Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov Krscanski demokrat st_1

1

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

DRUŽINA JE NAJVEČJA VREDNOTA

ZAKAJ SMO PLAČALI PET MILIJARD EVROV?

Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, marec 2015, št. 1

ZAKON O DOSTOJNEM POKOPU

IvanOMANV NSi verjamemin ji zaupam.

INTERVJU:

2KRŠČANSKI DEMOKRAT.

Politična akademija pod vodstvom Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je namenjena vsem, ki želijo svoja znanja nadgraditi, izvedeti več o politiki, prevzeti funkcije v stranki ali drugih organizacijah. Dobrodošli.

POLITIČNA AKADEMIJA NSi

Prijave na politično akademijo 2015 na telefon 01 241 66 50 ali [email protected].

InštitutDr.JanezaEvangelistaKreka

iJEK

Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka organizira Politično akademijo Nove Slovenije. Vabimo vas, da se udeležite Politične akademije NSi, ki vam bo razkrila, kaj pomeni krščansko-demokratski pogled na svet.

Politična akademija letos ponuja izjemno zanimive vsebine za vse vas. Le ljudje, ki resnično razumejo človeka kot posameznika, civilno družbo v kateri živijo in jo sooblikujejo, temeljno državno

ureditev s pravnim sistemom ter gospodarstvom, lahko plodno sodelujejo v razpravah o aktualnih družbenih vprašanjih, ki nas vodijo v prihodnost.

Politična akademija NSi bo potekala v šestih modulih ob sobotnih dopoldnevih do konca leta 2015 in je brezplačna. Udeleženci, ki bodo zvesto obiskovali module Politične akademije, bodo na kongresu Nove Slovenije prejeli diplomo Politične akademije.

1 MODUL: sobota, 18. april 2015Nastanek krščanske demokracije in osamosvojitev slovenije■ politična filozofija■ novejša zgodovina Slovenije

2. MODUL: sobota, 16. maj 2015 Slovenija v mednarodnih povezavah■ globalizacija■ zunanja in obrambna politika■ Evropska unija

3. MODUL: sobota, 13. junij 2015Komunikacija ■ mediji, PR, marketing■ sporočanje in dialog■ politična komunikacija, analiza političnih komentarjev

4. MODUL: sobota, 19. september 2015Stanje v gospodarstvu■ gospodarstvo in finance■ kapitalizem, socialno tržni sistem■ trajnostni razvoj

5. MODUL: sobota, 17. oktober 2015Človekove pravice, država in krščanske vrednote■ civilna družba in človekove pravice■ temeljni pravni pojmi in državna ureditev■ krščanske vrednote in sprava

6. MODUL: sobota, 14. november 2015Državljanske kompetence in morala■ aktivno državljanstvo■ etika in morala■ organizacija stranke NSi

dopoldne možnost obiska svetih maš v Beltincih in Prekmurju

od 11.00 ure zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru, glasbeni program in nastop Prekmurske godbe Bakovci

ob 12.30 uri osrednji uradni program tabora z nagovorom predsednice NSi Ljudmile Novak

ob 13.30 uri druženje in zabavno popoldne z ansamblom Navihanke

ob 15.00 uri nogometna tekma med ekipo NSi in ekipo PAX (Slovensko duhovniško nogometno reprezentanco).

Ker smo BLIZU LJUDEM, se srečujemo, spoznavamo, pogovarjamo, družimo, zabavamo, spodbujamo, pojemo in se veselimo.

Z veseljem Vas pričakujemo na Taboru Nove Slovenije, da drug drugega spodbudimo pri naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo.

TABOR NOVE SLOVENIJE - KRŠČANSKIH DEMOKRATOV

Beltinci, nedelja, 24. maj 2015

VEČ O TABORU V

NASLEDNJI ŠTEVILKI

NAVIHANKE

3

4

6

8

8

9

10

13

13

14

15

16

17

18

19


DRUŽINA JE NAJVEČJA VREDNOTA

ZDRAVSTVO

GOSPODARSTVO

SANACIJA BANK

IVAN OMAN

MLADA SLOVENIJA

ZVEZA SENIORJEV

ZGODILO SE JE...

NSi PO KONGRESU

NAŠ ŽUPAN

IZ EU PARLAMENTA

MATJAŽ TRONTELJ

NAGRADNA KRIŽANKA

NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI

KAZALO

UVODNIKSpoštovani člani in članice NSi, dragi prijatelji,

z veseljem vas vabim k branju našega novega časopisa, ki bo nekajkrat letno prispel v vaš dom. S tem želimo približati delovanje stranke tudi vsem tistim, ki ne morete prebirati naših elektronskih sporočil. Upam, da boste tudi vi z veseljem prebrali, kar bomo mi skrbno pripravili za vas.

Prepričana sem, da pozorno spremljate politično dogajanje v Sloveniji. Žal ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi odločitvami vlade, ki je sprejela premalo spodbudnih ukrepov za gospodarstvo, da bi se v Sloveniji zmanjšala brezposelnost, in da bi več mladih ljudi našlo zaposlitev. Zaposleni plačujejo davke in prispevke, ki napolnijo tudi pokojninsko blagajno. Vladajoče stranke poudarjajo, da vedno več sredstev namenijo za socialne prejemke. To pa pomeni, da vedno več ljudi potrebuje socialno pomoč, namesto da bi si z delom lahko zagotovili primerno življenje. Dostojne plače nam na dolgi rok omogočajo tudi bolj dostojne pokojnine.

V NSi se ne strinjamo s spremenjenim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki zvezo moškega in ženske spreminja v zvezo dveh oseb. S tem bo istospolna zveza popolnoma izenačena s sedanjo zakonsko zvezo, kar pa istospolnim parom odpira možnosti posvojitve otrok. Otrok ne more biti nikogaršnja pravica. Zato bomo v NSi naredili vse, da bi bil zakon zavrnjen na referendumu.

Z ideologijo enakosti spolov se rušijo naravni zakoni. Ustvarjeni smo kot moški in ženske z namenom, da se ljubimo, dopolnjujemo in plodno nadaljujemo delo Stvarnika. Zagotovo je potrebno izboljšati razumevanje težav, s katerimi se srečujejo istospolno usmerjeni državljani, in si prizadevati za večjo strpnost in vključenost teh oseb v družbo. Ni pa potrebno zaradi tega na silo spreminjati naravnih zakonov in izenačevati tistega, kar ni enako.

Vsem materam, očetom in starim staršem želim veliko radosti in blagoslova pri otrocih in vnukih. Vsem skupaj pa želim tudi blagoslovljene velikonočne praznike.

Ljudmila Novakpredsednica NSi

Krščanski demokrat.

Pred vami je nov izdelek naše stranke, časopis na dvajsetih straneh, s katerim vas bomo predvidoma vsako leto meseca marca, maja, septembra in decembra seznanili z delom stranke in povabili k našim nadaljnjim aktivnostim. Želeli bi si več številk na leto ali celo na mesec, pa vendar nam finance stranke tega ne dopuščajo. Trudili se bomo, da bo vsaka naslednja številka še boljša in bo med nami krepila povezanost in pripadnost krščanski demokraciji. Tokratno prvo številko ste vsi prejeli v tiskani obliki, v prihodnje pa boste tisti, ki imate elektronsko pošto, nove številke prejeli v elektronski obliki na vašo e-pošto. Če vseeno želite prejemati tiskan izvod, nam prosim le-to sporočite na 01 241 66 50 ali preko e-pošte [email protected]. Takšno odločitev smo sprejeli, ker želimo s strankinim denarjem upravljati racionalno. Za razumevanje se vam zahvaljujemo.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti celotni ekipi glavnega tajništva in poslanske skupine za trud pri nastajanju našega novega projekta, vam drage bralke in bralci pa želim veliko veselja pri branju.

Vse dobro,Robert Ilc

glavni tajnik

Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratovIzdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 LjubljanaOdgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnikOblikovanje: Polona ŽbogarNaslovna fotografija: Andrej CimperšekNaklada: 9000 izvodov, Ljubljana, marec 2015Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.

NAVIHANKE


AKTUALNO


V NSi smo pripravili Zakon o prikritih grobiščih in pokopu. V Sloveniji je evidentiranih okoli 600 prikritih grobišč, ki niso vpisana v register grobišč, posledično pa niso urejena in zavarovana. Sedemdeset let po vojni se sledovi neusmiljeno brišejo, priče nekaterih dogodkov umirajo, mrtvim pa je odrečena pravica do groba in dostojnega pokopa. Kljub našim prizadevanjem pa z različnimi strankami ni mogoče doseči soglasja, zato je podpora zakonu močno vprašljiva. Tudi tiste stranke, ki nenehno poudarjajo, da je potrebno mrtve pokopati, najdejo vedno nove izgovore, da se to ne bi zgodilo. S tem ko bi postala prikrita grobišča odkrita, označena in zavarovana, bi postala tudi javne

Prikrita grobišča so ena izmed najbolj občutljivih tem celotnega poosamosvojitvenega obdobja, ki je vse do danes v našem prostoru nismo uspeli razrešiti.

