletja leta 1945 vrnili iz izgnanstva, so nas za tri dni zaprli v ograjeno zemljišče v Radovljici in nam dopovedovali, da smo prišli v Titovo Jugoslavijo, kjer ne bo več farjev ter kulakov in izkoriščevalcev vseh vrst in ne bo več »mračnjaške« vere. Moji starši in sorodniki, delovni in pošteni ljudje, so videli in že takrat doumeli, da se nam začenja novo in mučno obdobje, kajti govornik ni mogel skriti prevarantstva in ostali smo, kar smo bili, pri svoji krščanski drži.

Čeprav ste študij in poklicno življenje posvetili hortikulturi in ustanovili svoje podjetje, ste vseeno vstopili tudi v politiko. Kako to?Za ljubljanskega župana sem kandidiral na prigovarjanje meni znanih uglednih Ljubljančanov. Najprej sem se branil, češ da nisem pravi politik, da z veseljem delujem na področju svoje stroke, pa smo se zedinili v mnenju, da ima županovanje glavnemu mestu sicer prizvok politike, a važnejša plat te službe je upravljanje velikega in mnogostranskega sistema. Prepričali so me. Tako sem prišel na javno, na pol politično prizorišče, brez da bi to načrtoval.

Na katere stvari, ki ste jih uspeli narediti v času svojega županovanja med leti 1990 do 1994, ste najbolj ponosni?Najprej smo morali postoriti kopico drobnih, a nujnih zadev. Stebričke na tromostovju so otroci z nogami porivali v Ljubljanico in morali smo jih takoj zamenjati z novimi. Zrak v mestu je bil tako zastrupljen in potrebno je bilo po najkrajši poti zamenjati zastarele avtobuse, ki so bili velik vir onesnaženja. Na porodnišnici je puščala streha, potrebna je bila nova kritina. Gasilci niso imeli visoke lestve in ne bi mogli gasiti visokih stavb. Rdeči križ ni imel avta za nujen prevoz. Kaj vse je bilo še nujno in neodložljivo! Velika in morda najvažnejša zadeva za Ljubljano je bila obnovitev Plečnikovih Žal. V propadajočih kapelicah so se že zadrževali cigani in še kdo. Obnovili smo jih in s tem rešili najpomembnejšo kulturno znamenitost mesta. Na novo smo uredili zahodni del Tivolija. Pri tem je pomembna zlasti metoda, kajti načrtovali in delali smo po merilih parkovnega urejanja, kar naj bi bilo za vse naslednje mestne uprave izredno pomembno. Postopek je natančneje predstavljen v knjigi Tivoli, ki je izšla leta 1994.

Kako pa sicer ocenjujete situacijo oz. razvoj Ljubljane danes? Gre župan Zoran Janković v pravo smer s hitrim razvojem mestnega jedra, kamor prihajajo množice turistov z vsega sveta?Res je, mestno jedro intenzivno urejujejo, kar je očitno namenjeno reprezentanci, zlasti turizmu. Seveda, in žal, na račun ostalih predelov mesta. Sam se spominjam, kako sem ob predaji županstva mojemu nasledniku Dimitriju Ruplu zagovarjal potrebo, da je v Ljubljani nadvse nujno urediti primestni in mestni promet. Razlogi so bili dovolj kričeči že takrat, danes so še bolj. A ves čas je vse ostajalo pri starem. Še vedno nimamo niti avtobusne postaje, kar je kričeč primer neurejenosti. Imamo pa Stožice, s katerimi se je problem samo še povečal. Posebej sem zaskrbljen, ker Ljubljana nima pravega odnosa do zelene politike. To je tisto, kar se neposredno nanaša na moj poklic. V slehernem urejenem mestu v srednji Evropi so prvine narave, to je zelenje, nekaj bistvenega. Dokaj zanemarjeni so ljubljanski parki, drevoredi in sploh celovita podoba mesta. Zelenice vseh vrst, če so kakovostno urejene in oskrbovane, so najprej ogledalo, zunanja podoba mesta, a vse to hkrati bistveno vpliva na kakovost bivanja in življenja sploh. Poudarjanje, da smo najlepše mesto, že na tej točki dobi negativno oceno. S tem geslom ne smemo biti preglasni, čeprav imamo veliko lepega. Človek bi pričakoval več razumevanja za dejstvo, da smo prestolnica naroda in države in da smo sredi Evrope. Zato je županova najava, ki smo jo pred leti slišali, da »bomo v Ljubljani posadili petsto novih dreves«, tem bolj problematična. Manjka misel o tem, katera drevesa bomo posadili ter kam in kako, da bodo zares uspevala in za mesto predstavljala višjo kulturo. O teh rečeh lahko odloča le kvalificirana uprava ali organ, ki kontinuirano, brez prekinitve ali odlogov skrbi za strokovno neoporečno ter odgovorno mestno zelenje. Že večkrat sem javno povedal, da brez takšne uprave ne moremo imeti lepega mesta.

Letos praznujemo 25 let osamosvojitve in tudi vi ste bili takrat močno politično dejavni v vrstah slovenske krščanske demokracije. Kako se spominjate tistih časov?Imam jih v lepem spominu, kajti bili so časi napornega, a ustvarjalnega delovanja. Slovenski krščanski demokrati, brez da bi se dobro zavedali svoje politične pripadnosti, delovali smo pač v okviru Medškofijskega odbora za izobražence, smo se že desetletje prej pripravljali na velike dogodke. Nismo sicer vedeli, kdaj bodo prišli, a prišli so. Slovenski katoličani smo takrat bili edina zares zanesljiva in kolikor toliko urejena »politična« skupnost, ki je bila trdno na svojih slovenskih in krščanskih tleh in bili smo poznani tudi v svetu. Ko so prišle volitve se je to šele prav izkazalo. Na volitvah smo zmagali demokratično usmerjeni volivci, čeprav nismo vsi volili samo krščanske demokracije. In ko je bilo treba vzeti v roke vodenje države, smo spet bili tisti, ki smo sprejeli državniške dolžnosti. Bili smo tudi edini, vsaj v začetnem času, ki smo imeli široko mednarodno podporo. Podprla nas je tedanja krščanska Evropa, vse druge politične naravnanosti so bile proti našemu osamosvajanju, celo uradna politika ZDA. Ameriški veleposlanik, g. Zimmermann mi je, kot županu glavnega mesta, poslal svarilno pismo in sporočal, da se ne smemo oddaljevati od Jugoslavije. Toda glej, v ameriški javnosti je bila prisotna tudi katoliška cerkev, ki je z močno delegacijo

Reforme so nam potrebne kakor vsakdanji kruh. A same na sebi niso dovolj - morali bi jih izvajati strokovno neoporečno, pravično in predvsem pošteno.

