Trženje slovenskega turizma, mag. Karmen Novarlič, Vodja sektorja turizem, SPIRIT Slovenija

Trženje slovenskega

turizma

mag. Karmen Novarlič, Vodja sektorja turizem, SPIRIT Slovenija Marec 2014

VSEBINA:

Globalni pomen turizma Trendi v turizmu Rezultati 2013

Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 Uspešni projekti

Trženjske aktivnosti

I. Pomen turizma

„Turizem je postal eden najpomembnejših ekonomskih

sektorjev in družbene aktivnosti današnjega časa“

Ban Ki Moon, generalni sekretar Združenih narodov

Slovenski turizem v letu 2012

Pomen turizma z vidika BDP in zaposlovanja v primerjavi z ostalimi sektorji ekonomije

Vir. U

NW

TO

, IPK

.

Prispevek turizma h globalnemu BDP je večji kot prispevek avtomobilske industrije; turizem zaposluje več ljudi kot avtomobilska in kemijska industrija skupaj.

II. Trendi v turizmu

1/3 svetovnega prebivalstva potuje

2012: prvič presegli 1 MILIJARDO mednarodnih prihodov v enem letu

Podvojitev srednjega razreda do leta 2030 = + 1,5 milijarde več prebivalstva srednjega razreda

Globalna rast svetovnega prebivalstva

Vir. U

NW

TO

, ET

C.

Dobrine, masa Personalizacija

Splošni, generični(turisti so turisti)

Odgovorni turizem(turisti so kupci doživetij, izkušenj

in zgodb, cenijo avtentičnost, pomemben je sense of place )

Počitek(prodajalci oblikujejo pakete in

prodajajo pakete, postelje)

Emocionalna piramida

(prodajalci oblikujejo in pripovedujejo zgodbe, prodajajo doživetja)

SSS (sea, sand, sun)

EEE (emotions, experiences,

entertainment)

INFORMACIJSKA DRUŽBA

SANJSKA DRUŽBA (izkustvena družba, družba sanj, emocij, doživetij, izkustev)

Tendenca

Način turizma

Motiv

Vrednote

Novi turizem

Globalni trendi

Podnebne spremembe - Trajnostni turizem

Demografske spremembe

Politični nemiri, regionalni konflikti, terorizem

Alternativne oblike transporta

Označevanje potovanj

Lokalna in osebna potovanja

Usmerjenost destinacij na tip/vrsto/kvaliteto turista namesto na kvantiteto

Prerazporeditev turističnih tokov

Slovenski turizem v letu 2012 Demografski, ekonomski, IT trendi v turizmu

Demografski in ekonomski trendi:

• Staranje prebivalstva, upokojevanje populacije »babyboom«.

• 100 mio ljudi potuje s »handikapom«.

• Backpackerji vs. Flashpackerji (1/1 soba, IT oprema, višja poraba…).

• Ekonomsko okrevanje bo nižje v zrelih ekonomijah (ZDA, EU, Japonska).

• Finančni propadi na trgih, ki vplivajo na zniževanje stroškov v hotelskem sektorju in zmanjševanju hotelske ponudbe (manj kakovost in kreativnosti).

• Globalni premik ekonomske in politične moči z zahoda na vzhod, pretežno v BRIC dežele).

• Kitajci so nove zvezde v turizmu- potujejo zelo mladi (tudi Indijci), velika rast potovanj (+26%), „top spenders“, poraba 1.765 Eur/potovanje.

• 20% vseh turistov je mladih (18-35 let), najpomembnejša izkušnja je »kofetkanje«.

Informacijski trendi:

• Poplava informacij (v 1 letu objava več fotografij kot prej v vsej zgodovini).

• Digitalna transformacija.

• Nasičenost Online rezervacijskih sistemov.

• Hiper povezljivost sistemov, informacij.

• Neusklajenost med pričakovanji in izkušnjami prihaja na dan na internetu (nišnim ponudnikom omogoča, da tekmujejo z velikimi igralci).

• Iskalniki - YouTube takoj za Googlom.

• Ključna je interakcija, viralni učinek – SM!

• Možnosti targetiranja – zelo usmerjene kampanje.

• 61% vseh interakcij na FB preko mobilnih telefonov - optimizacije zelo pomembne .

