Download doc - · Web view- poglobljeno povezovanje znanja z različnih področij (geomorfologija, gozdarstvo, gradbeništvo, ekonomika) - razumevanje erozijske problematike, njenimi zakonitostmi

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet: 2. Koda:

Sonaravno gojenje gozdov

3. Študijski program: 4. Študijska smer: 5. Letnik: 6. Semester:Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov II./1 2

7. Steber programa / Vrsta predmeta:Obvezni - stroka

8. Kontaktne ure:Predavanja Seminar Seminarske

vajeLaboratorijske

vajeTerensko

delo Drugo Skupaj ur60 15 15 40 130

9. Število kreditnih točk: ECTS 9

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilji:Usposobiti slušatelje za gozdnogojitveno analizo in samostojno reševanje gozdnogojitvenih problemov v sonaravnem gojenju gozdov.Kompetence:Poznavanje razširjenosti in zgradbe naravnih gozdov kot referenčnih objektov za upravljanje v različnih merilih. Prepoznavanje endogenih in eksogenih vplivnih dejavnikov spontanega razvoja gozdov s posebnim poudarkom na obnovitvenih ciklih. Razumevanje zgodovinskega razvoja, namena in možnosti bodočega razvoja gozdnogojitvenih sistemov. Slušatelj si pridobi teoretično in praktično znanje za samostojno gozdnogojitveno načrtovanje.

11. Opis vsebine:Naravne zgradbe gozdov in procesi kot temelj sonaravnega gojenja gozdov: Pragozdovi in gozdni rezervati. Naravne in antropogene motnje in razvoj sestojev (razvrstitev, kompleksnost in vplivi motenj, odzivi dreves in sestojev). Modeli razvoja gozdov (silvigeneza). Prostorska in časovna dimenzija sestojev: starostna zgradba, razvoj in oblike mešanosti, alternacija drevesnih vrst, tekmovanje. Gozdnogojitveni opis gozda.Gozdnogojitveni sistemi: Definicija in zgodovina. Klasični sistemi: golosečno, robno in zastorno gojenje gozdov. Sonaravni sistemi: prebiralno, skupinsko postopno in sproščeno gojenje gozdov. Gojenje posebnih oblik gozdov: panjevec, srednji gozd in prihranjenci. Sonaravnost oblik in zvrsti gojenja gozdov. Gozdnogojitveno načrtovanje: Pomen in zgodovinski razvoj. Faze načrtovanja. Sestavljanje in izvajanje načrtov. Izbrani primeri: zavarovana območja, primestni gozdovi.Obnova, ogozditve in premene: Pomladitvena ekologija. Naravna obnova. Obnova s setvijo in sadnjo. Ogozditve: načrtovanje in izbrani primeri. Premena in prevzgoja gozdov.Gojitveni problemi in praksa ter negovalni modeli za izbrane nižinske, obrežne, mediteranske in visokogorske gozdove.

1

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent je sposoben celovite presoje stanja in razvoja gozdnega ekosistema, razume odvisnosti med gozdnimi rastišči, sestoji, družbenim okoljem in gojitvenim ravnanjem. Razumejo osnovne metode raziskovalnega dela v gojenju gozdov in razvijejo sposobnost ocene in kritične razlage raziskovalnih izsledkov.Uporaba:Je usposobljen za samostojno izdelavo gozdnogojitvenega načrta in razvije sposobnost prenašanja gojitvenih modelov v primerljive rastiščne in sestojne razmere.Refleksija:Teoretična izhodišča sonaravnega gojenja gozdov, preverjajo v sklopu vodenega seminarskega dela in terenskega pouka.Prenosljive spretnosti:Preko seminarjev in terenskega dela slušatelji razvijejo spretnosti samostojnega in skupinskega dela.

13. Temeljni študijski viri:Diaci, J. 2006. Gojenje gozdov. Univerzitetni učbenik. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, str. 207-348Diaci, J. 2001. Terenski pouk in vaje iz gojenja gozdov II.: organizacija - metode - priloge. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. Študijsko gradivo, (loč. pag.).

Priporočena literatura:Mlinšek, D. 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s.Bormann, F. H., Likens, G. E. 1986. Pattern and Process in a Forested Ecosystem. Springer-Verlag, New York, 253 s.Burschel, P. /Huss, J. 1997. Grundriss des Waldbaus: ein Leitfaden für Studium und Praxis. Pareys Studientexte 49, Parey Buchverlag, Berlin, 487 s.Kotar, M. 1994. Gojenje gozdov. Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 149 s.Matthews, J. D. 1999. Silvicultural systems. Clarendon Press, Oxford, 284 s.Oliver, C. D. / Larson, B. C. 1996. Forest Stand Dynamics. John Wiley & Sons, Inc., New York, 520 s.Schütz, J.-Ph., 2001. Der Plenterwald und weitere Formen strukturierter und gemischter Wälder. Parey, Berlin, 207 s.

Vsi viri so študentu dosegljivi preko gozdarske knjižnice ali jih posredujemo na elektronskih medijih. Dodatni viri za izdelavo seminarskih nalog so na voljo preko svetovnega spleta.

14. Jezik:Predavanja Vaje

Slovenščina Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.(2) Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena dveh kolokvijev, seminarja in poročil s terenskega pouka.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja s sodelovalnim in refleksivnim učenjem / poučevanjem. Vodeno seminarsko delo, terensko delo in eksperimentalne vaje (delno na terenu) v manjših skupinah. Poudarek je na sprotnem učenju in sodelovanju. Končni izpit se opravlja neposredno po opravljenih kontaktnih urah. Sprotno ocenjevanje dosežkov stimulira študenta k rednem delu.

2

17. Obveznosti študenta:(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) dva kolokvija, (d) pisni ali ustni izpit, (e) predstavitev individualne naloge, (f) poročila s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen (a) sodelovanja na predavanjih (15%), (b) seminarja (15%), (c) dveh kolokvijev (30%) in (d) končnega pisnega ali ustnega izpita (40%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen individualnih nalog (50%), sodelovanja na terenskem pouku (10%) in poročil s terenskega pouka (40%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Katedra za gojenje gozdov vzdržuje v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije mrežo referenčnih in poskusnih objektov v gozdovih, namenjenih raziskovalnemu in pedagoškemu delu.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija na osnovi lastne predmetno specifične študentske ankete po koncu kontaktnih ur.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Jurij DiaciOstali izvajalci: Dušan RoženbergarDIACI, J., 2002. Regeneration dynamics in a Norway spruce plantation on a silver fir-beech forest site in the Slovenian Alps. - Forest Ecology and Management, 161 (1-3): 27-38. BONČINA, A. / GAŠPERŠIČ F. / DIACI, J., 2003. Long-term changes in tree species composition in the Dinaric mountain forests of Slovenia. - Forestry Chronicle, 79 (2): 227-232.DIACI, J., 2004. Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi. Gozd. vestn. 62(2): 76-84.

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Jurij Diaci

3

Univerzav Ljubljani




Gozdnogospodarsko načrtovanje




vajeLaboratorijske

vajeTerensko

delo Drugo Skupaj ur45 15 15 75


10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna teoretske osnove in praktične načrtovalne metode in postopke, ki so uporabni za gozdnogospodarsko načrtovanje na različnih prostorskih ravneh, seznani se z načini operacionalizacije načel trajnosti / mnogonamenskosti in sonaravnosti pri načrtovanju upravljanja z gozdovi, podrobno spozna osnovne faze načrtovalnega postopka, seznani se z zasnovo načrta za gozdnogospodarsko območje in gozdnogospodarsko enoto, spozna specifične primere gozdnogospodarskega načrtovanja. Študent pridobi podlago za samostojno izdelavo načrtov.

11. Opis vsebine:Zasnova načrtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.Načrtovanje in upravljanje gozdov.Načrtovalni proces.Inventura: informacije, gozdne inventure, gozdarski informacijski sistem, vrednotenje gozdnega prostora.Vzorčne in razvojne analize: vrste in metode prognoziranja, scenarij.Cilji gospodarjenja: vloge gozda, funkcije gozda, namembnost gozda, javni in zasebni interesi, vrste ciljev, gozdnogospodarski in operativni cilji.Načrtovanje ukrepov: okvirno in podrobno načrtovanje, modeli in simulacije, presojanje variant, področja načrtovanja (razvoj gozdov, donosi, gojitvena in varstvena dela, tehnologija, odpiranje gozdov, odnosi med živalsko in rastlinsko komponento gozda).Ekonomska presoja.Spremljava in kontrola: spremljava-monitoring gospodarjenja in razvoja gozdov, evidence, presoja uspešnosti gospodarjenja, obnova načrtov, inšpekcijski nadzor.Potrditev, prilagoditev in sprememba načrtov.Zasnova participativnega načrtovanja (namen, oblike, moderiranje, reševanje konfliktov).Oblika in predstavitev načrtov.Vključevanje v prostorsko načrtovanje: oblike, prostorski del načrtov, načrtovanje namenske rabe, načrtovanje za posamično drevje v agrarnem prostoru.Načrt za gozdnogospodarsko enoto. Načrt za gozdnogospodarsko območje.

4

Zasnova načrtovanja v tujini.Izbrani načrtovalski primeri in vsebine: načrt za gozdno posest, načrtovanje v varovanih območjih, sestojna karta, karta funkcij, stanje gozdov in gozdnogospodarski problemi v Sloveniji, itd.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje načrtovalskega postopka, osnovnih načel pri gospodarjenju z gozdovi, zasnove gozdnogospodarskega načrtovanja. Uporaba (operacionalizacija) načel o trajnostnem (vzdržnem) razvoju, sonaravnosti in mnogonamenskosti pri načrtovanju upravljanja gozdov, sinteza različnih znanj (fitocenologija, gojenje gozdov, krajinska ekologija, prirastoslovje, daljinsko zajemanje podatkov, itd) pri pripravi gozdnogospodarskih / upravljavskih načrtov.Refleksija: odločitve o rabi gozdov in ravnanju z gozdovi se opirajo na načela in teoretska znanja z naravoslovnega, družboslovnega in tehničnega področja.Prenosljive spretnosti: sposobnost analize, sinteze, obvladovanja kompleksnosti, sodelovanja in skupinskega dela.

13. Temeljni študijski viri:Bončina, A. 2008. Urejanje gozdov. Učbenik (v pripravi). BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Bončina, A., Poljanec, A., 2006. Adaptivno gozdnogospodarsko načrtovanje. V: Hladnik, D. (ur.) Monitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato krajino. Studia forestalia Slovenica 127: 11-26.Bončina, A., Devjak, T., 2002. Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju. GozdV 60, 7-9: 317-334. Bončina, A., 2003. Nekatere aktualne naloge v urejanju gozdov. V: Bončina, A. (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Zbornik 21. gozdarskih študijskih dni, Ljubljana, str. 257-270.Izbrani aktualni članki.

Priporočena literaturaBachmann P., 2003. Forstliche Planung 1/111. Professur Forsteinrichtung und Waldwachstum ETH Zuerich.Bončina, A., 2005. Nekateri vidiki načrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. GozdV 63, 7/8: 299-312. Boncina, A. 2001. Concept of sustainable forest management evaluation in forestry planning at the forest management unit level : some experiences, problems and suggestions from Slovenian Forestry. V: Franc, A. (ur.). Criteria and indicators for sustainable forest management at forest management unit level. EFI Proceedings 38: 247-260. Gašperšič F. 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 403 str.Golob, A., 2006a. Izhodišča za monitoring ohranjenosti gozdnih habitatnih tipov in habitatv vrst na območjih Natura 2000 v Sloveniji. V: Hladnik, D. (ur.): Monitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato krajino. Studia Forestalia Slovenica 127: 223-245.Kimmins, J.P., 1997. Forest ecology. A foundation for sustainbale management. Prentice Hall, New Jersey, 596 str.

Vsi viri so dosegljivi (knjižnica, elektronski mediji).



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za vključitev v delo: vpis v prvi letnik. Pogoj za opravljanje izpita: absolvirano znanje iz prirastoslovja, dendrometrije in daljinskega zajemanja podatkov, fitocenologije, gojenja, ekonomike.

5

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanje s sodelovalnim učenjem, voden seminar in terenski seminar potekajo individualno in v manjših skupinah. Poudarek je sprotnem učenju, sodelovanju in samostojnem delu. Študenti na terenskem seminarju samostojno izdelajo izbrane vsebine gozdnogospodarskega načrta. Opravljanje izpita je takoj po zaključku kontaktnih ur.

17. Obveznosti študenta:a) Akitvno sodelovanje na predavanjih (diskusija), b) priprave in zagovor seminarja, c) priprava indiviudalnih nalog, d) pisni ali ustni izpit, e) aktivno sodelovanje na terenskem pouku, f) poročilo s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen a) aktivnega sodelovanja na predavanjih (15%), b) seminarja (15%), priprave individualnih nalog (največ 10%) in d) končnega pisnega ali ustnega izpita (60-70%).Ocena terenskih vaj je tehtana aritmetična sredina ocen iz e) sodelovanja na terenskem pouku (50%) ter f) poročila s terenskega pouka (50%).

Ocenjevalna lestvica: 51-60% (6 zadostno), 61-70% (7 dobro), 71-80% (8 prav dobro), 81-90% (9 prav dobro), 91-100% (10 odlično)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Terenski pouk poteka na pripravljenih objektih in v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Pri delu (seminarskem, terenskem) uporabljamo podatke in baze Zavoda za gozdove Slovenije. Uporaba računalniškega laboratorija.

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentske ankete, samoevalvacija po zaključku kontaktnih ur, institucionalna samoevalvacija BF.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: Prof. dr. Andrej Bončina

Bončina, A., 1997. Vsebina trajnosti pri gospodarjenju z gozdovi - od začetkov do danes.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 53: 71-102.Bončina, A., 2003. Nekatere aktualne naloge v urejanju gozdov. V: Bončina, A. (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Zbonik 21. gozdarskih študijskih dni, Ljubljana: 257-270.Bončina, A., 2005. Nekateri vidiki načrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. GozdV, 63, 7/8: 299-312.


Prof.dr. Andrej Bončina

6

Univerzav Ljubljani




Gozdarska politika




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna temeljne značilnosti sodobne gozdarske politike, njene nosilce in ukrepe za usmerjanje razvoja gospodarjenja z gozdovi ob prevladujoči zasebni lastnini gozdov.

11. Opis vsebine:Cilji in naloge gozdarstva v posameznih obdobjih družbenega razvoja.Funkcije in raba gozdov. Mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi kot temelj sodobnega gozdarstva. Stabilnost (trajnost) mnogonamenskega gozda.Splošno o ciljih in ukrepih gospodarske politike v gozdarstvu. Specifični cilji gospodarjenja z zasebnimi gozdovi.Načela gozdarske politike. Gozdarska zakonodaja.Nosilci gozdarske politike in načini njihovega delovanja. Vpliv javnosti na gozdarsko politiko.Značilnosti in posebnosti lastnine gozdov. Pravice in obveznosti lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Pogoji in način opravljanja gozdarskih dejvnosti.Lastninske in posestne razmere v gozdovih. Gozd kot del zasebnega gospodinjstva. Javni interes za gozdove in način njegovega uresničevanja.Organizacija gozdarstva. Temeljna načela organiziranosti. Možne organizacijske oblike. Povezovanje lastnikov gozdov. Gozdarsko zadružništvo. Posebne oblike organiziranosti za gospodarjenje z gozdovi: koncesija, zakup.Državni organi za področje gozdarstva. Nadzor nad gospodarjenjem z gozdovi.Ukrepi gozdarske politike na posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi. Financiranje gozdarstva. Instrumenti gozdarske politike in njihova usklajenost. Davčna politika, fiinanciranje in sofinanciranje nekaterih dejavnosti gozdarstvu. Načrtovanje razvoja gozdov in gozdarstva.

7

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent pozna nosilce gozdarske politike in razume njihovo delovanje.Uporaba: pridobljeno znanje je osnova za sodelovanje z nosilci gozdarske politike in za uporabo njenih inštrumentov.Refleksija: Študent je usposobljen povezovati splošna spoznanja iz drugih gozdarskih disciplin in jih sintetizirati v ukrepih gozdarske politike.Prenosljive spretnosti: študent je sposoben uporabljati znanje s področja gozdarske politike v praksi.

13. Temeljni študijski viri:Koepf. U., 2001. Forstpolitik.Ulmer Verlag, Stuttgart,320 s.Pelkonen, P., 1999. Forestry in Changing Societies in Europe. Study book I-II. Silva Network, Joensuu, 95, 480 str.Winkler, I., ,2003. Ekonomika gozdarstva. Ljubljana, Biotehniška fakulteta,



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.(2) Pogoj za pristop k izpitu je opravljena seminarska naloga

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja in seminarski način dela.

17. Obveznosti študenta:seminarska nalogaustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Seminarska naloga in ustni izpit se ocenjujeta pa leastvici: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Učilnica in študijski viri.

20. Metode evalvacije kakovosti:Evalvacija poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete (samoevalvacija, študentska anketa).

8

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Iztok WinklerOstali izvajalci: viš.pred. Milan ŠinkoWinkler, I., Značilnosti in posebnosti lastnine gozdov. Zb. Gozd. In les. 1995, 47, s. 181 – 210.Šinko, M. / Winkler, I., 1998. Koncept nacionalnih gozdarskih programov in primerjava s programom razvoja gozdov v Sloveniji. Zb. gozd. in les. 56, s. 87- 114..Winkler, I,. 1998.. Zakup gozdov in koncesija za gospodarsko izkoriščanje državnih gozdov v Slloveniji. Zb. gozd. in les. 57, s. 207- 233.


Prof. dr. Iztok Winkler

9

Univerzav Ljubljani




Krajinsko gozdarstvo


7. Steber programa / Vrsta predmeta:Obvezni-stroka


vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent se seznani s krajinskimi tipi v Sloveniji, vlogo gozda v njih, mednarodnimi organizacijami, projekti, dokumenti in predpisi na področju varstva narave, povezanimi z gozdnimi ekosistemi in njihovi vpetosti v širši, krajinski, regionalni, državni in meddržavni okvir. Spozna osnove za izdelavo presoj vplivov na okolje, upravljanje zavarovanih območij, spremljanja stanja (s poudarkom na gozd in gozdni prostor).

11. Opis vsebine:Krajinski tipi v Sloveniji in vloga gozda v njih.Vrednotenje funkcij gozda, pomen izbranih socialnih funkcij (naravovarstvena, rekreacijska, turistična, poučna, estetska) v različnih krajinskih tipih.Krajinskoekološki pogled na velike prostorske posege (umeščanje naselij in transportne infrastrukture v gozd in gozdni prostor, komasacije in arondacije).Ohranjanje naravne in kulturne dediščine v gozdnem prostoru (pregled zakonodaje in metodološka izhodišča).Pregled zakonodaje s področja urejanja prostora.Prostorsko načrtovanje v gozdnem prostoru.Presoja vplivov posegov v gozd in gozdni prostor (celovita presoja vplivov na okolje, presoja vplivov na okolje…)Mednarodne organizacije s področja varstva narave.Mednarodni strateški dokumenti na področju varstva narave (s poudarkom na gozdnih ekosistemih)Mednarodne konvencije (npr. Evropska krajinska konvencija)Ministrska konferenca varovanja gozdov v EvropiEvropska unija in ohranjanje gozdne krajine in biotske raznovrstnosti Evropski pristopi pri spremljanju stanja, poročanju (EIONET, CORINE, EUNIS)Natura 2000: določitev pravnega statusa, upravljanje in spremljanje stanjaEvropske organizacije in iniciative BIOHAB, BIOPRESS, ECOLAND, Landscape Europe, Landscape Tomorrow, EIONET, CIRCA...).Organiziranost na področju varstva narave v Sloveniji.

12. Predvideni študijski dosežki:

10

Znanje in razumevanje: Študent se seznani s krajinskimi vidiki gozdnih ekosistemov, mednarodnimi organizacijami, projekti, dokumenti in predpisi na področju varstva narave s posebnim poudarkom na gozdnih ekosistemih.Uporaba: pridobljeno znanje je ena izmed osnov za razumevanje in sodelovanje s strokovnjaki drugih sorodnih področij, pri vrednotenju vplivov posegov na naravo in še posebno gozdne ekosisteme.Refleksija: Zahteve, ki jih pred študenta prinaša potreba po ohranjeni naravi, zna študent uporabiti na konkretnih primerih v različnih okoljih. Prenosljive spretnosti: Na podlagi domače in tuje zakonodaje, zna samostojno izdelati presojo vplivov na okolje za gozd in gozdni prostor v gospodarskih gozdovih kot tudi v gozdovih, ki so ali bodo vključeni v območja zavarovane narave.

13. Temeljni študijski viri:Kobler, A., Cunder, T., Pirnat, J., 2005. Modelling spontaneous afforesation in Postojna area, Slovenia. – Journal for Nature Conservation 13, s.127-135.Skoberne, P., 2005. Pregled mednarodnih organizaciji in predpisov s področja varstva narave, priročnik, inačica 9.1, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 185 str.Evropska krajinska konvencija, 32 str.Priporočena literatura:- Bastian O. / Steinhardt U., (eds.) 2002, Development and Perspectives of Landscape Ecology. Kluwer, The Netherlands (izbrana poglavja, 2.3 - 2.6, 5.3, 7), 536 str.- Izbrani članki iz tujih znanstvenih revij s področja krajinske ekologije (Landscape Ecology, Landscape and Urban Planning…).



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Predstavljen in opravljen seminar skupaj z izdelkom na terenu predstavlja oceno iz vaj in je predpogoj, da lahko študent opravlja izpit. Možno bo del izpita ali tudi izpit v celoti opraviti s sodelovanjem v mednarodno zastavljenem seminarju, kadar bo takšno sodelovanje zaživelo (npr. "Landscape Ambassador" itd.). Praviloma bi se takega seminarja udeležili le posamezni najboljši študenti.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja s sodelovalnim učenjem na praktičnih primerih; seminarji potekajo v manjših skupinah in v računalniški učilnici.

17. Obveznosti študenta:Študent mora pridobiti pozitivno oceno pri seminarskem delu in s tem pridobi končno oceno iz vaj. Izpit je lahko ustni, pisni ali kombinacija obojega. Delno oceno je mogoče z aktivnim delom med predavanji pridobiti že med letom.

11

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ustni ali pisni izpit, zagovor seminarja. Obakrat veljajo ocene 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Sodobno opremljena učilnica, dostop do interneta.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija s pomočjo lastnega anketnega obrazca, ki ga izpolnijo študentje ob koncu predavanj in vaj terinstitucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerze v ljubljani.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilca: doc.dr. Janez Pirnat, doc.dr. Peter SkoberneMIRTIČ, Breda, ZUPANČIČ, Tadej, PIRNAT, Janez, POBOLJŠAJ, Katja, POLIČ, Marko, DOLINAR, Janez. Poročilo o vplivih na okolje k ZN za območje urejanja ŠS 3/3 - 2 Podutik. Ljubljana: IMOS GEA, nov. 2000. 25 f., priloge. [COBISS.SI-ID 303198] KOBLER, Andrej, CUNDER, Tomaž, PIRNAT, Janez. Modelling spontaneous afforestation in Postojna area, Slovenia. J. Nat. Conserv., 2005, vol. 13, str. 127-135, ilustr. [COBISS.SI-ID 1510310] SKOBERNE, P., 2005. Pregled mednarodnih organizaciji in predpisov s področja varstva narave, priročnik, inačica 9.1, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljan


Doc. dr. Janez Pirnat, doc.dr. Peter Skoberne

12

Univerzav Ljubljani




Načrtovanje tehnologij pridobivanja lesa


7. Steber programa / Vrsta predmeta:Obvezni – stroka


vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:sposobnost oblikovanja tehnoloških verig v gozdarstvu, sposobnost vodenja gozdarskega podjetjasposobnost oblikovanja in vrednotenja varnega dela v gozdni proizvodnji na osnovi študija dela, usposobljenost za celostno odpiranje gozdnega prostora in projektiranja gozdne infrastrukture

11. Opis vsebine:DELOVNA OBMOČJA TEHNIČNIH SREDSTEV IN NAČRTOVANJE SEKUNDARNIH GOZDNIH PROMETNIC (Košir): Vrste tehničnih sredstev in njihove morfološke značilnosti. Tehnološke zahteve uporabe tehničnih sredstev. Povezava sečnje in spravila, povezava spravila in prevoza lesa. Tehnološki sistemi ter vrste in tipi sekundarnih prometnic. Gozdne vlake – značilnosti sistemov gozdnih vlak, sečne smeri, linije žičnih žerjavov, osnove projektiranja žičnih žerjavov. Primerjava sekundarnih prometnic v kombiniranih tehnoloških variantah. Optimalna gostota sekundarnih prometnic. Tehnologije in delovne razmere. Delovna območja in učinki tehničnih sredstev. PROJEKTIRANJE GOZDNIH PROMETNIC (Potočnik): Načela odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami. Načrtovanje in projektiranje gozdnih prometnic. Vplivni dejavniki na konstrukcijske elemente gozdnih prometnic. Postopki projektiranja gozdnih prometnic. Praktično projektiranje in uporaba sodobnih pripomočkov (ortofoto, GPS) in klasičnih metod. Praktično trasiranje gozdnih prometnic. DELOVNE RAZMERE IN TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA LESA (Krč): uporaba GIS, tehnološka karta, informacijska tehnologija pri načrtovanju tehnologij, tehnološka karta, informacijska tehnologija pri načrtovanju tehnologij, povezava informacijskih sistemov na področju gozdno-lesne verige.

13

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: poznavanje oblik in vrste tehnologij. Tehnološke povezave, zveze med trajnostnim gospodarjenjem in tehniko ter ekonomiko..Uporaba: znanje načrtovanja ter priprave dela ter povezave z načini izvajanja pridobivanja lesa. Izbira okolju prijaznih ter učinkovitih in varnih tehnologij. Refleksija: sinteza znanj s področij gozdnih proizvodov, pridobivanja lesa, organizacije del, ergonomije ter varstva pri delu in gozdnih prometnic.Prenosljive spretnosti: poznavanje in sposobnost organizacije in vodenja varnega in učinkovitega ter gospodarnega dela, poznavanje načel trajnostnega gospodarjenja.

13. Temeljni študijski viri:KOŠIR, Boštjan. Tehnologija pridobivanja lesa v območnih gozdnogospodarskih načrtih za obdobje od leta 2001 do 2010 = Wood harvesting technologies in regional forest management plans for the period from 2001 to 2010. V: BONČINA, Andrej (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva : zbornik referatov : conference proceedings. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2003, str. 153-165.KOŠIR, Boštjan. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb = Factors affecting technological changes. Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 1, str. 3-11.KOŠIR, Boštjan. Biomasa kot element razvoja energetike = Biomass as an element of power supply development. Gozd. vestn., 1996, 54, no. 3, str. 147-153. KOŠIR, Boštjan. Perspektive uporabe gozdnih žičnic v Sloveniji = Prospects of forest cableways use in Slovenia. V: MEDVED, Mirko (ur.), KOŠIR, Boštjan (ur.). Mednarodno posvetovanje Spravilo lesa z žičnicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: = Slovenian Forestry Institute, 2004, str. 35-50.KOŠIR, Boštjan. Optimal line lengths when skidding wood with the Syncrofalke cable crane in Slovenian conditions. V: ARZBERGER, Ulrich (ur.), GRIMOLDI, Madeline (ur.). New trends in wood harvesting with cable systems for sustainable forest management in the mountains : workshop proceedings. Rome: Food and agriculture organization of the United Nations.etc., 2003, str. 81-90.KOŠIR, Boštjan. Tehnološke možnosti strojne sečnje. V: KRAJČIČ, Darij (ur.). Strojna sečnja v Sloveniji : zbornik ob posvetovanju. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, 2002, str. 7-20.KOŠIR, Boštjan. Priprava dela za strojno sečnjo = Operational planning in mechanized cutting. Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 1, str. 25-31.POTOČNIK, Igor. Forest road formation width as an indicator of human impact on forest environment. Ekológia (Bratisl.), 2003, letn. 22, št. 3, str. 298-304.POTOČNIK, Igor. The environment in planning a forest road network. V: SASSA, Kyoji (ur.). Environmental forest science : Proceedings of the IUFRO Division 8 Conference Environmental Forest Science, held 19-23 October 1998, Kyoto University Japan, (Forestry Sciences, Vol. 54). Dordrecht; Boston; London: Kluwer Academic Publishers, cop. 1998, str. 67-73.POTOČNIK, Igor. Possibilities of traffic regulation in protected forest areas. V: Naukovij visnik : zbirnik naukovo-tehničnik pracb, (Vypusk, 14.3). Leviv: Ukrains'kij deržavij listotehničnii universitet, 2004, str. 364-371.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v 4. letnik

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, vaje z računalniki in z demonstracijami, terenski pouk

14

17. Obveznosti študenta:1) kolokvij, 2) poročila s terenskega pouka, 3) pisni ali ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena se oblikuje kot povprečje iz: 1) kolokvij 30%, 2) poročila s terenskega pouka 30%, 3) pisni ali ustni izpit 40%.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavalnica, zbirke slikovnega in filmskega materiala

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentske ankete, samoevalvacija, institucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljan

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilci: prof.dr. Boštjan Košir, prof.dr. Igor Potočnik, doc.dr. Janez KrčOstali izvajalci: dr. Jurij Marenče, mag. Anton PojeKOŠIR, Boštjan. Tehnologija pridobivanja lesa v območnih gozdnogospodarskih načrtih za obdobje od leta 2001 do 2010 = Wood harvesting technologies in regional forest management plans for the period from 2001 to 2010. V: BONČINA, Andrej (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva : zbornik referatov : conference proceedings. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2003, str. 153-165.KOŠIR, Boštjan. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb = Factors affecting technological changes. Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 1, str. 3-11.KOŠIR, Boštjan. Biomasa kot element razvoja energetike = Biomass as an element of power supply development. Gozd. vestn., 1996, 54, no. 3, str. 147-153.


prof.dr. Boštjan Košir, prof.dr. Igor Potočnik, doc.dr. Janez Krč

15

Univerzav Ljubljani




Uvod v strokovno in raziskovalno delo


7. Steber programa / Vrsta predmeta:Obvezni - skupni


vajeLaboratorijske

vajeTerensko

delo Drugo Skupaj ur 15 15 30


10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna temeljne pristope pri raziskovalnem in strokovnem delu, uporabo dokumentacije, literature, pripravo opisnih izdelkov in javno predstavitev strokovnih izdelkov.