10KRŠČANSKI DEMOKRAT

INTERVJU

stranišču, sem vrnil in naslovil na Zvezo borcev Slovenije in pripisal, da bodo sami najbolje znali identificirati pravega avtorja. Niso mi odgovorili. Omeniti moram še drugo plat tega problema. Pri nas doma je vsako jutro, ob času, ko sem se napravljal ali zajtrkoval, zazvonil telefon. Dvigala ga je soproga Olga. Oglašal se je oduren glas, ki je soprogo zmerjal s primitivnimi izmišljotinami. Nekega dne pa je telefon dvignila hčerka Helena, takrat gimnazijka, in omenjenega človeka nagovorila takole: Dobro jutro gospod, kako ste kaj spali… Ni prišel do besede in od takrat se ni več oglašal. Toliko let po teh dogodkih se sprašujem, ali je teh ljudi, ki so takšne reči naročali in vzdrževali, kaj sram? Se bodo kdaj opravičili?

Med drugim ste tudi pobudnik in motor civilne pobude Prebudimo Slovenijo, ki je v preteklosti pripravila kar nekaj odmevnih dogodkov z uglednimi gosti. Kaj vas je gnalo, da ste to civilno pobudo sploh ustanovili in kakšen je cilj te vaše pobude? Po obdobju Bajukove in Janševe vlade, je bilo dokaj jasno, da levi politični pol, nasledniki starega boljševizma in z njim okuženi šolani vodstveni kadri, niso v stanju, da bi državo naravnali na boljšo prihodnost. Če voditelji javnih ustanov in države ne upoštevajo veličine desetih božjih zapovedi, se vsa njihova prizadevanja prej ali slej zrušijo na neobvezno bivanje in delovanje – danes tako, jutri drugače, jaz tako, ti drugače – vse gre samo v smer zmešnjave. Leta 2010 sem v Družini objavil članek z naslovom Na vrsti smo. S tem mnenjem sem pozneje povabil okrog 40 meni znanih ljudi, za katere sem menil, da jim ni vseeno, kaj vse se v družbi dogaja. Dobili smo se v dvoranici pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Prišlo jih je 36, in sicer vseh starosti in iz raznih krajev. Šentjakobski župnik Jože Kokalj je z uvodno molitvijo vabil Sv. Duha, da bi dobili pogum in pravo vedenje. Vsi smo se strinjali, da o razmerah ne kaže samo govoriti ali se nad njimi pritoževati, ampak je treba tudi kaj postoriti. Izvolili smo manjši odbor in imenovali mene za predsednika. Potem smo se kar pogosto sestajali in našli ime, geslo za našo civilno dejavnost - PREBUDIMO SLOVENIJO. 19. septembra 2011 smo tako organizirali prvi Zbor kristjanov in ljudi dobre volje, ki se je od tam kot odmev širil še v druga mesta. Športna dvorana na Otočcu je ostala naša središčna točka za vsakoletni Zbor – tudi letos, 15. oktobra, ga bomo imeli.

Kje vidite rešitve za Slovenijo? So po vašem mnenju reforme na področju zdravstva, sociale, sodstva in davčne politike tiste, ki nas bodo potegnile iz krize?Reforme, ki jih navajate, so nam potrebne kakor vsakdanji kruh. A same po sebi niso dovolj - morali bi jih izvajati strokovno neoporečno, pravično in predvsem pošteno. Pošteno do ljudi, do domovine in do gospodarja sveta, do Boga.

ameriške škofovske konference, na čelu s predsednikom McCarrickom, prišla v Ljubljano. Najprej k nadškofu Šuštarju in potem na Magistrat k županu s krščanskimi koreninami. Tudi ta dogodek je bil edinstvena, podpora Sloveniji ter krščanski demokraciji.

Nekaj pomoči pred prvimi večstrankarskimi volitvami leta 1990 ste bili deležni tudi iz tujine, kajne?Med prvimi in najbolj učinkovitimi podporniki so bili avstrijski krščanski demokrati, združeni v Ljudski stranki, z zunanjim ministrom Mockom na čelu in enako tudi krščanski demokrat, nemški kancler Helmut Kohl. Veliko podporo smo imeli v Vatikanu. Seveda, vse to se je lahko dogajalo, ker smo z evropskimi krščanskimi združenji sodelovali že dve desetletji. Do tedaj smo v okviru Medškofijskega odbora priredili že tri (mini) simpozije z mednarodno udeležbo in imeli smo številne dodatne povezave. Najtesnejše sodelovanje smo imeli z avstrijskimi katoliškimi akademiki. Njihov predstavnik in viden evropski politik Erhard Busek nas je že prej nekajkrat obiskal. Vse te reči so podrobneje opisane tudi v knjigi Treba je povedati.