V prikritih grobiščih gre večinoma za žrtve množičnih povojnih pobojev, ko je tedanja revolucionarna oblast likvidirala politične nasprotnike, vojne ujetnike in tudi civilno prebivalstvo. Po zadnjih podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je število teh žrtev samo med Slovenci 14.885. V to številko pa niso všteti tujci - vojni ujetniki in civilisti hrvaške, srbske, bosanske, albanske, nemške in italijanske narodnosti. Zato se ocenjuje, da je žrtev še precej več.

Množični povojni poboji so bili v povojnem obdobju, po letu 1945 pa vse do osamosvojitve Slovenije, javno zamolčani in se je o njih javno spregovorilo šele po letu 1991. Za aktivnosti na tem področju je bila ustanovljena Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki deluje ves poosamosvojitveni čas. Komisija je do sedaj evidentirala okrog 600 vojnih grobišč, vendar

NSi predlaga zakon za ureditev prikritih grobišč.

zaradi pomanjkljivosti sedaj veljavnega Zakona o vojnih grobiščih, do njihovega vpisa v register vojnih grobišč ni prišlo.

V Novi Sloveniji smo prepričani, da je treba tako stanje preseči in vsakomur zagotoviti pravico do dostojnega pokopa, do groba in spomina, saj je to osnovno civilizacijsko načelo. V sodelovanju z dolgoletnima članoma navedene komisije, kriminalistom Pavlom Jamnikom in zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem, ki sta nam predstavila težave in ovire pri odkrivanju prikritih grobišč, smo napisali Zakon o dostojnem pokopu, ki bo omogočil izvedbo postopka odkrivanja in evidentiranja vojnih grobišč, dostojen pokop žrtev, označitev prikritih grobišč in njihov vpis v register vojnih grobišč.

Kljub nekaterim izraženim pomislekom smo v Novi Sloveniji prepričani, da odkritje in obeležitev prikritih grobišč, ter dostojen pokop žrtev, pomenijo majhen, a vendar pomemben korak pri doseganju narodne sprave.

priče tragičnih pobojev po drugi svetovni vojni. Mnogi pa si tega ne želijo in s tem mrtvim odrekajo pravico do groba in dostojnega pokopa.

V NSi čutimo moralno dolžnost in odgovornost, da naredimo vse, kar je v naših močeh, da izpolnimo osnovno civilizacijsko in moralno dolžnost ter mrtvim omogočimo pravico do dostojnega pokopa, groba in spomina. Podpora zakonu bo pokazala, ali je tudi v Sloveniji napočil čas, da Antigona pokoplje svoje brate in sestre.

Ljudmila Novak predsednica NSi

Omogočimo mrtvim pravico do dostojnega pokopa

5

Predsednik Zveze seniorjev NSi Jože Jurkovič:

V Kočevskem Rogu imam ubitega starega očeta, neznano kje v okolici Novega mesta pa tudi strica. Kot pobudnik zakona imam zato ne samo pravico, ampak tudi dolžnost terjati od države, da moje sorodnike in vse druge, ki so bili pokončni Slovenci, pokopljemo v grobove na pokopališča k njihovim dragim. Brezen, jaškov in jam nikoli nismo priznali za njihov grob, ampak za mesta enega največjih zločinov v zgodovini našega naroda.

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc:

»Problem obstoječega zakona o vojnih grobiščih je v tem, da nima opredeljenih postopkov in načina raziskovanja, evidentiranja in urejanja grobišč. Po 12 letih delovanja tega zakona, je v zvezi z vprašanjem dostojnega pokopa še toliko nejasnosti, da je novi zakon nujno potreben.«

Zakon o dostojnem pokopu podpira tudi Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč (predsednik dr. Jože Dežman)

V nadaljevanju objavljamo odlomek iz uradne izjave omenjene Komisije:

»Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in množičnega zunajsodnega morjenja vojnih ujetnikov in civilistov na slovenskih tleh, Komisija ugotavlja, da v programu MDDSZ ni predvidenih sredstev za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz sprejetih Programskih načel.

Zato sta Mitja Ferenc in Pavel Jamnik potem, ko smo pregledali prvi osnutek zakonskega predloga NSi o dostojnem pokopu in ugotovili, da ni ustrezen, predstavnikom NSi predstavila problematiko. Novi predlog Zakona o dostojnem pokopu upošteva načela, ki jih skuša uveljaviti tudi Komisija in ga smatramo za ustreznega. Zato je razumno, da z Zakonom o dostojnem pokopu uzakonimo standarde, s katerimi je prikrita morišča in grobišča potrebno raziskati, prekopati, urediti.

Ob tem posebej poudarjamo, da v sedanjem političnem trenutku ni modro, da bi povezovali sprejemanje tega zakona z vsemi drugimi nerešenimi vprašanji bivšega režima: obsodba zločinov titoizma, rehabilitacijo njegovih žrtev itd. Komisija, sprejem predlaganega Zakona o dostojnem pokopu večinsko podpira, saj določa tehnično izvedbeni vidik urejanja grobišč, kar je eden od temeljnih postulatov sprave v Sloveniji.«

mag. Cveto Uršič, predsednik strokovnega odbora NSi za delo, družino in socialne zadeve:

»Temeljna zahteva tisočletja starih etičnih in moralnih tradicij je, da je treba z ljudmi - živimi in mrtvimi, ravnati spoštljivo. To od nas pričakujejo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja v Sloveniji.«

IZJAVE O ZAKONU

AKTUALNO

5


DRUŽINA - TEMELJ NAŠE DRUŽBE

NSi odločno proti spremembi definicije zakonske zveze.

Pred nekaj tedni je bil v Državnem zboru na pobudo Združene levice (ZL) sprejet zakon, ki v celoti izenačuje istospolne partnerske skupnosti in zakonsko zvezo med možem in ženo. Zakon so presenetljivo podprle tudi vladne stranke (SMC, SD in Desus), ter opozicijska ZaAB. Poslanki in poslanci NSi so zakonu odločno nasprotovali in so v Državnem zboru glasovali proti zakonu. Glavni razlog za nasprotovanje zakonu je, da zakon vsiljuje spremenjeno pojmovanje zakonske zveze moža in žene, uvaja pa tudi možnost, da istospolni pari posvojijo otroke.Naj uvodoma poudarimo, da v Novi Sloveniji ne nasprotujemo, da se v slovenski pravni red vnese rešitve, ki istospolno usmerjenim osebam, ki živijo v življenjski skupnosti (registrirani ali neregistrirani), omogočajo primerljivo obravnavo kot jo omogoča skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo ali živita v zunajzakonski skupnosti. Konec koncev je Zakon o registraciji istospolnih oseb predlagal nekdanji minister NSi Janez Drobnič, ki je tako po dolgih letih sploh uredil to področje. Prav je, da se medsebojna pravna razmerja ter

AKTUALNO

vprašanja socialnih pravic in dedovanja ustrezno uredijo. A zakonski predlog ZL, ki je namesto popravkov Zakona o istospolni partnerski skupnosti posegel temeljito spremenil ureditev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je za NSi nesprejemljiv. Kritično gledamo tudi na to, da so bile spremembe v parlamentu – ob asistenci vladne koalicije – izpeljane kar po skrajšanem postopku, brez postopka javne obravnave in brez prave vključenosti širše strokovne ter laične javnosti.

Pa poglejmo, katera je tista sprememba, ki tako močno spreminja dosedanje pojmovanje zakonske zveze. Do sedaj se je prvi odstavek 3. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih glasil takole:»(1) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. V novo sprejetem zakonu pa se prvi odstavek 3. člena glasi:»Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb.«


7

Besedi »mož« in »žena« sta tako iz zakona povsem izbrisani, namesto tega pa se uvaja termin »oseba«. Gre torej za korenito redefinicijo zakonske zveze, ki posledično pomeni tudi spremenjeno razumevanje tradicionalne družine. Istospolnim parom sedaj pripadajo tudi vse pravice in dolžnosti, kot jih ima zakonska zveza med možem in ženo. V NSi menimo, da sta spremenjeni definiciji zakonske zveze in družine v nasprotju z naravnim zakonom, prav tako pa sta v nasprotju z etičnimi vrednotami, ki izhajajo iz kulturnih in zgodovinskih temeljev evropske družbe ter različnih religij in se odražajo v zavezanosti kulturi, enakopravnosti in partnerstvu moškega in ženske.