11. Opis vsebine:Temeljne značilnosti raziskovalnega in strokovnega dela. Pregled razvoja gozdarskega strokovnega dela in razvoja znanosti. Pristop k reševanju strokovnih in raziskovalnih problemov. Splošne metode strokovnega in raziskovalnega dela.Osnove bibliotekarstva. Knjižnica kot pripomoček pri študiju in raziskovalnemu deluOsnove informatike. Sistemi znanstveno tehničnega informiranja v gozdarstvu.Priprava rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela za objavo. Javna predstavitev rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela (predavanje) Strokovni seminarji- organizacija in izvedba, posebne oblike seminarjev- terenski seminarji.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent spozna osnovne značilnosti znanstvenega in strokovnega dela in osnovne metode.Uporaba: pridobljeno znanje je osnova reševanje strokovnih in raziskovalnih problemov.Refleksija: Študent na ustrezen način poišče rešitve za probleme.Prenosljive spretnosti: študent je sposoben odkrivati probleme, pripraviti rešitve in jih predstaviti na različne načine.

16

13. Temeljni študijski viri:Winkler, I.,1999. Pisanje strokovnih sestavkov. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Ljubljana., 77+VII s.Winkler, I., 2003 Temelji znanstveno raziskovalnega dela. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 79+ 7 s..



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik

16. Metode poučevanja in učenja:kratka, strnjena predavanja, pretežno kot seminar ter praktične vaje in ogled dokumentacijskih centrov in knjižnic.

17. Obveznosti študenta:Seminarska naloga s katero študent pokaže osnovno obvladovanje zbiranja informacij in uporabo dokumentacijskih virov ter sposobnost javne predstavitve rezultatov strokovnega oz. raziskovalnega dela.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Izpit: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno). Ocena seminarske naloge je ocena končnega izpita.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Niso potrebni posebni materialni pogoji.

20. Metode evalvacije kakovosti:Evalvacija poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Iztok WinklerWinkler, I., 2003, Temelji znanstveno raziskovalnega dela. BF, Ljubljana, 79 s.Winkler, I., 1998. Pisanje strokovnih sestavkov. BF- gozdarstvo,. BF, Ljubljana, 44 s.


prof.dr. Iztok Winkler

17

Univerzav Ljubljani




Komuniciranje in odnosi z javnostmi


7. Steber programa / Vrsta predmeta:obvezni - skupni


vajeLaboratorijske

vajeTerensko

delo Drugo Skupaj ur15 15 30


10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Temeljni cilj je, da študent pridobi osnove komunikologije v njeni praktični institucionalni aplikaciji, kar pomeni, da dobi osnovni uvid v proces družbenega komuniciranja, da spozna osnove poklicnega področja odnosov z javnostmi ter da razvije osnovno sposobnost praktične rabe teh znanj pri opravljanju dejavnosti gozdarske stroke.

11. Opis vsebine:Predmet najprej predstavi osnovni model komuniciranja in prikaže, prvič, kako komuniciranje poteka na medosebnem, skupinskem, organizacijskem in množičnem nivoju, ter drugič, kako komuniciranje poteka prek različnih kanalov in medijev v informacijski družbi. Nato definira (Grunig, Cutlip) področje odnosov z javnostmi kot znanstveno disciplino in profesionalno veščino, ki se ukvarja s komunikacijskim upravljanjem s ciljem vzpostavljanja odnosov s tistimi ciljnimi skupinami oz. javnostmi organizacij, ki so pomembne za uspešno poslovanje. Predstavljeni so osnovni programi (odnosi z mediji, zaposlenimi, lokalno skupnostjo, državnimi institucijami, lastniki oz. vlagatelji ter aktivističnimi skupinami) in tehnike (javno nastopanje, sporočila za javnost, novinarske konference, urejanje glasil, raba novih informacijskih tehnologij) odnosov z javnostmi. Predmet zaključi z integracijo obravnavanih tem v model strateškega upravljanja komuniciranja organizacije. V izvedbi je predmet prilagojen posebnim potrebam in zahtevam gozdarske stroke. V okviru vaj se študentje razdelijo v delovne skupine ter kot kolektivni nastop opravijo simulacijo novinarske konference, za katero pripravijo tudi pisna gradiva in multimedijsko prezentacijo.

18

12. Predvideni študijski dosežki:- razumevanje vloge komuniciranja v družbi in v organizacijah ter razumevanje funkcije odnosov z javnostmi kot profesionalne dejavnosti- obvladovanje elementarnih komunikacijskih veščin v okviru institucionalnega komuniciranja organizacije oz. izvajanja funkcije odnosov z javnostmi za organizacijo

13. Temeljni študijski viri:Fiske, John. 2005. Uvod v komunikacijske študije, 206 str., FDV Ljubljana. (samo poglavja z osnovami)Grunig, James, Hunt, Todd, 1995. Tehnike odnosov z javnostmi, 433 str., DZS Ljubljana. (samo poglavja z osnovami)Priporočena literatura:Cutlip, Scott et al. 2006. Effective Public Relations, 9th Ed., 486 str., Prentice Hall New York.Gruban, Brane, Verčič, Dejan, Zavrl, Franci. 1997. Pristop k odnosom z javnostmi, 203 str., Pristop Ljubljana.Škerlep, Andrej. 1998. Veščina razreševanja interesnih konfliktov in elokventne artikulacije organizacijskega diskurza, Teorija in praksa, 35/4 str. 738-758.Škerlep, Andrej. 2001. Re-evaluating the role of rhetoric in public relations theory and in strategies of corporate discourse, Journal of communication management, 6/2 str. 176-187.Škerlep, Andrej. 2004. Retorika, javno nastopanje in spor o racionalnosti. Javnost 11, str. 29-46.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik študija in izbran predmet.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, na seminarjih sodelovanje v diskusijah, oblikovanje delovnih skupin in simulacija novinarske konference kot skupniski projekt, ki vključuje pripravo pisnih gradiv, kolektivni ustni nastop in multimedijsko prezentacijo.

17. Obveznosti študenta:Obveznosti študenta, ki se podrobneje določijo v izvedbenem načrtu, zajemajo:- pristotnost na predavanjih in seminarju- obvezno sodelovanje v simulaciji novinarske konference, ki vključuje pripravo pisnih gradiv, kolektivni nastop in multimedijsko predstavitev.- pisni izpit z vprašanji esejskega tipa.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Pisni izpit: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:niso potrebni posebni materialni pogoji.

19

20. Metode evalvacije kakovosti:študentska anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Andrej ŠkerlepŠkerlep, Andrej. 1998. Veščina razreševanja interesnih konfliktov in elokventne artikulacije organizacijskega diskurza, Teorija in praksa, 35/4 738-758.Škerlep, Andrej. 2001. Re-evaluating the role of rhetoric in public relations theory and in strategies of corporate discourse, Journal of communication management, 6/2 176-187.Škerlep, Andrej. 2004. Retorika, javno nastopanje in spor o racionalnosti. Javnost 11 S29-46.


doc.dr. Andrej Škerlep

20

Univerzav Ljubljani




Metode raziskovalnega dela v gozdarstvu II




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna kvantitativne metode, ki se uporabljajo pri analizi podatkov, ter načela in metode statističnega načrtovanja poskusov. Usposobi se za zahtevnejšo interpretacijo podatkov množičnih pojavov. Kompetenca: sposobnost vrednotenja podatkov v gozdarstvu; tj. izbira korektnih in učinkovitih metod ter ustrezna interpretacija rezultatov

11. Opis vsebine:Kratka vsebina.- Pregled področij oziroma metodoloških sklopov statistike s poudarkom na prikazu možnosti rabe metod posameznega področja v gozdarstvu. - Urejanje in priprava podatkov za zahtevnejše statistične analize. - Analiza časovnih vrst- Osnove multivariatne analize podatkov (multipla in nelinearna regresija, analiza kovariance, metode klasifikacije, metoda glavnih komponent in diskriminativna analiza)- Načrtovanje poskusov v gozdarstvu (osnovni pojmi, metoda (delnih) blokov, metoda latinskih kvadratov, split-plot, hierarhični poskus)- Analiza variance pri oceni zanesljivosti meritev (na istih enotah) - Vrste podatkov v gozdarstvu in njihova kakovostna struktura (lastnosti podatkov, omejitvene značilnosti podatkov za njihovo nadaljno analizo). Možnosti preoblikovanja podatkov ter izbor optimalnih metod. Pasti interpretacije podatkov s področja gozdarstva.

21

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna nabor kompleksnejših statističnih metod, ki se najpogosteje uporabljajo v gozdarstvu. Usposobljen je za izbiro korektnih in optimalno učinkovitih metod za analizo podatkov. Uporaba: Pri tem predmetu študent utrdi oziroma razvija spretnost in iznajdljivost pri reševanju problemov s področja množičnih pojavov. Študent je s pomočjo teh znanj sposoben kritično slediti strokovni literaturi. Refleksija: Lažje presoja in razume pojave v širši družbi in informacije z najširših področij. Prenosljive spretnosti: Sposoben je zastaviti poskus, izvesti vzorčenje oziroma pregledati in analizirati lastne podatke.

13. Temeljni študijski viri:KOTAR M. Raziskovalne metode v upravljanju z gozdnimi ekosistemi. ZGDS/ZGS, Ljubljana 2008, 600 s. (v recenziji) (Poglavja: 300-600)

Priporočena literatura:LEGENDRE P., LEGENDRE L. Numerical Ecology. Second english edition, Elsevier, 1998, 853 s. (Poglavja: 1-50, 131-184, 303-475, 637-664)SNEDECOR G. W., COCHRAN W. G. Statistical methods. Iowa State University Press, Eight Edition, 1989, 503 s. (Poglavja: 333-397)COX D. R., REID N. The Theory of the Design of Experiments. Chapman and Hall/CRC, 2000, 323 s. (Poglavja: 41-168)SHESKIN D. J. Handbook of Parametric and Nonparametric Statistical Procedures. Chapman and Hall/CRC, Second edition, 2000, 982 s. (Poglavja: 289-299,319-324, 511-564, 625-660)



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoji za vključitev: vpis v letnik, opravljen izpit pri predmetu Metode raziskovalnega dela v gozdarstvu IPogoji za opravljanje študijskih obveznosti: opravljen kolokvij in opravljen seminar (seminarska naloga) so pogoj za pristop k izpitu

16. Metode poučevanja in učenja:V okviru predmeta je predvideno izvajanje predavanj in vaj na računalnikih (laboratorijskih vaj).

17. Obveznosti študenta:Kolokvij Seminarska naloga (individualna; analiza kvantitativnih podatkov s področja gozdarstva)Ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena vaj je določena z oceno kolokvija (100 %).Ocena predavanj je določena z oceno seminarske naloge (25 %) in z oceno ustnega izpita (75 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Računalniška učilnica za delo s študenti


22

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Marijan KotarOstali izvajalci: dr. Aleš KaduncKOTAR, Marijan. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestoja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 26, 1985, str. 107-126KOTAR, Marijan. Določanje načina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi gozda. Zb. gozd. lesar., 1993, št. 42, str.121-153. [COBISS.SI-ID 42886144]KOTAR, Marijan. Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozda = Differentiation in mature beech stands. Zb. gozd. lesar., 1996, št. 49, str. 5-32. [COBISS.SI-ID 190630]


prof.dr. Marijan Kotar

23

Univerzav Ljubljani




Opreracijske raziskave


7. Steber programa / Vrsta predmeta:Izbirni - širše


vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilji:- Seznaniti slušatelje z izbranimi metodami in modeli s področja operacijskih raziskav, ki bodo ilustrirani na problemih iz gozdarske prakse.- Posredovati študentom primerno poglobljeno znanje, ki bo zagotovilo razumevanje odnosov med obravnavanimi vsebinskimi kategorijami in metodološkimi orodji, tako da bo študent razumel domet posameznih metod in občutljivost rešitev konkretnih problemov glede na spremembe vhodnih podatkov.Kompetence:- Študent naj bi bil sposoben tudi v formalno neznanih strukturah prepoznati elemente znanih orodij in relacij in jih s smiselno povezavo posameznih znanj po načelu mutatis mutandis razgraditi do obvladljivih modelov. Na njihovi osnovi naj bi nato sintetiziral odgovore z deležem dodane vrednosti svojega lastnega prispevka. - Študent naj bi obvladal bistveno terminologijo s področja operacijskih raziskav, seznanjen naj bi bil z razvojnimi trendi in raziskovalnimi dosežki na področju operacijskih raziskav.- Študent naj bi pridobil specifična znanja, potrebna za uspešno samostojno iskanje dodatnih informacij oziroma širjenje akumuliranega znanja na področju gozdarstva in na temeljih izbranih metod modeliranja.

11. Opis vsebine:- Principi oblikovanja odločitvenih modelov in metode za iskanje možnih in optimalnih odločitev.- Linearna odvisnost med spremenljivkami problema in enokriterialni problemi, linearne metode in teorija občutljivosti na spremembe podatkov (parametrično programiranje)- Celoštevilsko programiranje- Teorija iger; osnovni koncepti vseh vrst konkuriranja, opis strateške situacije, koncepti nekooperativnih iger, Nashovo ravnovesje, dinamične igre, igre nepopolnih informacij- Stohastični in večstopenjski procesi (odločanje s tveganjem, stohastično dinamično programiranje, markovski procesi, markovski procesi v poslovnem odločanju, povezava med diskretnimi in zveznimi procesi, metode mehke logike).

24

- Večkriterialni problemi odločanja - Osnove ekspertnih sistemov; operativno upravljanje s procesi - Metode ocenjevanja investicij- Metode ekonomskega vrednotenja okolja- Metode simulacij - Razvrščanje v skupine- Multivariatne metode odločanja- Odkrivanje zakonitosti v podatkih.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje:Študent bo seznanjen z matematičnimi temelji za odločanje na področju gospodarjenja z obnovljivimi viri. Ob razumevanju principov strateškega odločanja se bo študent usposobil za opisovanje in raziskovanje številnih kvantitativnih problemov s področja gozdarstva.Uporaba:Študent bo sposoben ne samo razumeti osnovne koncepte stratešekga odločanja, ampak tudi logično formulirati probleme in izbirati metode za reševanje tega problema ter jih verificirati. Sposoben bo ugotoviti, kako bi lahko problem iz prakse pripeljal do konkretne rešitve. Refleksija:Predmet predstavlja metodološki predmet, ki usposablja študenta za razumevanje teorije - tudi kvantitativnih pojmov - in uporabo le-te v strokovni praksi. Usmerja študenta v kritično vrednotenje dobljenih rezultatov in zaključkov. Teoretična znanja vnašajo v disciplino razmišljanje o praktični uporabi metod oprimiranja in odločanja in modelov ter omogočajo kritična spoznanja o njeni uporabni vrednosti v stroki.Prenosljive spretnosti:Logično sklepanje, natančno izražanje, kritičen odnos do prebranega in lastnih rezultatov, razumevanje procesov, identifikacija, formulacija in reševanje matematičnih modelov, pisno poročanje. Študent bo torej razvil spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugoh virov z relevantnega področja, zbiranja in interpretiranja podatkov, naučil se bo uporabe različnih postopkov in metod, ustnega in pisnega poročanja, identifikacije in reševanja problemov, njihove kritične analize ter tehnike in spretnosti pisanja poročil ter refleksij na prebrano literaturo.

13. Temeljni študijski viri:Bronson, R., 1996. Theory and Problems of Operations Research. Schaum's Outline Series, McGraw, Singapore, 328 str., ISBN: 0-07-099-075-1 (izbrana poglavja, ki se navezujejo na vsebino predmeta, to je strani 110-139 in 184-234).Bouyssou, D., Marchant, T., Pirlot, M., Tsoukias, A., Vincke, P., 2006. Evaluation and Decision Models with Multiple Criteria; Stepping Stone for the Analyst. Springer, New York, 445 str., ISBN: 0-387-31098-3 (izbrana poglavja, to je strani 117-167) Zadnik Stirn, L., 2001. Operacijska raziskovanja (skripta za podiplomski študij biotehnike). Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 308 str. (COBISS.SI-ID: 890278) (izbrana poglavja, ki so snov tega predmeta, to je strani 110-252)..Zadnik Stirn, L., 2006. Integrating the fuzzy analytic hierarchy process with dynamic programming approach for determining the optimal forest management decisions. Ecol. model. 2006, vol. 194, no. 1/3, str. 296-305.Zadnik Stirn, L., 2006. Izbira optimalne odločitve z uporabo večkriterialnega programiranja in mehke logike. Uporab. inform. (Ljubl.), 2006, letn. 14, št. 3, str. 123-128.

Priporočena literatura za individualni seminar glede na temo posameznega študenta (ne več kot 50 strani za posameznega študenta): Dubois, D., Prade, H., 1996. Fuzzy stes and their applications.A professional CD-rom library, Academic Press, new York, 411 str., ISBN: 0-12-059755-1 (uvodno poglavje).Klein, M., Methlie, L.B., 1990. Expertsystems: a decision support approach with applications. Addison-Wesley, Reading, 539 str., ISBN: 0-201-17562-2 (uvodno poglavje).Mladenič, D., Lavrač, N., Bohanec, M. Moyle, S., 2003. Data Mining Decision Support. Kluwer, Boston, 275 str., ISBN: 24020-7388-1 (uvodna poglavja).Hof, J., 1993. Coactive Forest Management. Academic Press, San Diego, CA, 189 str., ISBN: 1-12-351820-2.Kant, S., Berry, R.A., 2005. Economics, Sustainability and Natural Resources: Economics of Multiple

25

Forest Use. Springer, Dordrecht, The Netherlands, 272 str., ISBN:1-4020-3465-2.Pukkala, T., 2002. Multiobjective Forest Planning. Kluwer, Dordrecht, The Netherlands, 207 str., ISBN: 1-4020-1097-4.Članki iz revij kot so Forest Ecology and Management, Ecological modelling in podobne.

Vsi navedeni viri so na razpolago v tiskani ali elektronski obliki ali v knjižnici. Študentom bo na razpolago gradivo s predavanj v elektronski obliki. To gradivo bo objavljeno pred začetkom izvajanja predmeta na spletni strani.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za vključitev v delo predmeta je vpis v program na drugi stopnji in na prvi stopnji opravljen izpit iz Matematike in Metod odločanja na študiju Gozdarstva ali sorodnih predmetov na kakšnem drugem prvostopensjkem študiju v obsegu vsaj 6 KT.Pogoj za pristop h končnemu izpitu pa je pozitivno ocenjen seminar.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja in seminarske vaje potekajo na sodoben način v računalniško opremljeni predavalnici. Teoretični del je na kratko razložen in ilustriran s primeri iz stroke. Seminarsko nalogo izdela študent po naslednji shemi: opis problema s podatki, izbor problemu ustrezne metode, izračun, po možnosti tudi z uporabo računalniškega programa, interpretacija rezultatov. Seminar odda v pisni obliki.

17. Obveznosti študenta:a) aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarskih vajah (razprava, vprašanja, komentarji) b) izdelava in zagovor seminarske nalogec) pisni ali ustni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: sodelovanje na seminarskih vajah in predstavitvi seminarjev (20%) in ocene seminarske naloge (80%).Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: sodelovanje na predavanjih (10%) in končnega izpita (90%).

Ocene: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Avdiovizualna in informacijsko opremljena predavalnica; seminar v manjših skupinah, lahko tudi s konzultacijami individualno.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija, institucionalna samoevalvacija, študentska anketa, anonimna študentska mnenja, analiza obiska predavanj in seminarja in analiza uspešnosti opravljanja izpita

26

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilka: prof. dr. Lidija Zadnik StirnOstali izvajalci: mag. Gregor DolinarZADNIK STIRN, Lidija. Integrating the fuzzy analytic hierarchy process with dynamic programming approach for determining the optimal forest management decisions. Ecol. model.. [Print ed.], 2006, vol. 194, no. 1/3, str. 296-305, ilustr. http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolmodel.2005.10.023. [COBISS.SI-ID 1673638], [WoS, št. citatov do 3.10.06: 0, brez avtocitatov: 0] JCR IF (2005): 1.7, IFmax: 2.667, IFmin: 1.401, x: 1.95; ecology; 43/112 tipologija 1.08 -> 1.01, kategorija: 1A2 (Z1); tipologijo je verificiral OSICN točke: 64.72, št. avtorjev: 1 ZADNIK STIRN, Lidija. A multi-criteria optimization approach to forest management regarding its multiple-use. V: Naukovij visnik : zbirnik naukovo-tehničnik pracb, (Vypusk, 14.3). Leviv: Ukrains'kij deržavij listotehničnii universitet, 2005, str. 42-53. [COBISS.SI-ID 1732518] kategorija: 3C1 (Z2); tipologijo je verificiral OSICB točke: 25, št. avtorjev: 1 ZADNIK STIRN, Lidija. Izbira optimalne odločitve z uporabo večkriterialnega programiranja in mehke logike. Uporab. inform. (Ljubl.), 2006, letn. 14, št. 3, str. 123-128, ilustr. [COBISS.SI-ID 1746342] kategorija: 1D1 (Z2); tipologijo je verificiral OSICN točke: 20, št. avtorjev: 1


prof.dr. Lidija Zadnik Stirn

27

Univerzav Ljubljani




Kvantitativne metode v ekologiji




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Namen je spoznati študente z najuporabnejšimi področji statističnih metod za potrebe ekologije. Študent pridobi znanja s področja multivariatnih metod (ordinacija, klasifikacija, kanonična analiza; osnove teh poglavij so zajete že v okviru Metod raziskovalnega dela v gozdarstvu in so tu podane širše in bolj poglobljeno), analize časovnih vrst, prostorske statistike in analize kategorialnih spremenljivk. S tem se študent usposobi za branje sodobne strokovne in znanstvene literature ter pridobi osnoven nivo znanja za lastne potrebe proučevanja oziroma analize podatkov.

11. Opis vsebine:Vsebina je zajeta v naslednjih poglavjih:- multivariatna analiza (klasifikacija, ordinacija, kanonična analiza; klasifikacija združb, ordinacija združb, podobnost med združbami)- porazdelitve (teoretične porazdelitve; porazdelitev osebkov)- indeksi diverzitete- medvrstna asociacija in kovariabilnost- analiza kategorialnih spremenljivk (večdimenzionalne kontingenčne tabele, logistična regresija, ordinalna regresija)- osnove prostorske statistike (analiza razmestitve enot)- osnove analize časovnih vrst

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent se spozna z najpogosteje uporabljanimi statističnimi metodami v ekoloških raziskavah. Uporaba: Izvajanje ststističnih metod v ekoloških raziskavah.Refleksija: Študent je sposoben branja sodobne znanstvene in strokovne literature s področja ekologije in sorodnih ved. Prenosljive spretnosti: Študent osvoji znanje za samostojne analize podatkov s področja ekologije.

28

13. Temeljni študijski viri:KOTAR M. Kvantitativne metode v ekologiji. Skripta, 2004, 91 s.LEGENDRE P., LEGENDRE L. Numerical Ecology. Second english edition, Elsevier, 1998, 853 s. (Poglavja: 575-615, 665-690, 707-737)SIMONOFF J. S. Analyzing Categorical Data. Springer, 2003, 496 s. (Poglavja: 125-181, 309-347, 365-411, 427-448)Priporočena literatura:KLEINBAUM D. G., KLEIN M. Logistics Regression (A Self-Learning Text). Second Edition, Springer, 2002, 513 s. (Poglavja: 1-31, 74-91, 101-119, 161-182, 191-220)ISAAKS E. H., MOHAN SRIVASTAVA R. An Introduction to Applied Geostatistics. Oxford University Press, 1989, 561 s. (Poglavja: 249-456)PIELOU E. C. The interpretation of ecological data: a primer on classification and ordination. New York, John Wiley and Sons, 1984, 263 s. (Poglavja: 10-75, 130-250)



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za vključitev: vpis v letnikPogoji za opravljanje študijskih obveznosti: opravljen kolokvij in opravljen seminar (seminarska naloga) so pogoj za pristop k izpitu


17. Obveznosti študenta:Kolokvij Seminarska naloga (individualna; analiza kvantitativnih podatkov s področja ekologije oziroma upravljanja z gozdnimi ekosistemi)Ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Kolokvij: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativnoSeminarska naloga: opravil/ni opravilUstni izpit: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativnoOcena vaj je določena z oceno kolokvija (100 %).Končna ocena predavanj je določena z oceno seminarske naloge (25 %) in ustnega izpita (75 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Računalniška učilnica za delo s študenti


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilca: prof.dr. Marijan Kotar, prof.dr. Anton CedilnikOstali izvajalci: dr. Aleš KaduncCEDILNIK, Anton. Aproksimacija rastnih funkcij s kubičnimi zlepki. Zb. gozd. lesar., 1991, let. 37, str. 117-123. [COBISS.SI-ID 36000512] CEDILNIK, Anton, KOTAR, Marijan. Razmestitev dreves v sestoju. Zb. gozd. lesar., 1992, let. 40, str.15-40. [COBISS.SI-ID 36061440]KOTAR, Marijan. Določanje načina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi gozda. Zb. gozd. lesar., 1993, št. 42, str.121-153. [COBISS.SI-ID 42886144]


prof.dr. Marijan Kotar, prof.dr. Anton Cedilnik

29

Univerzav Ljubljani




Modeliranje razvoja gozdnih sestojev


7. Steber programa / Vrsta predmeta:Izbirni - stroka


vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Namen predmeta je predstaviti vlogo in poučni ter aplikativni pomen modeliranja na področju rasti oziroma razvoja gozda. Študenti naj bi spoznali konstruiranje, apliciranje in evalvacijo modelov. Najpomembneje je, da dobijo kritičen vpogled nad modeliranjem kot pripomočkom za razumevanje razvojne dinamike gozdov in kot pripomočkom pri gospodarjenju z gozdnimi sestoji. Kompetenca: sposobnost uporabljanja računalniških simulacij razvoja gozdnih ekosistemov kot pripomoček pri delu.

11. Opis vsebine:Vsebina zajema naslednja poglavja:1. namen oziroma uporaba modeliranja (operacijsko in strateško načrtovanje v gozdarstvu, modeliranje dobro nakazuje raziskovalne potrebe ter preverja raziskovalne izsledke, modeliranje služi tudi za izobraževanje in je v pomoč pri komuniciranju z javnostmi)2. predstavitev dosedanjega razvoja (od donosnih tablic naprej, več kot 200-letna tradicija)3. vrste modelov z ozirom na različne delitve (raven proučevanja, mešani-čisti sestoji, vrsta pristopa, lociranost proučevanih elementov, ipd.) in njihova najustreznejša raba 4. predstavitev nekaterih aktualnih modelov (SILVA 2.2, BWIN, …)5. analiza zgradbe oziroma konstrukcije modelov (elementi, submodeli, predpostavke, vhodni in izhodni podatki) 6. aplikacija modelov s poudarkom na dveh glavnih aplikacijah (A – ocene rasti in donosa, predvidevanje in upoštevanje učinkov ukrepanj; B – dinamika gozda in sukcesije, ki vključuje učinke naravnih motenj). 7. preverjanje modelov (validacija, verifikacija; natančnost točnost simulacij)8. kritika modelov, njihove pomanjkljivosti in omejitve rabe9. primer modela SILVA 2.2 (razvila ga je ekipa na gozdarski fakulteti v Freisingu pod vodstvom Pretzscha), ki je verjetno najbližji našim potrebam in značilnostim gozdov ter gospodarjenja. Model oziroma rastni simulator ima izredno zanimive izhodne podatke (A – klasični podatki o rasti, donosih in različnih parametrih na nivoju drevesa ali sestoja; B – denarni tok stroškov in prihodkov; C – kazalci nedenarnih vrednosti habitatne, biodiverzitetne, rekreacijske primernosti oziroma ustreznosti gozda)

30

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Slušatelj osvoji osnove in načela modeliranja razvoja gozdnih sestojev. Usposobi se za kritično presojo modeliranja kot pripomočka. Spozna delovanje, možnosti in pasti računalniških simulacij.Uporaba: Študent se usposobi za uporabo modeliranja pri delu v gozdarstvu.Refleksija: Študent dodatno razvija in izboljša sposobnost abstraktnega razmišljanja. Prenosljive spretnosti: Sposobnost kritične presoje razhajanj med teoretičnimi načeli in prakso.

13. Temeljni študijski viri:HASENAUER, H. Sustainable Forest Management: Growth Models for Europe. Berlin, Heidelber: Springer, 2006, 398 s. (Poglavja: 19-84, 93-193)PRETZSCH H. Modellierung des Waldwachstums. Berlin, Parey Buchverlag, 2001, 341 s. (Poglavja: 135-304)

Priporočena literatura:PRETZSCH H. Konzeption und Konstruktion für Rein- und Mischbestände. Forstliche Forschungsberichte München 115, 1992, 358 s. (Poglavja: 163-244)PORTE A., BARTELINK H. H. Modelling mixed forest growth: a review of models for forest management. Ecological Modelling 150, 2002, 141-188PRETZSCH H., BIBER P., DURSKY J. The single tree-based stand simulator SILVA: construction, application and evaluation. Forest Ecology and Management, 162, 2002, 3-21BOSSEL H. TREEDYN3 Forest simulation model. Berichte des Forschungszentrums Waldökosysteme. Univ. Göttingen, Reihe B, Vol. 35, 1994, 118 s.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoji za vključitev: vpis v letnik.Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: uspešno opravljen seminar (seminarska naloga) je pogoj za pristop k izpitu


17. Obveznosti študenta:Seminarska naloga (individualna; modeliranje razvoja sestoja na danih konkretnih podatkih ali teoretični-vsebinski problem)Ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Seminarska naloga:od 6-10 pozitivno, 1-5 negativno Ustni izpit: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativnoOcena vaj temelji na oceni seminarske naloge (100 %).Ocena predavanj temelji na oceni ustnega izpita (100 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Računalniška učilnica za delo s študenti.