Ste ob osamosvajanju in potem kasneje kot prepričani krščanski demokrat kdaj doživljali kakšne pritiske, ali bili deležni kakšnih groženj s strani političnih nasprotnikov oz. stare nomenklature?Spočetka sem bil prijetno presenečen, koliko ljudi mi je pisalo ali obiskovalo. Vrata Magistrata so se namreč odprla in to je bilo za Ljubljano nekaj resnično novega, saj prej nismo mogli kar tako priti do župana. Tudi meni se je nekdaj dogodilo, da sem se, kot funkcionar Zveze hortikulturnih društev Slovenije, prijavil na pogovor in na sprejem. Čakal mesec dni, pogovor pa je smel trajati deset minut. Glede groženj pa, kaj bi me spraševali, poglejte javne medije tistega časa. Iz njih je razvidno, da so me ves čas javno napadali, in sicer v njihovi maniri – z lažmi ter neodgovorno predrznostjo. A sem jih zavračal, kolikor mi je dopuščal čas in jim povedal kar jim gre. Odgovarjal sem tudi na številna pisma – polemiko sem imel celo s predsednikom Milanom Kučanom. Izredno predrzna so bila pisma s podpisom BOREC. Enega izmed njih, ki je bil najprej uporabljen na

Stranka, kot taka pa je v pomladnem bloku in tudi v celotnem političnem prizorišču, edina, ki ima v narodu svojo zakoreninjenost, svojo zgodovino in resnične uspehe.

11

Minevata dve leti vlade Mira Cerarja. Kako ocenjujete delo njegove vlade in bi po vašem mnenju morala obstoječa vlada do konca mandata še postoriti? Spet težko vprašanje, saj še ničesar ni storila. Vsa akutna vprašanja, od šolstva, zdravstva do gospodarstva, so še odprta in čakajo na novo obdobje, to je na čas, ko bodo državo vodili odgovorni ljudje - odgovorni do nas državljanov in do države Slovenije.

Na desnem političnem polu je v zadnjem letu prišlo, da nekaterih nesoglasij glede vizije slovenske prihodnosti. Krščanski demokrati smo zavzeli jasno stališče, da bi se morali ukvarjati predvsem z uvedbo nujnih reform, izboljšati poslovno okolje ter Slovenijo narediti bolj pravično in normalno srednjeevropsko državo. Kako ocenjujete današnje stanje na politični desnici in kondicijo slovenske krščanske demokracije, ki jo vodi Ljudmila Novak?Dovolj zapleteno vprašanje, o katerem sem v svojih člankih, že pisal, a treba bo še kaj reči. Desnica je razdrobljena in slišijo se namere, da bi se delila še naprej. To je tisto, kar želijo stare sile. Bognedaj, da bi se jim uresničile. Res pa je, da nam manjka osrednje vodstvo. Ni se nam posrečilo, da bi se našel človek, politik, ki bi deloval v smislu združevanja: “Vsi smo nekaj, posamezne stranke so komaj kaj”. Poprijeti moramo skupaj in na volitvah zmagati. To je naša glavna naloga. Še vedno nismo prerasli ideje, da je dobra in pravilna le ena stranka, druge pa naj bi ji bile pokorne. Če se kdo najde in ima svoje ideje, je kaj hitro označen za razdiralca desnice ali celo za »sodelavca« starih sil. Takšno stanje ni samo problematično, je tudi nespametno. Tudi temu botrujejo stare sile, kakšen drug razlog si človek težko predstavlja.

Predsednica Ljudmila Novak stoji na svojem mestu. Je prava krščanskademokratka, kar potrjuje z dejanji, s svojo dejansko življenjsko držo in s popolno predanostjo svojim dolžnostim.

INTERVJU

Drugi del vašega vprašanja se nanaša na našo stranko in na predsednico Ljudmilo Novak. Zahtevno vprašanje, a pri vsej zapletenosti je vendar nekaj gotovo. Predsednica Ljudmila Novak stoji na svojem mestu. Je prava krščanska demokratka, kar potrjuje z dejanji, s svojo dejansko, ne le navidezno, življenjsko držo in s popolno predanostjo svojim dolžnostim. Da bi delala vse samo najboljše, tega ne zmore noben človek, a da bi delala toliko napak, kot jih ji pogosto pripisujejo ljudje iz »prijateljskih« strank, tudi ne drži. Sodelavce ima, kakršne ima. Nekateri so že preizkušeni v javnem in političnem delovanju, drugi so na poti, da to postanejo. Tistim članom in prijateljem krščanske demokracije, ki to področje bolje poznajo, bi svetoval, da sodelujejo pri izbiri in »šolanju« dobrih dodatnih sodelavcev. Sama vsega tega ne zmore. Veliko je že postorila – poglejmo njeno zavzetost v času, ko stranka sploh ni bila v parlamentu, ko je iz kraja v kraj in dokaj samotno prirejala srečanja za uveljavitev vrednot. Kdo in kje je to še počel?

Stranka kot taka pa je v pomladnem bloku in tudi v celotnem političnem prizorišču edina, ki ima v narodu svojo zakoreninjenost, svojo zgodovino in resnične uspehe. Že z nastankom, ko je Krek z drugimi odličniki tistega časa organiziral Slovensko ljudsko stranko in s tem pripeljal slovenski narod na politično prizorišče, je bil to velik zgodovinski korak. Sledi zmaga na volitvah tik pred drugo vojno in spet zmaga po propadu komunizma. Katera druga stranka ima takšno zgodovino in tolikšne uspehe? Že zaradi tega ima današnja krščanska demokracija, sicer z novim imenom, neodložljivo nalogo, da ponovi in potrdi vse dosedanje uspehe. Res je, da se na lovorikah, ali kakor pravi Ivan Oman »od stare mame«, ne da živeti. Potrebni so novi in temeljito premišljeni prijemi, naslonjeni na tuje vzore, ki so vsepovsod vidni ter za nas poučni. Tako smemo reči, da ima krščanska demokracija tudi v Sloveniji edinstveno prihodnost.