Krščanski demokrati vseskozi zagovarjamo pravico otrok, da imajo očeta in mater. Zato nasprotujemo temu, da bi istospolni pari lahko posvajali otroke. Tako kot mnogi razvojni psihologi vztrajamo na stališču, da imajo otroci pravico do očeta in matere, saj je takšno okolje za njih najbolj spodbudno. Ker gre za pomembne spremembe v razumevanju naših temeljnih vrednot, še posebej družine, ki so bile sprejete po hitrem postopku in brez prave javne razprave, v NSi podpiramo tudi vse aktivnosti za razpis referenduma.

Družina je največja vrednota

Družina je kraj, kjer se iz ljubezni med moškim in žensko spočne novo življenje. Za nas krščanske demokrate je pomen družine nekaj svetega in skrivnostnega. Družina je tista celica te družbe, kjer so sprejetost in sprejemanje, odprtost za novo življenje, sobivanje, delitev ter ne nazadnje tudi odpovedovanje kraj, kjer se vzgajajo bodoči rodovi in odgovorni državljani. Ta družba potrebuje trdne družine, ki bodo zdravo, trdno in najboljše okolje za otroke. Seveda je za to družbo in družino še kako pomembna aktivna vloga moškega in ženske. Zato naj v luči sprejetja Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR) poudarim, da se nikakor ne strinjam s spremembo, ki redefinira zakonsko zvezo. Do sedaj je bila zakonska zveza definirana kot zveza med moškim in žensko, medtem ko z uzakonitvijo sprememb to zdaj postaja skupnost dveh odraslih oseb. Gre torej za spremembo, ki v temelju spremeni celoten pomen zakonske zveze in razumevanje družine.

V luči iskanja rešitev za prihodnost Slovenije, dviga rojstev, večje socialne varnosti velikih družin in zmanjševanja brezposelnosti med mladimi, bi od vlade in ministrice pričakovala ukrepe na področju družinske politike, ne pa spremembe ZZZDR. Pričakovala sem dvig otroškega dodatka, spremembo dohodkovne lestvice za dodelitev državne štipendije, politiko reševanja prvega stanovanjskega problema za mlade družine. Dobili pa smo zakon, ki to razgrajuje, spreminja in vnaša razdor ter še poglablja delitve v slovenskem prostoru.

Nasprotujem tudi posvojitvam otrok v istospolne sku-pnosti. Zagovarjam stališče, da se posvojitve zgodijo zaradi otrokove koristi in ne zaradi posvojiteljev. Otrok ni lastnina, ampak je Božji dar. Sama upam, da bo v skladu z 53. členom naše ustave, kjer je v tretjem odstavku zapisano, da država ščiti očetovstvo in materinstvo, vendarle tudi slovenska družba prišla do spoznanja, kako pomembno je za obstoj naroda imeti zaščiteno zakonsko zvezo med možem in ženo. Družina in otroci niso primerni za družbene poizkuse, ampak zelo občutljive in krhke korenine naše družbe. Prepričana sem, da nam jih bo skupaj uspelo ubraniti in zaščititi.

Iva Dimicpodpredsednica NSi

Heliodor Cvetko:»Rušenje instituta družine z očetom in materjo pomeni za človeštvo podobno grožnjo kot npr. koriščenje fosilnih goriv. V obeh primerih lahko prej ali slej pričakujemo spremembe temeljnih okoliščin preživetja človeške vrste oz. človeka, kot ga poznamo danes.«

Otroci imajo pravico do očeta in matere.

AKTUALNO

Cveto Uršič:»Pri svojem delu sem se vedno zavzemal za človekove pravice in pravice manjšin. Zato podpiram, da se vsem, ki živijo v istospolnih skupnostih, zagotovijo primerljive pravice, kot jih imajo tisti, ki žive v zakonski ali izven zakonski skupnosti. Ne morem pa podpreti zakona, ki krši temeljno, naravno pravico otroka, da ima očeta in mater. Prepričan sem, da bi morebitni sprejem zakona imel nepredvidljive in nepopravljive posledice z vidika etike, vrednot in koristi otrok..«


zdravstveni delavci, saj je naša zdravstvena blagajna zaradi koruptivnih dejanj ter vpliva »zdravstvenih« lobijev vse bolj osiromašena, posledično pa pacientom ni zagotovljeno hitro ter kakovostno zdravljenje. Trdim, da je denarja v zdravstveni blagajni dovolj, potrebni sta le racionalizacija in poštenost.

Če želimo, da bo zdravstveni sistem v Sloveniji boljši, moramo odpraviti vse anomalije in ga temeljito reformirati. Eden ključnih problemov pa je monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri obveznem zdravstvenem zavarovanju. Za boljše in cenejše storitve je potrebno vzpostaviti konkurenčnost. Če bi več zavarovalnic lahko ponujalo obvezno zavarovanje, bi bile cene storitev nižje, zdravstvena blagajna pa bolj polna in tudi transparentna.

Zdravstvena reforma je nujna, sicer se bo celoten zdravstveni sistem popolnoma sesul. Bojim pa se, da zdajšnja ministrica za zdravje ni kos tej nalogi, saj jo obkroža preveč tistih, ki si sprememb ne želijo. Odgovor na to upravičeno bojazen pa je v Novi Sloveniji: v kolikor vlada ne bo pripravila zdravstvene reforme, jo bomo zaradi skrbi ljudi, ki so upravičeni do kakovostnega zdravstva, pripravili Krščanski demokrati.

Jernej Vrtovecposlanec NSi

V NSi SMO PRIPRAVLJENI NA ZDRAVSTVENO REFORMO

Zdravstvo je od nas državljanov zelo oddaljeno in ga težko razumemo, hkrati pa nam je zelo blizu, ko smo potrebni zdravljenja. Ključno ob tem pa je, ali naj bo zdravstvo kot sistem dobro in prilagojeno potrebam ljudi. Žal temu v Sloveniji ni tako. Kakšen je namreč zdravstveni sistem, ča zbiramo zamaške za zdravljenje naših otrok, prirejamo dobrodelne akcije za operacije v tujini in so čakalne vrste že za manjše posege dolge več let? Žal ne moremo govoriti, da imamo človeka vreden zdravstveni sistem, čeprav bi ga morali imeti, saj vsak zaposleni vplačuje lepe vsote denarja v zdravstveno blagajno.

Zdravstvena reforma je nujna, sicer se bo celoten zdravstveni sistem popolnoma sesul.

Krščanski demokrati najlažje razumemo, da ekonomska politika ne more in nima pravice spreminjati narave človeka. Zato je ekonomska politika lahko zgolj takšna, da omogoča stabilen okvir tržnega mehanizma in kodira evolucijo pravil igre v pravno državo. Vsak drug svetovni nazor povzroča skušnjavo, da si začnejo nosilci ekonomske politike domišljati, da imajo pravi uvid v cilje družbe in da imajo vizijo o prihodnosti. In koalicija Mira Cerarja nesporno predstavlja takšen skušnjavski svetovni nazor.

Davki so eden izmed ključnih elementov vstopa na trg, saj njihova višina neposredno vpliva na poslovni izid podjetij.

AKTUALNO

ZDRAVSTVO

VLADA IMA DO GOSPODARSTVA NEZAUPLJIV IN SOCIALISTIČNO PONIŽUJOČ ODNOS

GOSPODARSTVO

V zdravstveni blagajni se na račun zdravja ljudi »napajajo« različni lobiji in interesne skupine, ki pomena zdravja ne jemljejo kot vrednoto, ampak kot del zaslužka. Na UKC Ljubljana skoraj ni več razpisa večjih vrednosti, brez da mu ne bi sledile kriminalistične preiskave. Prav na korupcijo opozarjajo mnogi zdravniki ter drugi

Torej so davki tudi neposredni generator sive ekonomije. V Sloveniji, kjer je delež sive ekonomije konstanten in visok, je to lahko zgolj posledica visokih vstopnih ovir, pri čemer je ključna davčna obremenitev. Če torej slovenska politika želi legalizirati pomembnejši del sive ekonomije, je ključno razmišljati o zmanjševanju davčne obremenitve tako na delo, kot na dobiček.

Toda vlada Mira Cerarja gre po našem prepričanju v

napačno smer. Vlada je napovedala boj proti sivi ekonomiji na način, da se šušmarjev niti ne dotakne, uvede pa davčne blagajne in tako dodatno zaduši približno 80

9

iz ozadja, iz vsakodnevnega poslovanja bank. Predvsem pa moramo poiskati odgovornega lastnika, ki bo banke razvijal in državljanom ponujal dobre storitve po razumni ceni.