31

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof. dr. Marijan KotarOstali izvajalci: dr. Aleš KaduncKOTAR, Marijan. Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozda = Differentiation in mature beech stands. Zb. gozd. lesar., 1996, št. 49, str. 5-32. [COBISS.SI-ID 190630]KOTAR, Marijan. Volume and height growth of fully stocked mature beech stands in Slovenia during the past three decades. V: SPIECKER, Heinrich (ur.). Growth Trends in European Forests : studies from 12 countries, (European Forest Institute Research Report, 5). Berlin [etc.]: Springer, 1996, str. 291-312. [COBISS.SI-ID 169638]KOTAR, Marijan. Ugotavljanje, spremljanje in pomen uravnoteženega stanja v prebiralnem gozdu. Gozd. vest. 2002, 60, 7-9, 291-316


dr. Aleš Kadunc

32

Univerzav Ljubljani




Informatika v gozdarstvu


7. Steber programa / Vrsta predmeta:Izbirni – stroka


vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Namen predmeta je posredovanje temeljnih znanj iz informatike. Študentje se pri predmetu seznanijo z osnovnimi pojmi in kategorijami iz področja informacijskih sistemov in sodobnimi koncepti informacijske infrastrukture. Nadalje slušatelji spoznajo metodološka izhodišča razvoja, možnosti izvedbe in praktične izkušnje na področju vzpostavljanja, upravljanja, uporabe in vzdrževanja podatkovnih baz in ostalih informacijskih virov v gozdarskih organizacijah (podjetjih, zavodih in upravi), ki so namenjeni optimalnemu odločanju pri upravljanju z gozdom. Študent naj bi bil tudi sposoben kritično oceniti možne pristope na področju informatike v gozdarstvu, dobil znanja s področja uporabe informacijskih orodij v gozdarstvu ter obvladal temeljne koncepte obdelave in prenosa gozdarskih podatkov s pomočjo računalniške in komunikacijske tehnologije.

11. Opis vsebine:- Uvod: Opredelitev informatike kot znanstvene discipline in njene vloge v moderni družbi in gozdarstvu. - Sistemski pristop: Splošna teorija sistemov. Cilj sistema. Organizacijski in poslovni sistemi. - Informacija in odločanje: Podatek. Informacija. Količina in vrednost informacije. Proces odločanja in modeli. - Informacijski sistemi: Vrste in tipi informacijskih sistemov. Uporaba informacijskih sistemov v okolju. - Načrtovanje in razvijanje informacijskih sistemov: - Osnove informacijske tehnologije. Programi in programiranje: Operacijski sistemi. - Baze podatkov: Sistemi za upravljanje podatkovnih baz.

33

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Poznavanje gozdarskega informacijskega sistema, aktivna uporaba baz podatkov in poizvedb v relacijskih bazah podatkov. Spoznavanje logike računalniškega programiranja in pomena osnov informacijske tehnologije. Raba različnih vrst podatkov, njihovo terensko pridobivanje, obdelava ter združevanje z obstoječimi podatkovnimi sloji, ki so pomembni za izvedbo del v gozdarstvu. Poznati svetovne trende rabe specifičnih programskih orodij na gozdarskem področju (Precision Forestry)

Uporaba: Informacijski sistemi, vzpostavitev, delovanje, kakovost in vrednotenje njihovih učinkov v proizvodnih procesih na področju gozdarstva. Temeljne zakonitosti delovanja informacijskih sistemov so potrebna za ustrezno podporo odločanju na vseh področjih gospodarjenja z gozdovi. Refleksija: Sinteza znanj iz strokovnih področji, ki so povezana s trajnim gospodarjenjem z gozdnimi ekosistemi ter organizacije ter vodenja procesov, v katerih sodeluje in jih usmerja človek. Pri tem potrebuje organizacijsko strukturo in orodja za podporo odločanju, ki je potrebno za uspešno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi.

Prenosljive spretnosti: Poznavanje in obvladanje vzpostavitve informacijskih sistemov ter upravljanja s podatki za namene pridobivanja informacij pri podpori odločanju. Sistemi za podporo odločanju so sestavni del na vseh področjih človekovega življenja in delovanja in z moderno informacijsko ter comunikacisko tehnologijo postaja njihov pomen vse bolj primaren.

13. Temeljni študijski viri:KRČ, J. Računalniški praktikum: (študijsko gradivo za predmet Praktikum iz računalništva). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2005. 54 s.

Priporočena literatura:GRADIŠAR, M., RESINOVIČ, G. Informatika. Kranj: Moderna organizacija, Fakulteta za organizacijske vede Kranj. 1994. 427 s.GSPAN, B. Visual Basic 3.0 / 1. izdaja - Ljubljana: Atlantis, 1994. 706 s.VEHOVAR, V. (1998, urednik). Internet v Sloveniji. FDV., 350 s.WECHTERSBACH, R., Lokar, M., (1998). Informatika. Učbenik. DZS. 187 s.VIDMAR, T. (2002): Informacijsko komunikacijski sistem. Pasadena. Ljubljana. 864 s.GRIČAR, J. (urednik): Revija Organizacija (periodika), tematske številke "Elektronsko poslovanje"3 (2000), 3(2001), 3(2002).KRISPER,M. in sod. (druga izdaja 2003): Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov. Vlada Republike Slovenije, Center Vlade RS za informatiko, 149 s.GRADIŠAR, M: Uvod v informatiko, EF, Ljubljana, 2003. 516 s.K. C. LAUDON, J. P. Laudon: Essentials of Management Information Systems, 4th Edition, Prentice-Hall, Upper Saddle River, New Jersey, 2005. 636 s. Zborniki posvetovanja (vsakoletni): Dnevi slovenske informatike, Slovensko društvo Informatika, Portorož. Revija (perodika): Uporabna informatika, Slovensko društvo informatika, Ljubljana.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študijab) posebni pogoji za pristop k končnemu izpituIzpit iz Praktikuma iz računalništva ter izdelana in zagovarjana seminarska naloga.

34

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, računalniško podprto učenje

17. Obveznosti študenta:(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) pisni ali ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:V okviru predavanj je predvideno sodelovanje zunanjih izvajalcev iz prakse. Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: (a) sodelovanja na predavanjih (15%), (b) seminarja (35%), in (c) končnega pisnega ali ustnega izpita (50%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Računalniška učilnica, sistemi za terenski zajem podatkov!

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Janez KrčKOŠIR, B., KRČ, J. 2000. Where to Place and Built Forest Roads - Experience From the Model. Journal of Forest Engineering 11, 1, s. 7-19. KRČ, Janez. Uporaba GIS tehnologije pri izbiri smeri prevoza lesa = Selecting a wood transportation route with GIS technology. Zb. gozd. lesar., 2000, št. 61, str. 49-73. KRČ, J., 1996. Application of forest inventory databases in computer simulations - Phyton, Bioindication of Stress in Forest Trees and Forest Ecosystems, Vol. 36, fasc. 3, Horn, Austrija, s. 174-180


doc.dr. Janez Krč, prof.dr. Lidija Zadnik Stirn

35

Univerzav Ljubljani




Upravljanje s populacijami prostoživečih živali




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Usposobljenost za analizo velikosti populacij in habitatnih značilnosti ciljnih vrst divjadi in sposobnost uporabe znanj v okviru različnih ravni lovnogospodarskega in gozdnogospodarskega načrtovanja

Poznavanje poglavitnih vrst divjadi. Vplivi ekoloških dejavnikov na pojav in širjenje bolezni. Pomen zdravstvenega varstva divjadi v prosti naravi. Spoznavanje poglavitnih bolezni divjadi v Sloveniji. Poznavanje temeljnih značilnosti fiziologije prebave pri različnih vrstah prostoživečih živali. Pridobitev temeljnega znanja o prehrani, sestavi krme in krmil, prehranskih navadah in potrebah pri različnih živalskih vrstah.

11. Opis vsebine:Zakonski (prostorski in časovni) okviri lovnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji. Načela adaptivnega (odzivnega) upravljanja s populacijami divjadi in habitati. Monitoring odzivnosti populacij. Lovnogospodarsko načrtovanje kot sestavina upravljanja in ohranjevanja gozdnih in izvengozdnih ekosistemov. Položaj in vloga deležnikov v procesu lovnogospodarskega načrtovanja.

Živaloslovje poglavitnih vrst divjadi v Sloveniji. Preventivni ukrepi zdravstvenega varstva divjadi - ekološka in gospodarska izhodišča. Reguliranje velikosti in strukture populacij, reguliranje številčnosti predatorjev, veterinarsko sanitarni ukrepi, zakonsko - administrativni ukrepi vezani na zdravstveno varstvo. Poglavitne bolezni divjadi: v prosti naravi, v oborah, ograjenih loviščih. Epizootije, zoonoze.

Prehranske zahteve posameznih živalskih vrst in praktični načini krmljenja. Nepravilnosti dopolnilnega krmljenja in posledični nastanek presnovnih bolezni pri živalih ter škode od divjadi na gozdnih in kmetijskih površinah. Higienska oporečnost krme. Bolezenska stanja, ki se pojavijo kot posledica neustreznega krmljenja.

36

12. Predvideni študijski dosežki:a.) Znanje in razumevanje: Študent spozna poglavitne vrste divjadi v Sloveniji, pridobi osnovna znanja o boleznih in bolezenskih znakih pri obolenjih, ki povzročajo večje izgube pri divjadi. Posebej se seznani z zoonozami, katerim so (bodo) slušatelji, kot bodoči terenski gozdarji, neposredno izpostavljeni. Spozna oblike naravnega prehranjevanja in dopolnilnega krmljenja divjadi, prehranske navade in potrebe različnih vrst divjadi ter nevarnosti nepravilnega krmljenja divjadi.b.) Uporaba: Spoznanja o načelih upravljanja s populacijami prostoživečih živali poveže študent z vsebinami predmetov: Gospodarjenje z zavarovanimi območji, Gozdnogospodarsko načrtovanje, Sonaravno gojenje gozdov, Vodenje naravovarstvenih in gozdarskih projektov, Komuniciranje z javnostmi in drugih.c.) Refleksije: poznavanje vsebin upravljanja s populacijami prostoživečih živali omogoča razumevanje izhodišč adaptivnega (odzivnega) usmerjanja dinamike populacij divjadi in drugih na gozd navezanih prostoživečih živaliPrenosljive spretnosti: pri predmetu se se študent usposobi za povezovanje različnih znanj, pridobljenih na predavanjih, praktičnih seminarjih, terenskem delu in v literaturi

13. Temeljni študijski viri:Boch J., Schneidawind H.: Krankheiten des Jagdbahren Wildes - Paul Parey 1988; 398 str.Pestevšek U.(1998, 2002) Prehrana divjadi - študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str..Jacobson,S.K. (editor) 1995. Conserving Wildlife. Columbia University Press, New York. 302 str.

Priporočena literatura:Robbins C.T. (1993). Wildlife feeding and nutrition. Academic Press, San Diego, 395 str.Desetletni lovsko upravljavski načrti za posamezna lovsko-upravljavska območja (ZGS)Individualni izbor literature (članki, separati) pri nosilcih predmeta .


Slovenski Slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Prisotnost na predavanjih, vajah in laboratorijskih vajah. Pisne seminarske naloge. Ustni izpit.

16. Metode poučevanja in učenja:Predmet se izvaja v obliki predavanj, praktičnih vaj v laboratoriju in seminarskih vaj

17. Obveznosti študenta:Priprava pisnih seminarskih poročil, ustni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena pisnega seminarskega dela in ustnega izpitaOcene od 6 do 10

37

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Oprema za raziskovalno delo v laboratoriju

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentska anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Miha AdamičOstali izvajalci: prof.dr. Andrej Bidovec, prof.dr. Uroš PestevšekGULIČ, Jurij, KOTAR, Marijan, ČAS, Miran, ADAMIČ, Miha. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju = Vegetation requirements of the black grouse habitat (Tetrao Tetrix L.) in Pohorje MTS. Zb. gozd. lesar., 2003, št. 71, str. 41-70, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1150630]CURK, Aleš, HOSTNIK, Peter, BIDOVEC, Andrej, POGAČNIK, Milan. Vztrajnost pojavljanja stekline pri lisici v Sloveniji = Preservance of fox rabies in Slovenia. Zb. Vet. fak. - Univ. Ljubl.. [Slovenska izd.], 1997, 34, št. 1, str. 81-90. [COBISS.SI-ID 268922]VENGUŠT, Gorazd, BIDOVEC, Andrej, PESTEVŠEK, Uroš. Nutrition of fallow deer (Cervus dama dama L.1758) in enclosures and consequences of inapropriate nutrition. V: ZADNIK, Tomaž (ur.), JAZBEC, Ivan (ur.), FATUR, Bogo (ur.). 6th Congress of Mediterranean Federation for Health and Production of Ruminants, May 14-16, 1998, Postojna. Proceedings. Ljubljana: Slovenian Buiatric Association, 1998, str. 548-551. [COBISS.SI-ID 535418]


prof.dr. Miha Adamič, prof.dr. Andrej Bidovec, prof.dr. Uroš Pestevšek

38

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=535418



Univerzav Ljubljani




Urbano gozdarstvo




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna posebnosti in vloge drevesa ter gozda v urbanem okolju ter vloge, ki jih imata drevo in gozd za dobro počutje ljudi v urbanem okolju. Spoznava in vrednoti dekorativne, oblikovne, prilagoditvene in meliorativne lastnosti lesnatih rastlin in dendroflorne elemente za urbano okolje. Spozna teoretične osnove sodobne arboristike in praktične postopke za vzgojo in nego drevesa v urbanem okolju.

11. Opis vsebine:Razvoj in vloga urbanega gozdarstva v svetu, Evropi ter pri nas, stiki z javnostmi in izobraževanje.Mesto kot ekološki sistem - organska snov v mestu.Nekatere socio-ekonomske značilnosti urbanega okolja - odnos do narave, vrednote, potrebe in zahteve, vezane na urbano drevnino. Ekonomske razsežnosti odnosa do drevnine v mestu. Drevnina v mestnem okolju - pojem drevnine in njena ureditev, ekologija urbane drevnine. Značilnosti rastiščnih razmer v urbanem okolju in potrebne lastnosti rastlin v takšnem okolju. Sistematika in nomenklatura okrasnih rastlin. Vzgoja okrasnih lesnatih rastlin: osnovne tehnike razmnoževanja ter načini njihove selekcije, vzgoje in sadnje.Skupine drevesnih in grmovnih vrst za posebne namene:( dekorativno-oblikovne in prilagoditvene lastnosti). Prepoznavanje okrasnih sort in kultivarjev. Pomen in funkcije drevesa v urbanem okolju in zgodovina drevesne nege. Osnove drevesne biologije – rast drevesa, funkcionalna anatomija, osnove drevesne fiziologije, osnove biomehanike drevesa. Odziv urbanega drevja na mehanska poškodovanja, zbitost tal, kontaminacija sistema tla-voda-drevo s polutanti, vpliv suše, učinek biotskih dejavnikov na fiziologijo drevesa. Vrednotenje vitalnosti in varnosti mestnih dreves.Kakovosti sadik, pravilno sajenje, oskrba po presaditvi, presajanje velikih dreves. Obžagovanje mestnega drevja in druge metode nege drevesa.Inventure in popisi dendroflore v urbanem okolju.Daljinsko pridobivanje podatkov za potrebe urbanega gozdarstva in GIS. Urbano gozdarstvo in urbanistično načrtovanje - cilj, načrtovanje, vzdrževanje, varstvo. Domača in tuja zakonodaja ter standardi v urbanem gozdarstvu.

39

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent spozna sodobne teoretične in praktične koncepte urbanega gozdarstva in arboristike ter bistvene značilnosti dendroflore, primerne za urbano okolje. Uporaba: pri vseh predmetih in dejavnostih, ki zahtevajo poznavanje drevesnih in grmovnih vrst. Hkrati je to znanje osnova za upravljanje z urbano drevnino in urbanim gozdom. Refleksija: kritično ovrednoti uporabo določenih vrst in išče možnosti uporabe še drugih. Prenosljive spretnosti: študent je sposoben znanje uporabiti v praksi pri negi drevesa ter pridobi pregled nad domačo in svetovno strokovno literaturo.

13. Temeljni študijski viri:Brus, R., 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, 399 s.Šiftar, A., 2001. Izbor in uporaba drevnine za javne nasade. Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, 193 s.Konijnendijk C. C., Nilsson K., Schipperijn J. (ur.). Urban Forests and trees. Springer, 520 str. (poglavja 1 - 8, 11)Priporočena literatura:Rollof, A., Bärtels, A., 1996. Gehölze. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 694 s.Krüssmann, G., 1964. Die Baumschule. Paul Parey Verlag, Berlin und Hamburg, 680 s.Pirnat, J., 2005: Multi-functionality in urban forestry – a dream or a task? V: Konijnendijk, C.C.,Schipperijn, J., Nilsson. K. (ur.). Urban Forests and trees, Proceedings No.2., Bruselj, s. 101 - 118.Miller, R.W., 1997. Urban Forestry. Prentice-Hall, New Jersey, 502 s. (poglavja 1 - 9)Izbrani članki iz tujih znanstvenih revij s področja urbanega gozdarstva in arboristike (Landscape and Urban Planning…)Shigo A:L. 1986. A new tree biology. Shigo and trees, associates, Durham, 595 str. Shigo A:L. 1991. Modern Aboriculture. Shigo and trees, associates, Durham, 422 str.Oven P., Zupančič M. 2001. Osnove sodobne arboristike : Arboristični seminar za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 11. december 2001, Ljubljana. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: Agencija RS za okolje. Dujesiefken D., Drenou C., Oven P. Stobbe H. 2005. Arboricultural practices. V: Konijnendijk C:C, Nilsson K., Randrup T.B., Schipperijn J. (eds.). Urban Forests and Trees : A Reference Book. (v tisku).



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Opravljene vaje (kolokvij) in seminarji predstavljajo oceno iz vaj in so pogoj, da lahko študent opravlja izpit.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja potekajo v predavalnici, mikroskopirnici, seminar v predavalnici, v dendrološkem vrtu in v mestu. Izdelane seminarske naloge so rezultat samostojnega dela. Vaje potekajo v skupinah, individualno vodeno v računalniški učilnici (vsak študent dela samostojno za svojim računalnikom).

17. Obveznosti študenta:Predstavljene in pozitivno ocenjene seminarske naloge in opravljene vaje, pisni izpit.

40

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Seminarske vaje in pisni izpit. Obakrat veljajo ocene 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Računalniška učilnica z vsaj 20 računalniki za študente ter z učiteljskim računalnikom, s katerega je mogoče projicirati na platno; vsi računalniki morajo imeti originalni software za delo v okolju GIS.Predavanja potekajo v predavalnici, kjer je potreben računalnik s projektorjem. Mikroskopirnica z eksponati. Del vaj poteka v dendrološkem vrtu pri Oddelku za gozdarstvo in Oddelku za lesarstvo BF.


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Janez PirnatOstali izvajalci:doc.dr. Primož Oven, doc.dr. Robert Brus, Kristjan JarniPAULEIT, Stephan, JONES, Nerys, NYHUUS, Signe, PIRNAT, Janez, SALBITANO, Fabio. Urban forest resources in European cities. V: KONIJNENDIJK, Cecil C. (ur.). Urban forests and trees : a reference book. Berlin [etc.]: Springer, 2005, str. 49-80, ilustr. [COBISS.SI-ID 1566374] BRUS, R., 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, 399 sDUJESIEFKEN, Dirk, DRENOU, Christophe, OVEN Primož, STOBBE, Horst. Arboricultural Practices. V: KONIJNENDIJK, Cecil C. (ur.). Urban forests and trees : a reference book. Berlin [etc.]: Springer, 2005, str. 419-441, ilustr.


doc.dr. Janez Pirnat, doc.dr. Primož Oven, doc.dr. Robert Brus

41

Univerzav Ljubljani




Gozdni prostor in prostorsko načrtovanje


7. Steber programa / Vrsta predmeta:izbirni - stroka


vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent se seznani z osnovami prostorskega načrtovanja, spozna zasnovo varstvenega načrtovanja, seznani se s postopki vrednotenja gozdnega prostora, spozna zasnovo načrtovanja mnogonamenske rabe gozdnega prostora in upravljanja, pridobi znanja o zasnovi prostorskega informacijskega sistema v gozdarstvu in metodah gozdne inventure na različnih prostorskih ravneh.

11. Opis vsebine:OSNOVE UREJANJA PROSTORA (Marušič)Družbeni, administrativni in politični vidiki urejanja prostora. Načrtovanje prostora (Intuitivno načrtovanje, Formalizirani postopki, Načrtovanje namenske rabe, Načrtovanje upravljanja prostora, Presojanje načrtov). Postopek načrtovanja (Analiza in vrednotenje prostora, Sinteza in alternative). Celovito in sektorska načrtovanja. Regionalno in urbanistično načrtovanje. Načrtovanje za varstvo, ranljivost in ustreznost prostora, presoja posegov, strateške presoje načrtov. Vloga strokovne in laične javnosti. Uresničevanje načrtov.

UPRAVLJANJE Z GOZDNIM PROSTOROM (Bončina)Osnove upravljanja (Koncepti). Zakonske podlage (Raba zemljišč, Zemljiški kataster). Vrednotenje gozdnega prostora (Koncept, Enote, Merila, Klasifikacija). Zasnova mnogonamenske rabe gozdnega prostora (Interesi, Nasprotja, Integracija, Segregacija, Območja gozdov, Kategorije gozdov, Razvojni problemi). Participativni postopki. Vklučevanje v celovito prostorsko načrtovanje (Načrti, Prostorski del, Mnenja, Soglasja). Površine v zaraščanju. Vrednotenje posegov v gozdni prostor. Spremljava in vrednotenje sprememb gozdnega prostora. Primeri.

GOZDNE INVENTURE IN GIS (Hladnik)Gozdna inventura kot sestavni del informacijskega sistema o stanju in dinamiki razvoja gozdnih sestojev in gozdnate krajine. Konceptualni in podatkovni model. Zasnova GIS v gozdarstvu. Ocenjevanje sprememb in dinamike razvoja sestojnih struktur, gozdnih sestojev, krajinskih enot. Digitalna fotogrametrija v gozdni inventuri. Monitoring poškodovanosti gozdov. Velikoprostorske in nacionalne inventure.

42

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna osnove prostorskega planiranja, načrtovanje mnogonamenske rabe gozdnega prostora, vključevanja gozdnega načrtovanja v celovito prostorsko načrtovanje, gozdarski informacijski sistem, njegovo zasnovo v okolju GIS in povezanost z drugimi informacijskimi sistemi v prostorskem planiranju na Slovenskem.Uporaba: spozna postopke vrednotenja gozdnega prostora, posegov v (gozdni) prostor, participativne postopke, postopke načrtovanja rabe prostora, postopke presoje načrtov. Nauči se uporabljati tehnologijo GIS in jo prilagoditi zahtevam načrtovanja v gozdarstvu in prostorskem planiranju. Refleksija: študent je sposoben sinteze naravoslovnih, družboslovnih, tehničnih in metodoloških znanj pri načrtovanje rabe prostora. Študent operacionalizira in konkretizira splošno (načrtovalsko) znanje. Tehnologijo geografskih informacijskih sistemov, digitalne fotogrametrije in daljinskega pridobivanja podatkov zna prilagoditi različnim ravnem načrtovanja in upravljanja z gozdnim prostorom. Prenosljive spretnosti: Študent je sposoben analize in sinteze, komuniciranja z deležniki, skupinskega dela, pridobljeno načrtovalsko znanje in metodološko znanje o tehnologiji GIS lahko uporablja na področju ohranjanja narave, gospodarjenju z naravnimi viri, prostorskem planiranju itd.

13. Temeljni študijski viri:Bončina, A. 2003. Nekatere aktualne naloge v razvoju urejanja gozdov v Sloveniji. V: Bončina, A. (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, str. 257-270.Bončina, A., Ficko, A., Kotnik, T., 2004. Zasnova participativnega načrtovanja. GozdV 62, 2: 85-95.Bončina, A. 2005. Nekateri vidiki načrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. GozdV 7-8: 299-312. Hladnik, D., 2000. Razvoj koncepta gozdnih inventur na Slovenskem. V: Potočnik, I. (ur.). Nova znanja v gozdarstvu - prispevek visokega šolstva. Zbornik referatov študijskih dni, Kranjska gora, Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, str. 105-126. Hladnik, D., 2002. Ocenjevanje človekovih koridorjev na Kočevskem. V: Podobnikar, T., Perko, D., Krevs, M., Stančič, Z., Hladnik, D. (ur.). 2002. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2001-2002. Ljubljana, Založba ZRC, str. 185-196. Hladnik, D., Zafran, J. 1996. Kakovost prostorskih podatkov in informacij o slovenskih gozdnatih krajinah. ZbGL 50: 175-192. Hočevar, M., 1995. Dendrometrija - gozdna inventura. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 227-274 str.Marušič, J., 2002. Some obsevations regarding the education of landscape architects for the 21th century. Landsc. urban plan. 60, 2: 95-103.Marušič, J., 2003. The future of Slovenian landscapes – possible effects of inclusion of Slovenia in Europe. OB rec. 37, 2/3: 50-57.Izbrani aktualni članki.

Priporočena literatura:Bončina, A. (ur.) 2004. Participacija v gozdarskem načrtovanju (Strokovna in znanstvena dela, 119, [i. e.] 121). Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 153 str.Hyttinen, P., Kähkönen, P., Pelli, P., (ur.) 1995. Multiple use and environemntal values in forest planning. EFI Proceedings 4, 290 str.Kvamme, K., Oštir-Sedej, K., Stančič, Z., Šumrada, R., 1997. Geografski informacijski sistemi.- Ljubljana, ZRC SAZU, 476 str., (str. 19 – 27, 45 – 107, 258 – 323)Izbrani članki


43



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v prvi ali drugi peti letnik.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanje s sodelovalnim učenjem, voden seminar, vaje in seminar poteka individualno ali v manjših skupinah. Poudarek je na sprotnem učenju, sodelovanju in samostojnem delu. Opravljanje izpita je takoj po zaključku kontaktnih ur.

17. Obveznosti študenta:a) Akitvno sodelovanje na predavanjih (diskusija), b) priprave in zagovora seminarja/seminarjev, c) pisni ali ustni izpit, d) aktivno sodelovanje pri zagovorih seminarjev in terenskem pouku

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen a) aktivnega sodelovanja na predavanjih (15%), b) seminarja (vsaj 15%), c) pisnega ali ustnega izpita (največ 70%).Ocena iz vaj je d) ocena sodelovanja na terenskem pouku in pri zagovorih seminarjev.Ocenjevalna lestvica: 51-60% (6 zadostno), 61-70% (7 dobro), 71-80% (8 prav dobro), 81-90% (9 prav dobro), 91-100% (10 odlično)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Laboratorijske vaje potekajo v računalniški učilnici z 20 računalniki. Študent samostojno sledi poteku vaj v okolju programskih orodij ARC/INFO, ARCGIS, MAPINFO in IDRISI. Digitalna fotogrametrija v gozdarstvu je prikazana posebej na grafični postaji. V zasnovi prostorskega informacijskega sistema uporabi podatke Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, gozdarskega informacijskega sistema Zavoda za gozdove Slovenije ter digitalne ortofoto in satelitske posnetke.