Kljub temu, da ste v pokoju in boste kmalu praznovali 87. rojstni dan, ste še vedno zelo družbeno dejavni, pišete knjige, objavljate članke,… Imate še kakšne neuresničene želje oz. kakšne načrte za prihodnost?Upokojen sem res, a Bog mi je dal zdravje in voljo, da lahko postorim še to in ono - tudi takšen pogovor z vami. Posebnih načrtov ali želja za naprej si ne morem več privoščiti. Sem pa nadvse hvaležen Božji previdnosti za vse tisto, kar se je že dogodilo – hvaležen sem staršem, sestram in bratom, učiteljem in dobrotnikom vseh vrst, možnostim za izobraževanje doma in na tujem, za poklicno ter javno delovanje, za soprogo in mater najinih šestih otrok. Vsega je bilo v izobilju, zato sem vsem in za ves ta preživet čas, hvaležen. Tudi vam za stvarna vprašanja.

12KRŠČANSKI DEMOKRAT

AKTUALNO

BREXIT NE BO ZRUŠIL EUČeprav je brexit kot zmaga populistov, moramo referendumsko voljo državljanov Velike Britanije (VB) spoštovati, neglede na to, da je zelo škodljiva za Britance in nas v EU. Zdaj potrebujemo enoten odziv, ki ne sme obtoževati in s prstom kazati na druge, temveč mora biti konstruktiven in zazrt v prihodnost. V Sloveniji moramo imeti skrbi, saj je VB najpomembnejša gospodarska partnerica Nemčije v EU, Nemčija pa najpomembnejša politična in gospodarska partnerica Slovenije. Brexit sproža verjetno najgloblje geopolitične premike po padcu berlinskega zidu ter finančne, gospodarske in politične turbulence, ne le v Evropi, temveč v globalnem svetu. Kanclerki Angeli Merkel, ki je s povabilom na sestanek v Berlin predsedniku Francije in italijanskemu premierju pred zasedanjem Evropskega sveta prevzela vajeti kriznega vodenja v svoje roke, velja prisluhniti, da kljub obžalovanju pozabimo na prenagljena maščevanja Londonu in skupaj poiščemo najboljše sporazumne rešitve.

Evropsko jedro držav ustanoviteljic želi naprej, za ostale bodo drugi aranžmaji. Slovenija mora biti zraven! Mora biti aktivni član razprav o evropski prihodnosti! Je ekonomsko usposobljena? Danes gre za ključna vprašanja prihodnosti našega naroda! O tem je v Sloveniji potrebno odpreti široko demokratično, vključujočo razpravo - za ljudsko legitimnost. Nadaljevanje skupne evropske prihodnosti je dober projekt in dobra odločitev za majhne države, kot je naša, ki so v njem dosegle večjo gospodarsko stabilnost in vzpostavile enakopravni dialog z večjimi, pogosto težavnimi sosedi. Velja ga rešiti, biti del najnaprednejšega jedra. A najprej moramo sami vedeti, kaj hočemo in kaj bomo zagovarjali v Evropi! Evropska unija je vizionarski projekt, ki je omogočil Evropi mir. Projekt očetov Evrope - krščanskih demokratov - mora ohraniti in okrepiti temelje, na katerih je postavljen, mora pa se predvsem gospodarsko okrepiti s kreiranjem delovnih mest. Konkurenčnost je namreč vladar sveta in žal je ne določa več Evropa. V navalu populizma je jasno, da evropski vladarji nimajo veliko časa, saj bodo v prihodnjih dveh letih potekale volitve v pomembnih državah, ki bi se lahko obrnile v referendume o obstoju EU. Če bodo na naslednjih volitvah v Nemčiji zmagali desničarski populisti in evroskeptiki Alternative für Deutschland (Frauke Petry), v Franciji pa Front National, evropske poslanke Marine Le Pen, potem lahko z veliko gotovostjo rečemo, da bo sledilo zrušenje EU.

Jožef Horvatpodpredsednik NSi

EVROPA PO DOPUSTIH Poletje ni prineslo več miru in več Evrope, pač pa več terorja in več skrbi. Jesen začenjamo v EZ bolj razdeljeni kot prej. Različnost je močnejša kot enotnost. Nedavni vrh v Bratislavi ni zagotovil pričakovane dodane vrednosti. Brexit zaenkrat škoduje Veliki Britaniji in Evropski zvezi, ne samo ekonomsko. Vprašanje je, komu nasloviti račun za škodo, še posebej, ker so glavni igralci zapustili oder. Vrag je vzel šalo. Gre za preživetje evropskega projekta. To govorijo naravnost ljudje z najvišjih položajev. Ne govorimo več o “več Evrope”. Nekateri govorijo o “boljši Evropi”, vendar ni še soglasja, kaj bi bila vsebina “boljšega”. Ta pojem je malce meglen. Sam sem za bolj jasno in razumljivo govorico in si želim “delujoče Evrope”. Skupna meja je zavarovana, če dogovorjeno deluje. Enako velja za druge odločitve. Pacta sunt servanda. Ljudje vidijo in razumejo, ali Evropa deluje ali ne. Več bližine državljanom lahko zagotovi samo delujoča Evropa. Ne morem si predstavljati dobre skupne prihodnosti, če bi imeli dva pogleda na delovanje pravne države in dve ali še več različnih davčnih kultur. Videli smo razdeljeno Evropo in prispevali svoj delež k njeni združitvi. Res ne bi rad videl, da bi na poti iz Ljubljane do Bruslja stal trikrat na meji s šibko valuto, kot se je to dogajalo v času dinarja, ki je na vsaki meji veljal manj. Naj se spomnim ob bližnji petindvajsetletnici samostojne slovenske valute, da je bila takrat mesečna stopnja inflacije dobrih 23 %. Ker smo vse to doživeli, bi se morali zavedati, kaj branimo in česa več ne maramo. Če bodo prevladale populistične stranke z močnimi gesli in slabimi rešitvami, nas bo to spravilo na dolg ovinek, na koncu katerega bomo zaradi izzivov, na katere lahko uspešno odgovarjamo samo skupaj, ponovno prišli do spoznanja, da združeno Evropo potrebujemo. Tak ovinek bi nas drago stal. Slovenija ima svoj delež odgovornosti za ohranitev in razvoj evropskega projekta. Tudi posebno odgovornost do prihodnosti evropskega projekta v jugovzhodni smeri. Slovenija mora prispevati k vseevropski zavesti, da viri konfliktnosti na Balkanu niso trajno odpravljeni in da je evropska perspektiva tista, ki lahko zagotovi trajnejši mir v tem delu Evrope. Čim bolj razdeljena je Evropa, tem več prostora daje drugim interesom. Slovenija bo lahko odigrala svojo konstruktivno evropsko vlogo, čim močnejše bodo politične sile, ki podpirajo razvoj delujoče Evrope. V tej zvezi ni treba posebej govoriti o nalogah krščanskih demokratov v Novi Sloveniji. Nekaj upanja daje tudi politična sprememba na Hrvaškem. Andrej Plenković je s svojo stranko zmagal z jasnim proevropskim profilom in umirjeno govorico. Pomembno je, da je bil pri naših sosedih poražen populizem. Vesel bom, če bodo priprave na kongres naše stranke okrepile našo zavest in voljo, da prispevamo k nadaljnji izgradnji delujoče Evrope. Evropo moramo ustvariti doma, je večkrat rekel naš pokojni predsednik Bajuk.