V javnosti se špekulira, v čigavem interesu delamo poslanci, s tem ko iščemo napake v procesu sanacije bančnega sistema. Trdim, da to delamo v interesu vseh državljanov oz. davkoplačevalcev! Predvsem želimo razkrinkati naveze, ki so banke pripeljale v sedanjo situacijo in z boljšim razumevanjem vsega dogajanja preprečiti, da bi se to še kdaj zgodilo. Nekateri nam pravijo, kaj se sploh razburjamo, saj naj bi ves domnevno preveč vplačan denar tako ali tako še vedno čakal v naših bankah. Žal pa pri tem, pozabljajo na milijonske obresti, ki jih bomo za denar, ki smo ga vložili v banke, plačevali še dolga leta.

mag. Matej Toninvodja poslanske skupine NSi

AKTUALNO

Sanacija slovenskih bank nas je stala pet milijard evrov. Za marsikoga je to nepredstavljiva številka, zato bo morda bolj jasno, če zapišem, da je vsak slovenski državljan za sanacijo bank plačal 2.500 evrov. Za številne so to štiri mesečne plače. Tragika vsega je, da banke saniramo že drugič. Prvič smo jih v devetdesetih letih. Očitno se iz preteklih napak nismo nič naučili.

Čutim dolžnost, da naredim vse, kar je v moji moči, da dobimo jasne in razumljive odgovore, zakaj je bilo potrebno znova sanirati banke. Zato je poslanska skupina NSi sklicala izredno sejo Državnega zbora, na kateri smo zahtevali pojasnila Banke Slovenije. Tistim, ki vsak dan trdo delajo, plačujejo davke in tako Slovenijo držijo pri življenju, smo dolžni zagotoviti nedvoumna pojasnila, kako in zakaj je bil porabljen njihov denar. Poročilo Banke Slovenije, ki smo ga prejeli poslanci, ugotavlja, da je slovenske banke na kolena spravila dogovorna ekonomija in tovarišijsko vodenje bank. Simptomi dogovorne ekonomije in tovarišijskega vodenja bank so bili dodeljevanje kreditov na lepe oči, za katere so se strici iz ozadja dogovorili v Ljubljani na vampih. Vzroki za bančno luknjo so torej jasni. Ključno vprašanje pa je, kaj bomo storili, da bomo tovrsten kriminal v prihodnosti preprečili. Vse se mora začeti s kaznovanjem odgovornih. Brez tega se v državi lahko zgolj krepi razočaranje nad državo in nezaupanje v vse institucije države. Temu mora slediti privatizacija bank. S privatizacijo bank bomo umaknili politiko, zlasti strice

tisoč zavezancev (registriranih poslovnih subjektov), ki poslujejo z gotovino ali plačilnimi karticami. No, saj ni čudno, zadnje čase beremo o dodatnih bajnih zaslužkih članov vlade, predvsem profesorjev. Verjamem, da so davčne obveznosti poravnali. Ker pa gre za javne osebe in javni denar, bi jih morali pred nastopom politične funkcije javnosti razkriti. Ker jih niso, so šušmarji.

Naj spomnim, da smo konec leta 2012 novelirali Zakon o davčnem postopku, ki je uvedel tako imenovane virtualne davčne blagajne, na katerih je preverjena programska oprema, ki ne omogoča brisanja ali popravljanja izdanih računov. Davčne blagajne vlade Mira Cerarja pa bodo poleg navedenega preko spleta povezane še na FURS.

Namen vlade malo gospodarstvo razume sledeče: ‘’Davčnih blagajn ne uvajamo, da bi odpravili sivo ekonomijo, da bi izenačili igralce na trgu. Uvajamo jih zato, da bi država več pobrala, da bi vas nadzirala, da bi bila policist, saj ste vsi goljufi.’’ Severni sosedje vedo, da administracija in davčne blagajne pomenijo večje obremenitve gospodarstva in manj posla, a zaradi goljufov Avstrija ne bo obremenila vseh.

ZAKAJ SMO MORALI PLAČATI PET MILIJARD EVROV?

Sive ekonomije zaradi uvedbe davčnih blagajn ne bo manj, trmasto vztrajanje vlade pa bo gospodarstvo stalo med 30 in 40 milijonov evrov, zraven pa je potrebno dodati še druge stroške. A ključna vprašanja ostajajo: izjeme, ki jih ne sme biti, in kaj storiti v primeru izpada interneta. Šušmarji, ki so nelojalna konkurenca malemu gospodarstvu, pa si že manejo roke, saj vlada v akcijskem načrtu za uvedbo davčnih blagajn ugotavlja, da bo nadzor nad sivo ekonomijo poslej možen kar iz pisarn FURS.

Jožef Horvatpodpredsednik NSi

SANACIJA BANK

Sive ekonomije zaradi uvedbe davčnih blagajn ne bo manj.

Čutim dolžnost, da naredim vse, kar je v moji moči, da dobimo jasne in razumljive odgovore.


INTERVJU

Ivan OMAN V NSi verjamem in ji zaupam.

Leta 1929 rojeni politik, poslanec in kmet Ivan Oman ima kljub svojim letom še vedno bistre misli. V svoji politični karieri je bil predsednik nekdanje Slovenske kmečke zveze (SKZ). V njej se je zavzemal za združitev s tedanjimi Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD). Bil je tudi član prvega predsedstva samostojne Republike Slovenije. Kot pravi, se čuti krščanskega demokrata od svojega dvajsetega leta. Z njim smo se na njegovi kmetiji v Zmincu pri Škofji Loki sprehodili skozi zgodovino in pogledali v prihodnost. Med drugim si želi, da bi krščanski demokrati v SLS prestopili v NSi.


11

INTERVJU

Zakaj ste se odločili za politiko?Več stvari je bilo, a naj omenim le dve. Prva je bila popolnoma sindikalistična, saj smo želeli imeti svojo organizacijo za stanovske pravice, ker je socialistična Jugoslavija obravnavala kmečki stan kot razrednega sovražnika. Poleg tega je takrat Jugoslaviji grozila tudi gospodarska polomija. Prihajalo je do strašne inflacije, ki je grozovito prizadela kmete. Po drugi strani pa sem se odločil za politiko, ker je bilo jasno, da zgolj s sindikalnim prizadevanjem stvari ne bomo mogli spremeniti. Prav zato so bile 12. maja 1988 na shodu v Unionski dvorani postavljene zahteve, da kmetje želimo svoje poslance. Ambicija imeti poslance pa je pomenila ambicijo po politični stranki. Kmečka zveza je bila namreč takrat sindikalna in ne politična organizacija.

Kdaj ste se prvič srečali s politiko?V politiko sem šel leta 1965 kot odbornik občinske skupščine socialistične občine. Takrat si lahko opravil zgolj dva mandata. Tisti, ki je bil odbornik pred mano in se mu je iztekal drugi mandat, me je nagovoril, da kandidiram. To je bila moja prva politična funkcija. Nemški krščanski demokrati pravijo, da je treba začeti politiko na komunalni ravni. Mislim, da imajo prav. Ni dobro preskakovati in se zavihteti na državno raven brez predhodne prakse.

Kako se spominjate leta 1988 in nastanka prve stanovske politične organizacije Slovenske kmečke zveze (SKZ)?Emil Erjavec je bil sošolec mojega sina na fakulteti. Enkrat se je njegova generacija zbrala pri nas na obisku, kjer so razpravljali o absolventskem izletu. Ko smo se pripravljali na ustanovitev Kmečke zveze, je k meni prišel Pavle Žakelj iz Šentjošta in me povabil na nek sestanek, kjer se je pripravljala ustanovitev kmečke zveze. Emil Erjavec je speljal stvar na občnem zboru zadružne zveze, kjer je nekako izsilil predlog ustanovitve iniciativnega odbora za ustanovitev kmečke zveze. To je bila njegova zasluga. Tedanji občni zbor pa je vodil Ciril Smrkolj. Tako sem dejansko vstopil v politiko, saj je bila kmečka zveza že politična akcija, čeprav sem že konec leta 1980 poskusil z ustanovitvijo kmečke organizacije, a neuspešno, saj ljudje tedaj niso bili dovolj pogumni.

Ali drži, da ste se v času osamosvajanja srečevali z opozicijskimi veljaki na vaši kmetiji v Zmincu? Zakaj prav na vašem domu in ne kje v Ljubljani?Demos smo ustanavljali v naši hiši. Dogovarjali smo se o skupnem nastopu na volitvah, ki so že bile predvidene. Tukaj je prišlo do imena Demos. V tistem času so letele puščice iz Beograda na slovensko partijo in to nam je šlo močno na roke. Partija je potrebovala neko obliko nacionalnega konsenza in zato so nas povabili k sodelovanju. V vmesnem času je nastala tudi Krščanska demokracija, pa tudi Zeleni. Že poleti 1989 smo se srečevali v Ljubljani. Novinarji so nas takrat krstili za alternativno koordinacijo. Nekajkrat je bilo omenjeno, da se

je treba začeti pogovarjati o skupnem nastopu na volitvah. V tej koordinaciji so bili tudi ZSMS, Bavčarjev odbor, ki pa o skupnem nastopu na volitvah niso želeli nič slišati. Povabil sem jih k sebi domov in jim dejal, da se je preprosto treba dogovoriti! Nekaj časa smo se dobivali pri nas, kasneje pa v prostorih v Šiški, ki jih je priskrbel Jože Pučnik.