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Andrej BončinaOstali izvajalci: doc.dr. David Hladnik, prof.dr. Janez Marušič, mag. Aleš Poljanec, Nadja Penko SeidlBončina, A., Ficko, A., Kotnik, T., 2004. Zasnova participativnega načrtovanja. Gozdarski vestnik 62, 2: 85-95.Hladnik, D., 2000. Razvoj koncepta gozdnih inventur na Slovenskem.- Nova znanja v gozdarstvu - prispevek visokega šolstva. Zbornik referatov študijskih dni, Kranjska gora, 11.-12.5.2000. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 105-126. Marušič, J., 2003. The future of Slovenian landscapes – possible effects of inclusion of Slovenia in Europe. OB rec. 37, 2/3: 50-57.


prof.dr. Andrej Bončina, doc.dr. David Hladnik, prof.dr. Janez Marušič

44

Univerzav Ljubljani




Gozdarsko inženirstvo




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Seznanitev s tehnikami in možnimi načini uporabe rastlin in njihovih delov za protierozijska varovalna dela ob vodotokih, pobočjih in brežinah in drugih erozijsko ogroženih površinah ter rekultivacijska, renaturacijska in ureditvena dela v prostoru. Študent prodidobi sposobnost celostnega gledanja in praktičnega reševanja problematike ogroženosti s hudourniki in erozijo v gozdnati kraji. Usposobi se za ugotavljanje in načrtovanje optimalne odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami in izdelavi elaborata ničelnice.Predmetno specifične kompetence:- sposobnost pridobivanja znanj iz ustrezne literature in podatkovnih virov z obravnavanega področja- poglobljeno povezovanje znanja z različnih področij (geomorfologija, gozdarstvo, gradbeništvo, ekonomika) - razumevanje erozijske problematike, njenimi zakonitostmi in oblikami, tipi hudourniških pojavov - sposobnost analize stanja erozijske ogroženosti in zasnove smotrnih ukrepov v prostoru - razumevanje tehnike preventivnih in varovalnih ukrepov ter načrtovanja potrebnih posegov proti škodljivim erozijskim agensom - poznavanje tehničnih varovalnih ukrepov pri urejanju hudourniških območij in osnov projektiranja ukrepov - povezovanje znanja z različnih področij (geomorfologija, gozdarstvo, biologija, gradbeništvo, krajinska arhitektura, ekonomika) - razumevanje teorije o širši erozijski problematiki, erozijske geomorfologije, kot podlaga za optimalne inženirske odločitve - poznavanje principov varnega, ekonomičnega, okolju primernega in zanesljivega reševanja erozijskih problemov in problemov degradiranih tal - poznavanje metod določanja optimalne gostote gozdnih prometnic- prepoznavanje vplivnih dejavnikov postavitve ničelnice v gozdnem prostoru

45

11. Opis vsebine:Zakonitosti spontanega zaraščanja erozijsko degradiranih površin. Temeljne podlage biotehničnega ukrepanja (tehnično - biološke lastnosti rastlin, mehansko in hidrološko delovanje ter biološki in ekološki vidik) in načrtna uporaba vegetacije. Glavne rastlinske vrste, ki so uporabne v inženirski biologiji in njihove značilnosti. Izvedba del - posebnosti dela z živim gradivom. Predhodna pripravljalna dela na pobočjih ter inicialni protierozijski ukrepi. Biotehnična dela (zatravitve, pogozditve, biotehnična zavarovanja z opornimi zidovi …). Inženirsko-biološki ukrepi s praktičnimi napotki za načrtovanje in izvedbo: urejanja vodotokov ob upoštevanju hidroloških pogojev, utrjevanja in protierozijske zaščite pobočij in brežin, sanacij erozijskih jarkov in odvodnjavanja, protierozijskih ukrepov nad gozdno mejo, zaščita krušljivih pobočij ter zaščita pred zemeljskimi in snežnimi plazovi, vzdrževanje in nega izvedenih ukrepov, analiza praktičnih primerov in izdelava projektov inženirsko bioloških ureditevNaravne nevarnosti, vodne ujme in ekonomsko ocenjevanje povzročenih in nastalih škod. Dinamika hribin in erozijska problematika. Hudourniki, hudourniška območja in hudourniška erozija - oris pojmov, nastanek in delovanje. Osnove hidrologije, hidravlike in dimenzioniranja ukrepov. Osnovna načela celovitega protierozijskega ukrepanja (poudarek na sonaravnih ukrepih). Osnove bioloških in biotehničnih ukrepov pri urejanju hudournikov in njih zlivov ter pri zaščiti pred erozijo (saniranje pazljivih in labilnih zemljišč, erozijska žarišča, brežine prometnic …). Analiza stanja v hudourniških območjih. Izdelava celovitega načrta urejanja hudourniških območij (vodnogospodarski in gozdarski vidik). Varstveni in varovalni ukrepi (načrtovanje in dimenzioniranje): urejanju hudourniških območij, sanaciji zemeljskih plazov, zaščiti pred padajočim kamenjem, zaščiti pred snežnimi plazovi, saniranju plazljivih in labilnih zemljišč. Presoja uporabnosti, ekonomičnosti in smotrnosti različnih vrst ukrepov, tipov in gradiv Načrtovanje primarnega prometnega omrežja v gozdu. Tehnični, ekonomski in ekološki vidiki odpiranja gozdov. Dejavniki optimalne gostote gozdnih cest. Okvirno načrtovanje gozdnih prometnic v gozdnogospodarskem načrtovanju. Predel odpiranja in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov. Ničelnica in postavljanje ničelnice v prostoru. Elaborat ničelnice. Odpiranje gozdov v ravnini in na pobočjih. Tehnologija sečnje, izdelave in spravila ter omrežje gozdnih cest. Modeli odpiranja gozdov. Odpiranje gozdov v drobnoposestnih razmerah. Vloga javne gozdarske službe pri načrtovanju odpiranja gozdov.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent razume pojme, zakonitosti, teorije, strukture in postopke iz področja gozdarskega inženirstva.Uporaba: pridobljeno znanje je osnova za razumevanje in samostojno aplikacijo postopkov gozdarskega inženirstva v praksi, vključno s projektiranjem v naravnem okolju. Refleksija: načela gozdarskega inžnirstva je sposoben učinkovito in korektno uporabiti v praksi.Prenosljive spretnosti: študent je spsoben prenosa teoretičnih in znanstvenih dognanj v praktično delo na področju hudourništva, inženirsko biološkega ureditve ter gozdnih prometnic na nivoju ničelnice.

13. Temeljni študijski viri:HORVAT, A., 1994. Gospodarjenje s hudourniškimi območji.- XVI. gozd. štud. dnevi, Zbornik seminarja Poljče, 11.-13. okt., Ljubljana, 1994, s. 145-151. Standardi za vodnogospodarska dela, Hidrogea, 1990, Maribor, 111 s. HORVAT, A., 1995. Utrjevanje pobočij z rastlinsko odejo.- Zbornik posvetovanja "Obnova vegetacije ob daljinskih cestah", Ljubljana, s. 60-73. MARUŠIČ, J., HORVAT, A., ŠIFTAR., A., 1997. Inženirskobiološki in krajinskotehnični vidiki urejanja obcestne krajine.- Urejanje obcestne krajine - Priročnik, MOP URSPP, 1997, s. 45-66.

Priporočena literaturaBOKU IWLW, 1983. Wildbachkunde, Wien, Universität für Bodenkultur, Institut für Wildbach- und Lawinenschutz: 461 str. Dikau.R. in sod., 1996. Landslide recognition: identification, movement and causes. Chichester, Wiley: 251 str. INTERPRAEVENT; Zborniki strokovnih posvetovanj iz obdobja 1967-2004. Knighton D., 1998. Fluvial Forms and Processes – A New Perspective. London, Arnold: 383 str. Kostadinov S., 1996. Bujični tokovi i erozija; Šumarski fakultet Univerziteta, Beograd, 505 str.

46

FLORINETH, F., 2004. Pflanzen statt Beton; Handbuch zur Ingenieurbiologie und Vegetationstechnik.- Patzer Verlag, Berlin-Hannover, 272 s. POTOČNIK, I., 2000. Problemi načrtovanja in vzdrževanja gozdnih cest. V: GOSTINČAR, Andreja (ur.). 5. slovenski kongres o cestah in prometu, Bled, 25.-27. oktobra 2000. Zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 2000, str. 60.POTOČNIK, I., 2004. Possibilities of traffic regulation in protected forest areas. V: Naukovij visnik : zbirnik naukovo-tehničnik pracb, (Vypusk, 14.3). Leviv: Ukrains'kij deržavij listotehničnii universitet, 2004, str. 364-371.POTOČNIK, I., 2003. Forest road formation width as an indicator of human impact on forest environment. Ekológia (Bratisl.), 2003, letn. 22, št. 3, str. 298-304.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: - vpis v letnik študija- opravljena seminarska naloga je pogoj za opravljanje izpita

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, projektno delo, individualne naloge, delo na terenu

17. Obveznosti študenta:Ustni izpit, seminarska naloga, terensko delo

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:a. ustni izpit; 6 - 10 pozitivno, 1 - 5 negativno, upoštevanje Statuta UL in fakultetnih pravilb. seminarske naloge; opravil/ ni opravil, upoštevanje Statuta

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavalnica z multimedijsko opremo

20. Metode evalvacije kakovosti:samoevalvacija, študenstka anketa

47

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Aleš HorvatOstali izvajalci: prof.dr. Igor PotočnikHORVAT, Aleš. Ekološke osnove urejanja erozijskih območij na primeru Polhograjskih Dolomitov : magistrska naloga = Ecological aspects of protection against erosion with example from Polhograjski Dolomiti : master of science thesis, (Centralna biotehniška knjižnica, Magistrska dela, 8045). Ljubljana: [A. Horvat], 1992. VI, 119 str.HORVAT, Aleš, PAPEŽ, Jože. Ingenieurbiologische sicherungsbauweisen : Erfahrungen aus Slowenien = Erosion contorol with bioengineering measures : experience from Slovenia. V: MIKOŠ, Matjaž (ur.), GUTKNECHT, Dieter (ur.). Schutz des Lebensraumes vor Hochwasser, Muren, Lawinen und Hangbewegungen : Veränderungen im Natur-und Kulturhaushalt und ihre Auswirkungen : Changes within the natural and cultural habitat and consequences : Changements dans l'environnement naturel et l'environnement cultivé et leurs conséquences : Alterazioni nell'ambiente naturale ed i loro effetti : Tagungspublikation. Band 1, Beitraege zu den Themen I (Ereignis-Monitoring), II (Prozesse-Hydrologie) und III (Prozesse). Klagenfurt: Internationale Forschungsgesellschaft INTERPRAEVENT, 2004, str. III/147-III/158.MARUŠIČ, Janez, ŠIFTAR, Aleksander, HORVAT, Aleš, GREGORI, Betka, JUG, Metka. Priročnik za urejanje obcestne krajine : II. knjiga : ureditvene smernice. Ljubljana: Biotehniška fakulteta - Inštitut za krajinsko arhitekturo, 1994. V, 139 str.POTOČNIK, I., 1998. The environment in planning a forest road network. Forestry Sciences, Vol. 54. Dordrecht; Boston; London: Kluwer Academic Publishers, str. 67-73.HORVAT, Aleš. Metode določanja erozijsko ogroženih območij : doktorska disertacija = Determination of areas endangered by erosion : doctoral dissertation. Ljubljana: [A. Horvat], 2001. XIII, 194 str.HORVAT, Aleš. The Stoze landslide and the Predelica torrent debris flow of November 2000 in Slovenia. V: Lessons learnt from landslide disasters in Europe : [zbornik posvetovanja v Ispry, Italija, 14. in 15. marca 2002]. 2002; [Rome]: European Commission, Joint Research Centre, str. 17-26.HORVAT, Aleš. Ecologically sound cross-sectional structures in torrent beds - experiences in Slovenia. V: Environment-friendly torrent control. Seminar : proceedings : 26. -27. September 2002, Logarska dolina, Slovenija. Ljubljana: Podjetje za urejanje hudournikov d.d.: = PUH, 2002, str. 63-79.


prof.dr. Igor Potočnik

48

Univerzav Ljubljani




Trženje gozdnih proizvodov




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent pridobi osnovna znanja o trženju gozdnih proizvodov, povezano s primarno predelavo lesa. Seznani se z osnovnimi postopki kvantativnega modeliranja za upravljanje in vodenje poslovnih procesov. Spozna tudi osnovno problematiko primarne žagarske predelave lesa.

11. Opis vsebine:Modeli poslovnih procesov. Matematični modeli trženja. Hierahično odločanje in faze odločitvenega procesa. Določanje preferenc odločitev. Dvofazni procesi. Problemi transporta in zalog. Izbrane metoda kontrole procesov. Enostavne metode napovedovanja.Značilnosti lesa kot blaga. Lesna bilanca in prognoziranja porabe lesa.Svetovno in evropsko tržišče lesa. Tržišče lesa v Slovenji.Tehnika prodaje lesa. Oblike in načni prodaje lesa.Značilnosti lesa kot surovine. Izbira tehnološkega prostopka obdelave hlodovine. Tehnološki sistemi za predelavo lesa. Sistemi in kriteriji za razvrščanje žaganega lesa.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent se usposobi za vse aktivnosti pri trženju gozdnih proizvodov.Uporaba: pridobljeno znanje je osnova za razumevanje in uspešno delo pri trženju.Refleksija: študent je sposoben na trgu gozdnih proizvodov ustvarjati pozitiven rezultat.Prenosljive spretnosti: Študent se usposobi za trženje gozdnih sortimentov in hkrati dobi osnovna znanja za poslovne odločitve pri trženju lesa.

49

13. Temeljni študijski viri:Zadnik Stirn, L., 2001. Metode operacijskih raziskav za poslovno odločanje. Novo mesto, VŠUP.Merzelj, F., 1996. Žagarstvo. Ljubljana, Kmečki glas, 287 s.Winkler, I., 2003. Ekonomika gozdarstva. Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Ljubljana.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.(2) Pogoj za pristop k izpitu je opravljena seminarska naloga

16. Metode poučevanja in učenja:predavanja in seminarske vaje

17. Obveznosti študenta:seminarska nalogaustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Seminarska naloga in ustni izpit se ocenjujeta pa lestvici: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)


20. Metode evalvacije kakovosti:študentska anketa

50

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Iztok WinklerOstali izvajalci: doc.dr. Dominika Gornik Bučar, prof.dr. Lidija Zadnik Stirn, mag. Šega Bogdan, mag. Gregor DolinarWinkler, I., Družbeni in gozdnogospodarski vidiki proste prodaje gozdnih lesnih sortimentov. Sodobno kmetijstvo 1991,11, s. 479-483.Winkler, I., /Vovšek, A. /Furlan, F., 1992. Oddaja del in prodaja lesa iz državnih gozdov. Strokovna in znanstvena dela 111, Ljubljana, 86 s.Winkler, I., 1992. Družbeni in ekonomski vidiki mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. Zb. gozdarstva in lesarstvaGornik Bučar, D. 1998, Kako povečati produktivnost žagarskih obratov = How to increase the productivity of saw mills. Zb. gozd. lesar., 57, str. 131-151, ilustr.Bučar, B., Gornik Bučar, D., 2002, The influence of the specific cutting force and cross-sectional geometry of a chip on the cutting force in the process of circular rip-sawing. Holz Roh- Werkst. 60, 2, str. 146-151.Zadnik Stirn, L. 1997, Kvantitativni model optimiranja strategij trženja. V: Vadnal, Katja (ur.). Razvoj tržnih potencialov slovenskih kmetijskih pridelkov, (Agrarna ekonomika in politika, Strokovni prispevki, 2). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarno ekonomiko, str. 41-45.Zadnik Stirn L., 2004, Individual's and society's conflicting objectives for natural resource management. V: Lasker, George Eric (ur.), Lasker, George Eric (ur.). On individual freedom and individual resposibility : balancing society's requirements and individual needs : Baden-Baden, Germany, 2004. [S. l.]: International institute for advances studies in systems research and cybernetics, str. 11-16.



51

Univerzav Ljubljani




Polivalentno gojenje gozdov

3. Študijski program: 4. Študijska smer: 5. Letnik: 6. Semester:Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

Ekologija in upravljanje gozdov II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilj:Študent spozna različne vzroke gojitvenih problemov in ogroženost gozdov v razvitem in razvijajočem se svetu. Pridobi si znanje o vplivu sprememb v sistemu vrednot zahodne družbe na gojenje gozdov in prepozna možne vplive okoljskih sprememb na gozdove. Podrobno spozna posebne naloge gojenja gozdov v Sloveniji in Evropi.Kompetence:Poznavanje gozdnogojitvene problematike v evropskem in svetovnem merilu. Poznavanje in uporaba metodologiji razvoja negovalnih modelov in gojitvenih sistemov ter raziskovalnega polivalentnega gojenja gozdov.

11. Opis vsebine:Uvod: Razlogi za razvoj negovalnih modelov in sistemov gojenja gozdov. Pregled sodobnih gozdnogojitvenih problemov, izzivov in praks v svetu (tropski, subtropski, borealni gozdovi), Evropi in Sloveniji. Naraščanje nasprotij (industrializacija – ohranjanje narave – socialne funkcije). Opuščanje nege gozdov in posledice.Posebne naloge gojenja gozdov: Nega gozdov s poudarjenimi varovalnimi (nega za stabilnost) in socialnimi funkcijami. Gozdni rob - zgradba, delovanje, nega. Gojenje gozdov v drobnolastniškem gozdu. Usklajevanje razmerja rastlinska komponenta gozda - veliki rastlinojedi. Gojenje gozdov in ohranjanje narave. Gojenje gozdov in okoljske spremembe.Pripomočki gojenja gozdov: Tujerodne drevesne vrste, semenski sestoji, žlahtnenje, snovanje in nega nasadov hitrorastočih drevesnih vrst.Razvojne naloge, novi koncepti in perspektive gojenja gozdov: Novi koncepti gojenja gozdov v tujini (Naturalistic management, New Forestry, Forest Ecosystem Management). Metodologija razvoja negovalnih modelov. Optimizacija nege in gojenja gozdov. Uvod v raziskovalno in eksperimentalno gojenje gozdov.

52

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent razume vzvode sodobnih gozdnogojitvenih problemov in usmeritev v različnih geografskih merilih.Uporaba:Študent se nauči samostojno razvijati negovalne modele in jih uvajati v prakso. Se usposobi za reševanje najtežjih gozdnogojitvenih problemov. Pridobi si osnovno znanje na področju raziskovalnega in eksperimentalnega gojenja gozdov, zato se lahko uspešno vključi v razvojno raziskovalne skupine na področju gojenja gozdov.Refleksija:Teoretična izhodišča polivalentnega gojenja gozdov, preverjajo v sklopu vodenega seminarskega dela in terenskega pouka.Prenosljive spretnosti:Preko seminarjev in terenskega dela slušatelji razvijejo spretnosti samostojnega in skupinskega dela.

13. Temeljni študijski viri:Diaci, J. 2006. Gojenje gozdov. Univerzitetni učbenik. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, str. 207 - 348.Diaci, J. / Grecs, Z. 2003. Uspešnost gojenja gozdov v zadnjem desetletju in priložnosti za prihodnost. V: Bončina, A. (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Zbornik referatov, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 81-102.Diaci, J. 2001. Terenski pouk in vaje iz gojenja gozdov II.: organizacija - metode – priloge. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. Študijsko gradivo, (loč. pag.).Diaci, J. 2004. Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi. Gozd. vestn. 62(2): 76-84.

Priporočena literatura:Diaci, J. (ur.). 1998. Gorski gozd. Zbornik referatov, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 504 s.Diaci, J. / Magajna, B. 2002. Nekatere predhodne gozdnogojitvene usmeritve pri uvajanju strojne sečnje v Sloveniji. V: Krajčič, D. (ur.). Strojna sečnja v Sloveniji. Zbornik posvetovanja, GZS, Združenje za gozdarstvo, Ljubljana, s. 33-47.Mlinšek, D. 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s.Nyland, R. D. 1996. Silviculture: Concepts and Applications. The McGraw-Hill Companies, Inc. New York. 633 p.Ott, E. / Frehner, M. / Frey, H.-U. / Lüscher, P. 1997. Gebirgsnadelwälder: praxisorientierter Leitfaden für eine standortgerechte Waldbehandlung. Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, Wien, 287 s.Schütz, J.-Ph., 2001. Der Plenterwald und weitere Formen strukturierter und gemischter Wälder. Parey, Berlin, 207 s.Smith, D. M. / Larson, B. C. / Kelthy, M. J. / Ashton, P. M. S. 1997. The practice of silviculture: Applied forest ecology. John Wiley & Sons, inc., New York, 537 s.




53

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (1) (1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v 2. letnik magistrskega študija in opravljen izpiti iz predmeta Sonaravno gojenje gozdov.(2) Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena kolokvija, seminarja in poročil s terenskega pouka.


17. Obveznosti študenta:(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) kolokvij, (d) pisni ali ustni izpit, (f) poročila s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen (a) sodelovanja na predavanjih (15%), (b) seminarja (15%), (c) kolokvija (15%) in (d) končnega pisnega ali ustnega izpita (55%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen sodelovanja (20%) in poročil s terenskega dela (80%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Katedra za gojenje gozdov vzdržuje v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije mrežo referenčnih in poskusnih objektov v gozdovih, namenjenih raziskovalnemu in pedagoškemu delu.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija na osnovi lastne predmetno specifične študentske ankete po koncu kontaktnih ur.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Jurij DiaciOstali izvajalci: Dušan RoženbergarBONČINA, A. / DIACI, J. / CENČIČ, L., 2002. Comparison of the two main types of selection forests in Slovenia: distribution, site conditions, stand structure, regeneration and management. - Forestry 75 (4): 365-373.DIACI, J., KUTNAR, L., RUPEL, M., SMOLEJ, I., URBANČIČ, M., KRAIGHER, H. 2000. Interactions of ecological factors and natural regeneration in an altimontane Norway Spruce (Picea abies (L.) Karst.) stand. Phyton (Horn) 40(4) 17-26.DIACI, J. / THORMANN, J.-J. 2002 Ein Vergleich verschiedener Lichtmessmethoden in Buchennaturwäldern Sloweniens aus verjüngungs-ökologischer Sicht. Schweiz. Z. Forstwes., 153(2): 39-50.



54

Univerzav Ljubljani




Prostorski monitoring naravnega okolja


Ekologija in upravljenje gozdov II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna teoretične osnove in tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov na podlagi letalskih in satelitskih posnetkov. Predstavljeni so koncepti za pridobivanje prostorskih podatkov s fotointerpretacijo letalskih in klasifikacijo satelitskih posnetkov v gozdarstvu, kmetijstvu in krajinskoekoloških analizah. Študent izdela zasnovo prostorskega informacijskega sistema za monitoring na krajinski ravni, metodološka podlaga za monitoring so zlasti tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov. Na podlagi predavanj in vaj v računalniški učilnici študent pridobi znanja za raziskovalno in razvojno delo na področju daljinskega pridobivanja podatkov in monitoringa naravnega okolja.

11. Opis vsebine:Monitoring naravnega okolja - odkrivanje sprememb v naravnem okolju, njihova analiza in pomen za odločanje. Zasnova prostorskih informacijskih sistemov na krajinski ravni - model realnega sveta v krajinski ekologiji in podatkovni modeli za ocenjevanje krajinske zgradbe.Tehnike daljinskega in terenskega pridobivanja podatkov o naravnem okolju. Letalski posnetki in fotointerpretacija krajinskih elementov. Satelitska snemanja in obdelava digitalnih posnetkov - multispektralni optični skenerji, radarski posnetki, LIDAR, predprocesiranje in geokodiranje digitalnih posnetkov. Interpretacija satelitskih posnetkov - vizualna interpretacija, nenadzorovana in nadzorovana klasifikacija satelitskih posnetkov.Integracija daljinskega pridobivanja podatkov in GIS - hierarhična zasnova monitoringa naravnega okolja, zbiranje in vzdrževanje prostorskih podatkov.Kakovost prostorskih podatkov. Analiza krajinskoekoloških dejavnikov v okolju GIS - ocenjevanje krajinske zgradbe in prostorski modeli v okolju GIS, kartiranje ekotopov in krajinskih enot na podlagi fiziognomskih znakov vegetacije in ocenjevanja krajinskoekoloških dejavnikov.Primeri zasnove informacijskih sistemov na krajinski ravni v svetu, ocena raznovrstnosti krajinske zgradbe na Slovenskem

55

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna značilnosti elektromagnetnega valovanja in spektralnega odboja zemeljskega površja. Spozna kakšne so spektralne, prostorske in časovne značilnosti tehnologij daljinskega pridobivanja podatkov o naravnem okolju.Uporaba: Študent spozna možnosti za uporabo daljinskega pridobivanja podatkov na različnih področjih gospodarjenja z naravnimi viri in prostorskega načrtovanja.Refleksija: Metode in tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov za monitoring na velikoprostorski in regionalni ravni zna prilagoditi značilnostim krajinske zgradbe in delovanja krajine na Slovenskem. Prenosljive spretnosti: Študent pridobljeno teoretično znanje in izkušnje pri uporabi tehnologij daljinskega pridobivanja podatkov prenese na področja krajinske ekologije, ohranjanja narave, načrtovanja v kmetijstvu in gozdarstvu.

13. Temeljni študijski viri:Lillesand, T.M., Kiefer, R.W., 2000. Remote Sensing and Image interpretation, 4th edition, John Wiley & Sons, New York, 724 s., (str. 1 - 48, 525 - 647)Hočevar, M., 1995. Daljinsko pridobivanje podatkov v gozdarstvu. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo, 105 s.Šumrada, R., 2005. Strukture podatkov in prostorske analize. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 284 s., (str. 29 - 57, 71 - 126, 157 - 196)

Priporočena literatura:Avery, T. E., Berlin, G.L., 1992. Fundamentals of Remote Sensing and Airphoto Interpretation. 5th edition. Macmillan Publ. Co., New York, 472 s., (str. 299 - 321, 425 - 449)Matko, D. (ur.), 1996. Uporaba vesoljskih tehnologij. Radovljica, Didakta, 312 s., (str. 87 - 105, 169 - 212, 249 - 310)Novejši članki nosilca predmeta

Študijska literatura je dostopna v knjižnici in prek Gozdarske knjižnice Biotehniške fakultete.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za vključitev v delo je vpis v četrti ali peti letnik študija na Biotehniški fakulteti.Pogoj za pristop h končnemu izpitu je izdelana seminarska naloga.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja potekajo v računalniški učilnici s sodelovalnim učenjem, tako da vsak študent sledi predavanjem tudi na svojem izbranem primeru. Seminarsko nalogo izdela kot samostojno individualno nalogo.

17. Obveznosti študenta:Študent izdela seminarsko nalogo. Vsebina seminarske naloge sta tematska karta rabe prostora in pokrovnosti zemljišč v eni od podenot pokrajinsko-ekološke členitve Slovenije ter karta ekotopov, razmejenih znotraj take podenote. Karti študent izdela na podlagi interpretacije satelitskih in letalskih posnetkov ter terenskega zbiranja podatkov. Na podlagi obeh kart predstavi zasnovo prostorskega informacijskega sistema v okolju GIS.

56

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ustni ali pisni izpit, za oceno vaj seminarska naloga, od 6-10 pozitivno, ni opravil (negativno).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavanja in vaje potekajo v računalniški učilnici z 20 računalniki in namiznimi stereoskopi. Študent samostojno sledi poteku vaj v okolju programskih orodij ARC/INFO, ARCGIS in IDRISI. Za fotointerpretacijo letalskih posnekov Cikličnega aerosnemanja Slovenije uporablja namizni stereoskop. V zasnovi prostorskega informacijskega sistema uporabi digitalne ortofoto posnetke, satelitske posnetke Landsat TM, SPOT in IRS.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija na podlagi posebnega poglavja v sklopu seminarske naloge, v katerem študent poda oceno o izvedbi predmeta, pripombe in priporočila.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. David HladnikHladnik, D., 2005. Spatial structure of disturbed landscapes in Slovenia. Ecological Engineering, 24, 17-27.Hladnik, D. 2002. Vzajemnost fiziografskih dejavnikov in vegetacije ter rabe prostora na Kočevskem. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67, s. 47-72.Hladnik, D., 2002. Ocenjevanje človekovih koridorjev na Kočevskem. V: Podobnikar, T., Perko, D., Krevs, M., Stančič, Z., Hladnik, D. (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2001-2002. Ljubljana : Založba ZRC, 2002, str. 185-196.


doc.dr. David Hladnik, prof.dr. Milan Hočevar

57

Univerzav Ljubljani




Zdravje gozda





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Na osnovi poznavanja bionomije in ekologije gozdnih fitofagov (predvsem žuželk in drugih herbivorov) in patogenih organizmov (predvsem gliv, ogorčic idr.) ter njihove vloge in pomena v gozdu biti sposoben načrtovati ukrepe za zmanjševanje njihovih škodljivih učinkov. Biti sposoben načrtovati ukrepe po katastrofalnih dogodkih (ujme, snegolomi, vetrolomi, požari idr.) ter pojavih karantenskih organizmov v smislu varstva gozda.Zagotavlja znanja iz planiranja in izvedbe postopkov (načinov) varstva gozda.Pridobljena znanja omogočajo vodenje načrtovanja sanacij gozdov in ukrepanje v smislu ohranjanja zdravja gozda.

11. Opis vsebine:Vsebina predmeta se smiselno navezuje na pridobljena znanja pri predmetu Varstvo gozdov na BSc stopnji. Znanja poglablja na naslednjih področjih:- Metode monitoringa, prognoze in reguliranje gostot populacij pomembnih gozdnih žuželk (Scolytidae, Curculionidae, Scarabeidae, Siricidae in Cynipidae, nekateri metulji iz druž. Lymantriidae, Geometridae idr.) ter epifitocij bolezni gozdnega drevja (Cryphonectria parasitica, koreninske glive kot so vrste rodov Heterobasidion in Armillaria, traheomikoze idr.) z biotičnimi, biotehniškimi in kemičnimi agensi varstva rastlin.- Pomen biotičnih načinov varstva gozda (poudarek je na regulacijski aktivnosti gozdnih ptic iz druž. Picidae, Motacillidae, Turdidae, Paridae, Fringillidae idr. ter nekaterih kožekrilcev, npr. iz druž. Formicidae in Ichneumonidae).- Posebne strategije varstva gozdov pri pojavu karantenskih škodljivcev in bolezni. - Posebne strategije varstva gozdov po katastrofalnih dogodkih (ujme, vetrolomi, snegolomi, požari idr.).- Fizična zaščitna sredstva (zaščitna sredstva proti drgnjenju in obžiranju, kontrola populacij malih glodavcev, podlubnikov, rilčkarjev idr.).- Ustrezna in varna uporaba kemičnih sredstev (insekticidov, herbicidov, fungicidov, rodenticidov idr.), biotičnih sredstev (npr. Rotstop, rabditidne nematode, Bacillus thuringiensis idr.) ter sredstev za varstvo rastlin (protektivna sredstva protiv obžiranju divjadi, repelenti, sredstva za premazovanje ran idr.).

58

- Vpliv izvedbe postopkov varstva gozdov na okolje (zaradi uporabe pesticidov in različnih tehnik aplikacije).- Zakonski predpisi iz področja uporabe protektivnih sredstev v naravnem okolju ter ekonomsko vrednotenje izvedbe postopkov varstva gozda.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Teoretično spoznavanje načinov ukrepanja v gozdu po naravnih katastrofah ter večjih poškodbah gozdov zaradi biotskih dejavnikov (predvsem zaradi fitofagnih žuželk, patogenih ogranizmov idr.). Poznavanje naravnih regulacijskih mehanizmov, razumevanje smotrne uporabe drugih metod varstva gozda.Uporaba: Pridobljeno znanje bodo slušatelji uporabili pri konkretnih problemih varstva gozdov v gozdarski praksi.Prenosljive spretnosti: S povezovanjem znanj postanejo sposobni identificirati probleme in iskati konkretne rešitve.