• Moraš poslušati kaj potrošniki pravijo o tebi.

• Pri promocijskih kampanjah deluje le še »Thinking out of the box«.

III. Turistični promet


TURIZEM DANES: v letu 2013 nižje rasti od svetovnega povprečja in višje od evropskega povprečja mednarodnih prihodov.

Vir. U

NW

TO

, SU

RS

.

2013 2014 2015 2013-2020

Svet +4,5% +4,4% +5,5% + 4% letno

Evropa +3,7 +3,4 +4,5

Južna Evropa/ Mediteran +3,8 +4,0 +3,8

Turizem v Sloveniji v letu 2013 v primerjavi s Svetovnim/Evropskim

-10

-5

0

5

10

15

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013*

Rast mednarodnih prihodov 2003-2013 v odstotkih

Svet

Evropa

Slovenija

Slovenija 2013

I-IX2013 ____________

I-IX 2012

Tuji + 4% Skupaj: + 1,8%


Vir:S

UR

S (z

ača

sn

i po

da

tki), B

an

ka

Slo

ve

nija

.

Potrošnja tujih turistov, 2013 +/- 0 %

2013 Prihodi Prenočitve

Rast 13/12 Delež Rast 13/12 Delež

Skupaj 102,3 100,0 100,4 100,0

Domači 98,4 33,3 96,5 37,9

Tuji 104,4 66,7 102,8 62,1

2013 Prenočitve (%)

Delež Rast

Italija 15,7 -3,2

Avstrija 11,9 +0,5

Nemčija 11,4 -1,1

Ruska federacija 5,9 -1,4

Nizozemska 5,3 +5,8

Skupaj delež 50,2

Najvišje stopnje rasti prenočitev*: Litva: +87,6 % Brazilija: +49,8 % Malta: +44,0 % Izrael: +27,1 % Norveška: +24,9 % *trgi z nad 5.000 prenočitev v letu 2012.

Top 5 držav

Turizem v Sloveniji v letu 2013 (začasni podatki)

Prenočitve po vrstah občin

Prenočitve po nastanitvenih objektih


Delež Rast

Zdraviliške občine 31,9 -2,6

Gorske občine 24,1 +3,0

Obmorske občine 21,4 -1,2

Ljubljana 10,0 10,7

Mestne občine 6,4 -3,0

Druge občine 6,2 +0,3


Delež Rast

Hoteli 61,8 -0,4

Kampi 13,9 +0,5

Vir: SURS, začasni podatki.

Danska

Finska

Poljska

Francija

Nemčija

Španija Portugalska

Grčija

Italija

Turčija

Švica

Avstrija

Češka R.

Litva

Ukrajina

Romunija Madžarska

Slovaška

Bolgarija

Ruska federacija

Irska Velika Britanija

Črna gora

Srbija Hrvaška

BIH

Makedonija

Norveška

Nizozemska

Belgija

Luxembourg

Malta

POZITIVNA RAST

UPAD RASTI

Švedska

Latvija

Estonija RAST +20 % in več

RAST +10 % in več

Ciper

Prenočitve turistov iz evropskih držav v letu 2013 (začasni podatki)

IV. Strategija trženja slovenskega turizma 2012-2016

Krovna zgodba slovenskega turizma

Zdrava Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj - ohranjanje zdravja in dobrega

počutja. Naravne danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji v atraktivne turistične produkte visoke dodane vrednosti, so odlično izhodišče za zadovoljitev ključnih potreb in želja ciljne

skupine turistov. Zelena in aktivna je zdrava Slovenija.

Zelena Slovenija je ena najbolj zelenih dežel na svetu. Z gozdnimi prostranstvi, z razkošjem čistih in zdravilnih voda, z izjemno biotsko

raznovrstnostjo, z zavezo trajnostnemu razvoju se uvršča med zelene posebnosti

Evrope. Primarna ciljna skupina za obisk Slovenije kot turistične destinacije so

ljubitelji narave. Aktivna Raznolikost krajine in zelene danosti

predstavljajo izjemne možnosti za aktivne počitnice (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, raznoteri vodni športi itd) v tesnem stiku z naravo.

Narava navdihuje prebivalce in turiste.