Na prvi večji javni predstavitvi Demosa ste dejali, da greste na volitve zato, da zmagate. Kako se spominjate tistega vašega nastopa?Takrat je bilo precej cincanja. Celo eden z vrha takratne Slovenske demokratične zveze (SDZ) je dejal, da ne bi bilo dobro, če bi zmagali, ker bi imeli težave. To me je razjezilo, zato sem se javil k besedi in povedal, da gremo na volitve zato, da zmagamo. Dodal sem še: »Naredimo konec političnemu in gospodarskemu eksperimentiranju.« To sicer zdaj še vedno traja.

Zavzemali ste se za to, da bi v Sloveniji nastala široka konservativna stranka, ki bi združevala Slovensko kmečko zvezo in Slovenske krščanske demokrate. Ker pri tem niste imeli podpore, ste leta 1992 prestopili k Slovenskim krščanskim demokratom. Kakšne spomine imate na tisto obdobje? Zakaj ni bilo mogoče, da bi nastala široka stranka SLS+SKD?Na enem precej širokem forumu takrat že ljudske stranke sem ljudem razložil. Če bi me bil takrat podprl gospod Zagožen, bi uspel. Vendar me ni. Takrat so fantazirali, da bo kmečka ljudska stranka v tem primeru propadla. Povedal sem jim, da to ni res, saj bo stranka še vedno kmečka. Kmečki stan v moderni družbi visi na nekaj odstotkih. Drži, v agrarni družbi bi bil to večinski stan, a v moderni družbi je ta slika popolnoma drugačna. S tem predlogom nisem uspel. Ko mi je bilo dovolj provokacij, sem odstopil kot predsednik in se pridružil SKD.

Kako ste videli razpad Demosa?Janez Janša je predlagal zamenjavo Lojzeta Peterleta z Igorjem Bavčarjem. To je bil njegov predlog takoj po končani vojni. Takrat s tem ni uspel, Peterle pa je dejal, da so bili proti takšnemu predlogu zgolj tisti, ki nikoli niso bili v partiji. To sva bila jaz in Gros. V tistem času se je čakalo tudi na mednarodno priznanje Slovenije. Če bi takrat prišlo do vladne krize, je vprašanje, kaj bi se zgodilo z mednarodnim priznanjem. Pod vprašajem je bila osamosvojitev. No, mednarodno priznanje je kasneje prišlo, sprejeta je bila tudi ustava, ki je predvidevala konstruktivno nezaupnico, in Peterle je padel. Kar ni uspelo Voljču in Bavčarju, je uspelo Drnovšku. Levi del Demosa je tedaj paktiral s komunisti, da je zrušil krščanskega demokrata. In ta levi del Demosa je vstopil v Drnovškovo vlado – Rupel, Bavčar, Janša in nekateri od Zelenih.

Leta 1996 ste izstopili iz politike. Kako ste videli nadaljnjo pot SKD?Posledica sodelovanja SKD v Drnovškovi vladi je bila, da je stranka nazadovala s 16 na 10 poslancev. Takratna Podobnikova SLS pa je z 10 prišla blizu 20 poslancem. To je v krščansko demokratski sferi pomenilo skupno 30 poslancev. Nato pa je sledil razpad. Pred volitvami leta 2000 je še prišlo do združitve SKD + SLS in takrat bi združena stranka imela najmanj 30 poslancev. Nekajkrat sem svetoval tako Podobniku kot Peterletu, kako naj speljeta združevanje, vendar sta imela vsak svoje račune in sta ravnala po svoje. Rezultat je bil takšen, da je po nekaj mesecih združena stranka razpadla

NSi je sposobna prevzeti vodenje vlade. Največja kunšt je izbrati ustrezno ekipo. Da je v NSi ni, ne verjamem.


INTERVJU

tranzicije, da je prav, da smo zraven. S tem sem se strinjal in to tudi podpiral. Pokazalo pa se je, da smo bili popolnoma nepotrebni, ker je Drnovšek imel zagotovljeno večino tudi brez SKD. In so se požvižgali na naša stališča. To nas je stalo 6 poslancev na naslednjih volitvah. Ves čas sem bil takrat malce v sporu s Peterletom, ker sem zastopal stališče, da moramo biti enakopravni člani koalicije. Zdaj bi se s Cerarjevo vlado ponovilo isto. Verjamem, da bi bil Cerar zelo vesel, če bi šla krščanska demokracija v vlado. Verjamem, da bi Cerar celo podpiral kakšna stališča, vendar njegove stranke ne vodi sam. In z NSi bi se ponovila podobna zgodba kot s tedanjo SKD. NSi bi verjetno v prihodnje izpadla iz parlamenta.

Kaj pa, če se v prihodnosti ponudi nova priložnost za vstop v vlado?Takšnih priložnosti bo še dovolj. Nerodno pa je, da na desnici ni nikogar, ki bi se lahko pojavil kot Cerar.

Nedavno ste skupaj s predsednico NSi Ljudmilo Novak stopili pred medije zaradi predloga zakona o dostojnem pokopu. Dejali ste, da je takšen predlog možno zavrniti zgolj zaradi političnih, ideoloških ali prestižnih pomislekov. Zdi se, da se nekatere stranke namesto z vsebino zakona ukvarjajo zlasti s prestižom in ideologijo. Zakaj?V Sloveniji se vse zreducira na ideologijo. Včasih je že težava, kdo je predlagatelj. Sam sem imel težave že s formiranjem Demosa in sem takrat vprašal, zakaj? Ker je bil to moj predlog? Da se neki stari Oman štuli za nekega predsednika, medtem ko se mladim ljudem mudi na vrh? Takšen način politike Slovenijo ogromno stane. V tej politični konstelaciji je iluzorno pričakovati nekaj, česar bi si morda želeli. Je pa zelo verjetno možno speljati zakon o dostojnem pokopu, ker ga stroka podpira. Pričakujem, da ga bo tudi predsednik vlade.

Če bi se morali opredeliti za temo o gospodarstvu ali o ideologiji, katero bi izbrali?Že nekajkrat sem rekel, da potrebujemo liberalno državo, saj je le takšna prijazna gospodarstvu, medtem ko bi znotraj liberalne države morali imeti konservativno politiko, ki bo napravila red. Ki si bo za cilj postavila, da se v proračunu lahko porabi le toliko, kolikor v njega priteče. Ne pa, da zadolžujemo naše pravnuke za financiranje sprotne porabe. Lahko se zadolžimo za investicije, ki so potrebne za razvoj, vendar nikakor ne za flikanje proračuna.

Omenili ste, da je v državi treba narediti red. To želi narediti tudi NSi.NSi je sposobna prevzeti vodenje vlade. Največja kunšt je izbrati ustrezno ekipo. Da je v NSi ni, ne verjamem.

V čem vidite prednost NSi v primerjavi z drugimi strankami?V zaupanju. Verjamem, da v NSi to, kar govorijo, tudi mislijo.

Kdaj bi NSi lahko prišla do položaja, ki bi ji dal večjo politično moč?Ko bo na volitvah prišla do rezultata 10 odstotkov, bo visoko. Potem pa je stvar razvoja.

Ste ji pripravljeni na tej poti pomagati?To vprašanje pa je pretežko za 86 let starega kmeta iz Zminca.

in ustanovljena je bila Nova Slovenija. Levica se je združene SKD in SLS ustrašila zato so ta projekt začeli sesuvati. Posledice so še danes vidne, saj je desnica razdrobljena. Če stranka nima perspektive in rivalstva z vladajočo stranko, pa je to slabo za demokracijo. Za povrh vsega pa Janša še forsira večinski volilni sistem, ki je evidentno uperjen proti krščanski demokraciji.

Ali bi bilo dobro, če bi ponovno prišlo do ideje o združevanju NSi in SLS?Bilo bi dobro, vendar jaz v to ne bi šel.

Zakaj ne?Šel bi v to, da se SLS priključi NSi. To ja. V takšno združevanje, kot je bilo, pa ne več.

In kdo bi lahko vodil združeno stranko?Sprva Nova Slovenija – krščanski demokrati, kasneje pa bi se stranka širila in na novo oblikovala. Zdajšnje stranke so se vsebinsko gradile zgolj skozi delo v Državnem zboru brez kakšnih posebnih teoretičnih temeljev. Edino krščanska demokracija ima vodilo. Dokler nisi pri delu, komaj veš, kako in na kakšen način reševati težave.