Lojze Peterleposlanec Evropskega parlamenta

13

AKTUALNO

Stanje v gozdovih se poslabšuje, vladnih ukrepov pa niV Sloveniji smo priča umiranju in propadanju našega naravnega bogastva - gozda. Že vse od naravne katastrofe leta 2014, ko je naše gozdove močno prizadel žledolom, se spopadamo s težavami, ki jih povzroča lubadar. Gozdovi nam umirajo pred očmi! Lastniki in kmetje brezupno sanirajo prizadeta drevesa in se sprašujejo, ali res obstaja samo ena rešitev - sekanje, sekanje in še enkrat sekanje!

Nerazumljivo je, da vsa gozdarska stroka razlaga, kako se je izvajala napačna politika pri zasaditvi in pogozdovanju pred 60 leti in da sedaj nosimo posledice tistih napak. Še predsednik vlade dr. Miro Cerar glede te katastrofe pravi, da moramo biti pripravljeni na klimatske spremembe in da so naravne katastrofe naša realnost.

Realnost je tudi, da na ministrstvu za kmetijstvo niso sklicali in organizirali še nobene mednarodne razprave strokovnjakov na temo zatiranja podlubnikov. V delovno skupino, ki so jo po dveh letih vendarle uspeli sklicati v Sloveniji, pa niso vključili predstavnikov Zveze lastnikov gozdov. Katastrofo lubadarja pa nočemo razglasiti kot naravno nesrečo!

Obenem ne moremo mimo ustanovitve državnega podjetja Slovenski državni gozdovi, ki so ga izsilili v SD Dejana Židana. Ministra za kmetijstvo Židana sem na septembrski seji vprašala, zakaj nekateri domači kupci ne dobijo pogodb in ne morejo kupovati lesa iz slovenskih gozdov, čeprav je bil ravno to eden od ciljev pri ustanavljanju podjetja Slovenski državni gozdovi. Konkretnega odgovora nisem dobila. Hkrati je zaskrbljujoče tudi to, da se les prodaja brez zavarovanja plačil. Kdo bo odgovarjal za posledice, če pride do neplačil v primeru, da ta podjetja, ki niso zavarovana z neko bančno garancijo, vendarle ne bodo plačevala v roku? Je to odgovorna politika?

V Novi Sloveniji si odgovorno politiko predstavljamo drugače. Zato sem tudi ponosna na vsa naša skupna prizadevanja pri reševanju davčnih blagajn v kmetijstvu. Rešitve, ki jih predlagamo v Novi Sloveniji, poznajo vse evropske države, zato bomo pri njih vztrajali.

Iva Dimicpodpredsednica NSi

NSi vložila zakon, ki rešuje problem posvojitev in skrbništva otrok

Poslanska skupina NSi je nedavno v državni zbor vložila novelo zakona, s katero krščanski demokrati predlagamo, da bi starši lahko vnaprej določili skrbništvo oz. izvrševanje roditeljske pravice v primeru njihove smrti, predlog pa vključuje tudi stare starše kot možne skrbnike. Omenjeni zakonski predlog je posledica številnih pobud, ki so jih člani in simpatizerji NSi izrazili po referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), kjer je bil vladni predlog, ki bi uredil to področje, zavrnjen.

Predlog NSi tako prinaša dve novi rešitvi, ki sta primerljivi tudi z ureditvami v nekaterih drugih državah EU:

1. uvaja možnost, da stari starši pridobijo oz. izvršujejo roditeljsko pravico v odnosu do vnukov v primeru, ko starši teh otrok niso več živi ali je obema staršema odvzeta roditeljska pravica in

2. uvaja možnost, da starši z notarskim zapisom ali v veljavni oporoki izrazijo svojo voljo glede posvojitve, izvrševanja roditeljske pravice ali skrbništva svojih otrok v primeru smrti obeh staršev.

14KRŠČANSKI DEMOKRAT

AKTUALNO

ZGODILO SE JE...

ZGODILO SE JE

16. 08. 2016Dr. Andreju Bajuku smo hvaležni, ker je ohranil krščansko demokracijo v Sloveniji. Člani vodstva NSi na čelu s predsednico NSi Ljudmilo Novak so ob peti obletnici smrti dr. Bajuka položili venec na njegovem grobu na ljubljanskih Žalah.

12. 06. 2016 Tabor NSi v Vojniku v znamenju visoke udeležbe in pozitivnega vzdušja. Predsednica NSi je v govoru izpostavila, da Slovenija in slovenska politična desnica potrebujeta več povezovanja in demokratičnosti ter hkrati poudarila, da Nova Slovenija ima rešitve za težave, ki trenutno pestijo našo domovino.