5 ciljev x 5 let

I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih

II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih

III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti

IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta

V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov

Konsistentna uporaba znamke v turizmu

Uporaba znamke v športu, kulturi, gospodarstvu


II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih




I.

Ključni evropski

trgi

75% tujih

nočitev

70% sredstev

za TK

II.

Drugi evropski

trgi

17% tujih

nočitev

20% sredstev

za TK

III.

Prekomor-ski trgi

5% tujih

nočitev

10% sredstev

za TK

B 2 B

(z drugimi državami)

B 2 C

B 2 B B 2 C


II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni

načrti po posameznih trgih

III.Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti



Zgodbe TURISTIČNIH PONUDNIKOV

Zgodba mora biti produkt

MIKRO DESTINACIJSKE zgodbe

Zgodba mora biti kar najbolj fizično otipljiva

Krovne zgodbe TURISTIČNIH DESTINACIJ

Zgodbe najbolj reprezentativno predstavljajo destinacijo – na prvi pogled najbolj tipični produkti

KROVNE REGIJSKE zgodbe

Zgodba je osnova za razlikovanje regije

MEDREGIJSKE zgodbe

Tematska raznolikost doživetja, neodvisno od

regije

Krovne top podporne zgodbe, ki povečujejo privlačnost

Slovenije na krovni ravni (ter skozi zgodbarski pristop komunicirajo

edinstvenosti Slovenije)

Zgodba I feel SloveniaSlovenija je

Zelena. Aktivna. Zdrava.

Raven MIKRO ZGODB

Raven DESTINACIJ

Raven REGIJ

Krovna zgodba

destinacije

DESTINACIJSKA PIRAMIDA

(vsaka destinacija ima svojo piramido zgodb)

Mikro zgodbe

KROVNA raven

Piramida zgodb v slovenskem

turizmu

REGIJSKA PIRAMIDA (vsaka regija ima svojo piramido zgodb)

Mikro zgodbe

Krovna/e zgodba/e regije

Subregijskezgodbe & krovne

destinacijske zgodbe

19





IV.Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta


Inovativno e-trženje in povezava s klasičnim trženjskim komuniciranjem (digitalna partnerstva, socialni mediji, ITIS, mobilne rešitve, prenos znanja)

20






V.Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov

SPIRIT

Produktna združenja (SSNZ, KU,

GC, GIZ POH & KOL…

Destinacije

Podjetja

Civilni sektor

Mednarodne

organizacije,

NTO

Institucije, združenja (TGZ,

OZS, TZS,..)

Partnersko načrtovanje in izvedba partnerskih trženjskih

aktivnosti

V. Uspešni projekti

Partnersko sodelovanje in podpora projektu Green Light, World Flight

Cilj sodelovanja: predati in utrditi sporočilo o Sloveniji kot majhni, a tehnološko napredni in v trajnostni razvoj usmerjeni državi + Inovativen, drugačen, bolj drzen pristop k promociji in trženju Slovenije in njene turistične ponudbe

Zabeležene medijske objave v Sloveniji in tujini

18 zabeleženih objav o GLWF v Sloveniji

80 zabeleženih objav o GLWF v tujini

Več kot 1000 ogledov GLWF strani v okviru portala

kar 28.728 objav v samo treh tednih na spletnih virih: blogi,

forumi, objave (twitter, FB in drugo).

= destinacije, ki so najboljši primeri trajnostnega razvoja turizma.

Pet ZMAGOVALK v Sloveniji: -EDEN 2008: Dolina Soče -EDEN 2009: Solčavsko -EDEN 2010: Reka Kolpa -EDEN 2011:Idrija -EDEN 2012: Laško

= spodbujanje ustvarjalnosti, inventivnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj turističnih proizvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slovenije na domačem in tujih trgih. Snovalec spodbuja promocijo in uresničitev novih idej - invencij v turizmu, ki bodo z uresničitvijo v prihodnosti postale inovacije, zrele za kandidiranje na razpisu Sejalec. Sejalec je priznanje javne agencije SPIRIT Slovenija za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke. Nagrajuje tiste inovacije v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije.