13. Temeljni študijski viri:AGRIOS, G. N., 1995. Plant Pathology.- Third Edition, Academic Press INC, str. 237-265, str. 610-622, str. 703-752.LIEUTIER, F., DAY, R. K., BATTISTI, A., GRÉGOIRE, J-C. EVANS, F. H., 2004. Bark and Wood Boring Insects in Living Trees in Europe, a Synthesis.- Kluwer Academic Publishers, 569 str., (izbrano poglavje).SPEIGHT, R. M., WAINHOUSE, D., 1989. Ecology and Management of Forest Insects. Oxford University Press, 374 str., (izbrano poglavje).

Priporočena literatura:ANONIMUS, 1995. Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v RS.- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 552 str.SMITH, I. M., McNAMARA, D. G., SCOTT, P. R., HOLDERNESS, M., BURGER, B., 1997. Quarantine Pests for Europe. Data sheets on quarantine pests for the Europe Union and for the European and Mediteranean Plant Protection Organization.- Second Edition. CAB International & European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO), 1425 str.

Internetni viri:www.ctba.fr (STODAFOR- Storm Damaged Forests)



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: a) Pogoj za vključevanje v delo je vpis v letnik študija.b) Pogoj za pristop k končnemu izpitu so seminar, laboratorijske vaje ter poročilo iz terenskega dela.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja kombinirana s splošnimi konzultacijami, seminar, laboratorijske vaje, delo na terenu.

17. Obveznosti študenta:a) Aktivno sodelovanje pri predavanjih (vprašanja, diskusija, sledenje snovi pri predavanjih).b) Predstavitev individualne naloge v sklopu seminarja.c) Kolokvij (simptomatika, fitofarmacevtska in biotična sredstva varstva rastlin, zakonodaja iz področja varstva gozdov).d) Ustni ali pisni izpit.e) Laboratorijske vaje.f) Poročilo s terenskega pouka.

59

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena izpita je sestavljena iz ocen a) aktivno sodelovanja pri predavanjih (10 %), b) seminarja (20 %), c) kolokvija (20 %) ter d) končnega pisnega ali ustnega izpita (50 %). Ocena vaj je sestavljena iz e) ocene laboratorijske vaje (80 %) ter f) poročila s terenskega pouka (20 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:a) Laboratorij za varstvo gozdov in ekološke študije (LVGEŠ) na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete s pripadajočo opremo.b) Laboratorij za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani s pripadajočo opremo.

20. Metode evalvacije kakovosti:Institucionalna samoevalvacija, študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Izvajalka: prof. dr. Maja JurcJURC, M., PERKO, M., DŽEROSKI, S., DEMŠAR, D., HRAŠOVEC, B. Spruce bark beetles (Ips typographus, Pityogenes chalcographus, Col.: Scolytidae) in the Dinaric mountain forests of Slovenia : monitoring and modeling. Ecol. model., 2006, vol. 194, no. 1/3, str. 219-226, ilustr. [COBISS.SI-ID 1640870] BOJOVIC, S., JURC, M., DRAZIC, D., PAVLOVIC, P., MITROVIC, M., DJURDJEVIC, L., DODD, R. S., AFZAL-RAFII, Z., BARBERO, M. Origin identification of Pinus nigra populations in southwestern Europe using terpene composition variations. Trees (Berl. West), 2005, vol. 19, no. 4, str. 357-368, ilustr. [COBISS.SI-ID 1434790] JURC, M. Gozdna zoologija: [univerzitetni učbenik]. 1. natis. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2005. XI, 348 str., ilustr. ISBN 961-6020-30-7. [COBISS.SI-ID 121802752]


prof. dr. Maja Jurc

60

Univerzav Ljubljani




Produkcijska ekologija gozda

3. Študijski program: 4. Študijska smer: 5. Letnik: 6. Semester:Gozdarstvo in upravljanje z gozdnimi ekosistemi




vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Spoznati prehajanje in shranjevanje energije v gozdnem ekosistemu. Podati zakonitosti produkcije celotne organske snovi v gozdnem ekosistemu s poudarkom na zmernem klimatskem pasu. Razumeti povezanost produkcije z okoljskimi dejavniki in vplivi gospodarjenja z gozdovi.

11. Opis vsebine:Produkcijska ekologija obsega proučevanje energetskih karakteristik ekosistema na podlagi analize vhodov, prehajanj, shranjevanja in izhodov. V okviru predlagane izbirne vsebine bomo obravnavali značilnosti gozdnih ekosistemov (zmernega pasu) glede bruto primarne produkcije, neto primarne produkcije, energetske bilance, odnosa med celokupno lesno produkcijo in produkcijo fitomase ter odnosa med nadzemno in podzemno produkcijo fitomase. Posebna pozornost bo namenjena odnosom med listnim aparatom, učinkovitostjo listne mase in produkcijo oziroma rastjo fitocenoze. V okviru te vsebine bo prikazan tudi vpliv gospodarjenja z gozdovi (zlasti nadzemno lesno maso) na pretok energije oziroma na redistribucijo gozdne biomase. Vsebino smo razčlenili na naslednja poglavja:1. viri, količina in prostorsko-časovna porazdelitev energije v gozdnem ekosistemu2. energetski odnosi med različnimi trofičnimi nivoji 3. bruto in neto primarna produkcija, razmerje med produkcijo fitomase in lesne snovi, razmerje med nadzemno in podzemno produkcijo glede na okoljske faktorje4. pretok energije iz primarne (avtotrofne) ravni in energetska bilanca5. energetska učinkovitost oziroma produktivnost v povezavi s faktorji okolja (odnosi med produkcijo, rastjo, količino in učinkovitostjo listnega aparata ter faktorji okolja)6. vpliv gospodarjenja z gozdovi na redistribucijo biomase in količinsko, prostorsko in časovno strukturo energetskega pretoka v gozdnem ekosistemu

61

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna osnove produkcije organske mase v gozdnih ekosistemih. Pridobi pregled nad produkcijo v gozdovih različnih klimatov in talnih tipov. Seznani se z vlogo in pomenom nadzemne lesne produkcije v povezavi s celotno produkcijo ekosistema. Uporaba: To znanje mu omogoča boljše razumevanje delovanja gozda in ga vodi h kritični presoji načrtovanja ukrepov, zlasti z vidika posledic energetske bilance in redistribucije energije.Refleksije: Osvojeno znanje prispeva k večji razgledanosti študenta, kar mu omogoča samozavestnejše odločitve pri gospodarjenju z gozdovi. Prenosljive spretnosti: Slušatelj je s širšim poznavanjem (produkcijske) ekologije gozda mnogo kakovostneje usposobljen za celostno upravljanje z gozdnim ekosistemom.

13. Temeljni študijski viri:KOTAR M. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. Ljubljana 2005, 500 s. (Poglavja: 93-123, 329-370)KIMMINS J. P. Forest Ecology: A Foundation for Sustainable Management. 2. izdaja, New Jersey, Prentice-Hall, 596 s. (Poglavja: 35-129, 228-295)PERRY D. A. Forest Ecosystems. The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London, 1994, 649 s. (Poglavja: 300-438)

Priporočena literatura:VALENTINI R. (Ur.) Fluxes of Carbon, Water and Energy of European Forests. Ecological Studies 163, Springer, 2003, 270 s. (Poglavja: 55-70, 99-124, 225-265)SCHULZE E. D. (Ur.) Carbon and Nitrogen Cycling in European Forest Ecosystems. Ecological Studies 142, Springer, 2000, 500 s. (Poglavja: 49-62, 99-120, 405-491)MITSCHERLICH G. Wald, Wachstum und Umwelt. Sauerl. Verlag, Frankfurt 1970, 142+365+352 s. (3 zvezki) (Poglavja: II. zvezek 19-26, 86-91, 160-161; III. zvezek 188-301)



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoji za vključitev v delo: vpis v letnik, opravljen izpit pri predmetu Zgradba, rast in donos gozda. Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: opravljen terenski pouk s poročilom,opravljen in pozitivno ocenjen seminar (seminarska naloga) sta pogoja za pristop k izpitu.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, terenski pouk in vodene seminarske vaje.

17. Obveznosti študenta:Izdelano terensko poročilo.Izdelana in ocenjena individualna seminarska naloga .Ustni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Seminarska naloga: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativno Ustni izpit: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativnoKončna ocena seminarja je določena z oceno seminarske naloge (100 %).Končna ocena predavanj je določena z oceno terenskega poročila (10 %) in z oceno ustnega izpita (90 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Ni posebnih pogojev.

62


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof. dr. Marijan KotarOstali izvajalci: dr. Aleš KaduncKOTAR, Marijan, ROBIČ, Dušan. Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi dejavniki. Gozd. vestn., 1990, letn. 48, št. 5, str. 225-243. [COBISS.SI-ID 17221890] KOTAR, Marijan. Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih = Changes in forest site productivity in the beech forests of Slovenia during the last decades. Gozd. vestn., 2002, letn. 60, št. 4, str. 179-191. [COBISS.SI-ID 994214] KOTAR, Marijan. Site productivity on sites overgrown by spruce and beech forests. Lesnictví, 1995, vol. 41, no. 10, str. 449-462. [COBISS.SI-ID 136614]


dr. Aleš Kadunc

63

Univerzav Ljubljani




Razvoj in upravljanje gozdov





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent dobi vpogled v stanje gozdov v Sloveniji - primerjalno glede na evropske in svetovne razmere, spozna glavne dejavnike razvoja in razvojne spremembe gozdov, seznani se z značilnostmi adaptivnega in ekosistemskega upravljanja gozdov, spozna ključne gozdnogospodarske probleme ter se seznami s prognozami prihodnjega razvoja gozdnih virov pri nas in v svetu.

11. Opis vsebine:Viri informacij in razpoložljivost podatkov o razvoju gozdov.Podatkovne baze o stanju in razvoju gozdov.Stanje gozdov v Sloveniji. Primerjava s tujino.Spremembe strukture in sestave gozdov v Sloveniji.Vplivni dejavniki razvoja.Zasnova adaptivnega in ekosistemskega upravljanja gozdov.Presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.Razvojni (gozdnogospodarski) problemi. Metode prognoziranja.Scenarij razvoja gozdov.Spremljava razvoja gozdov.Primeri.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje stanja in razvojnih sprememb gozdov v Sloveniji, Evropi, svetu, razumevanje gozda kot dinamičnega sistema, spoznavanje vplivnih dejavnikov razvoja gozdov.Uporaba: modelov, zgodovinskih metod, vzročno-posledičnega razumevanja razvoja gozdov, evalvacija uspešnosti dosedanjega gospodarjenja z gozdovi.Refleksija: načini ravnanja / gospodarjenja se odražajo na stanju in razvojnih spremembah gozdov. Spremembe gozdov so zato lahko merilo uspešnosti gospodarjenja z gozdovi.Prenosljive spretnosti: sposobnost analize, sinteze

13. Temeljni študijski viri:

64

Bončina, A. Razvoj in upravljanje gozdov. Skripta (v pripravi). BF, Oddelek za gozdarstvo. Bončina, A., Winkler, I., 1999. Slovenia. Country report. V: PELKONEN, P. (ur.). Forestry in changing societies in Europe : information for teaching module: study book. Part 2, Forestry in changing societies in Europe; country reports. Joensuu: SILVA Network, str. 357-375. Bončina, A., Diaci, J, Gašperšič, F. 2003. Long-term changes in tree species composition in the Dinaric mountain forests of Slovenia. For. Chron. 79, 2: 227-232.Aktualni izbrani članki.

Priporočena literaturaAnko, B., 1985. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Gozdarski študijski dnevi. Zbornik, BF, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 277 str.FAO, 2000. Forest Resources of Europe, Cis, North America, Australia, Japan and New Zealand. UN-ECE/FAO Contribution to the Global Forest Resources Assessment 2000. Geneva timber and forest study papers, 17, United nations, Geneva, New York, 445 str. MCPFE, 2003. State of Europe's Forests 2003. The MCPFE report on Sustainable Forest Management in Europe. MCPFE Liaison Unit Vienna and UN-ECE/FAO. Vienna. 126 str. NABUURS, et al. (edts.) 2003. Development of European forests until 2050: a projection of forest resources and forest management in thirty countries. Leiden, Boston, Brill. European forest institute research report, No. 15, 242 str.Šercelj, A., 1996. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. SAZU, Razred za naravoslovne vede, Dela 35, 142 str.Aktualni izbrani članki.




15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v drugi letnik.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanje s sodelovalnim učenjem, eksperimentalne vaje, voden seminar, vaje in seminar potekajo v manjših skupinah. Poudarek je na sprotnem učenju in sodelovanju. Opravljanje izpita je takoj po zaključku kontaknih ur.

17. Obveznosti študenta:a) Aktivno sodelovanje na predavanjih (diskusija), b) priprava seminarja, c) pisni ali ustni izpit, d) predstavitev seminarja, e) sodelovanje na vajah.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen a) aktivnega sodelovanja na predavanjih (15%), b) seminarja (15%) in c) končnega pisnega ali ustnega izpita (70%).Ocena iz vaj je tehtana aritmetična sredina ocen iz d) predstavitve seminarja (75%) in e) sodelovanja na vajah (25%).

Ocenjevalna lestvica: 51-60% (6 zadostno), 61-70% (7 dobro), 71-80% (8 prav dobro), 81-90% (9 prav dobro), 91-100% (10 odlično)

65

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Uporaba baz podatkov o gozdovih Slovenije, ki jih vzdržuje Zavod za gozdove Slovenije. Uporaba računalniške učilnice.


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Andrej BončinaOstali izvajalci: mag. Aleš PoljanecBončina, A., 1997. Vsebina trajnosti pri gospodarjenju z gozdovi - od začetkov do danes.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 53: 71-102.Bončina, A., Winkler, I., 1999. Slovenia. Country report. V: PELKONEN, P. (ur.). Forestry in changing societies in Europe : information for teaching module : study book. Part 2, Forestry in changing societies in Europe; country reports. Joensuu: SILVA Network, 1999: 357-375. [COBISS-ID 615590]. Bončina, A., Diaci, J, Gašperšič, F. Long-term changes in tree species composition in the Dinaric mountain forests of Slovenia. For. Chron., march/april 2003, vol. 79, no. 2: 227-232.


prof. dr. Andrej Bončina

66

Univerzav Ljubljani




Gozdna genetika





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilj predmeta je podrobneje spoznati načela in relacije v gozdni in populacijski genetiki, zahtevnejše postopke pri žlahtnjenju gozdnega drevja in njihov vpliv na naravne populacije. Evolucijski procesi in mehanizmi v naravnih populacijah, soodvisnost žlahtnjenja in gojenja gozdov in oblikovanje ras gozdnega drevja. Zakonodaja, upravni postopki in praktično delo na področju semenarstva in drevesničarstva. Pomen gozdnih genskih virov in njihova ogroženost zaradi gospodarjenja in klimatskih sprememb, predstavljene so možnosti in načini njihovega ohranjanja.

11. Opis vsebine:Nadgradnja teoretičnega znanja iz populacijske genetike gozdnega drevja, evolucijski procesi v naravnih populacijah, način in obseg oblikovanja lokalnih ras gozdnega drevja in njihov pomen za gozdarstvo ter pomen provenienc gozdnega drevja. Sodobne metode v populacijskogenetskih raziskavah in seznanitev z najnovejšimi raziskovalnimi rezultati pri nas in v svetu na tem področju. Vpliv gozdnogojitvenih ukrepov in klimatskih sprememb na genetsko strukturo populacij gozdnega drevja. Zahtevnejše tehnike žlahtnjenja gozdnega drevja, spoznavanje žlahtniteljskih dosežkov pri žlahtnjenju določenih izbranih drevesnih vrst, dobre in slabe strani žlahtnjenja gozdnega drevja, oblikovanje žlahtniteljskih programov in vrednotenje vplivov žlahtjenja na genetsko strukturo naravnih populacij. Pomen ohranjevanja gozdnih genskih virov ter načini in metode ugotavljanja njihove ogroženosti. Ohranjenost gozdnih genskih virov v Sloveniji, oblikovanje strategij njihovega ohranjevanja in njihova vpetost v obstoječo zakonodajo. Pomen in naloge Javne gozdarske službe pri varovanju gozdnih genskih virov. Slovenska genska banka, baze podatkov o genskih bankah. Zakonodaja, upravni postopki ter praktično delo in postopki na področju semenarstva in drevesničarstva. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu in podzakonski predpisi.

67

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent podrobneje spozna populacijsko genetiko gozdnega drevja, tehnike žlahtnjenja gozdnega drevja in pomen varovanja gozdnih genskih virov. Razume, kako z gojitvenimi deli in drugimi posegi v gozd vpliva na genetsko strukturo populacije in na genofond. Študent znanje uporabi na vseh ravneh gozdarskega načrtovanja in pri praktičnem ravnanju v gozdu. Refleksija: kritično ovrednoti uporabo gojitvenih tehnik in postopkov v semenarstvu in drevesničarstvu. Prenosljive spretnosti: študent je sposoben oceniti in izvesti možnosti varovanja genofonda, pozna tehnike žlahtnjenja gozdnega drevja in ustrezne z zakonom predpisane postopke pri pridobivanju gozdnega reprodukcijskega materiala, s katerimi se srečuje pri delu v Javni gozdarski službi.

13. Temeljni študijski viri:Eriksson, G., Ekberg, I., 2001. An Introduction to Forest genetics. Uppsala, 166 s.

Priporočena literatura:Kajba, D., Ballian, D., 2007. Šumarska genetika. Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu i Šumarski fakultet Univerziteta u Sarajevu, 283 s.Vidaković, M., Krstinić, A., 1985. Genetika i oplemenjivanje šumskog drveća. Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, 505 s. (123-197, 198–329, 341–448: izbrane vrste). Ivančič, A., 2002. Hibridizacija pomembnejših rastlinskih vrst. Univerzitetni učbenik, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 775 s. (s. 263–291, 315–349, 379–503). Krüssmann, G., 1978. Die Baumschule. Paul Parey Verlag, Berlin und Hamburg, 680 s (izbrana posamezna poglavja po potrebi). Brus, R., 1995. Možnost ohranjevanja genofonda minoritetnih drevesnih vrst.- V: Prezrte drevesne vrste (Ur. Kotar, M.), Zbornik seminarja XVII. gozdarskih študijskih dnevov, Dolenjske Toplice, 9. in 10. 11. 1995, s. 93–108.Kraigher, H., 1996. Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala, semenske plantaže in ukrepi za izboljšanje obroda.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 51, s. 199–215. Kraigher, H., 2001. Semenarski praktikum: skripta za strokovni seminar o gozdnem semenarstvu in predmet podiplomskega študija Fiziologija gozdnega drevja. 1. izd. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 72 s.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija, pogoj za pristop h končnemu izpitu opravljene obveznosti iz seminarja.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja potekajo v predavalnici, seminar in terenski pouk pa v laboratoriju in na različnih objektih v gozdovih po Sloveniji. Seminarska naloga je rezultat samostojnega dela in uporabe svetovnega spleta.

17. Obveznosti študenta:Obvezna udeležba na seminarju in na seminarskih vajah. Opravljena in javno predstavljena seminarska naloga je pogoj za opravljanje izpita.

68

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena pisnega izpita pri predmetu se pridobi po naslednji ocenjevalni lestvici: 50 – 59 % (zadostno–6), 60 – 69 % (dobro–7), 70 – 79 % (prav dobro–8), 80 – 89 % (prav dobro–9), 90 – 100 % (odlično–10). Ocena vaj je ocena seminarske naloge.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavanja potekajo v predavalnici, kjer je potreben računalnik s projektorjem. Seminar poteka delno v predavalnici in delno v laboratoriju.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija na osnovi ankete pri predmetu ob koncu predavanj in institucionalna anketa Univerze v Ljubljani.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Izvajalec: doc.dr. Robert BrusOstali izvajalci: Kristjan JarniBRUS, Robert, PAULE, Ladislav, GÖMÖRY, Dušan. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. Zb. gozd. lesar., 1999, št. 60, str. 85–106.GÖMÖRY, D., PAULE, L., BRUS, Robert, ZHELEV, P., TOMOVIĆ, Z., GRAČAN, J. Genetic differentiation and phylogeny of beech on the Balkan peninsula. J. evol. biol. (Print. ed.), 1999, 12, str. 746–754.BRUS, Robert, HORVAT-MAROLT, Sonja, PAULE, Ladislav, GÖMÖRY, Dušan. Prispevek k poznavanju taksonomije bukve v srednji in jugovzhodni Evropi = Contribution to the knowledge of the beech taxonomy in the Central and Southeastern Europe. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, 2002, 43, 2, str. 79–93.


doc. dr. Robert Brus

69

Univerzav Ljubljani




Varstvo pred naravnimi nevarnostmi





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent pridobi sposobnost celostnega gledanja in načrtnega reševanja problematike ogroženosti z naravnimi nevarnostmi/nesrečami v gozdnati krajini, predvsem v gorskih in hribovitih območjih Slovenije.Predmetno specifične kompetence:• sposobnost pridobivanja znanj iz ustrezne literature in podatkovnih virov z obravnavanega področja• celovito poznavanje področja ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami in povezav z gozdarstvom v Sloveniji in EU• poznavanje postopkov analize erozijske ogroženosti in izdelave načrtov ogroženosti z različnimi vrstami naravnih nevarnosti na različnih nivojih obravnave• poznavanje pomena različnih vidikov varovalne oz. protierozijske vloge gozda pri zmanjševanju ogroženosti pred različnimi vrstami naravnih nevarnosti/nesreč • poznavanje metod določevanja stanja in potencialov gorskih gozdnatih območij v povezavi z varstvom pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami• seznanitev z možnimi načini za zmanjšanje ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami (primeri dobrih praks iz alpskih dežel), tako z gozdarskimi ukrepi, kot z ukrepi s področja urejanja hudourniških območij• poznavanje metod načrtovanja za optimizacijo stanja gozdov in gozdnate krajine z vidika varstva pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami• razumevanje mesta in pomena načrtovanja ogroženosti z naravnimi nevarnostmi/nesrečami v procesih prostorskega planiranja

70

11. Opis vsebine:Študenta se pri predmetu seznani:• z opredelitvijo naravnih danosti z vidika erozijske ogroženosti prostora s hudourniškimi pojavi, zemeljskimi in snežnimi plazovi, porušitvami hribin• z vlogo in pomenom varovalne oz. protierozijske vloge gozda (zlasti varovalnih in gorskih gozdov) pri zmanjševanju ogroženosti pred različnimi vrstami naravnih nevarnosti/nesreč• z metodami za določevanja stanja in potencialov hribovitih in gorskih gozdnatih območij v povezavi z njihovo varovalno protierozijsko vlogo• z načini za zmanjšanje ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami (stanje v Sloveniji in primeri dobrih praks iz alpskih dežel), tako z gozdarskimi ukrepi, kot z ukrepi s področja urejanja hudournikov• z načini in s pravnimi podlagami določanja erozijsko ogroženih površin v državah alpskega sveta,• z metodologijo za določanje erozijsko ogroženih območij, prilagojeno slovenskim razmeram• z metodami in postopki za sintezno vrednotenje ogroženosti po posameznih erozijskih procesih • z informacijskim sistemom o erozijsko ogroženih območjih in načini vključevanja načrtov ogroženosti z različnimi vrstami naravnih nevarnosti/nesreč v različne nivoje prostorskega načrtovanja • z osnovami ukrepov varstva ter zaščite in reševanja pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami v gorskih in hribovitih območjih

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje:Študent pridobi znanje in razumevanje pojmov, zakonitosti, teorij, pojavov, struktur, procesov, relacij, postopkov ipd. s področja problematike ogroženosti z naravnimi nevarnostmi/nesrečami vključno z razumevanjem vloge gozdarstva in hudourničarstva pri zmanjševanju te ogroženosti. Uporaba:Študent pridobi spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov, zbiranja in interpretiranja podatkov, uporabe različnih postopkov, identifikacije in reševanje problemov, kritične analize, sinteze, pisanje člankov, refleksij na prebrano literaturo.Spozna stanje na področju ogroženosti z naravnimi nevarnostmi/nesrečami v Sloveniji in v svetu; tako zakonske podlage, obseg problematike, institucije, ki so odgovorne za ukrepanje, kot tudi primere dobrih praks. Študent se prek seznanjenja z metodami določevanja dejanskega stanja in potencialov gorskih in hribovitih gozdnatih območij v povezavi z njihovo protierozijsko vlogo usposobi za učinkovitejše načrtno delo na področju izboljševanja stanja varovalnih in gorskih gozdov Slovenije z vidika zmanjševanja ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami.Refleksija:Študent naj bi obvladal refleksijo lastnega razumevanja teorije s področja ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.Študent spozna mesto in pomen, ki ga ima gozdarstvo in hudourničarstvo v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru na področju problematike ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami.Prenosljive spretnosti:Študent je sposoben prenosa teoretičnih in znanstvenih dognanj o protierozijski vlogi gozdov v aktivnosti na področju zmanjševanja ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi/nesrečami v konkretno delo na področjih gozdarstva, urejanja prostora, varstva pred erozijo in hudourniki, zaščite in reševanja.

13. Temeljni študijski viri:Zbornik referatov "Gorski gozd"; 1998. XIX. gozd. štud. dnevi, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 504 s.HORVAT, A., in sod., 1994. Ogroženost Slovenije s snežnimi plazovi. - Podjetje za urejanje hudournikov - PUH, Ljubljana, študija, 48 s.

Priporočena literaturaZakon o ohranjanju narave (ZON-UPB1), (Ur.l. RS, št. 22/2003)Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), (Uradni list RS, št. 41-1694/2004)Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ZVNDN, (Ur.l. RS, št. 64-2183/1994)Zakon o vodah (ZV-1), (Ur.l. RS, št. 67/2002)HORVAT, A., in sodelavci, 2001. Analiza posledic neurij novembra 2000 na hudourniških območjih Slovenije, MO / URSZR, 136 s.

71

KIENHOLZ H., 1996. Gefahrenkarten: Massgebliche Parameter und Kriterien zur Festlegung von Intensitätstufen. Interpraevent 1996, Garmisch-Partenkirchen, 3: 47-58THORNE C.R., HEY R.D., NEWSON M.D., 1997. Applied Fluvial Geomorphology for River Engineering and Management. Chichester, Wiley: 367 str.WEINMEISTER H. W., 1996. Nachhaltige Entwicklung der Bergregionen, Grundgedanken für einen vorbeugenden Schutz vor Katastrophen, "Veränderungen im Natur- und Kultur lhaushalt und ihre Auswirkungen". Garmisch-Partenkirchen, Interpraevent 1996, 2: 181-190



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija(b) opravljena seminarska naloga je pogoj za pristop k končnemu izpitu

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, projektno delo, individualne naloge, sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje. Poudarek je na sprotnem učenju in sodelovanju / samostojnem razmišljanju in povezovanju različnih vsebin predmeta.

17. Obveznosti študenta:(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) oddaja izdelka seminarske naloge ali javni zagovor seminarske naloge, (c) pisni ali ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: (a) sodelovanje na predavanjih (15%), (b) seminarska naloga (15%), (c) končni pisni ali ustni izpit (70%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen individualnih nalog (70%) ter sodelovanja na seminarskih vajah (30%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:predavalnica z vso potrebno opremo

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija s študentsko anketo v sklopu predmeta ob koncu predavanj in institucionalna anketa Univerze v Ljubljani.

72

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Aleš HorvatHORVAT, Aleš. Metode določanja erozijsko ogroženih območij : doktorska disertacija = Determination of areas endangered by erosion : doctoral dissertation. Ljubljana: [A. Horvat], 2001. XIII, 194 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 832934]HORVAT, Aleš. Snežni plazovi v Sloveniji = Snow avalanches in Slovenia. Zb. gozd. lesar., 1997, Št. 54, str. 45-70, ilustr. [COBISS.SI-ID 331686]HORVAT, Aleš. Bestimmung erosionsgefährdeter flächen : Slowenische erfahrungen = Determination of regions endangered by erosion in Slovenia. Wildbach- und lawinenverbau. Nr. 152 (2005), str. 63-76., ilustr. [COBISS.SI-ID 1574310]


doc.dr. Aleš Horvat

73

Univerzav Ljubljani




Gozdna tipologija in kartiranje vegetacije





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna osnovne prijeme in vlogo gozdne tipologije kot pripomočka pri gospodarjenju z gozdovi. Kompetence: gozdnogojitveno načrtovanje, razvoj in upravljanje gozdov.

11. Opis vsebine:Gozdna tipologija in njen pomen. Osnovna enota tipologije kot produkt ekološko-vegetacijske enotnosti ter ciljev gospodarjenja z gozdovi. Tipološki sistemi v Evropi. Klasifikacija gozdih tipov Slovenije. Osnove kartiranja vegetacije. Pomen in uporabnost vegetacijskih kart. Vrste vegetacijskih kart. Natančnost kartiranja vegetacije pri različnih merilih vegetacijskih kart. Tehnika kartiranja vegetacije. Načela izbora značilnih in osnovnih barv in znakov za označevanje vegetacijskih enot in rastlinskih vrst. Sestavljanje fitocenoloških preglednic na osnovi fitocenoloških popisov. Sestavljanje sinteznih preglednic. Primerjava popisov in sintaksonov s pomočjo matematično-statističnih metod (hierarhična klasifikacija, ordinacija).

12. Predvideni študijski dosežki:Pridobljeno znanje: pomen stanja in razvoja gozdne tipologije pri nas in drugod v Evropi.Uporaba: gozdni tipi in njihova prostorska predstavitev bosta študentu v pomoč pri praktičnem reševanju problemov v gojenju gozdov, splošnem gozdnogojitvenem načrtovanju in vrednotenju gozdnega prostora.Refleksija: Poznavanje teoretičnih izhodišč in praktičnih izkušenj bosta študenta vzpodbudila h kritičnem spremljanju dosedanje vednosti, kritičnem sledenju strokovne literature in oblikovanju novih gozdnih tipov.Prenosljive spretnosti: pridobljeno znanje (uporaba literature, zbiranje podatkov, kritične analize in sinteze) bo študent s pridom uporabil tudi pri drugih predmetih.