01. 08. 2016Zapustil nas je dolgoletni član in nekdanji poslanec Skupščine Republike Slovenije (1990 – 1992) Janez Žampa. S svojim družbenopolitičnim delovanjem je pomembno prispeval k razvoju dogodkov občine Destrnik in Republike Slovenije. Naj počiva v miru.

24. 08. 2016Delegacija NSi na sejmu Agra ministra Židana oštela, ker kmetom otežuje kmetovanje. Člani vodstva NSi so se na kmetijskem sejmu sestali tudi s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem in z direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjano Zagorc.

Kmečko društvo Nova Slovenija je svoj rezultat na volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije močno izboljšalo. V svet KGZS sta bila izvoljena dva predstavnika, v svete območnih enot pa je bilo izvoljenih 11 naših predstavnikov.

Ustanovljen Regijski odbor Ženske zveze NSi Ptuj – Ormož, ki ga vodi Simona Kosi. Čestitke in uspešno delo!

Novo v stranki

Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je skupaj s fundacijo Konrad Adenauer (KAS) organiziral dva dogodka. Prvi dogodek, na katerem sta spregovorila vodja PS NSi mag. Matej Tonin ter nekdanji vodja PS SKD Ignac Polajnar, je bil posvečen 25-letnici samostojnosti. Drugi dogodek, na katerem so sodelovali novinarji, pa je bil posvečen temi Mediji in politika.

Vodstvo NSi je obiskalo Koroško, Posočje in Idrijsko - Cerkljansko, kjer se je v pogovoru s podjetniki in predstavniki občin iz prve roke prepričalo o gospodarskih in socialnih razmerah v omenjenih regijah. Ob koncu obiskov je sledilo srečanje Blizu ljudem s člani in simpatizerji NSi.

15

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

POTREBNO KOT ŠE NIKOLI Če je kdaj čas za treznost, je to zdaj. V zadnjih mesecih Slovenci intenzivno doživljamo shizofrenijo in umazane igre v slovenskem političnem prostoru. Ljudi se zastruplja z vseh strani: so tisti, ki želijo ljudi radikalizirati, so tisti, ki se želijo na vsak način ohraniti na oblasti, in so po novem tudi tisti, ki z vprašljivimi akcijami in zbiranji podpisov pod krinko plemenitih dejanj z ljudmi manipulirajo, da bi iz njih naredili bodoče volivce. Tudi če ni vsaka svinjarija kaznivo dejanje, ne sme biti vse dovoljeno! Ravno zato, da bomo znali prepoznati, kdaj kdo z nami manipulira, moramo ta dejanja razkrinkati in ločiti zrno od plevela - dobre in sposobne politike od slabih in manipulativnih. Zato je ves čas vodilo Mlade Slovenije, da mlade izoblikujemo v kompetentne politike, ki jim bomo lahko vsi zaupali. Ko Slovence poneumljajo tako z leve kot z desne, je treznost Mlade Slovenije potrebna kot še nikoli.

Federico V. Potočnikpredsednik Mlade Slovenije

GLAS MLADIH IMA SVOJO MOČPreštevilni mladi Slovenci in Slovenke svoje priložnosti uresničujejo v tujini. Kljub lepoti naše dežele in kljub domačnosti našega jezika. Žal imamo v Sloveniji zadušeno poslovno okolje, ki otežuje uresničevanje priložnosti. Ob tem se pojavlja velika apatija med mlajšimi generacijami. Čuden paradoks. Ko je stanje v državi slabo, bi se morala prizadevanja mladih za vpliv na odločanje povečati, pri nas pa se zmanjšuje. Prizadevajmo si, da to spremenimo! Vključitev mladih v delovanje demokracije je nujno za izboljšanje stanja v Sloveniji. MSi je prvi korak na poti tega procesa. Vse mlade vabimo, pridružite se nam!

Matej Hrastpodpredsednik Mlade Slovenije

OB OBISKU GOLEGA OTOKA SE MI PORAJA ŠE VEČJI ZAKAJ? Skupaj z nekaterimi seniorskimi člani Nove Slovenije in člani Kulturnega društva Kranjčani materam, smo se v soboto, 10. septembra, odpravili na ogled Golega otoka. Otok, ki v vsakem človeku vzbudi grozo, ko izve kaj so »pravoverni« komunisti delali svojim neposlušnim članom.

Bil je lep sobotni dan. Bilo je lepo razpoloženje in potem te zamori zgodba otoka svetega Grgurja, kjer so bile zaprte ženske in zgodba Golega otoka, kjer so bili zaprti moški, ki so »podpirali« Stalina. Ne mislim opisovati trpljenja enih in drugih. Te zgodbe so nam več ali manj znane. Boli me nekaj drugega. Boli me spoznanje, da tisti vedno prisotni ZAKAJ lahko internacionaliziram. Ta večni zakaj se ne pojavlja več z dogodki, ki so se odvijal pred več kot pol stoletja nazaj, ampak se mi pojavlja sedaj, leta 2016. Pojavlja pa se mi v zvezi s Hudo jamo in vsemi grobišči v Sloveniji in pojavilo se mi je ob gledanju propadajočih stavb na obeh otokih. Kdo vodi tiste sile, ki hočejo izbrisati povojna grozodejstva pri nas in na Hrvaškem? Tukaj ne gre za denar, s katerimi bi odkopali vse povojne žrtve v Sloveniji, in ne gre za denar, s katerim bi za zanamce ohranili več ali manj propadajoče zgradbe na obeh otokih. Tukaj gre za pieteto do mrtvih in vseh

tistih, ki so bili duhovno ubiti. In ta zakaj me sprašuje, zakaj nimamo ljudje današnjega časa toliko moči, da bi premagali temne sile preteklosti? Tisti, ki ne želijo, da bi se stvari ohranile, imajo skupni imenovalec in to je strah pred resnico. Še nekaj mi je ob gledanju in pripovedovanju na Golem otoku pustilo šum v duši. Ne vem, zakaj sem imel občutek, da je Tito tam še vedno heroj, ki so ga zavili v staniol. Vodič, ki je bil mlajših let, ni niti z eno besedo rekel, da je za izvensodne poboje tisočih kriv ravno Josip Broz Tito.