EDEN – Evropske destinacije odličnosti

INOVATIVNOST in EDEN

http://www.slovenia.info/asp/banner_click.asp?banner_type=banner&id_language=1&id_category=2171&id_item=0&id_banner=1744&redirect_to=http://www.slovenia.info/eden

PROJEKT STORYTELLING

PROJEKT: „Zgodbe v slovenskem turizmu: Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij“

Piramida zgodb s konkretnimi zgodbami

=> ZGODBA O SLOVENSKEM

SMUČANJU

=> ZGODBA O AVSENIKIH

=> EVENTUALNA MEDREGIJSKA

ZGODBA O SLOVENCIH KOT

OSVAJALCIH NEBA IN VESOLJA

=> NAJSTAREJŠA TRTA NA SVETU

=> OKUSI ROGLE

=> ZGODBA O TRNIČU

=> NAJSTAREJŠA KLET/PTUJ

=> ZGODBA O CVIČKU

=> ZGODBA SOLNEGA KRISTALA

=> ZGODBA BRANCINA

=> ZGODBA O KOPRU: KOZE

=> ZGODBA O IZOLI: BELA GOLOBICA

=> ZGODBA O ZLATOROGU (TNP)

=> BLEJSKE ZGODBE

=> TRIGLAVSKE PRAVLJICE (KG)

=> PLANICA

=> FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA

(BOHINJ)

=> ZGODBA O LJUBLJANSKEM

ZMAJU

=> ZGODBA O PLEČNIKOVI LJUBLJANI

=> ZGODBA O EMONI/IZ EMONE

=> ZGODBA O KOLESU

=> ZGODBA O STELJNIKIH

=> ZGODBA O NAJEVSKI LIPI

=> PRAVLJIČNI GOZD V LOGARSKI

DOLINI

=> KAKO JE NASTALO

PANONSKO MORJE

=> SOČA, REKA S SPOROČILI MIRU

=> ZGODBA O BRODARJIH NA

SAVI

=> KRST PRI SAVICI

=> ZGODBA O LIPICANCU

=> ZGODBA O ZMAJEVIH JAJCIH

V POSTOJNI

=> ZGODBA O NASTANKU

CERKNIŠKEGA JEZERA

ZGODBE O LJUBLJANI

SO ZGODBE O URBANEM IN

USTVARJALNEMPOVEZOVANJU SLOVENSKIH

RAZLIČNOSTI,SO ZGODBE O

MESTU,KI IMA LJUBEZEN V SVOJEM IMENU

ZGODBE O KRASU IN KRAŠKIH

POSEBNOSTIHSO ZGODBE O

KAMNU,KI IMA

MEHKO SRCE

ZGODBE O OBALI IN ISTRI

SO POVEZANE Z ZGODBO O

SOLI,KI CVETI, V

JADRANSKEM MORJU, V

MEDITERANSKEM OKOLJU

ZGODBE O SLOVENSKIH

VODAH SOZGODBE O VIRIH

DOBREGAPOČUTJA IN

ZDRAVJA

ZGODBE O RAZLIČNOSTI SLOVENSKIH

GOZDOVNISO ZGODBE O

OBJEMALCIH DREVES,

TEMVEČ ZGODBE O DREVESIH,KI OBJEMAJO

LJUDI

ZGODBE O SLOVENSKIH

VINIH IN KULINARIKI SO

ZGODBE O PRVOBITNEMVESELJU DO ŽIVLJENJA

ZGODBE O DOSEŽKIH LJUDI SOZGODBE O LJUBEZNI,

KI NE PRIZNA OVIR IN

MEJA

I FEEL SLOVENIA. SLOVENIJO ČUTIM.

Z LJUBEZNIJO!Zelena. Aktivna. Zdrava.

Zgodba o Sloveniji jezgodba o ljubezni,

ki z občutenji skupaj drži vseslovenske različnosti

ZGODBE O TRIGLAVSKEM

NARODNEM PARKU

IN BLEDUSO ZGODBE O VAROVANJU ZAKLADOV

Doživetja pod gorami

DEŽELA POD TRIGLAVOM

Ljubezen v imenu glavnega mesta

LJUBLJANA

Presenečenja pod površjem

KRAS IN KRAŠKE

POSEBNOSTI

Sol in ljudje Mediterana

SLOVENSKA OBALA

Prinašalke dobrega!