74

13. Temeljni študijski viri:ROBIČ, Dušan, ACCETTO, Marko. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije. Učni pripomoček za študente visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija gozdarstva ter krajinske arhitekture, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2002, 18 str.ACCETTO, Marko. Opis pomembnejših gozdnih združb v Sloveniji. Učni pripomoček za študente visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija gozdarstva ter krajinske arhitekture, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2001, 64 str.ACCETTO, MARKO. Postopek hierarhične klasifikacije in ordinacije s programom SYN-TAX (PODANI 1993, 1994). Učni pripomoček za študente visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija gozdarstva ter krajinske arhitekture, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2002, 13 str.PUNCER, I, 1984. Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Tolmač k vegetacijskim kartam. Razprave 4. razr. SAZU, ZRC SAZU, 51 s.

Priporočena literatura:JANKOVIĆ, M, M., 1971. Fitoekologija sa osnovama fitocenologije i pregledom tipova vegetacije na Zemlji. Univerzitet u Beogradu, Naučna knjiga, Beograd ,550 s.ELLENBERG, H. 1986: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen in ökologischer Sicht. 4. Auflage, Eugen Ulmer, Stuttgart, 989 s.WESTHOFF, V., E. van der MAAREL, 1973. The Braun-Blanquet approach, v: WHITTAKER, R. H. (ur.): Ordination and Classification of Communities. Handbook of Vegetation Science 5, s. 617-727, Junk, The Hague.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik študija.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, individualne naloge, kabinetne vaje.

17. Obveznosti študenta:Pisni ali ustni izpit, opravljeni praktični nalogi.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Pisni ali ustni izpit; 6-10 pozitivno; 1-5 negativno.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavalnice.

75

20. Metode evalvacije kakovosti:Evalvacija v okviru fakultete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Marko AccettoACCETTO, M., 1974. Združbi gabra in evropske gomoljčnice (Pseudostellario-Carpinetum) ter doba in evropske gomoljčnice (Pseudostellario-Quercetum) v Krakovskem gozdu. Gozd. vestn., 32, št. 10, s. 357-369. ACCETTO, M., 1975. Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu Krakovo. Gozd. vestn., 33, 2, s. 67-85.ROBIČ, D., ACCETTO, M., 2002. Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju z gozdovi.- Gozd. vestn., 60, 7-9, s. 343-351.


prof.dr. Marko Accetto

76

Univerzav Ljubljani




Izbrana poglavja iz krajinske ekologije





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna osnove teorije, ki so pomembne za razumevanje krajinskoekoloških analiz, spozna osnovne kvantitative metode v krajinskoekološki analizi krajinske zgradbe. Študent se nauči uporabiti in interpretirati nekatere kazalce, ki služijo v oceni krajinske zgradbe in njenega delovanja. Študent se sreča s teorije motenj, spozna analizo časovnih in prostorskih sprememb v krajini, kot osnove za ohranjanje vrednih krajin in njihovih gradnikov.

11. Opis vsebine:Od ekotopa, ekosistema, krajine do regije. Od krajinske entropije do emergije.Izbrani primeri daljinskega pridobivanja podatkov v krajinskoekološki analizi.Izbrani primeri kvantitativnih metode v krajinskoekološki analizi zgradbe krajin. Perkolacijska teorija. Hierarhična teorija, hierarhični okviri in merilo v krajinskoekološki analizi. Kompleksnejši kazalci (indeksi) ocene krajinske zgradbe. Struktura in tekstura.Kazalci delovanja krajin.Teorija motenj v krajini, pojem krajinske metastabilnosti.Tradicionalna in sodobna (ekološka) izhodišča oblikovanja krajine ter členitve (tipizacije, regionalizacije) krajin.Krajina kot palimpsest. Prostorske in časovne analize sprememb v krajini, ohranjanje vrednih krajin, tradicionalne in prihodnje krajine.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna osnovne metode za oceno zgradbo in delovanje kulturne krajine, procese, ki povzročajo spremembe in zakonitosti, ki omogočajo njeno ohranjanje in razvoj.Uporaba: pridobljeno znanje je ena izmed osnov za razumevanje in delovanje na področju ohranjanja vrednih krajin in širše narave.Refleksija: Krajinska ekologija je podporni predmet drugim predmetom študija gozdarstva in ohranjanja narave. Študent spozna možnosti, ki jih nudi krajinska ekologija pri vrednotenju prostora in kasneje pri prostorske načrtovanju. Prenosljive spretnosti: na podlagi domače in tuje literature ter praktičnega dela v okolju GIS zna študent prepoznati vrdne krajine in njihove gradnike, ki so pomembni za ohranjanje krajinske stabilnosti in biotske pestrosti na krajinski ravni.

77

13. Temeljni študijski viri:Pirnat, J., Krajinska ekologija (univerzitetni učbenik v tisku)Kobler, A., Cunder, T., Pirnat, J., 2005. Modelling spontaneous afforesation in Postojna area, Slovenia. –Journal for Nature Conservation 13, s.127-135.Priporočena literatura:- Bastian O. / Steinhardt U., (eds.) 2002, Development and Perspectives of Landscape Ecology. Kluwer, The Netherlands, Kluwer, 536 str., (poglavje 1)Burel, F., Baudry, J., 2004. Landscape Ecology, Science publishers, Einfield., 362 str., (poglavja I/5, II/5, 6, 7, IV/4,5)Forman, R.T.T., 1995, Land Mosaics. Cambridge University Press, Cambridge, UK., 632 str. (poglavja 1, 4, 5, 6, 9, 12)Gergel, S.E. / Turner, M.G., 2002, Learning Landscape Ecology, Springer, NY, 316 str. (poglavja 6-9)Klopatek, J.M. / Gardner, R.H., 1999, Landscape Ecological Analysis. Springer, NY, 400 str. (poglavje 10)Turner, M.G. / Gardner, R.H., 1991, Qantitative Methods in Landscape Ecology, Springer, NY, 563 str. (poglavje 8)Turner, M.G. / Gardner, R.H. / O'Neill, R.V., 2001, Landscape Ecology In Theory and Practice, Springer, NY, 401 str. (poglavja 5, 8)Izbrani članki iz tujih znanstvenih revij s področja krajinske ekologije (Landscape Ecology, Landscape and Urban Planning…).



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Predstavljen in opravljen seminar skupaj z izdelkom na vajah predstavlja oceno iz vaj in je predpogoj, da lahko študent opravlja izpit.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja s sodelovalnim učenjem na praktičnih primerih; seminarji potekajo v manjših skupinah, vaje potekajo v skupinah, individualno vodeno v računalniški učilnici (vsak študent dela samostojno za svojim računalnikom).

17. Obveznosti študenta:Študent mora pridobiti pozitivno oceno pri seminarskem delu in pri vajah, s tem pridobi končno oceno iz vaj. Izpit je lahko ustni, pisni ali kombinacija obojega. Delno oceno je mogoče z aktivnim delom med predavanji pridobiti že med letom.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ustni ali pisni izpit, zagovor seminarja, računalniški kolokvij. Obakrat veljajo ocene 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

78

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Računalniška učilnica z vsaj 20 računalniki za študente ter z učiteljskim računalnikom, s katerega je mogoče projicirati na platno; vsi računalniki morajo imeti originalni software za delo v okolju GIS.


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Janez Pirnat:- PIRNAT, Janez. Natural and artificial energy flows in forest and agricultural landscapes of Kočevsko = Naravni in umetni energijski tokovi v gozdnih in kmetijskih ekosistemih Kočevske. Geografski zbornik. [English ed., 1999, letn. 39. http://www.zrc-sazu. si/giam/zbornik/pirnat_39.pdf. [COBISS.SI-ID 13893933] - PIRNAT, Janez. Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajini = Solitary trees as stepping stones in an agricultural landscape. Zb. gozd. lesar., 2000, št. 63, str. 231-254. [COBISS.SI-ID 792486] - PIRNAT, Janez. Conservation and management of forest patches and corridors in suburban landscapes. Landsc. urban plan.. [Print ed.], 25. december 2000, vol. 52, issues 2-3, str. 135-143, ilustr. [COBISS.SI-ID 799398]


doc.dr. Janez Pirnat

79

Univerzav Ljubljani




Biotična in biotehniška kontrola škodljivcev drevja in gozda





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Spoznavanje entomopatogenih organizmov kot naravnih sovražnikov žuželk, ekofiziologije in kemične komunikacije najpomebnejših škodljivih žuželk drevja ter mehanizmov rezistence gostiteljskih rastlin na napade škodljivcev.Spoznavanje biotičnih in biotehniških načinov kontrole gostote populacij škodljivih žuželk na naših avtohtonih ter alohtonih drevesnih vrstah.Kritična presoja smotrnosti uporabe biotične in biotehniške regulacije škodljivcev v praksi.

11. Opis vsebine:Slušatelji spoznajo biotične in biotehniške regulacije in kontrole škodljivcev v kontekstu poudarka pomena njihovih naravnih sovražnikov. Pri uporabi omenjenih ukrepov je pomembno, da so ukrepi selektivni: kontroliramo škodljive vrste žuželk, njihove naravne sovražnike in ne-ciljne vrste ohranjamo. Splošni del: zgodovina uporabe biotične in biotehniške regulacije žuželk, ki na gozdnem in drugem drevju povzročajo ekonomske škode (to so predvsem podlubniki, rilčkarji, kozlički, krasniki, stenice-glivarke, metulji, lesne ose ter grizlice). Specialni del: podlaga biotične regulacije žuželk so znanja o najpomembnejših skupinah entomopatogenih organizmov (virusi, bakterije, glive, gliste ter praživali-mikrosporidia) ter njihovih osnovnih značilnostih kot so virulenca, načini okužbe ali napada gostitelja, znamenja obolenj okuženega gostitelja, preživetje v naravnem okolju ter o njihovi uporabi za biotočno zatiranje gospodarsko škodljivih žuželk. Podlaga biotehniške regulacije žuželk so znanja o kemični ekologiji žuželk v kompleksu "vonjav" okolja, semiokemične snovi v življenju žuželk, rezistence gostiteljskih rastlin na žuželke in spreminjanje rezistence, paraziti, parazitoidi in predatorji ciljnih žuželk. Slušatelji se bodo seznanili z najnovejšimi raziskavami iz področja biotične in biotehniške regulacije žuželk v svetu in pri nas, z obstoječimi registriranimi pripravki za kontrolo škodljivcev ter z možnostmi in smotrnostjo uporabe omenjenih načinov regulacije škodljivih žuželk v praksi.

80

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Poznavanje skupin organizmov in vrst, ki so sposobne regulirati populacije škodljivih organizmov v naravnem okolju. Razumevanje mehanizmov kontrole populacij. Registrirana sredstva biotične in biotehniške regulacije škodljivih organizmov za drevje v svetu in pri nas.Uporaba: Sposobnost presoje smotrnosti uporabe omenjenih sredstev in načinov ter izbor načinov aplikacije v operativnem delu.Prenosljive spretnosti: Slušatelji postanejo sposobni s povezovanjem znanj identificirati probleme in iskati konkretne rešitve.

13. Temeljni študijski viri:AGOSTA, W. C., 1993. Chemical Communication. The Language of Feromones.- Scientific American Library, A division of HPHLP, New York, str. 60-97.BYERS, J. A., 2004. Chemical ecology of bark beetles in a complex olfactory landscape.- V: LIEUTIER, F. et all. 2004. Bark and Wood Boring Insects in Living Trees in Europe, a Synthesis.- Kluwer Academic Publishers, str. 89-135.LIEUTIER, F., 2004. Host resistance to bark beetles and its variations.- V: LIEUTIER, F. et all. 2004. Bark and Wood Boring Insects in Living Trees in Europe, a Synthesis.- Kluwer Academic Publishers, str. 135-181.

Priporočena literatura SCHLYTER, F., 2004. Semiochemicals in the life of bark feeding weevils.- V: LIEUTIER, F. et all. 2004. Bark and Wood Boring Insects in Living Trees in Europe, a Synthesis.- Kluwer Academic Publishers, str. 351-365.EVANS, H. C., LATGE, J. P., 1988. An atlas of entomopathogenic fungi.- Springer Verlag, Berlin, 192 str.MAADIGAN, M. T., MARTINKO, J. M., PARKER, J., 2003. Brock. Biology of microorganisms.- Tenth Edition, Prentice Hall, Pearson Education International, 1019 str.


Slovenščina (angleščina) Slovenščina (angleščina)

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: a) Pogoj za vključevanje v delo je vpis v letnik študija.b) Pogoj za pristop k končnemu izpitu so seminar ter laboratorijske vaje.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja kombinirana s splošnimi konzultacijami, seminar ter laboratorijske vaje.

17. Obveznosti študenta:a) Aktivno sodelovanje pri predavanjih (vprašanja, diskusija, sledenje snovi pri predavanjih).b) Predstavitev individualne naloge v sklopu seminarja.c) Ustni ali pisni izpit.d) Laboratorijske vaje.

81

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena izpita je sestavljena iz ocen a) sodelovanja pri predavanjih (10 %), b) seminarja (30 %) ter c) končnega pisnega ali ustnega izpita (60 %). Ocena vaj je ocena laboratorijske vaje (100 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:a) Laboratorij za varstvo gozdov in ekološke študije (LVGEŠ) na Oddelku za gozadrstvo in obnovljive gozdne vire BF s pripadajočo opremo.b) Laboratorij za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani s pripadajočo opremo. c) Mikoteka in herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani.


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilka: prof.dr. Maja JurcJURC, M. Insect pathogens with special reference to pathogens of bark beetles (COL. Solytidae: Ips typographus L.) : preliminary results of isolation of entomopathogenic fungi from two spruce bark beetles in Slovenia.- Zb. gozd. lesar., 2004, št. 74, str. 97-124, ilustr. [COBISS.SI-ID 1325222] JURC, M., PERKO, M., DŽEROSKI, S., DEMŠAR, D., HRAŠOVEC, B. Spruce bark beetles (Ips typographus, Pityogenes chalcographus, Col.: Scolytidae) in the Dinaric mountain forests of Slovenia : monitoring and modeling. Ecol. model., 2006, vol. 194, no. 1/3, str. 219-226, ilustr. [COBISS.SI-ID 1640870].JURC, M., UREK, G., ŠIRCA, S., MIKULIČ, V., GLAVAN, B. Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove? Zb. gozd. lesar., 2003, št. 72, str. 121-156, ilustr. [COBISS.SI-ID 1712232] JURC, M. Gozdna zoologija : [univerzitetni učbenik]. 1. natis. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2005. XI, 348 str., ilustr. ISBN 961-6020-30-7. [COBISS.SI-ID 121802752]


prof.dr. Maja Jurc

82

Univerzav Ljubljani




Pragozdovi in gozdni rezervati

3. Študijski program: 4. Študijska smer: 5. Letnik: 6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

Ohranjanje narave, rekreacija in turizem v gozdnem prostoru

II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilji:Študent spozna pomen ohranjanja pragozdov in snovanja gozdnih rezervatov. Pridobi pregled nad pragozdovi in gozdnimi rezervati doma in v svetu. Na primerih iz Slovenije in sveta spozna razvojne zakonitosti naravnih gozdov.Kompetence:Osvoji znanje o upravljanju in popularizaciji mreže gozdnih rezervatov. Seznani se z inventarizacijo ter spoznava metode in rezultate sodobnih pragozdnih raziskav. Slušatelji so usposobljeni za samostojno izobraževanje o naravnih gozdovih in za projektno delo pri izločanju gozdnih rezervatov in spremljanju njihovega razvoja.

11. Opis vsebine:Stanje in upravljanje: Zgodovina krčenja in spreminjanja zgradbe gozdov. Pragozdovi in gozdni rezervati v svetu, Evropi in Sloveniji. Zgodovinska pot koncepta gozdnih rezervatov. Pomen in namen ohranjanja pragozdov in snovanja gozdnih rezervatov. Usmeritve in kriteriji za izločanje gozdnih rezervatov. Obstoječe mreže gozdnih rezervatov v Evropi: razvojne usmeritve, priporočila. Mreža gozdnih rezervatov in pragozdov v Sloveniji. Upravljanje mreže gozdnih rezervatov. Popularizacija, razvijanje poučne in rekreacijske vloge.Monitoring in raziskovalno delo v gozdnih rezervatih: Zgodovinski pregled razvoja konceptualnih modelov in metodoloških pristopov. Priporočila za poenotenje raziskovalnega dela. Prenos raziskovalnih izsledkov v prakso gojenja gozdov in ohranjanja narave. Vključevanje gozdnih rezervatov v gozdarsko načrtovanje. Pregled sodobnega raziskovalnega dela.

83

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje:Slušatelji spoznajo zgradbo, razvoj, prvotno ter zdajšnjo razširjenost pragozdov in naravnih gozdov. Razumejo pomen proučevanja naravnih gozdov in načine prenosov izsledkov raziskav v prakso ohranjanja narave in gojenja gozdov.Uporaba:Slušatelji se usposobijo za sodelovanje in samostojno delo na področjih izločanja novih gozdnih rezervatov ter vzdrževanja, varovanja in popularizacije gozdnih rezervatov in raziskav. Razumejo osnovne metode raziskovalnega dela v pragozdovih in razvijejo sposobnost ocene in kritične razlage raziskovalnih izsledkov. Refleksija:Teoretična izhodišča izločanja, proučevanja in vzrževanja gozdnih rezervatov preverjajo v sklopu vodenega seminarskega dela in terenskega pouka.Prenosljive spretnosti:Preko seminarjev in terenskega dela slušatelji razvijejo spretnosti samostojnega in skupinskega dela

13. Temeljni študijski viri:Obvezni viri:Bončina, A. / Diaci, J. 1998. Contemporary research on regeneration patterns of Central European virgin forests with recomendation for future research. Zb. gozd. lesar., 56, s. 33-53.Diaci, J. (ur.) 1999. Virgin forests and forest reserves in Central and East European countries: history, present status and future development. Conference proceedings, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Ljubljana, s. 95-110.Diaci, J. / Frank, G. 2001. Urwälder in den Alpen: Schützen und Beobachten, Lernen und Nachahmen. In: Internationale Alpenschutzkommission CIPRA (ed.) 2. Alpenreport. Verlag Paul Haupt, Bern/Stuttgart/Wien, s. 253–256.Mlinšek, D. / Accetto, M. / Anko, B. / Piskernik, M. / Robič, D. / Smolej, I. / Zupančič, M. 1980. Gozdni Rezervati V Sloveniji. Ljubljana, Bf-Iglg, 414 s.Parviainen, J., Little, D., Doyle, M., O´sullivan, A., Kettonen M. & Korhonen, M. (eds.) (1991). Research in Forest Reserves and Natural Forests in European Countries – Country Reports for the COST Action E4: Forest Reserves Research Network. EFI Proceedings Nr. 16. European Forest Institute. 304 s.

Dodatni viri:Diaci, J. 1996. Untersuchungen in slowenischen Totalwaldreservaten am Beispiel des Reservates "Požganija" (Brandfläche) in den Savinja-Alpen. Schweiz. Z. Forstwes., 147, nr. 2, s. 83-97.Korpel, S. 1995. Die Urwälder der Westkarpaten. - Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, Jena, New York, 310 s.Leibundgut, H. 1987. Europäische Urwälder der Bergstufe. Haupt, Bern, 308 s.Peterken, G. F. 1996. Natural woodland: ecology and conservation in northern temperate regions. Cambridge University Press, Cambridge, 522 s.Pruša, E., 1985. Die böhmischen und mährischen Urwälder - ihre Struktur und Ökologie. Academia Verlag der Wissenschaften, Praha, s. 372.




84

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.(2) Pogoj za opravljanje končnega izpita so pozitivne ocene kolokvija, seminarja in poročil s terenskega pouka.


17. Obveznosti študenta:(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) kolokvij, (d) pisni ali ustni izpit, (e) poročila s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen (a) sodelovanja na predavanjih (15%), (b) seminarja (15%), (c) kolokvija (15%) in (d) končnega pisnega ali ustnega izpita (55%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen sodelovanja (20%) in poročil s terenskega dela (80%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Katedra za gojenje gozdov vzdržuje v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije mrežo pragozdov in gozdnih rezervatov, ki je namenjena raziskovalnemu in pedagoškemu delu.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija na osnovi lastne predmetno specifične študentske ankete po zaključku semestra.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Jurij DiaciOstali izvajalci: Dušan RoženbergarNAGEL, T.A. / DIACI, J., 2006. Intermediate wind disturbance in an old-growth beech-fir forest in southeastern Slovenia. Canadian Journal of Forest Research, 36 (3): 629-638. NAGEL, T.A. / SVOBODA, M. / DIACI, J., 2006. Regeneration patterns after intermediate wind disturbance in an old-growth Fagus–Abies forest in southeastern Slovenia. In print.CHRISTENSEN, M. / HAHN, K. / MOUNTFORD, E.P. / ÓDOR, P. / STANDOVÁR, T. / ROZENBERGAR, D. / DIACI, J. / WIJDEVEN, S. / MEYER, P. / WINTER, S. / VRSKA, T., 2005. Dead wood in European beech (Fagus sylvatica) forest reserves. - Forest Ecology and Management 210: 267–282.



85

Univerzav Ljubljani




Ohranitveno upravljanje s populacijami prostoživečih živali




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Spoznavanje populacijsko-ekoloških značilnosti na gozd navezanih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali in izhodišč za ohranitveno upravljanje s populacijami.

11. Opis vsebine:Strategija ohranjevanja zavarovanih in ranljivih vrst prostoživečih živali in njihovih ključnih habitatov. Zakonska izhodišča za ohranitveno upravljanje.Trajnostno izkoriščanje z odstrelom. Upravljanje čezmejno živečih populacij. Načela upravljanja s populacijami prostoživečih živali v zavarovanih območjih (nacionalni, krajinski parki, območja Natura 2000). Odzivno upravljanje s populacijami ključnih plenskih vrst kot sestavina v strategiji ohranjevanja populacij plenilcev. Iskanje ravnotežja med ekološko in dopustno zmogljivostjo habitatov in sprejemljivo velikostjo populacij problematičnih vrst. Izhodišča za načrtovanje ponovnega naseljevanja in dodajanja avtohtonih vrst prostoživečih živali.

12. Predvideni študijski dosežki:a.) Znanje in razumevanje: študent spozna značilnosti ohranitvenega upravljanja s populacijami prostoživečih živali v okviru ekosistemskega upravljanja.b.) Uporaba: Spoznanja o sistemih ohranitvenega upravljanja s populacijami prostoživečih živali poveže študent z vsebinami predmetov: Gospodarjenje z zavarovanimi območji, Sonaravno gojenje gozdov, Vodenje naravovarstvenih in gozdarskih projektov, Komuniciranje z javnostmic.) Refleksija: poznavanje sprejemljivih (primernih) oblik ohranitvenega upravljanja s populacijami prostoživečih živali omogoča razumevanje načel polifunkcionalnega upravljanja z zavarovanimi območji.d.) Prenosljive spretnosti: pri predmetu se študent usposobi za (so)oblikovanje izhodišč za ohranitveno upravljanje s populacijami zavarovanih živalskih vrst (velike zveri!).

86

13. Temeljni študijski viri:Jacobson,S.K. editor. 1995. Conserving Wildlife. International Educational and Communication Approaches. Columbia University Press. New York. 302 str.Caughley,G., A.R.E.Sinclair.1994. Wildlife Ecology and Management. Blackwell Science. 334 str.

Priporočena literatura:Caughley,G., A.Gunn 1996. Conservation Biology in Theory and Practice. Blackwell Science. 459 str.The Wildlife Society. 1980. Wildlife Management Techniques Manual (S.D.Schemnitz,ed.). Chapter: Studying wildlife populations, str. 143-269.Individualni izbor študijskega gradiva (članki, separati, poročila) v povezavi s tematiko izbrane seminarske naloge


slovenski slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik, udeležba na seminarjih.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, individualni seminarji, hospitacije, terenske vaje

17. Obveznosti študenta:Poročilo iz terenskih vaj, izdelan seminar in zagovor

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena je sestavljena iz poročila terenskih vaj (20%), pisnega seminarja (40%) in ustnega zagovora (40%)Ocena: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Dostopnost študijske literature, oprema za izvedbo seminarjev

87

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija, študentska anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Miha AdamičADAMIČ, Miha. Conservation management of brown bear in Slovenia - is the harvest of surplus bears necessary. V: JOLÁNKAI, Márton (ur.), LÁNG, István (ur.). Sustainable use of biological resources NATUREXPO : proceedings of the International Conference on. Budapest: AKAPRINT Publishers, 1999, str. 41-45. [COBISS.SI-ID 815782] ADAMIČ, Miha, KOBLER, Andrej, KORENJAK, Alenka, MARINČIČ, Anton, ZAFRAN, Janez. The recovery of the wolf (Canis lupus) in Slovenia. Beiträge zur Jagd- und Wildforschung, 2001, band 26, str. 85-94, zvd, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 898726] JERINA, Klemen, DEBELJAK, Marko, DŽEROSKI, Sašo, KOBLER, Andrej, ADAMIČ, Miha. Modeling the brown bear population in Slovenia : a tool in the conservation management of a threatened species. Ecol. model.. [Print ed.], 2003, vol. 170, str. 453-469. [COBISS.SI-ID 273659]


prof.dr. Miha Adamič

88




Univerzav Ljubljani




Ohranjanje ogroženih nevretenčarjev - žuželk ter gliv in lišajev v gozdu




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Na osnovi poznavanja redkih in ogroženih vrst nevretenčarjev (predvsem žuželk), gliv in lišajev v gozdu ter vzrokov njihove ogroženosti biti sposoben načrtovati ohranitvene strategije in ukrepe.Povezovanje znanja o biologiji posameznih vrst z njihovo ekološko vlogo ter pomenom pri vzdržavanju biodiverzitete gozdne biocenoze, pri procesih selekcije in razgradnje.

11. Opis vsebine:Slušatelj se seznani s pomembnimi skupinami evkariontskih organizmov, nevretenčarjev (predvsem žuželk), gliv ter tistih, ki sooblikujejo lišaje. Spozna njihovo ekološko vlogo ter pomen pri vzdrževanju biodiverzitete gozda. Seznani se z vzroki ogroženosti ter z načini ohranjanja redkih in ogroženih nevretenčarjev (žuželk), gliv in lišajev "in situ" in "ex situ". Splošni del: vzroki ogroženosti; pomen redkih in ogroženih organizmov za trajno delovanje gozda; procesi presnove gozdnega ekosistema, razgradnja organskih substratov (opad, les, skorja, listi, iglice, trosnjaki gliv, artropodi, hitin, keratin, živali) in organizmi, ki pri tem sodelujejo; trofične povezave različnih skupin in posameznih skupin in vrst, pomen mikro- in makrohabitata, življenjskih substratov in njihovih sprememb na populacije obravnavanih bitij; opredelitev pojmov raznolikost, množičnost, redkost, ogroženost – povezave in interakcije med kategorijami; stopnje ogroženosti po IUCN kategorijah, rdeči seznami ogroženih skupin organizmov, NATURA 2000.Specialni del: spoznavanje bionomije, avtekologije in demekologije posameznih redkih in ogroženih vrst mikroorganizmov, gliv, lišajev, žuželk in nevretenčarjev; tehnike ohranjanja posameznih izbranih ogroženih mikroorganizmov (seznam 33 ogroženih gliv v Evropi, Rdeči seznam gliv Slovenije), žuželk (kačji pastirji, hrošči, metulji idr.); slovenska in mednarodna zakonodaja, ki se nanaša na ohranjanje ogroženih vrst v gozdu ter možnosti njene praktične aplikacije.

89

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Poznavanje redkih in ogroženih nevretenčarjev (predvsem entomofavne), gliv in lišajev ter vzrokov njihove ogroženosti. Razumevanje pomena ogroženih organizmov v gozdnih ekosistemih.Uporaba: Pridobljeno znanje bo podlaga načrtovanja ohranitvenih strategij in ukrepov za posamezne skupine ali vrste ogroženih organizmov.Prenosljive spretnosti: Slušatelji postanejo sposobni identificirati probleme in s povezovanjem znanj iskati konkretne rešitve.

13. Temeljni študijski viri:GROOM, M. J., GARY, K. M., CARROLL, R. J., 2005. Principles of Conservation Biology.- Thirt Edition, Sinauer, str. 3-25. GROOMBRIDGE, B. (Editor), 1992. Global Biodiversity. Status of the Earth´s Living Resources.- A Report compiled by the World Conservation Monitoring Centre. Chapman & Hall, London, 575 str., (izbrano poglavje).HAWKSWORTH, D. L., KIRK, P. M., SUTTON, B. C., PEGLER, D. N., 1995. Dictionary of the Fungi.- CAB International, University Press, Cambridge, 616 str., (izbrano poglavje).OZENDA, P., CLAUZADE, G., 1970. Les Lichens.- Masson et Clie, Paris, 810 str.Biodiversity: Appropriate conservation techniques and programmes. D. Smith. European Culture Collection Organisation (ECCO)., (izbrano poglavje).

Priporočena literatura ANDERSON, D. T. (ed.), 2001. Invertebrate zoology.- Second edition. Oxford University Press, 314 str.HAWKSWORTH, D. L., 1974. Mycologist Handbook. An Introduction to the Principles of Taxonomy and Nomenclature in the Fungi and Lichens.- Commonwealth Mycological Institute, Kew, Surrey, England, 231 str.KRYŠTUFEK, B., BEDJANIČ; M., BRELIH, S., BUDIHNA, N., GOMBOC, S., GROBELNIK, V., KOTARAC, M., LEŠNIK, A., LIPEJ, L., MARTINČIČ, A., POBOLJŠAJ, K., POVŽ, M., REBEUŠEK, F., ŠALAMUN, A., TOME, S., TRONTELJ, P., WRABER, T., 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji.- Prirodoslovni muzej Slovenije. MOP, Ljubljana, 683 str.SPEIGHT, M. C. D., 1989. Saproxylic invertebrates and their conservation.- Strasbourg, Council of Europe, 82 str.TILMAN, D., 2000. Causes, consequences and ethics of biodiversity.- Nature 405, str. 208-211.