Na poti domov, ko smo se peljali z ladjo proti pristanišču Punat, mi je temne misli odganjal jugo, ki mi je pihal v obraz in mi ga hladil.

Matevž Kleč

MLADA SLOVENIJA

ZVEZA SENIORJEV

16KRŠČANSKI DEMOKRAT

NAŠ ŽUPAN

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina, hobiji…)?Po končanem študiju na mariborski strojni fakulteti sem končal pripravništvo v Gorenju v Velenju ter se nato zaposlil v Gorenjevi firmi v Rogatcu, kjer sem precej let vodil razvojni oddelek. Letos sva z ženo Mariko praznovala trideseto obletnico poroke. Starejši sin Primož je zaposlen v Ljubljani in v teh dneh opravlja pravosodni izpit, Tomaž, ki je zaposlen v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah kot član reševalne ekipe, vsakodnevno pomaga ljudem z območja Obsotelja in Kozjanskega, najmlajša, Petra, pa študira psihologijo. Sicer pa sem tudi vinogradnik, čebelar, z velikim veseljem pa sem vedno rad brcal žogo - na žalost pa si nogometa po operaciji hrbtenice ne morem več privoščiti v toliki meri, kot bi želel.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom? Na prvih lokalnih volitvah leta 1994 me je takratno vodstvo občinskega odbora SKD Rogatec lahko rečem skorajda »prisililo«, da sem kandidiral za župana. Med štirimi izkušenimi politiki sem dobil takrat presenetljivo največ glasov. Tako se je začela moja politična pot. Sedaj sem že šesti mandat župan Občine Rogatec, v obdobju 2004-2008 pa sem bil tudi poslanec Državnega zbora RS.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Rogatec najbolj prepoznavna?Prav gotovo je občina Rogatec najbolj prepoznavna po bogati kulturni dediščini. Od nastanka nove občine smo ogromno vlagali v obnovo objektov, ki so razglašeni za kulturne spomenike. Tako se Rogatec danes ponaša z obnovljenim dvorcem Strmol, obnovljeno grajsko pristavo, Muzejem na prostem Rogatec, ki je največji tovrstni muzej v Sloveniji, ter trgom, ki je pred 730 leti prevzel trške pravice. Dodati moram še številne sakralne objekte, ki jih je obnovila nadžupnija Rogatec.

Martin MIKOLIČžupan občine Rogatec

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih rešujete prednostno?Trenutno so naše aktivnosti usmerjene v izgradnjo novega nizko-energetskega vrtca, ki bi ga želeli do konca tega mandata tudi zgraditi.

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi strankami? V vseh dvaindvajsetih letih mojega županovanja je bilo sodelovanje dobro, konstruktivno. Lahko rečem, da ko smo na občinskih svetih razpravljali o pomembnih odločitvah, nam je bilo vedno na prvem mestu dejstvo, da bomo skupaj čim več naredili za ljudi.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Rogatec?Poleg gospodarskih subjektov prav gotovo velik razvojni potencial v naši občini predstavljata kulturni in športni turizem.

Površina:

Župan:Občinski svet

NSi članov OS

Prebivalci■ moški■ ženske

Povprečna starost:

Stanovanjske površine:Gospodinjstva:Družina:

Delovno aktivni:Brezposelni:

39,6 km²

Martin Mikolič12 članov

4 občinski svetniki

3.0931.5411.552

37,01 let

24,15 m²/osebo1.015881

1.534268

OBČINA ROGATEC

1717

JAVNO MNENJE

V Novi Sloveniji - krščanskih demokratih smo se odločili, da bomo nekaj prostora v časopisu, ki ga pravkar berete, namenili tudi javnomnenjskim raziskavam. V Sloveniji merjenje javnega mnenja opravlja več agencij v različnih obdobjih, zato vam bomo poleg rezultatov posameznih raziskav prikazali tudi povprečno podporo stranke NSi med vsemi raziskavami.

Raziskava Vox populi, ki jo izvaja agencija Ninamedia, je krščanskim demokratom letos avgusta namerila kar 12,6-odstotno podporo med opredeljenimi volivci. To je največ, odkar stranko vodi predsednica Ljudmila Novak. Po tej raziskavi bi NSi v državnem zboru zasedla 12 poslanskih sedežev, kar je 7 več od zadnjih volitev leta 2014. Septembrska raziskava Vox populi je sicer pokazala rahel padec v podpori, in sicer na 8,3 odstotka med opredeljenimi volivci, s čimer pa bi NSi v državnem zboru še vedno zasedla kar 8 poslanskih sedežev. Ob tem naj poudarimo, da trend podpore po raziskavi Vox populi kaže, da NSi že vse od začetka leta 2015 pa do danes ohranja podporo, ki bi stranki zagotovila med 8 in 10 poslanskih mandatov.

V letošnjem avgustu je bila objavljena tudi raziskava Episcentra, ki je NSi namerila 11 poslanskih mandatov. Če pogledamo trend podpore NSi po raziskavi Episcentra, lahko ugotovimo, da stranka vse od novembra lani zaseda najmanj 9 poslanskih mandatov. Raziskave Episcentra od januarja 2015 pa do septembra 2016 še kažejo, da je NSi edina desnosredinska stranka s stabilno oziroma naraščajočo podporo.