VODE SLOVENIJE

Drevesa, kamor seže pogled

GOZDOVI SLOVENIJE

Dober tek in na zdravje

OKUSI SLOVENIJE

Ljudje, ki osvajajo svet

NAVDIHI IZ SLOVENIJE

KROVNA ZGODBA

TOP PODPORNE

ZGODBE

O č

em

je

zg

od

ba?

Kakšen

tip

zg

od

b

pred

sta

vlj

a

!!!

V k

ate

re z

go

db

e

na d

esti

nacij

ski

ravn

i vo

di

top

po

dp

orn

a

zg

od

ba?

Zgodbe se lahko dodajajo – gre zgolj za nekaj primerov

Povezave navzgor in

navzdol

KROVNE REGIJSKE ZGODBE

KROVNE DESTINACIJSKE ZGODBE

MIKRO ZGODBE

Kaj omogočajo zgodbe?

1 zgodba o “nečem” za

VKLJUČEVANJE VELIKEGA

ŠTEVILA LJUDI

Množičen nakup “nečesa”

VI.

Trženjske aktivnosti

USKLADITEV PO ORODJIHPLATFORMA ZA IZVAJANJE PROMOCIJE

Integrirano tržno komuniciranje Trženjska platforma

HRVAŠKA

Se

jem

ski

in

bo

rzn

i n

ast

op

iO

gla

ševa

nje

Od

no

si z

ja

vno

stm

iP

osp

eše

van

je

pro

da

je

NEMČIJA

FRANCIJA

ITALIJA

AVSTRIJAP

rom

oci

jsk

i m

ate

ria

liIn

teg

raln

i tu

rist

ičn

i in

form

aci

jsk

i si

ste

m

Ra

zvo

j in

ra

zisk

ave

Promocijske aktivnosti v DRŽAVI


1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Finančni vložek

Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin

2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO-

KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI

Finančni vložek

Št. Aktivnost Termin

3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Finančni vložek


4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Finančni vložek







Finančni vložek











Finančni vložek











Finančni vložek











Finančni vložek






FITUR Madrid, januar

BIT Milano, februar

ITB Berlin, marec

MITT Moskva, marec

IMEX Frankfurt, maj

RDA Köln, julij

TTG Rimini, oktober

WTM London, november

EIBTM Barcelona, november

- 9 poslovnih borz

- splošni in specializirani/ partnerski sejmi

Sejemski in borzni nastopi: 40 (2013)

Oglaševanje in PR

• Oglaševalske kampanje na ključnih trgih v

partnerstvu s STG

• Tuji novinarji v Sloveniji

Poslovne borze v Sloveniji

Slovenska turistična borza – SIW: največji poslovni dogodek v turizmu v Sloveniji 2014: Nova Gorica

Partnerske borze: CONVENTA – kongresna borza (januar) SPACE - zdraviliška borza (oktober) NATUR

Pospeševanje prodaje

•Predstavitve slovenskega turizma tujim organizatorjem turističnih potovanj (v tujini in v Sloveniji)

•Sodelovanje pri gospodarskih delegacijah (MZZ, GZS…)

•Spodbujanje letalskih povezav (rednih, čarter)

•Spodbujanje morskih povezav

Koncentracija promocije na ključnih EMITIVNIH TRGIH in

razvoj NOVIH TRGOV & SEGMENTOV

2. Promocija po trgih Krepitev E-TRŽENJA in

INOVATIVNIH TRŽENJSKIH PRIJEMOV

4. Turistični proizvodi

Konkurenčni, jasno pozicionirani TURISTIČNI PROIZVODI,

temelječi na NAČELIH TRAJNOSTI

Krepitev in povečevanje učinkovitostiPARTNERSTVA in CO-BRANDINGA

(produktna združenja, destinacije, pooli, medsektorsko povezovanje)

5. Partnerstva

Povečanje prepoznavnosti in ugleda ter želeno pozicioniranje Slovenije - znamka I FEEL SLOVENIA

1. Prepoznavnost

Ukrepi za učinkovito trženje Slovenije kot turistične destinacije v letu 2015

KROVNA ZGODBA Slovenije:Zgodba o ljubezni &

Zelena, aktivna, zdrava Slovenija

10 3-4

3. Digitalno trženje

Hvala za vašo pozornost.

[email protected]

Marketing

Trženje slovenskega turizma, mag. Karmen Novarlič, Vodja sektorja turizem, SPIRIT Slovenija