Slovenščina (angleščina) Slovenščina (angleščina)

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: a) Pogoj za vključevanje v delo je vpis v letnik študija.b) Pogoj za pristop k končnemu izpitu so seminar, laboratorijske vaje ter poročilo iz terenskega dela.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja kombinirana s splošnimi konzultacijami, seminar, laboratorijske vaje, delo na terenu.

90

17. Obveznosti študenta:a) Aktivno sodelovanje pri predavanjih (vprašanja, diskusija, sledenje snovi pri predavanjih).b) Predstavitev individualne naloge v sklopu seminarja.c) Kolokvij (poznavanje najpomembnejših ogroženih nevretenčarjev, gliv in lišajev).d) Ustni ali pisni izpit.e) Laboratorijske vaje.f) Poročilo s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena izpita je sestavljena iz ocen a) sodelovanja na predavanjih (10 %), b) seminarja (20 %), c) kolokvija (20 %) ter d) končnega pisnega ali ustnega izpita (50 %). Ocena vaj je sestavljena iz e) ocene laboratorijske vaje (80 %) ter f) poročila s terenskega pouka (20 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:a) Laboratorij za varstvo gozdov in ekološke študije (LVGEŠ) na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Ljubljana.b) Laboratorij za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani; Mikoteka in Herbarij na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Ljubljana.c) Laboratorij Katedre za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete, Ljubljana.d) Laboratorij za ekofiziologijo živali na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Univerza v Mariboru, Maribor.


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilka: prof. dr. Maja JurcOstali izvajalci: prof.dr. Dušan Devetak, doc.dr. Dušan Jurc, prof.dr. Franc Batič, Roman Pavlin- JERAN, Z., JAĆIMOVIĆ, R., BATIČ, F., MAVSAR, R. Lichens as integrating air pollution monitors. Environ. pollut. (1987). [Print ed.], 2002, vol. 120, str. 107-113. [COBISS.SI-ID 16802599], - JURC, M. Gozdna zoologija: učbenik - univerzitetni študij. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, ISBN 961-6020-30-7, 2005. 348 str.- JURC, D., PILTAVER, A., OGRIS, N., 2005. Glive Slovenije : vrste in razširjenost = Fungi of Slovenia : species and distribution. Studia forestalia Slovenica, 124. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica: 497 str., ISBN 961-6425-24-2.- DEVETAK, D., 2003. Pravi mrežekrilci - Neuroptera. V: SKET, Boris, GOGALA, Matija, KUŠTOR, Valerija. Živalstvo Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, str. 365-369, ilustr. [COBISS.SI-ID 12525320]STELZL, M., DEVETAK, D. Neuroptera in agricultural ecosystems. Agric. ecosyst. environ.. [Print ed.], 1999, vol. 74, str. [305]-321, ilustr. [COBISS.SI-ID 8814856]ZELENKO, K., DEVETAK, D., STELZL, Ml. Horse-chestnut leafminer (Cameraria ohridella Deschka et Dimić, 1986) in Slovenia (Insecta, Lepidoptera. Lithocolletidae). Ann, Ser. hist. nat., 1999, letn. 9, št. 1=15, str. 81-88, ilustr., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 6385457]


prof. dr. Maja Jurc

91

Univerzav Ljubljani




Upravljanje negozdnih ekosistemov




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Seznanjanje s procesi in zgradbo negozdnih ekosistemov in prepoznavanje njihovega pomena, kot osnova upravljanja. Seznanjanje z negozdnimi ekosistemi na splošno in spremembami v ekosistemih zaradi delovanja človeka in globalnih sprememb.

11. Opis vsebine:Posebnosti zgradbe in procesov v negozdnih ekosistemih (travniki, obrežna močvirja, visoka, prehodna in nizka barja, presihajoči sistemi – primer Cerkniškega jezera, alpski ekosistemi) in pomen ekotonov (npr. obrežnega pasu na primeru rečnega ekosistema). Grožnje in možnosti ohranjanja. Ekosistemi kot indikatorji sprememb v okolju (npr.: gorska jezera). Prepoznavanje ekosistemskih “uslug” - obnovljivih virov in procesov, kot osnovno izhodišče upravljanja. Praktično prepoznavanje zgradbe in osnovnih procesov v izbranih ekosistemih.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študentje spoznajo različne negozdne ekosisteme, ključne procese v njih in vzroke za njihovo ogroženost. Uporaba: prepoznavanje zgradbe in delovanja ter posledic negativnih vplivov je osnova upravljanja.Refleksija: prepoznavanje pomena ekosistemskih "uslug" za naše preživetje.Prenosljive spretnosti: uporaba domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in razlaga podatkov, kritična analiza podatkov pridobljenih z meritvami, njihova sinteza in pisanje poročil, delo v skupini.

92

13. Temeljni študijski viri:Izbrana poglavja iz del:Boulton, A.J., Brock, M.A., 2001. Australian freshwater ecology. Processes and management. Glen Osmond, Australia, 167-221, ISBN 1-875553-05-3Smith, R.L., Smith, T.M., 2001. Ecology and Field Biology. Addison Wesley Longman, Benjamin Cummings, 477-503, 561-600, ISBN 0-312-04290-5.Odum, P. E., Barret, G. W., 2005. Fundamentals of Ecology, 5th edition, Thomson Brooks/Cole, 17-140, 412-477, ISBN 0-534-42066-4.Priporočena literatura (Izbrani članki kot na primer):Brown, M.T., Odum H.T., Jorgensen, S.E., 2004. Energy hierarchy and transformity in the universe. ECOLOGICAL MODELLING, 178 (1-2): 17-28.Fath, B.D., Jorgensen, S.E., Patten, B.C., Straskraba, M., 2004. Ecosystem growth and development. BIOSYSTEMS, 77 (1-3): 213-228.Farber, S. C., Costanza, R., Wilson, M.A., 2002. Economic and ecological concepts for valuing ecosystem services. ECOLOGICAL ECONOMICS, 41 (3): 375-392.

Vsi viri so v 5 izvodih dostopni na Katerdri za ekologijo in varstvo okolja.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (a) opravljeni pogoji za prehod v 2. letnik

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, seminar, delo na terenu

17. Obveznosti študenta:(a) opravljen izpit, (b) zagovor seminarske naloge (c) poročilo o terenskih vajah

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen (a) ocena pisnega izpita (75 %), (b) seminar (15 %), (c) poročilo o opravljenih terenskih vajah (10 %), od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavalnica z ustrezno računalniško opremo in LCD projektorjem, terenska oprema za merjenje procesov v naravi.

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentska anketa, samoevaluacija

93

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilka: prof.dr. Alenka GaberščikOstali izvajalci: dr. Tadeja Trošt SedejGABERŠČIK, Alenka (ur.). Jezero, ki izginja : monografija o Cerkniškem jezeru. Ponatis. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 2003. 333 str., ilustr. ISBN 961-238-124-0. [COBISS.SI-ID 126271232]GABERŠČIK, Alenka, TROŠT SEDEJ, Tadeja, GERM, Mateja. The role of UV-B radiation in aquatic and terrestrial ecosystems - an experimental and functional analysis of the evolution of UV-absorbing compounds. J. photochem. photobiol., B Biol., 2002, vol. 66, no. 1, str. 2-12. [COBISS.SI-ID 1021775] KRŽIČ, Nina, GABERŠČIK, Alenka. Photochemical efficiency of amphibious plants in an intermittent lake. Aquat. bot.. [Print ed.], 2005, letn. 83, str. 281-288. [COBISS.SI-ID 19968217]


prof.dr. Alenka Gaberščik

94

Univerzav Ljubljani




Gospodarjenje z zavarovanimi območji




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Slušatelj obvlada osnovne pojme in pristope za zavarovanje in upravljanje z zavarovanimi območij.Slušatelj je sposoben sodelovati v delovnih skupinah za načrtovanje in upravljanje z zavarovanimi območji, predvsem glede upravljanja z gozdnim prostorom.

11. Opis vsebine:Izrazje, pojem zavarovanega območjaZgodovinska izhodišča ustanavljanja zavarovanih območij v svetu in SlovenijiMednarodne kategorizacije zavarovanih območijSistem zavarovanih območij v SlovenijiMednarodno varovana območja v SlovenijiSistemi presoj vplivov na naravo v zavarovanih območjihZavarovana območja in Natura 2000Postopek priprave predloga in razglasitve zavarovanega območja v SlovenijiRazlični tipi in pristopi gospodarjenja z zavarovanimi območjiGozdarska dejavnost in zavarovana območjaMednarodne organizacije na področju upravljanja z zavarovanimi območjiUpravljanje zavarovanih območij

95

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: znanje in razumevanje izrazja, načel gospodarjenja z zavarovanimi območji v Evropi in svetu, obvladovanje izhodišč za gospodarjenje z gozdovi v zavarovanih območjih. Uporaba: usposobljenost za sodelovanje pri načrtovanju in upravljanju z zavarovanimi območjiRefleksija: lastno razumevanje metodoloških pristopov in načel zavarovanih območij kot temeljnega ukrepa varstva narave, kritična uporaba kategorizacij ter načel načrtovanja in upravljanja z zavarovanimi območji.Prenosljive spretnosti: zbiranje in interpretiranje podatkov, uporaba IT, sposobnost komuniciranja z drugimi deležniki.

13. Temeljni študijski viri:Študijsko gradivo (izročki predavanj s priloženimi kopijami osnovnih virov)Skoberne, P., 1984: Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Prešernova družba, Ljubljana, 248 str.Skoberne, P., 2004: Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave 2005, priročnik, inačica 9.1, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 186 str.Priporočena literatura:IUCN, 1994: Guidelines for Protected Areas Management Categories. CNPPA with the assistance of WCMC. IUCN Gland, Switzerland and Cambridge, UK. x + 261 str.Inventar najpomembnejše naravne dediščine 2. del: osrednja Slovenija, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1991; uvodni del (606 str.)Skoberne, P., 2005: Varstvo narave v Sloveniji (pregled – 2005), delovno interno gradivo, Ministrstvo za okolje in prostor, 30 str.Predpisi s področja varstva narave



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Študent mora biti vpisan. Po oddanem poročilu o udeležbi na terenskih vajah, študent lahko opravlja ustni ali pisni izpit.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, problemske diskusije, terenske vaje (informacijski sistemi, delo s podatki, iskanje virov).

17. Obveznosti študenta:Ustni ali pisni izpit in kolokvij.

96

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:a) Ustni/pisni izpit in kolokvij iz poznavanja virov informacijb) od 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavalnica z računalnikom z internetnim dostopom in projektorjem. Programska oprema: MS Office, ArcView. Za terensko delo je potrebno zagotoviti prevoz.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoovrednotenje, študentske ankete in metode predpisane s strani Univerze.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Peter SkoberneSKOBERNE, P.: Managing Europe's Protected Areas. Symposium Series of the British Ecological Society, Cambridge University Press, pp. 11 (v tisku); ISBN: 0521549329SKOBERNE, P., 1999: Zaščita in varovanja krasa. V: Kranjc, A. (ur.) Kras, pokrajina, življenje, ljudje: 135-139, Založba ZRC, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU; ISBN 961-6182-93-5SKOBERNE, P., 2004: Kaj je Natura 2000. V: Čušin, B. (ur.), 2004: Natura 2000 v Sloveniji - rastline: 15-21, Založba ZRC, ZRC SAZU: ISBN: 961-6500-66-X


doc.dr. Peter Skoberne

97

Univerzav Ljubljani




Uvod v varstvo narave




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Slušatelj obvlada osnovne pojme in pristope varstva narave. Kompetence: razumevanje različnih postopkov vrednotenja naravnih znamenitosti, habitatnih tipov (lestvice, orodja), poznavanje metodoloških postopkov v prostorskem načrtovanju, sposobnost sodelovanja v različnih delovnih skupinah, ki delujejo na področju varstva narave.

11. Opis vsebine:IzrazjeZgodovinska izhodišča varstva naravePregled zgodovine varstva narave v Sloveniji in v svetuMetode varstva naraveDoločitev pravnega statusa, zavarovana območja, varstvo prek rabe, varstvo pri posegih…Načrtovanje, presoje, participativnost, sodelovanje drugih sektorjev, nevladne organizacije, vzgoja in izobraževanje, komunikacija, interpretacija…)Mednarodni predpisi na področju varstva narave (mednarodne konvencije, ministrske konference, evropska zakonodaja)Veljavna zakonodaja na področju varstva narave v SlovenijiOrganiziranost varstva narave v Sloveniji in v svetu

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: znanje in razumevanje izrazja na področju varstva narave, obvladovanje osnovnih načel varstva narave, zakonodajni okvir, osnove praktičnih rešitevUporaba: uporaba osnovnih pristopov varstva narave (evidentiranje, vrednotenje, opredeljevanje ukrepov), navezava na druga področjaRefleksija: lastno razumevanje metodoloških pristopov, uporabe meril vrednotenja in stopnje ogroženosti, kritična uporaba ukrepov varstva narave.Prenosljive spretnosti: zbiranje in interpretiranje podatkov, uporaba IT, sposobnost komuniciranja z drugimi deležniki.

98

13. Temeljni študijski viri:Študijsko gradivo (izročki predavanj s priloženimi kopijami osnovnih virov)Skoberne, P., 1984: Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Prešernova družba, Ljubljana, 248 str.Skoberne, P., 2004: Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave 2005, priročnik, inačica 9.1, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 186 str.Priporočena literatura:IUCN, 1994: Guidelines for Protected Areas Management Categories. CNPPA with the assistance of WCMC. IUCN Gland, Switzerland and Cambridge, UK. x + 261 str.Inventar najpomembnejše naravne dediščine 2. del: osrednja Slovenija, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1991; uvodni del (606 str.)Skoberne, P., 2005: Varstvo narave v Sloveniji (pregled – 2005), delovno interno gradivo, Ministrstvo za okolje in prostor, 30 str.Predpisi s področja varstva narave



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za opravljanje izpita je kolokvij iz poznavanja virov informacij na področju varstva narave.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, problemske diskusije, vaje (informacijski sistemi, delo s podatki, iskanje virov).

17. Obveznosti študenta:Ustni ali pisni izpit in pisni kolokvij iz poznavanja virov informacij.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:a) Ustni/pisni izpit in kolokvij iz poznavanja virov informacijb) od 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil.

99

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavalnica z računalnikom z internetnim dostopom in projektorjem. Programska oprema: MS Office, ArcView.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samovrednotenje, študentske ankete in metode predpisane s strani Univerze.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Peter SkoberneSKOBERNE, P.: Managing Europe's Protected Areas. Symposium Series of the British Ecological Society, Cambridge University Press, pp. 11 (v tisku); ISBN: 0521549329SKOBERNE, P., 1999: Zaščita in varovanja krasa. V: Kranjc, A. (ur.) Kras, pokrajina, življenje, ljudje: 135-139, Založba ZRC, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU; ISBN 961-6182-93-5SKOBERNE, P., 2004: Kaj je Natura 2000. V: Čušin, B. (ur.), 2004: Natura 2000 v Sloveniji - rastline: 15-21, Založba ZRC, ZRC SAZU: ISBN: 961-6500-66-X


doc.dr. Peter Skoberne

100

Univerzav Ljubljani




Rekreacija in turizem v gozdnem prostoru



Ohranjanje narave in rekreacija v gozdnem prostoru

II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna vlogo gozda za fizično, duševno in duhovno ravnotežje ljudi, spozna glavne dejavnike, ki vplivajo na izbiro ljudi za rekreacijo v gozdne prostoru. Spozna pomen gozda za nekatere skupine ljudi s posebnimi potrebami in se nauči načrtovati potrebno rekreacijsko infrastrukturo, s pomočjo katere je dostop do gozda in gibanje po njem tem ljudem v kar največji meri olajšano.

11. Opis vsebine:Rekreacija v gozdu kot kulturna potreba in načrtovanje za rekreacijo.Vzgojna in estetska vloga gozda v sodobni družbi.Turizem in rekreacija ter naravna in kulturna dediščina v gozdnem prostoru. Načrtovanje ohranjanja naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru. Gozd kot pozitivno mesto rekreacije (fizično gibanje, psihološko dobro počutje, socialno druženje…Gozd kot tvegan prostor za rekreacijo (teren, odmaknjenost, strupene rastline, divje živali)Rekreacija v urbanem in suburbanem gozdu v primerjavi z rekreacijo v odmaknjenih "divjina" predelih.Kako vpliva gozd na dobro počutje (psihofizične potrebe človeka in danosti gozda), procesi, ki se ob tem dogajajo, identifikacija primernejših gozdnih tipov.Ekonomski učinki rekreacije v gozdu pri zagotavljanju / ohranjanju zdravja.Rekreacija v gozdu kot razvedriloGozdovi z zgodovinskim "spominom" (npr. Rog…) in rekreacijaPomen gozda in njegov potencial za življenje ljudi s posebnimi potrebami (definicija, načrti potrebne infrastrukture, tehnične posebnosti in omejitve za dostop, parkiranje gibanje)Primeri dobre prakse.

101

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent spozna pomen gozda za psihofizično dobro počutje obiskovalcev in prepozna vrste njihovih potreb v posameznih gozdovihUporaba: Pridobljeno znanje je ena izmed osnov za načrtovanje rekreacije in turističnih potreb v mnogonamenskem gozduRefleksija: Študent se zave, da v prostoru ni sam in da pri delu z gozdom in ljudmi v njem mora znati zdrževati tehnična, naravoslovna, družboslovna in pedagoška znanja. Prenosljive spretnosti: Študent se nauči optimalno načrtovati rekreacijsko infrastrukturo, ki naj po eni strani zadovolji potrebe različnih skpin obiskovalcev in hkrati ne poruši nosilna zmogljivosti danega gozda.

13. Temeljni študijski viri:Pirnat, J., 1991: Opazovanje in razčlemba nedeljskega obiska primestne gozdnate krajine v okolici Ljubljane. Urbani izziv, 18/1991, str. 62 - 66.Lundell, Y, 2005. Access to the forests for disabled people. National Board of Forestry. Jonkoping, 76 str.Izbrana literatura:COST E39 - gradivaCronon, W. (ed)., 1996. Uncommon Ground. Norton&Co. NY, 516 str. (str. 1 - 185)Nassauer, j., (ed). 1997. Placing Nature. Island Press, Washington, 179 str. (poglavja 4,5)Schama S., 1995. Landscape and Memory. random House, NY, 562 str. (poglavja 1 – 4)



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Predstavljen in opravljen seminar skupaj z izdelkom na terenu predstavlja oceno iz vaj in je predpogoj, da lahko študent opravlja izpit.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja s sodelovalnim učenjem na praktičnih primerih; seminarji potekajo v manjših skupinah.

17. Obveznosti študenta:Študent mora pridobiti pozitivno oceno pri seminarskem delu in terenskem delu, s tem pridobi končno oceno iz vaj. Izpit je lahko ustni, pisni ali kombinacija obojega. Delno oceno je mogoče z aktivnim delom med predavanji pridobiti že med letom.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ustni ali pisni izpit, zagovor seminarja. Obakrat veljajo ocene 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

102

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Učilnica, dostop do Interneta

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija s pomočjo lastnega anketnega obrazca, ki ga izpolnijo študentje ob koncu predavanj in vaj terinstitucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerze v ljubljani..

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Janez Pirnat- PIRNAT, Janez. Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem. Gozd. vestn., maj, junij 1992, 50, št. 5/6, str. 288-293, ilustr. [COBISS.SI-ID 64792320] - OSANIČ, Aleš, PIRNAT, Janez. Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca = Evaluation of the recreational function in urban forest - case study Golovec (Ljubljana). Gozd. vestn., julij 2003, let. 61, št. 4, str. 171-182, ilustr. [COBISS.SI-ID 1110694] - PIRNAT, Janez. Analysis of access to urban forests for people with disabled and elderly citizens : a case study of Ljubljana. V: HOSTNIK, Robert (ur.). Urban forests : a different trademark for cities and forestry : proceedings, book of summaries. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije: = Slovenian Forest Service, 2005, str. 54. [COBISS.SI-ID 1599398]


doc.dr. Janez Pirnat

103

Univerzav Ljubljani




Ohranjanje ogroženih rastlinskih vrst in gozdnih združb




II./2 3

7. Steber programa / Vrsta predmeta:izbirni - stroka


vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilj predmeta je študentu predstaviti redke in ogrožene rastlinske vrste (mahovi, zelnate rastline, lesnate rastline) in gozdne združbe in njihovo ekologijo ter ga seznaniti z možnostmi in načini njihovega učinkovitega ohranjanja. Kompetence: Študent spozna dejavnike, ki dejansko ali potencialno ogrožajo redke rastlinske vrste in gozdne združbe in se te dejavnike nauči samostojno prepoznavati. Podrobneje spozna ekologijo posameznih najmočneje ogroženih rastlinskih vrst in gozdnih združb in obravnava zakonske možnosti njihovega varovanja in dejansko stanje. Seznani se s takšnimi načini gospodarjenja z gozdom, ki omogočajo njihovo dolgoročno ohranjanje ob hkratnem izpolnjevanj vseh funkcij gozda in omejitve, ki jih je potrebno pri tem upoštevati.

11. Opis vsebine:Pregled začetkov, zgodovinskega razvoja in današnjega stanja na področju varstva rastlin in gozdnih združb v Sloveniji. Pomen ohranjanja redkih rastlinskih vrst in gozdnih združb. Definicije ogroženosti in kratka predstavitev mednarodno sprejetih kategorij ogroženosti. Kriteriji za ugotavljanje in definiranje ogroženosti. Obravnava dejavnikov, ki na splošno ogrožajo rastlinske vrste v gozdnem prostoru in gozdne združbe. Obravnava ogroženih, potencialno ogroženih in redkih vrst po skupinah: mahovna vegetacija, zelnate rastline, lesnate rastline, gozdne združbe. Pri vsaki vrsti so predstavljeni horologija, morfologija in fiziologija, posebna pozornost je namenjena avtekologiji oziroma sinekologiji. Podane so ocena ogroženosti vsake vrste ali gozdne združbe in upoštevanost v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih in možnosti za močnejšo vključenost. Možni načini prilagojenega gospodarjenja in konkretni ukrepi, katerih cilj je učinkovito ohranjevanje ogrožene vrste ali združbe v prihodnosti.

104

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent podrobno pozna redke in ogrožene rastlinske vrste in gozdne združbe slovenskih gozdov, njihovo ekologijo in ukrepe, s pomočjo katerih je mogoče zagotoviti dolgoročno ohranitev le-teh. Uporaba: študent znanje uporabi pri načrtovanju upravljanja z gozdom in okoljem na različnih ravneh. Refleksija: razume, kateri dejavniki najmočneje ogrožajo redke in občutljive vrste in združbe in zakaj je pomembno varovanje ogroženih vrst. Prenosljive spretnosti: študent je sposoben zaznati ogroženost določene vrste.

13. Temeljni študijski viri:Brus, R., 2005: Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni učbenik, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 408 s. (izbrani deli po potrebi)Kaule, G., 1986: Arten und Biotopschutz. Ulmer Verlag Stuttgart.(izbrana poglavja)Accetto, M., 1995. Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske. Gozd. vestn., 53, št. 7-8, s. 307-321

Priporočena literatura:Schütt in sod. 1995→. Enzyklopädie der Holzgewächse - Handbuch und Atlas der Dendrologie. Ecomed - mapa z zvezki za vlaganje. (izbrane monografije).Wraber, T., Skoberne, P., 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14/15, Ljubljana, 429 s. Martinčič, A., 1992. Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov (Musci) v Sloveniji. Varstvo narave 18, Ljubljana, 190 s. (izbrane vrste)Ellenberg, H., 1996: Vegetation Mitteleuropas mit dem Alpen. 5. izd., Verlag Eugen Ulmer Stuttgart. (izbrana poglavja)Mertz, P. et al., 2000: Pflanzengesellschaften Mitteleuropas und der Alpen. Ecomed. (izbrane združbe



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija (b) pogoj za pristop h končnemu izpitu so opravljene obveznosti iz vaj.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja potekajo v predavalnici, terenski pouk pa na različnih objektih v gozdovih po Sloveniji.

17. Obveznosti študenta:Obvezna udeležba na seminarju in na terenskem pouku. Opravljena seminarska naloga je pogoj za opravljanje izpita.

105

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena pisnega izpita pri predmetu se pridobi po naslednji ocenjevalni lestvici: 50 – 59 % (zadostno-6), 60 - 69 % (dobro-7), 70 – 79% (prav dobro-8), 80 – 89 % (prav dobro-9), 90 – 100 % (odlično-10). Ocena vaj je ocena seminarske naloge.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavanja potekajo v predavalnici, kjer je potreben računalnik s projektorjem. Seminar poteka delno v predavalnici in delno v laboratoriju. Terenski pouk poteka na različnih objektih v gozdovih po Sloveniji.

20. Metode evalvacije kakovosti:Samoevalvacija na osnovi ankete pri predmetu ob koncu predavanj in institucionalna anketa Univerze v Ljubljani.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Robert BrusOstali izvajalci: prof.dr. Marko Accetto, Kristjan JarniACCETTO, M., 1993. Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske. Gozd. vestn., 51, 10, s. 426-445. BRUS, Robert. Daphne blagayana Freyer, 1838. V: SCHÜTT, Peter (ur.). Enzyklopädie der Holzgewächse : Handbuch und Atlas der Dendrologie : 26. Ergänzungslieferung. Landsberg am Lech: Ecomed, 2001, 6 str.BRUS, Robert. Dendrologija za gozdarje : [univerzitetni učbenik]. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2005. V, 408 str.


prof.dr. Marko Accetto, doc.dr. Robert Brus

106

Univerzav Ljubljani




Škode od prostoživečih živali




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Poznavanje oblik škode od prostoživečih živali, metod za ocenjevanje škode in izbora ustreznih preventivnih biotehničnih in lovsko-upravljavskih ukrepov.

11. Opis vsebine:Razširitev obstoječih znanj o vzrokih za nastanek škode od divjadi in drugih prostoživečih živali na človekovi lastnini ter problemov v zvezi s preprečevanjem in/ali omilitvami škode.Spoznavanje vrstno-specifičnih učinkov parkljaste divjadi na različne vrste kmetijskih kultur- povezava s habitatnimi razmerami in značilnostmi kmetijske proizvodnje.Ukrepi za neposredno in posredno zmanjševanje škode od prostoživečih živali. Zakonski okviri, preprečevalno krmljenje, ciljni biotehnični ukrepi v habitatih. Prostorski in časovni okviri odstrela. Uporaba kemičnih in elektro-mehanskih zaščitnih sredstev, itn.Pomen monitoringa prostorskega obsega, intenzitete in oblik škode od prostoživečih živali ter uspešnosti uporabljenih preventivnih ukrepov.Pomen vzpostavljanja partnerskih odnosov med upravljalci lovišč in lastniki kmetijskih zemljišč ter rejci drobnice pri ukrepih za preprečevanje škode od prostoživečih živali.Sistemi ocenjevanja in povračila škode od divjadi in drugih prostoživečih živali. Sodelovanje s izpostavljenimi ciljnimi skupinami.

107

12. Predvideni študijski dosežki:a.) Znanje in razumevanje: študent spozna značilnosti, ki vplivajo na nastanek škode od divjadi, regionalne posebnosti in načine za njeno preprečevanjeb.) Uporaba: Spoznanja o vzrokih za nastanek škode, v povezavi s habitatnimi značilnostmi poveže študent z vsebinami predmetov: Ekologija divjadi in lovnogospodarsko načrtovanje, Upravljanje s populacijami prostoživečih živali, Krajinska ekologija, Gozdnogospodarsko načrtovanjec.) Refleksija: poznavanje vsebin o škodi od prostoživečih živali omogoča študentu, da aktivno sodeluje v procesu odločanja o ukrepih v populacijah divjadi in v habitatih.

d.) Prenosljive spretnosti: študent se usposobi za razpoznavanje vrstnih značilnosti povzročene škode, oceno višine škode od prostoživečih živali in programiranje ukrepov za preprečevanje nastanka in omilitev škode od divjadi

13. Temeljni študijski viri:Bubenik,A.B. 1984. Ernährung, Verhalten und Umwelt des Schalenwildes. BLV Verlag, München, 272 str.Černe,L. 2004. Preprečevanje in ocenjevanje škod od divjadi na kmetijskih rastlinah. Tretja izpopolnjena izdaja. Strokovna knjižnica LZS. Ljubljana. 172 str.Prevention and control of wildlife damage. http://wildlifedamage.unl.edu/handbook/handbook

Priporočena literatura:Adamič,M. 1990. Prehranske značilnosti kot element načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.) Strokovna in znanstvena dela 105. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniška fakulteta v Ljubljani. 203 str.10-letni lovsko upravljavski načrti za posamezna lovsko-upravljavska območja (ZGS)Individualni izbor literature (članki, separati) v povezavi s temo seminarske naloge


slovenski slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik, udeležba na seminarjih in terenskih vajah, izdelava poročila s terenskih vaj.