Je na desnici prostor za še eno stranko? Kje vidite desnico čez deset let?Prostor je zgolj za eno krščansko demokracijo. To je jasno. Ne moreta biti dva petelina na enem kupu. Smiselno bi bilo, da bi tisti člani SLS, ki se čutijo kot krščanski demokrati, prestopili v NSi, medtem ko lobiji naj ostanejo tam, kjer so. Sem krščanski demokrat od svojega dvajsetega leta življenja. Dejstvo pa je, da o SDS pravzaprav sploh ne vemo, kakšna stranka to je. France Tomšič je ustanovil social-demokratsko stranko, nasledil ga je Jože Pučnik, ki je bil marksist in social-demokrat. Potem je Jožeta Pučnika nasledil Janez Janša. Pučnik mi je izrecno rekel, da oni niso desna stranka. Stane Granda je nedavno dejal, da pogreša demokratično levo stranko. Sporočam mu, da smo jo imeli. To je bila Pučnikova social-demokratska stranka. Potem se je tej stranki pridružil še del narodnih demokratov. SDS se torej deli na demokrate in narodne demokrate. Kaj torej je SDS? Je naslednica Tomšičeve social-demokracije? Je leva ali desna? Ne vemo.

NSi se je po lanskoletnih državnozborskih volitvah pogajala za vstop v vlado Mira Cerarja. Je vam osebno žal, ker NSi ni v zdajšnji vladi?Ne, ni mi žal. Leta 1993, ko je Drnovšek sestavljal vlado, je SKD šla v njegovo koalicijo. Takrat je Peterle to argumentiral s tem, da se bo odločalo o tako pomembnih zadevah v začetku

13

demokrati prepričani, da je prav in v sozvočju z zdravo pametjo.

Ker je politika, ki je zavzemanje za dobro vseh, najvzvišenejša oblika ljubezni do bližnjega, vas prisrčno vabim, da s svojim prispevkom pomagate ohraniti kanček več preprostosti, optimizma in dobrega.

Jože Jurkovičpredsednik Zveze seniorjev NSi

IZ NAŠIH VRST

MLADA SLOVENIJA

Vabimo vas na volilno letno konferenco Zveze seniorjev NSi, ki bo v torek, 31. marca 2015 ob 17. uri v prostorih Nove Slovenije, na Cankarjevi 11 v Ljubljani.

PREDLOG DNEVNEGA REDA:1. Sprejem dnevnega reda

2. Pozdravni nagovori gostov letne konference

3. Poročilo o delu Zveze seniorjev za preteklo obdobje

4. Volitve organov Zveze seniorjev (predsednika, dva podpredsednika in osem članov izvršilnega odbora)

5. Razno

Letno konferenco bo pozdravila predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Na letno konferenco ste lepo povabljeni vsi člani in simpatizerji NSi, ki ste starejši od 60 let oziroma ste upokojeni in ste pripravljeni aktivno sodelovati v Zvezi seniorjev na državni ali lokalni ravni. Zveza seniorjev povezuje člane in simpatizerje Nove Slovenije z namenom, da bi v teh, za Slovenijo prelomnih časih, nekaj storili za to, da bi v naši državi lepše živeti. Prepričani smo, da lahko in smo tudi dolžni narediti več. Nov začetek naj ne bo formalno pristajanje v neko organizacijsko obliko, ampak iskrena pripravljenost, da vsak v svojem okolju, s svojimi sorodniki, znanci in prijatelji pomaga oblikovati politični prostor tako, kot smo krščanski

ZVEZA SENIORJEV

Novoizvoljeno vodstvo MSi:■ Federico V. Potočnik, predsednik■ Matej Hrast, podpredsednik■ Bojana Petkovič, podpredsednica■ Tadeja Šuštar, generalna sekretarka

MSi postaja fenomen, ki prehaja obi-čajne okvire politike. Če želimo normalno in uspešno Slovenijo, jo moramo zgraditi na novo. Če želimo službe, uspeh in red moramo začeti pri zaupanju, medsebojnem spoštovanju in kreposti. Zato želimo spodbujati osebni razvoj, kot politiki in odgovorni državljani pa želimo naši Sloveniji služiti s strokovnostjo in srčnostjo. Naš politični in civilnodružbeni prostor je treba normalizirati. Slovence je potrebno zbuditi in mi smo tisti, ki nastavljamo budilko!

Federico V. Potočnikpredsednik MSi

NOGE NA TLEH. SRCE NA MESTU. POGLED NAPREJ.

15. KONGRES MSI IZVOLIL NOVO VODSTVORimske Toplice so bile 14. in 15. marca priča že 15. Kongresu Mlade Slovenije, enemu najbolj uspešnih dogodkov MSi do sedaj, kjer se je zbralo več kot 120 delegatov ter domačih in tujih gostov. Poslušali smo ozadja slovenske politike z novinarjem Bojanom Požarjem in imeli priložnost, da nam je evropski direktor ameriškega Republikanskega inštituta predaval o koristnih naukih iz uspešnega političnega vodenja. Kongres je izvolil novo vodstvo, ob tej priliki pa se zahvaljujemo dosedanjemu predsedniku Jerneju Vrtovcu za ves angažma in se veselimo dela v novi ekipi!


ZGODILO SE JE...

30. 01. 2015Pogovorni večer z novinarjem Jožetom MožinoZveza Seniorjev pri NSi je organizirala pogovorni večer z novinarjem Jožetom Možino, kjer je bilo govora o delu Pedre Opeka ter o dokumentarni seriji Pričevalci.

27. in 28. 01. 2015Srečanje novih članovNa glavnem tajništvu v Ljubljani je potekalo srečanje novih članov, ki se ga je v dveh dneh udeležilo več kot 60 ljudi.

17. – 19. 01. 2015 Nagrajenci uspešno rešene križanke na ekskurziji v Bruslju50 srečnežev nagradne križanke NSi je na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta odpotovalo na ekskurzijo v Bruselj, kjer so si ogledali evropske institucije.

04. 02. 2015Sporočilo tribune NSi o privatizaciji: Prodaja 15-ih podjetij je preizkus verodostojnosti SlovenijeV Ljubljani je potekala tribuna NSi z naslovom Privatizacija ali vladna kriza?, na kateri so spregovorili dr. Mojmir Mrak, dr. Boris Pleskovič in Rok Novak.

02. 02. 2015V občini Radenci NSi pridobila še enega občinskega svetnikaV občini Radenci so potekale nadomestne volitve, kjer je bil za občinskega svetnika izvoljen Srečko Rautar. NSi ima v tem mandatu 229 občinskih svetnikov ter 10 županov, kar je najboljši rezultat po letu 2002.

16. 02. 2015Vodstvo NSi na Gorenjskem: Potrebujemo reforme in manj birokracije Vodstvo Nove Slovenije je z obiskom Gorenjske nadaljevalo z uresničevanjem politike “Blizu ljudem”. Obiskali so občine Radovljica, Tržič, Bled, Bohinj, Žirovnica in Jesenice.

20. 02. 2015OO NSi Ajdovščina in Vipava z gosti o smiselnosti privatizacijeObčinska odbora NSi Ajdovščina in Vipava sta v Ajdovščini pripravila okroglo mizo na temo privatizacije državnih podjetij. Gostje so bili dr. Igor Masten, mag. Matej Tonin, Simon Škrlj in Primož Lavrenčič, pogovor pa je vodil mag. Alojz Durn.

05. 02. 2015 Izvoljeno novo vodstvo Združenja delavcev NSiNa kongresu Združenja delavcev NSi je bilo izvoljeno novo vodstvo. Predsednik je postal Janez Cigler Kralj, podpredsednik Anton Kokalj, izvoljen pa je bil tudi novi 7-članski upravni odbor.

10. 03. 2015Simpozij ob 25. obletnici nastanka SKD10. marca je minilo 25 let od ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Na simpoziju so sodelovali: Lojze Peterle, Ljudmila Novak, mag. Matej Tonin, dr. Urban Vehovar, dr. Mitja Slane, dr. Janez Dular, Jože Strgar, Slavica Navinšek in Federico V. Potočnik.

07. 03. 2015 Sporočilo posveta NSi: Zdravstvo potrebuje reformo, v nasprotnem primeru bo vložena interpelacijaV Celju je potekal posvet NSi, kjer sta zasedala tudi Izvršilni odbor NSi in Svet NSi. Posvet je bil namenjen razpravi o aktualnih političnih zadevah, nadaljnjih aktivnostih stranke in priložnostih, ki bi jih morala izkoristiti Slovenija, da bi čim prej izšla iz krize.