NSi bi na volitvah dobila vsaj10 poslancev

Izračun povprečja med vsemi raziskavami, ki jih mediji mesečno objavljajo (Ninamedia, Mediana, Episcenter, Delo), pa kaže, da bi NSi na državnozborskih volitvah uspela dobiti 10 poslanskih mandatov - to je 5 poslanskih mandatov več kot na volitvah leta 2014.

10 poslanskih

sedežev

18KRŠČANSKI DEMOKRAT

mag. Pavel REBERCpredsednik Gospodarskega kluba NSi

OSEBNO

Poklic in delo?Diplomiran inženir računalništva, magister poslovnih ved. Direktor podjetja in svetovalec za različne mednarodne organizacije na projektih v različnih državah.

Kateri so vaši hobiji?Hobijev imam precej, tako da je potrebno stalno usklajevanje in prilagajanje. Izpostavil bi radioamaterstvo in radioastronomijo, uživam če sem doma in prebijam ure v delavnici, kjer si sestavim kako elektronsko napravo ali s sinovoma izdelujemo modele daljinsko vodenih letal. Potem je tu še šport, vsako leto odtečem vsaj kak (pol)maraton, poseben čar pa ima zame jadranje. Pred kratkim sem na manjši jadrnici prečkal največji ocean.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?Bilo jih je več, omenil bi fiziko in nemščino.

Katera je vaša najljubša hrana?Enostavna mediteranska in morska. Na primer carpaccio ribe, ki sem jo pravkar ujel. Pripravim ga z domačim oljčnim oljem, limono in balzamičnim kisom, zraven pa popečen kruh in kozarec odličnega vina v ozadju pa šumljanje valov za glasbeno spremljavo...

Vaš najljubši letni čas?Živimo na ugodni geografski poziciji, kjer imamo super letne čase, ki so lepo porazdeljeni in nobeden ni ekstremen. Nimajo povsod na zemlji tega privilegija. Najbolj se veselim pomladi.

Najljubša turistična destinacija?Na potovanjih me navdušijo predvsem ljudje, narava je povsod po svoje lepa. Bolj kot destinacija je pomembno, kar doživim na poti, zato rad potujem počasi, po morju. Kraj, kamor se vračam, je otok Lastovo v južni Dalmaciji, predvsem zaradi miru in prijateljev.

Vaša barva je?Modra.

Najljubši film?Boter z Marlon Brandom v glavni vlogi.

Najljubša knjiga?The Feynman Lectures on Physics.

Najljubši glasbeni izvajalec?Beth Hart.

Najboljši športnik ali športnica?Tina Maze.

Kakšen je vaš moto življenja?Ne oklevaj! (»Just do it!« ang.)

Kaj vam pomeni družina?Varno zavetje, hkrati pa tudi izzivi, ki so posebni. Usklajevanje raznih krožkov, interesov in razmerij je na trenutke izjemno zahtevno, ker je naša družina za današnje razmere nadpovprečno velika. Priznam, največja zasluga gre ženi. Velika družina prinaša »velik socialni kapital«, vsakdo od članov prispeva po svoje, vsi skupaj se učimo in si pomagamo.

Kaj vam pomeni država?Vprašanje je večplastno, države namreč ne gre enačiti z domovino ali narodom. Država je politična skupnost, v kateri za vse veljajo enaka pravila, najvišji akt pa je ustava. Z vstopom v Evropsko unijo smo v določenem delu prevzeli skupna pravila EU in tako imamo dve »državi«, slovensko in evropsko.

Kaj vam pomeni politika?Priložnost in obveznost. V vsaki skupnosti je veliko različnih interesov, vendar je za uspeh nujno združevanje. Politika nam omogoča, da se v demokratičnem dialogu dogovorimo o pravilih delovanja države. V soočenju različnih pogledov se razbremenijo napetosti, ki nastajajo zaradi različnih pogledov na svet, in prav je, da v teh procesih aktivno sodelujemo.

Kaj vam pomeni Slovenija?Slovenija je moja domovina, hkrati pa tudi država, katere rojstvo sem imel priložnost doživeti in se ga veseliti. Slovenija je čudovita dežela številnih priložnosti, ki bi jih kazalo bolje izkoristiti. Potruditi se moramo, da naredimo več.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?Ima dober potencial in dobro mero zdrave kmečke pameti.

Gospodarstvo ali javni sektor?Gospodarstvo. Bil sem tudi v javnem sektorju in bilo je zanimivo, a vendar menim, da svoje potenciale lahko mnogo bolje izkoristim v svojem podjetju, kjer sprejemam odločitve in se veselim rezultatov.

Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?Predsednica Ljudmila Novak je odlična sogovornica, zato bi šel z veseljem z njo na klepet ob kavi. Nova Slovenija pa ni le gospa Ljudmila Novak, temveč združuje močan potencial za boljšo Slovenijo. Vprašanje torej ne more biti izključujoče, le skupaj lahko naredimo najboljše.

Vaš vzornik je?Ker delujemo na mnogih področjih, je en vzornik premalo, zato bom naštel tri, v poslu Steva Jobsa, v politiki Margaret Thatcher, v športu pa jadralko Ellen MacArthur.

19

RAZVEDRILO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: kosilo s predsednico in poslanko NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: kosilo s poslancem NSi Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih. Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do ponedeljka, 31. oktobra 2016, na naslov: NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Geslo pretekle križanke je bilo VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA. Nagrajenci križanke so: 1. nagrado: kosilo s podpredsednikom NSi Jožefom Horvatom prejme Marjana Čas (Ravne na Koroškem)2. nagrado: kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic prejme Andreja Kolenc (Ljubno ob Savinji) in3. nagrado: knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih prejme Henrik Razpotnik (Kresnice).

Iskrene čestitke! Nagrajence bo v prihodnjih dneh kontaktiralo

Glavno tajništvo NSi.

20KRŠČANSKI DEMOKRAT

10. kongres

NOVA SLOVENIJAkrščanski demokratiBrežice, 12. november 2016

Vljudno vabljeni!

www.nsi.si