Srednjeveko ljudsko slovstvo

  • View
    2.246

  • Download
    7

Embed Size (px)

Text of Srednjeveko ljudsko slovstvo

  1. 1. Srednjeveko ljudsko slovstvo
    Smer srednjega veka
  2. 2. S pojmom ljudsko slovstvo v srednjem veku mislimo na obliko ustnega slovstva, ki je kroilo med ljudstvom, se pravi med nijimi sloji fevdalne drube v takratnih slovenskih deelah. Pod pojmom ljudstvo je pri tem potrebno misliti ne le na kmeke podlonike, ampak tudi na obrtnike in delavce po trgih, mestih, na grajske hlapce, najemnike vojake, obrtnike po deeli, tudente, deloma pa tudi nijo duhovino.
    Srednjeveko ljudsko slovstvo
  3. 3. Najpomembneji vrsti ljudskega slovstva sta bili ljudsko pesnitvo in pripovedna proza. Pesmi so peli ali recitirali ob spremljavi preprostega glasbila ali brez njih, pripovedna besedila v prozi so govorili.
    Ljudska pesem in proza
  4. 4. S tem izrazom oznaujemo vsako pesem, ki jo je ljudstvo sprejelo za svojo last, jo dalj asa pelo in tudi spreminjalo. Pri tem so nastajale spremembe, s tem pa razliice (inaice, variante) istega besedila.
    Ljudska pesem
  5. 5. Ljudske pesmi delimo na lirske in epske, vendar trdne meje med obojim ni bilo.
    Lirske pesmi so bile predvsem obredne (kresne, jurjevske, kolednike); v njih so se prepletale prvine poganskih obiajev in kranstva. Lirske pesmi so bile tudi nabone pesmi, ki so jih peli na romanjih in v cerkvah, povezane pa so bile s cerkevenimi pesmimi.
    Lirske pesmi
  6. 6. Epske pesmi delimo na bajeslovne, legendarne, balade, romance in ivalske.
    Pomembne med njimi so zlasti balade in romance.
    Razlika med njimi je obiajno ta, da so balade bolj dramatine, mrane, s primesmi nadnaravnih dogajanj in sil, medtem ko so romance vedreje, stvarneje in tudi bolj optimistine.
    Epske pesmi
  7. 7. Balade izvirajo iz zgodnjega in visokega srednjega veka, medtem ko so romance nastale v poznem srednjem veku.
    Balade in romance
  8. 8. Ljudsko pripovedno prozo delimo danes na pravljice, legende, bajke, pripovedke, paezagovore in pregovore.
    Delitev ljudske proze
  9. 9. Bajke so v slovenskem srednjevekem ljudskem slovstvu bile zelo redke, ker je bilo bajeslovje starih Slovencev slabo razvito, poleg tega se je pa v kransko dobo ohranilo samo z redkimi sestavinami. Morda sodijo med bajke zgodbe o vesoljnem potopu, o nastanku sveta in Kurentu, vendar ni jasno, e ne gre za pravljine motive.
    Bajke
  10. 10. Legende so nastajale na osnovi mednarodnega
    kranskega legendarnega blaga, ki je prihajalo med Slovence od pokristjanjenja naprej. Vplivalo je prek pridig in stenskih fresk, ob katerih so ljudski pesniki dobili marsikatero motivno spodbudo.
    Legende
  11. 11. Prav tako so prihajale v slovensko ljudsko slovstvo pravljice, ki so bile mednarodnega izvora in pomena. Niti legende niti pravljice niso na Slovenskem dobile izrazito svojevrstnega peata, pa pa so ohranile svoj obi pomen.
    Pravljice
  12. 12. Izvirneje so pripovedke z bajeslovno, legendarno, junako ali razlagalno vsebino, saj se navezujejo na doloeni as in kraj, razmere in obiaje. S tem so lahko postale znailneje in izvirneje. Cvetele so zlasti v visokem in poznem starem veku.
    Pripovedke
  13. 13. e v zgodnjem srednjem veku so zaeli nastajati zametki za nekatere najbolje balade srednjevekega ljudskega slovstva, vendar so se do kraja razvile ele v visokem srednjem veku, po 1200.
    Balade zgodnjega in visokega srednjega veka
  14. 14. Loimo dve vrsti balad: enske in moke. enske so balade, v katerih se opeva usoda ensk, deklet in vdov v soutno socialni podobi. Prevladuje otonost, ustvena razbolenost in alost nad tekimi socialnimi razmerami ali kruto usodo.
    enske balade
  15. 15. Moke balade opevajo ljubezenske pripetljaje veinoma v tragini lui, s smislom za krutost ivljenja in usode, veinoma brez soutnega tona, zato pa z mrano filozofijo o ivljenju, taknem, kakno je.
    Moke balade
  16. 16. enske balade so romantine, moke pa realistine.
    Moke in enske balade
  17. 17. Med enske balade sodijo:
    • Desetnica
    • 18. Sirota Jerica
    • 19. Lepa Vida
    • 20. Zarikain Sonica
    • 21. Gospod Baroda
    • 22. Kresnice
    enske balade
  18. 23. Med moke balade sodijo:
    • Trdoglav in Marjetica
    • 24. Mlada Zora
    • 25. Rolinin Verjanko
    • 26. lahtna gospa zakolje majerici sinka
    Moke balade
  19. 27. Po 1400 je v slovenskem ljudskem slovstvu nastal novi tip pesmi. Imenujemo jo romanca, ker se razlikuje od balad zgodnjega in visokega veka. Razlika je socialna in idejna, pa tudi estetska. Medtem ko so bile balade tragino brezizhodne, so romance vedreje, optimistine ali celo igrive. Predvsem niso ve omejen na domae in druinske probleme, ampak posegajo iz ljudskega okolja v iri svet politike, vojn, plemstva, odnosov med sloji in razredi.
    Romance poznega srednjega veka
  20. 28. Razlog za to je spremenjena doba 15. In 16.st., ko so se vneli razredni boji med kmeti in fevdalci; turki napadi so potegnili tudi kmeta v aktualno vojno dogajanje, moralno so ga prebudili, vzdignili zoper gospodo in s tem zdruili in mu dali prej neznano samozavest.
    Romance in turki vpadi
  21. 29. Zato se zdaj pojavijo v ljudskih pesmih znane zgodovinske osebe. Med njimi sta glavna kraljevi Marko in kralj Matja. Tretja zgodovinska osebnost je bil Kritof Lamberg, kranjski plemenita/plemi, ki se je boril za Habsburane zoper celjske ete; te je vodil eki najemnik Jan Vitovec. Simpatija ljudstva do Kritofa Lamberga se da razloiti z odporom zoper plenilske fevdalne spopade, v katerih je ljudstvo najbolj trpelo. etrta zgodovinska osebnost je bil deelni glavar Adam Ravbar.
    Junaki slovenskih romanc
  22. 30. Med najvaneje pesnitve/ romance tega asa sodijo:
    • Kralj Matja in Alenica
    • 31. Kralj Matja v turki jei
    • 32. Alenica, sestra Gregeva
    • 33. Pegam in Lambergar
    • 34. Ravbar
    • 35. Neusmiljena gospoda
    Najpomembneje romance