ZGODILO SE JE

1515

NAJNOVEJŠE

PO KONGRESU

IZVRŠILNI ODBORIzvršilni odbor sestavljajo: predsednica Ljudmila Novak, podpredsednika Iva Dimic in Jožef Horvat, glavni tajnik Robert Ilc, vodja poslanske skupine mag. Matej Tonin,

člani in članice izvršilnega odbora: Alojz Sok, Martin Mikolič, Mojca Kucler Dolinar, dr. Vida Čadonič Špelič, dr. Janez Pogorelec, mag. Cveto Uršič, Janez Lavre, Federico V. Potočnik in JernejVrtovec, predstavnik Zveze seniorjev Jože Jurkovič, predstavnica Ženske zveze Lidija Drobnič in predstavnik Mlade Slovenije Matej Hrast.

NADZORNI ODBORNadzorni odbor sestavljajo:predsednik Milan Matos, članice in član Irena Švab Kavčič, Irena Dolenc, Vilma Tekavc in Jožef Kocuvan.

RAZSODIŠČE Razsodišče sestavljajo: predsednik Ignac Polajnar, članice in člani Peter Kaloh, Marjan Pavlin, Mirja Jeseničnik Mernik in Andrej Cunder.

STROKOVNI ODBOR ZA

notranje zadeve

javno upravo

zunanje zadeve

zdravje

delo, družino in socialne zadeve

kmetijstvo

gospodarstvo

pravosodje

izobraževanje in šport

okolje in prostor

Slovence v zamejstvu in po svetu

razvoj, strateške projekte in kohezijo

obrambo

infrastrukturo

kulturo

finance

PREDSEDNIK

Jernej Vrtovec

dr. Vida Čadonič Špelič

Jožef Horvat

Janez Lavre

mag. Cveto Uršič

Iva Dimic

mag. Matej Tonin

dr. Janez Pogorelec

dr. Alenka Šverc

Alojz Sok

dr. Janez Dular

mag. Bernard Memon

Valentin Hajdinjak

Martin Nose

Predsednik še ni določen

Predsednik še ni določen

Nova Slovenija je na svojem 8. Kon-gresu izvolila nove organe stranke za naslednje dvoletno obdobje. Za predsednico je bila izvoljena Ljudmila Novak, prav tako pa je kongres izvolil še šest članov izvršilnega odbora, pet članov razsodišča in pet članov nadzornega odbora.

V skladu s statutom stranke se je januarja sestal na konstitutivni seji svet stranke, ki je na predlog predsednice stranke izvolil še ostale člane vodstva stranke. Na predlog predsednice pa je takoj na začetku konstitutivne seje izvolil vodstvo Sveta NSi, ki ga sestavljata predsednik Sveta Matjaž Trontelj in namestnik predsednika Sveta mag. Bernard Memon.

Ljudmila Novak predsednica

Iva Dimic podpredsednica

Jožef Horvatpodpredsednik

Robert Ilc glavni tajnik

Matjaž Tronteljpredsednik sveta

mag. Bernard Memon namestnik

predsednika sveta

Milan Matospredsednik

nadzornega odbora

Ignac Polajnar predsednikrazsodišča

NOVO VODSTVO STRANKE

STROKOVNI ODBORI Izvršilni odbor je na prvi seji potrdil nove predsednike strokovnih odborov. Vsi člani in članice ter simpatizerji in prijatelji vljudno vabljeni k sodelovanju v strokovnih odborih. Svojo pripravljenost sodelovanja v strokovnem odboru nam lahko sporočite na elektronsko pošto [email protected] ali telefon 01 241 66 50.


Površina:

Župan:Občinski svet

NSi članov OS

Prebivalcev■ moški■ žensk

Povprečna starost:

Stanovanjske površine:■ gospodinjstev:■ družin:

Delovno aktivnih:■ brezposelnih:

32,5 km²

Janko Prebil (NSi)11 članov

2 občinska svetnika

2.6221.3001.322

38,33 let

29,57 m²/osebo805699

1.24477,00

OBČINA HORJUL

NAŠ ŽUPAN

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina, hobiji…)?Odrasel sem v kmečki družini s še tremi brati, kjer smo bili vajeni poprijeti za vsako delo. Sem oče štirih otrok, ki so že odrasli in so zaposleni. Po izobrazbi sem elektrotehnik, do nedavnega pa sem bil zaposlen kot vodja proizvodnje v podjetju TIBA elektromotorji v Ljubljani. Veliko znanja in energije sem vložil v organizacijo in vodenje proizvodnje, še posebno izdelavi novih izdelkov. Sem ljubitelj narave, zato že 27 let čebelarim s 40 čebeljimi družinami, 18 let pa sem tudi predsednik ČD Dolomiti Polhov Gradec. Poleti in jeseni rad gobarim.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom? Sem krščansko vzgojen, član NSi pa sem že kar nekaj časa. Želim si, da bi kaj dobrega prispeval k razvoju naše okolice in občine.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Horjul najbolj prepoznavna?Občina Horjul je bila še pred 30 leti področje, ki je bilo usmerjeno v kmetijstvo, danes pa imamo tu več uspešnih podjetij (Metrel merilna tehnika, Argo plastika,…) in veliko sposobnih samostojnih podjetnikov. Brezposelnosti skoraj ne poznamo, podjetja pa zaposlujejo preko 400 prebivalcev občine.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih rešujete prednostno?Trenutno rešujemo projekte za izgradnjo čistine naprave Horjul, zgraditi moramo še kanalizacijsko omrežje v vasi Zaklanec in Žažar, malim zaselkom pa subvencioniramo izgradnjo malih čistilnih naprav s 40 % sofinanciranjem. V zaključni fazi je tudi prenova tretjine osnovne šole in knjižnice.

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi strankami? Občina ima večinski volilni sistem, nekaj svetnikov je izvoljenih strankarsko (NSI ,SLS in SDS), ostali pa so izvoljeni s podpisi volivcev. Posebnih trenj ni, ker svetniki zastopajo posamezne vasi in njihove interese. Prav tako nimamo problemov z dogovori o prioritetah občinskih projektov.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Horjul?Želim delati dobro za dobrobit vseh občank in občanov občine Horjul. Imamo še nekaj nujnih projektov in upam, da jih bomo uspešno zaključili v naslednjih letih.

Janko PREBILžupan občine Horjul

17

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski poslanec Lojze Peterle tudi v letu 2015 nadaljuje z delom na številnih projektih v Evropskem parlamentu in doma. Konec januarja se je mudil na delovnem obisku v Združenih državah Amerike, kjer se je Washingtonu udeležil ameriškega molitvenega zajtrka, ki ga tradicionalni gosti aktualni predsednik ZDA, poleg delovnih srečanj v New Yorku in Washingtonu, pa se je srečal tudi s slovensko skupnostjo v Clevelandu.

Na Odboru EP za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) je bil ponovno izvoljen za so-predsedujočega delovne skupine za zdravje. Prav tako tudi v tem mandatu vodi uveljavljeno skupino poslancev proti raku (MEPs Against Cancer), ki si prizadeva, da rak ostaja visoko na politični agendi evropskih institucij. Peterle je bil tudi zopet nominiran za najbolj aktivnega evropskega poslanca na področju zdravja. ‘Mr Health’ je naslova prejel že leta 2008 in 2014.

Med glasovanji, ki so v zadnjem mesecu odmevala v Evropskem parlamentu, pa Peterle posebej izpostavlja sprejetje resolucije, ki se nanaša na odmevno »Poročilo Tarabella«. To med drugim govori o pravici do splava kot temeljni pravici. Peterle, ki zaradi neodložljivih obveznosti v Sloveniji sicer ni bil prisoten na glasovanju, poudarja, da bi sam glasoval proti - zaradi etičnih, pravnih in formalnih razlogov. Pri tem pa poudarja, da ne nasprotuje enakopravnosti spolov: „Obžalujem, da smo dali evropski javnosti vtis, da je splav zadeva enakopravnosti spolov.“

Peterle ob tem še izpostavlja sodbo Sodišča Evropske unije, ki je 18.oktobra 2011 v primeru Brüstle odločilo, da gre za človeka in njegovo dostojanstvo od spočetja naprej. „Ne bežim od realnosti in vem, da je splav del nje. Ko gre za neizbežne situacije, naj država zakonsko uredi medicinsko asistenco tako, da bo za mater in za vse najmanj škode, nikakor pa ni naloga države promocija splava. Etično pomanjkljiv odnos do življenja je eden od ključnih izzivov današnje EZ,“ še meni Peterle.

IZ BRUSLJA... IZ DOMOVINE...

Sprava: Žrtev je tista, ki ima moč

Gost 4. Evropskega večera Lojzeta Peterleta v aktualni sezoni je bil psiholog dr. Tomaž Erzar, beseda pa je tekla o spravi. Počasno napredovanje, ko gre za reševanje vprašanja sprave v Sloveniji Erzarja ne čudi, saj so dolgo pot običajno prehodili tudi drugi narodi. Prav tako kot reševalca tega vprašanja v prvi vrsti ne vidi politike, ampak civilno družbo. „Glavna nevarnost je, da ostanemo žrtve in se še naprej bojimo velikih sovražnikov Udbe in komunistov kot da so neka vsemogočna, monolitna zgradba,“ nadaljuje Erzar, ki poudarja potencial žrtve. „Storilec žrtvi v srce položi sovraštvo s katerim sam ni znal opraviti. A žrtev mora opraviti pot od žrtve do svobodnega človeka. Mnogi se sprašujejo, zakaj se storilci ne opravičijo. Ker jim ni žal. Če žrtev čaka, da se bo storilec pokesal, še naprej ostaja v taborišču, za železno zaveso. Žrtev mora iti naprej! Sprejeti mora svojo zgodbo, si priznati lastne strahove in premakniti njihove meje,“ svetuje strokovnjak.

TTIP: Pomembne so posledice rasti, ki bi jo naj prineslo partnerstvo

Fokus 2031, ki ga vodi Lojze Peterle, je z uglednimi domačimi in tujimi gosti na konferenci 23. januarja, iskal odgovore na najbolj pereča vprašanja v zvezi s trenutno najpomembnejšim partnerstvom, ki ga sklepa Evropska zveza z ZDA - TTIP. “Podpiram ambicijo za sklenitev sporazuma, želim pa, da nas pri tem vodijo cilji, ki bodo v skladu z našimi temeljnimi vrednotami, načeli in standardi. Ne zanima me samo večji obseg trgovine, ampak posledice rasti,” pravi Peterle, ki podpira jasno stališče predsednika Evropske komisije Junckerja, da EK ne bo dovolila znižanja okoljskih standardov in standardov varnosti hrane.

„Včasih smo zabijali gole, zdaj pa …“

Na simpoziju v organizaciji Evropskega urada Lojzeta Peterleta v Ljubljani so poznavalci in akterji krščanske demokracije na slovenskem razpravljali o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti krščanske demokracije in slovenske države. „Včasih smo zabijali gole za Slovenijo. Zdaj kaže, da je nekdo odnesel gole, trener je na bolniški, vsi bi igrali v obrambi, sodnik pa je izgubil piščalko,“ je ob tem dejal Peterle. Opozoril je, da se v Sloveniji statistično pojavlja gospodarska rast: „Predvsem po zaslugi rastočih trgov uspešnejših držav, s katerimi trgujemo. Zaradi te rasti ni potreba po reformah nič manjša. Ta rast naj ne bo uspavalni prašek, kar postaja, ampak vzpodbuda, da se zgodijo ključne reforme.“

Lojze Peterleposlanec NSi v Evropskem parlamentu


Matjaž TRONTELJpredsednik Sveta Nove Slovenije – krščanskih demokratov

OSEBNO

Poklic in delo?Diplomirani organizator – menedžer, Direktor Sektorja za zavarovalne primere v največji slovenski zdravstveni zavarovalnici.

Kateri so vaši hobiji?Sprehodi, branje, plavanje.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?Športna vzgoja in zgodovina.

Katera je vaša najljubša hrana?Meso na domačem žaru, skutini štruklji.

Vaš najljubši letni čas?Poletje.

Najljubša turistična destinacija?V zadnjih letih Novigrad na Hrvaškem, drugače pa prelepa slovenska mesta.

Vaša barva je?Zelena.

Najljubši film?Jih je več, na primer Polarni vlak, Gladiator in Pogumno srce. Zadnja dva filma imata odlično sporočilo glede voditeljstva, vodenja ljudi, navduševanja za ideje.

Najljubša knjiga?Knjiga o Messiju, Resetiran.

Najljubši glasbeni izvajalec?El Divo na tujem, na domači sceni pa Modrijani in Gadi.

Najboljši športnik ali športnica?Petra Majdič, ker je pokazala vse odlike »velike« in močne osebnosti z vidika, kaj lahko človek z jekleno voljo doseže ne glede na vse ostale okoliščine.

Kakšen je vaš moto življenja?Morda ni ravno moto, je pa misel avtorice Helen Keller, ki me spremlja že vrsto let:»Želim si, da bi opravljal/a velike in plemenite naloge, toda moja glavna dolžnost je, da opravljam majhne, kot bi bile velike in plemenite«.

Kaj vam pomeni družina?Naša družina je petčlanska, sem ponosen na čudovito ženo Mariano, in na otroke sina Kristjana ter hčerki Natalija in Valerija. Zagotovo je žena tista, ki podpira ključne vogale v hiši. Tako lahko posvetim več časa delu na družbenem področju. Družina mi pomeni vse - varnost, oporo, razumevanje in dobro počutje.

Kaj vam pomeni država?Pomeni mi veliko, predvsem pa domoljubje, državotvornost in patriotizem.

Kaj vam pomeni politika?Iskreno povedano mi dejansko pomeni poslanstvo služenja ljudem za skupno dobro. Sliši se »demagoško« vendar še obstajamo takšni, ki v to verjamemo. Oceno, ali mi to uspeva, prepuščam drugim.

Kaj vam pomeni Slovenija?Uresničitev tisočletnih sanj generacij naših prednikov, da smo sestavni del družine evropskih narodov na temelju krščanskih korenin.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?Verjamem v krščanske demokrate in ideje krščanske demokracije. Krščanski demokrati smo na temelju krščansko socialnih idej v slovenskem narodu skozi zgodovino pustili neizmeren pečat. Predvsem v tem, da smo v ospredju imeli zavezo in odgovornost do ljudi in njihove vsestranske varnosti (socialne, ekonomske, prometne, ekološke itd..). Krščanski demokrati smo močno vplivali na nastanek samostojne države Slovenije. V družbi vedno bolj postaja znano dejstvo, da smo krščanski demokrat s svojimi stališči do gospodarstva, zdravstva, področja družin in naše polpretekle zgodovine, zagotovilo za trdno, pravično in prijaznejšo prihodnost. Vem, da iz dneva v dan postajamo močnejši. Ljudje bodo počasi prepoznali, da smo odgovor za prihodnost. Slovenija nas potrebuje.

Družboslovje ali naravoslovje?Oboje v zmernih količinah.

Gospodarstvo ali javni sektor?Družba potrebuje oboje, sam delujem v zasebnem sektorju, gospodarstvu, podjetništvu, ki temelji na stroškovni učinkovitosti in srečevanju ponudbe in povpraševanju na trgu. Poznam tudi odlične posameznike, ki delujejo v javnem sektorju in skrbno pazijo na vsak porabljen evro. Žal za to niso nagrajeni. Družba mora bolj strmeti k sodelovanju med gospodarstvom in javnim sektorjem in ustvariti javno zasebno partnerstvo, ki bo v korist ljudi.

Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?Tukaj ni ali, ampak je oboje. Imamo trdno krščansko demokracijo in imamo predsednico, s katero smo se kot edina stranka uspeli vrniti v parlament in na zadnjih volitvah leta 2014 celo izboljšati rezultat. To je treba posebej poudariti. Vaš vzornik je?Nimam posebnega vzornika, občudujem pa vse iskrene, preproste ljudi, ki znajo, želijo in zmorejo s pogumom narediti še kaj več kot pa le tisto, kar se od njih pričakuje. Ki znajo stopiti v prve vrste ter se zavzemati za »prave« stvari. Veliko sem jih spoznal tudi v naši stranki. Od njih se največ naučim in veseli me, da imam okrog sebe tudi takšne ljudi. Naj bo takšnih vsak dan več.

19

RAZVEDRILO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: Kosilo s predsednico NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: Kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih. Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do ponedeljka, 20. aprila 2015, na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Pri Inštitutu dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je izšla knjiga Ljudmila Novak – v očeh drugih. Prijatelji in znanci so v knjigo zapisali opažanja in spomine na srečanje z Ljudmilo. V knjigi je tako zapisana njena življenjska zgodba, razsvetljena z različnih kotov.

Cena enega izvoda knjige znaša 12,00 EUR + poštnina. Možen je osebni prevzem na Glavnem tajništvu NSi, Cankarjeva 11 v Ljubljani.

Naročila sprejemamo:■ preko obrazca na spletni strani

www.ijek.si ali e-pošte: [email protected]

■ na telefonski številki Glavnega tajništva NSi 01 241 66 50, ali

■ osebno na Glavnem tajništvu NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana.

Ljudmila Novakv očeh drugih


VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

Iskrene čestitke ob materinskem dnevu!

NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI

Government & Nonprofit

Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov Krscanski demokrat st_1