16. Metode poučevanja in učenja:predavanja, seminarsko delo, terenski pouk

17. Obveznosti študenta:udeležba pri terenskem pouku, izdelava in zagovor seminarske naloge

108

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena pisne seminarske nalogeOcene: 6-10

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:raziskovalna oprema, dostop do priporočene študijske literature

20. Metode evalvacije kakovosti:samoevalvacija, študentska anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Miha AdamičOstali izvajalci: prof.dr. Anton Vidrih, dr. Matej VidrihPOGAČNIK, Milan, VIDRIH, Tone, KOMPAN, Drago, JUNTES, Polona, LOBNIK, Franc. The use and management of abandoned hilly karst areas and recultivation by animals as a tool. V: LIAO, Xiaohan (ur.). 1. International conference on the karst and caves of Guizhou, 1-14 August 2000, Guiyang, Guizhou, China. First International conference on the karst and caves of Guizhou : 1-14 August 2000, Guiyang, Guizhou, China : general information. Guiyang: [s. n.], 2000, str. 15. [COBISS.SI-ID 934010] ADAMIČ, Miha, JERINA, Klemen, JONOZOVIČ, Marko. Problems connected with the large-carnivore conservation in Slovenia : did we find the right way?. V: CHARDONNET, Philippe (ur.). Game & wildlife science : Wildlife : a natural resource : proceedings of the 6th international wildlife ranching symposium. Tome 2, (Game & wildlife science, Vol. 21, no. 4). Paris: Office National de la Chasse et de la Faune Sauvage, 2005, str. 571-580, ilustr. [COBISS.SI-ID 1589670] ADAMIČ, Miha. Prehranske značilnosti kot element načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.) : doktorska disertacija na Univerzi v Beogradu = Food habits as an element of the management of ungulate populations with the emphasis on the red deer (Cervus elaphus L.) : doctoral dissertation at Belgrade University, (Strokovna in znanstvena dela, 105). Ljubljana: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, VTOZD za gozdarstvo, 1990. 203 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 17016064]


prof.dr. Miha Adamič

109



Univerzav Ljubljani




Naravnemu okolju prilagojene tehnologije pridobivanja lesa




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Sposobnost celovitega upravljanja gozdov glede na ekološke, ekonomske in socialne vidike, sposobnost usklajevanje javnih in zasebnih interesov pri rabi gozdov, sposobnost oblikovanja tehnoloških verig v gozdarstvu, usposobljenost za celostno odpiranje gozdnega prostora in projektiranja gozdne infrastrukture

11. Opis vsebine:RAZMERE V KATERIH SE ODVIJA PRIDOBIVANJE LESA V SLOVENIJI: Pogoji za izvajanje tehnologij: povezave z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi cilji, odprtost gozdov, organizacijske zahteve, delovna sredstva. Odnos med lesnoproizvodno in splošnokoristnimi funkcijami gozda, omejitve pri pridobivanju lesa zaradi splošnokoristnih funkcij (npr. zaščitena območja), splošne terenske razmere, posebne terenske razmere, klimatske razmere. NASTANEK MOTENJ V OKOLJU: Vrste motenj v okolju zaradi tehnologij pridobivanja lesa: vplivi na atmosfero, vodne vire, gozdna tla in sestoj. vožnja po brezpotju, pomen podlage - gozdnih tal, vplivi na gozdna tla odnosi kolo – tla), vplivi na sestoj, poškodbe sestojev pri sečnji in vožnji lesa, emisije toplogrednih plinov, vplivi na vodne vire, drugi negativni vplivi na okolje. Obseg motenj v okolju: možnosti uporabe naprednejših delovnih sredstev, vplivi na gozdna tla. NAČINI ZMANJŠEVANJA MOTENJ V OKOLJU:Izbira tehnologije: pridobivanje okroglega lesa in gozdnih lesnih sekancev. Prednosti in slabosti različnih tehnologij. Vplivi tehnologij izkoriščanja gozdne biomase na okolje. Povezave med tehnologijami okroglega lesa in tehnologijami izdelave gozdnih lesnih sekancev. Možnosti preprečevanja oz. zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Možni sistemski, tehnični in organizacijski ukrepi. Trendi v tujini: BMP (Best Management Practice), PF (Precision Forestry), LIF (Low Impact Forestry).

110

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: poznavanje oblik in vrste vplivov na okolje s strani tehnoloških sistemov. Poznavanje pogojev umeščanja tehnoloških sistemov v okolje.Uporaba: poznavanje ukrepov in načinov izogibanja oz. zmanjšanja škodljivih vplivov v okolju, poznavanje načel dobre prakse pridobivanja lesa, zlasti pri transportu lesa in predvsem na ranljivih območjih. Refleksija: sinteza znanj s področij gojenja gozdov, pridobivanja lesa, organizacije del in gozdnih prometnic.Prenosljive spretnosti: poznavanje in sposobnost organizacije in vodenja gospodarnega in ekološko prijaznega dela na občutljivih območjih.

13. Temeljni študijski viri:KOŠIR, Boštjan. Etika strokovnega dela kot dejavnik kakovosti dela v gozdarstvu = Professional ethics as a factor of forest work quality. V: POTOČNIK, Igor (ur.). Kakovost v gozdarstvu. 1, (Zbornik gozdarstva in lesarstva, Št. 50). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: Gozdarski inštitut Slovenije, 1996, str. 47-65.KOŠIR, Boštjan, CEDILNIK, Anton. Model naraščanja števila poškodb drevja pri redčenjih = The model of number increasing of tree damages at thinnings. Zb. gozd. lesar., 1996, let. 48, str. 135-151, tabele, graf. prikazi.KOŠIR, Boštjan. Iskanje praktičnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom = Finding practical rules in sustainable economic and ecological forest management. Gozd. vestn., 1998, let. 56, št. 10, str. 460-467.KOŠIR, Boštjan. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojev = Critical evaluation of frequent thinnings from the aspect of energy consumption and damage in the stands. Zb. gozd. lesar., 1998, št. 56, str. 55-71.KOŠIR, Boštjan. Primerjava rezultatov modela poškodb drevja v sestoju zaradi pridobivanja lesa in rezultatov terenskih opazovanj. Zb. gozd. lesar., 2000, #Št. #62, str. 53-86.KOŠIR, Boštjan, ROBEK, Robert. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča Žekanc = Characteristics of the stand and soil damage in cut-to-lenght thinning on the Žekanc working site (SW Slovenia). Zb. gozd. lesar., 2000, #Št. #62, str. 87-115.KOŠIR, Boštjan. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zb. gozd. lesar., 1999, št. 59, str. 89-120.KOŠIR, Boštjan. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa = Damage to mountain spruce stands due to harvesting. V: DIACI, Jurij (ur.). Gorski gozd : zbornik referatov : conference proceedings. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 1998, str. 95-107.ROBEK, Robert, KRAIGHER, Hojka, KOŠIR, Boštjan. Tree root development in compacted soils due to logging operations. V: STOKES, Bryce (ur.), LAUHANEN, Risto (ur.). Forest operations and environmental protection : Forests and society: The role of resarch : Proceedings of a Symposium organized by IUFRO Group 3.11.00 at the XXI IUFRO Congress 7-12 August 2000, Kuala Lumpur, Malaysia. Parkano: Finnish Forest Research Institute, Parkano Research Station, 2001, str. 23-32.KOŠIR, Boštjan. Vpliv strojne sečnje na sestoj in gozdna tla. V: KRAJČIČ, Darij (ur.). Strojna sečnja v Sloveniji : zbornik ob posvetovanju. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, 2002, str. 66-82.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik, udeležba na seminarjih in seminarskih vajah

111

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanje, izdelava seminarja, timsko delo v več skupinah na seminarskih vajah

17. Obveznosti študenta:1) sodelovanje na predavanjih, 2) Izdelava seminarja, 3) sodelovanje na seminarskih vajah, 4) pisni ali ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena se oblikuje kot povprečje iz: 1) sodelovanje na predavanjih 20%, 2) Izdelava seminarja 20%, 3) sodelovanje na seminarskih vajah 20%, 4) pisni ali ustni izpit 40%


20. Metode evalvacije kakovosti:Študentske ankete, samoevalvacija, institucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Boštjan KoširOstali Izvajalci: dr. Jurij MarenčeKOŠIR, Boštjan, CEDILNIK, Anton. Model naraščanja števila poškodb drevja pri redčenjih = The model of number increasing of tree damages at thinnings. Zb. gozd. lesar., 1996, let. 48, str. 135-151, tabele, graf. prikazi.KOŠIR, Boštjan. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojev = Critical evaluation of frequent thinnings from the aspect of energy consumption and damage in the stands. Zb. gozd. lesar., 1998, št. 56, str. 55-71.KOŠIR, Boštjan. Primerjava rezultatov modela poškodb drevja v sestoju zaradi pridobivanja lesa in rezultatov terenskih opazovanj. Zb. gozd. lesar., 2000, #Št. #62, str. 53-86.


prof.dr. Boštjan Košir

112

Univerzav Ljubljani




Zdravje drevja v urbanem okolju




II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Usposabljanje za determinacijo najpomembnejših škodljivih biotskih in abiotskih dejavnikov drevja v urbanem okolju. Najustreznejše metode preventivnih in kurativnih ukrepov za ohranjanje zdravja drevja.

11. Opis vsebine:Študent spozna značilnosti urbanega okolja, ki neugodno vplivajo na zdravje drevja ali omogočajo namnožitev in okužbo s škodljivimi organizmi. Spozna najpomembnejše škodljive organizme (predvsem glive, žuželke, pršice) specifične za posamezno alohtono drevnino in tiste, ki so avtohtoni drevnini v urbanem okolju posebno nevarni. Glavne vsebine so:- obravnava škodljivih in motečih organizmov (žuželke, glive, pršice, ogorčice, virusi, bakterije) po alohtonih gostiteljskih rastlinah (duglazija, zeleni bor in drugi eksotični bori, omorika, čuga, klek, pacipresa, robinija, gledičija, divji kostanj, platana, okrasne grmovnice). Možnosti preventivnega in kurativnega varstva- obravnava najpomembnejših škodljivih in motečih organizmov avtohtone drevnine v mestih (topoli, vrbe, hrasti, bukev, smreka, jesen, bresti, lipe)- glive razgrajevalke lesa – sistematika, lastnosti, okužba, razvoj, možnosti ukrepanja- vpliv tehnik oskrbe drevja na pojav škodljivih in motečih organizmov- možnosti preprečevanja in kurative v urbanem okolju (uporaba kemičnih sredstev, feromonov, tehnike aplikacije, strategije zatiranja)

113

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Specifični škodljivi biotski dejavniki za posamezne tujerodne drevesne vrste v urbanem okolju (predvsem glive, žuželke in pršice), vpliv urbanega okolja na spremembe občutljivosti posameznih avtohtonih gostiteljev.Uporaba: Načini zmanjševanja poškodb drevja zaradi škodljivih biotskih dejavnikov. Možnosti preventivnih in kurativnih ukrepov v urbanih območjih in kulturni krajini (parki, obcestni nasadi, protivetrni nasadi).Refleksija: Sobivanje številnih organizmov v urbanem okolju, pomen interakcij med njimi v okrnjenih ekosistemih - možnosti namnožitve, vrstna pestrost mikroorganizmov v antropogenih ekosistemih.Prenosljive spretnosti:Načini opazovanja simptomov, mikroskopiranje, osnovne laboratorijske metode, delo v sterilnih razmerah. Načini vzorčenja in monitoringa poškodb.

13. Temeljni študijski viri:Butin, H., 1995. Tree diseases and disorders. Causes, biology, and control in forest and amenity trees. Oxford University Press, Oxford, New York, Tokyo, 252 str. (str. 21-204)

Priporočena literatura:Butin, H., Nienhaus, F., Böhmer, B., 2003. Farbatlas Gehölzkrankheiten.- 3. Auflage. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, Deutschland, 288 str.Schwarze, F. W. M. R., Engels, J., Mattheck, C., 2004. Fungal strategies of wood decay in trees.- 2nd Ed. Springer Verlag, Heidelberg, 218 str. (str. 33-59)Tomiczek., C., Cech, T., Krehan, H. Perny, B., 2000: Krankheiten und Schädlinge an Bäumen im Stadtbereich (publikacija na CD). (posamezni škodljivi dejavniki)Shigo A., 1996. A new tree biology. Facts, photos, and philosophies on trees and their problems and proper care.- Second Edition, Shigo and Trees Associates, 619 str.Hartman, J.R., Pirone, T.P., Sall, M.A., 2000. Pirone's tree maintenance. 7th Ed. Oxford University Press, Oxford, New York, 545 str. (str. 35-233)Internetni viri:http://www.treesaregood.com/http://www.isa-arbor.com/home.aspx



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: a) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija in predznanja iz botanike in zoologije.b) Pogoj za pristop h končnemu izpitu je izdelana in ocenjena seminarska naloga, opravljene laboratorijske vaje (s poročilom) in opravljen terenski pouk.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja: Power-point prezentacije, sprotne skupinske konzultacije.Laboratorijske vaje: spoznavanje morfologije trosišč pomembnejših patogenov z uporabo lupe in mikroskopa; mikroskopiranje okuženih rastlinskih delov; morfološke značilnosti škodljivih živali, determinacija, risanje značilnih determinacijskih značilnosti obravnavanih organizmov. Tehnike sterilnega dela za izolacijo patogenov v čiste kulture, gojenje, determinacija. Terenski pouk: celodnevni pregleda urbanih področij z analizo drevju škodljivih dejavnikov.

17. Obveznosti študenta:Opravljene vaje s poročilom, pozitivno ocenjena seminarska naloga in udeležba na terenskem pouku so pogoj za opravljanje izpita.

114

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Pisni ali ustni izpit s točkovanjem posameznih vprašanj (1-5 točk). Doseči je mogoče 20 točk, pod 10 točk je ocena negativna (1-5), nad 10 točk je ocena pozitivna oziroma sledi priporočilom Univerze v Ljubljani: (51-60%-zadostno 6, 61-70%-dobro 7, 71-80%-prav dobro 8, 81-90%-prav dobro 9, 91-100% odlično 10). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocene izpita (80%) in ocene seminarske naloge (20%).Ocena iz laboratorijskih vaj je sestavljena iz ocene odgovorov na ustnem preizkusu znanja (80 %) in ocene risb (20 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:a) Laboratorij za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije.b) Mikroskopirnica s 15 šolskimi mikroskopi OLYMPUS CX21; 15 šolskimi binokularji, raziskovalnim mikroskopom OLYMPUS CX41, stereo lupo OLYMPUS SZX 12; video sistemom SONY na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. c) Mikoteka in Herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije.


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Dušan JurcJURC, Dušan, TURCHETTI, Tullio. Cryphonectria parasitica : diagnostics. Bull. OEPP, August 2005, vol. 35, iss. 2, str. 295-298. [COBISS.SI-ID 1634982]JURC, Dušan. Pregled zgodovine epidemije kostanjevega raka v Sloveniji = An overview of the history of the chestnut blight epidemic in Slovenia. Zb. gozd. lesar., 2002, št. 68, str. 33-59. [COBISS.SI-ID 1053862]JURC, Dušan, OGRIS, Nikica, SLIPPERS, J., STENLID, J. First report of Eutypella canker of Acer pseudoplatanus in Europe. New disease reports, August 2005 - January 2006, vol. 12, [2 str.], ilustr. http://www.bspp.org. uk/ndr/jan2006/2005-99.asp. [COBISS.SI-ID 1596070]


doc.dr. Dušan Jurc

115

Univerzav Ljubljani




Ergonomsko oblikovanje dela


Gozdarsko podjetništvo in inženirstvo II./2 3



vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Sposobnost oblikovanja ergonomsko ustreznega delovnega mesta. Sposobnost načrtovanja ukrepov za zmanjšanje škodljivih posledic dela in delovnega okolja. Sposobnost spremljanja in analiziranja nezgod v gozdarstvu.

11. Opis vsebine:Humanizacija dela in oblikovanje dela. Zahteve za izdelavo delovnih sredstev. Presoja ergonomske prilagojenosti z vprašalnimi polami. Oblikovanja dela pri sečnji in izdelavi gozdnih lesnih sortimentov. Minimalni kriteriji ergonomsko ustreznih motornih žag in tehnika dela. Oblikovanje dela pri spravilu lesa. Ocena ergonomske prilagojenosti traktorjev za spravilo lesa. Vstop in izstop. Kontrolni instrumenti in elementi za upravljanje. Vidljivost. Škodljivi vplivi delovnega okolja. Oblikovanje dela pri prevozu lesa. Ergonomske značilnosti kamionov za prevoz lesa. Nakladalna naprava. Oblikovanje stabilnih delovnih mest (gibalno polje, vidno polje). Analiza nezgod v gozdarstvu kod preventiva dejavnost humanizacije dela. Spremljanje in značilnosti nezgod v gozdarstvu.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent razume in pozna osnovne principe oblikovanja ergonomsko ustreznih delovnih mest v gozdarstvu. Pozna glavne dejavnike dela in delovnega okolja, ki vplivajo na zmanjšanje delovne uspešnosti.Uporaba: pridobljeno znanje je osnova za razumevanje in sodelovanje s strokovnjaki drugih področij znotraj in izven gozdarstva v neposredni proizvodnji pri oblikovanu delovnih mest in nabavi delovnih sredstev.Refleksija: principe in ergonomsko ustrezno oblikovanega dela zna aplicirati in uveljaviti v praksi.Prenosljive spretnosti: študent je sposoben prenosa teoretičnih in znanstvenih dognanj v praktično delo na področju ergonomskega oblikovanja dela v gozdarstvu..

116

13. Temeljni študijski viri:Lipoglavšek, M., Kumer, P., 1998. Humanizacija dela v gozdarstvu. Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ISBN 961-6020-18-8, 214 s.Lipoglavšek, M., Potočnik, I. Ergonomske značilnosti goseničarjev za spravilo lesa. Zb. gozd. lesar., 1989, letn. 32, str. 101-160.SIST EN 608: Kmetijski in gozdarski stroji - Prenosne motorne žage.Varnost, USM, Ljubljana, 1998, 2 str.

Priporočena literaturaSchmidtke, H., 1973. Ergonomie 1, Grundlagen menschlicker Arbeit und Leistung, Carl Hanser Verlag, München 1973, 304 str.Schmidtke, H., 1974. Ergonomie 2, Gestaltung von Arbeitsplatz und Arbeitsumwelt, Carl Hanser Verlag, München 1974, 330 str.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik.Opravljen seminar je pogoj za opravljanje izpita.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja in seminarski način dela in laboratorijske vaje.

17. Obveznosti študenta:(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) pisni ali ustni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen (a) sodelovanja na predavanjih (20%), (b) seminarja (30%) in (c) končnega pisnega ali ustnega izpita (50%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Učilnica z računalniško projekcijo.

20. Metode evalvacije kakovosti:Evalvacija poteka poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete.

117

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Igor PotočnikOstali izvajalci: mag. Anton PojePOTOČNIK, I., 1985. Ergonomska ustreznost komandnih pultov na centralnih mehaniziranih lesnih skladiščih. Gozdarski vestnik 4, s. 324 – 334.POTOČNIK, I., 1988. Analiza nesreč v slovenskem gozdarstvu v obdobju med leti 1976 in 1985. Zb. gozd. Lesar, 32, s. 69 – 92.LIPOGLAVŠEK, M., POTOČNIK, I., 1989. Ergonomske značilnosti goseničarjev za spravilo lesa. Zb. gozd. lesar., 32, s. 101-160.



118

Univerzav Ljubljani




Kakovost v gozdarstvu





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Na koncu modula bo študent znal razlikovati in presojati sisteme za zagotavljanje kakovosti na področju stroke, varstva okolja, varstva pri delu. Poznal bo zahteve delovnega okolja, ki morajo biti izpolnjene za presojo učinkovitosti na področju kakovostiPridobivati bo znal relevantne informacije za različne sisteme kakovosti in cestificiranje v gozdarstvu.

11. Opis vsebine:Zgodovina kakovostiSistemi za zagotavljanje kakovostiStandardi o sistemu kakovosti: ISO 9000Standardi o varovanju okolja: ISO 14000Certificiranje v gozdarstvu: PEFC, FSCTQMAnaliza napak in njihovih posledic (FMEA -Failure Mode and Effects Analysis)Celovito vzdrževanje delovnih sredstev (TPM - Total Productive Maintenance)Informacijski sistem za kakovost

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Pozna vlogo standardizacije in certificiranja v gozdarstvu ter pomena kakovosti za uspešnost organizacije proizvodnih procesov v gozdarstvu in pri delu z obnovljivimi gozdnimi (naravnimi) viri. Uporaba: Pri oblikovanju in organiziranju proizvodnih procesov v gozdarstvu ter dejavnostih, ki so povezana z delom v gozdu, kakor tudi pri vsakdanjem delu, še posebej pa pri študiju oz. izobraževnem procesu, v katerem se študent trenutno nahaja.Refleksija: Potrebna sinteza znanj iz tehnološkega in organizacijskega področja ter informatike, ki tvori osnovo za upravljanje s kakovostjo (načrt, izvedba, kontrola, ukrep). Prenosljive spretnosti: Splošna znanja o vrednotenju kakovosti dela so prenosljiva na vsa področja življenja in dela ter spadajo med temeljne vede, ki so potrebne za uspešno vlkjučevanje v delovne procese na vseh področjih in ravneh zahtevnosti.

13. Temeljni študijski viri:

119

DYKSTRA, D.P. in sod. 2002: Tecnologies for wood tracking: verifying and monitoring the Chain of Custody and legal compiliance in the timber industry. Washington, World bank: 68 str.KOŠIR, Boštjan. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zb. gozd. lesar., 1999, št. 59, str. 89-120

Priporočena literatura:ISHIKAWA, K.: Kako celovito obvladati kakovost (Japonska pot), Tehnična založba Slovenije 1989FERLIN, Franc, KRAJČIČ, Darij, ČATER, Matjaž, KOVAČ, Marko, MAVSAR, Robert, TORELLI, Niko. Strokovne podlage za vključitev Slovenije v vseevropsko shemo certificiranja gozdov : (Pan-European Forest Certification). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2002. ISBN 961-6425-13-7ISO 14021. Environmental labels and declarations - Type I environmental labeling - Principles and procedures. 1999. Geneva, ISO: 12 strSIST ISO 9000. Sistemi vodenja kakovosti - osnove in slovar. 2002. Ljubljana, SIST: 56 str.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja in seminarske vaje.

17. Obveznosti študenta:Izdelava seminarske naloge s področja vrednotenja kakovosti v gozdarstvu.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: (a) seminarja (35%) in (b) končnega pisnega ali ustnega izpita (65%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Učilnica

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Janez KrčKRČ, Janez, DIACI, Jurij. Ocenjevanje nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo večkriterialnega vrednotenja = Priority estimationion for tending of young forest stands using the multi criteria evaluation method. Zb. gozd. lesar., 2001, št. 65, str. 59-81. KRČ, Janez. 1999. Analiza spremenjenosti količinske in vrstne sestave gozdov po dveh različnih metodah ter njuna primerjava, -Zbornik gozdarstva in lesarstva 60, Ljubljana, s. 211 - 236. KRČ, Janez, KOŠIR, Boštjan. Modelna napoved trendov lesnih zalog v odvisnosti od jakosti redčenj in proizvodne dobe. Zb. gozd. lesar., 2003, št. 70, str. 101-118.


doc.dr. Janez Krč

120

Univerzav Ljubljani




Projektiranje tehnoloških sistemov





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Sposobnost oblikovanja tehnoloških verig v gozdarstvu, sposobnost oblikovanja in vrednotenja varnega dela v gozdni proizvodnji na osnovi študija dela, usposobljenost za celostno odpiranje gozdnega prostora in projektiranja gozdne infrastrukture

11. Opis vsebine:TEHNOLOŠKI SISTEMI: Tehnologije pridobivanja okroglega lesa, tehnologije pridobivanja gozdnih lesnih sekancev, dejavniki razvoja gozdarskih tehnologij, dejavniki razvoja nekdaj in danes, težnje razvoja tehnologij, produktivnost dela v tujini in pri nas v povezavi s stanjem tehnologij, posebnosti slovenskih tehnologij pridobivanja lesa, perspektive razvoja, posebnosti tehnološkega razvoja v zasebnih gozdovih, opremljenost lastnikov gozdov za sečnjo in transport lesa, sestavine tehnoloških sistemov, tehnološke verige, sistemi kratkega lesa, sistemi dolgega lesa, povezava sistemov pridobivanja lesa in izkoriščanja lesne biomase, izbira tehnološkega sistema, funkcionalna in deskriptivna klasifikacija terena. Delovni učinki tehnoloških sistemov (sečnja, spravilo, prevoz). NAČRTOVANJE IN PROJEKTIRANJE SEKUNDARNIH GOZDNIH PROMETNIC: Napetost v nosilni vrvi, povesi nosilne vrvi, koti in sile na podporah, napetosti v vlačilni vrvi, privlačevanje bremena, dviganje bremena, vlačenje bremena, dimenzioniranje podpor in sider, geometrija sidranja, primer projekta žičnega žerjava, značilnosti terena in sekundarne prometnice, vpliv in posebnosti smeri spravila lesa na značilnosti sekundarnih prometnic, sekundarne prometnice in razvojna faza sestoja. IZBIRA TEHNIČNIH SREDSTEV IN VPLIVI NA OKOLJE: Tehnologija materialov. Morfologija traktorjev in drugih strojev. Stabilnost in zmogljivosti strojev za sečnjo. Težišče traktorja in zgibnega polprikoličarja, stabilnost pri privlačevanju oz. nakladanju bremena, stabilnost pri vlačenju in vožnji po nagnjeni podlagi, upori pri vožnji, kotalni upor, vzponski upor, zračni upor, upor vztrajnostnih mas, upor priklopnika, upori pri vlačenju lesa in adhezija. Vožnja po brezpotju: tlak strojev na podlago, prenosi sil na podlago, vlačenje po tleh, kazalci učinkovitosti vlačenja, pogoni, transmisije, hidravlika na delovnih strojih, poraba energije, vzdrževanje strojev, vplivi na okolje in njihovo zmanjševanje. Zanesljivost delovanja strojev.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: poznavanje oblik in vrste tehnoloških sistemov. Poznavanje pogojev pod

121

katerimi načrtujemo tehnološke sisteme.Uporaba: poznavanje vloge in načina izvajanja pridobivanja lesa v povezavi z odpiranjem gozdov in izbiro tehnoloških sistemov. Izbira učinkovitih in varnih tehnoloških sistemov, tehnologij, metod in tehnik dela. Refleksija: sinteza znanj s področij gozdnih proizvodov, pridobivanja lesa, organizacije del, ergonomije ter varstva pri delu in gozdnih prometnic.Prenosljive spretnosti: poznavanje in sposobnost organizacije in vodenja varnega in učinkovitega ter gospodarnega dela, poznavanje načel trajnostnega gospodarjenja.

13. Temeljni študijski viri:KOŠIR, Boštjan. Pridobivanje lesa : študijsko gradivo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1997. 330 str.Priporočena literatura:KOŠIR, Boštjan. Lastnosti prenosa sil na podlago pri traktorju Woody 110. Gozd. vestn., 2000, letn. 58, št. 3, str. 139-145.Silversides, C.R., Sundberg, U. 1988. Operational Efficiency in Forestry - Analysis. Vol.1, Kluwer Academic Publ., Dordrecht, 219 str.Silversides, C.R., Sundberg, U. 1989. Operational Efficiency in Forestry - Practice. Vol.2, Kluwer Academic Publ., Dordrecht, 169 str.Samset, I. 1985. Winch and Cable Systems. Martinus Nijhoff/Dr W. Junk Publ., Dordrecht, str.539Saarilahti M. 2002. Soil Interaction Model. University of Helsinki, Department of Forest Resource Management, 87 s.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik.Opravljen seminar je pogoj za opravljanje izpita.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, timsko delo v več skupinah pri seminarskih vajah

17. Obveznosti študenta:1) seminar - projekt žičnega žerjava, 2) kolokvij (dimenzioniranje, težišče traktorja, upori pri vožnji, itd.), 3) pisni ali ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena se oblikuje kot povprečje iz: 1) seminar - projekt žičnega žerjava 30%, 2) kolokvij (dimenzioniranje, težišče traktorja, upori pri vožnji, itd.) 30%, 3) pisni ali ustni izpit 40%

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta: Predavalnica, zbirke slikovnega in filmskega materiala

122


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Boštjan KoširOstali izvajalci: dr. Jurij MarenčeKOŠIR, Boštjan. Lastnosti prenosa sil na podlago pri traktorju Woody 110. Gozd. vestn., 2000, letn. 58, št. 3, str. 139-145.KOŠIR, Boštjan. Optimal line lengths when skidding wood with the Syncrofalke cable crane in Slovenian conditions. V: ARZBERGER, Ulrich (ur.), GRIMOLDI, Madeline (ur.). New trends in wood harvesting with cable systems for sustainable forest management in the mountains : workshop proceedings. Rome: Food and agriculture organization of the United Nations.etc., 2003, str. 81-90.KOŠIR, Boštjan. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zb. gozd. lesar., 1999, št. 59, str. 89-120.



123

Univerzav Ljubljani




Gozdarsko podjetništvo





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent nadgradi splošna znanja in ekonomike in organizacije podjetij z gozdarsko aplikacijo in gozdnogospodarskimi posebnostmi. S tem spozna značilnosti in posebnosti gospodarjenja gozdarskih gospodarskih družb.

11. Opis vsebine:Prvine poslovnega procesa gozdarskih gospodarskih družb.Specifičnosti premoženje gozdarskih družb.Stroški v gozdarstvu.Kalkulacija stroškov strojnega dela v gozdarstvu.Kalkulacija stroškov pridobivanja gozdnih sortimentov in gozdarskih storitevKalkulacija stroškov gojitvenih in varstvenih del.Kalkulacija stroškov pri kompleksnem gospodarjenju z gozdoviSubvencije za delo v gozdovih.Ekonomika naložb v gozdove. Metode ocenjevanja naložb. Naložbe v gozdne ceste. Presoja smotrnosti zamenjave delovnih sredstev v gozdarstvu.Planiranje v gospodarskih gospodarskih družbah. Vrste planov. Viri podatkov za planiranje. Spremljanje izvrševanja planov. Vpliv zunanjih dejavnikov na proces planiranjaPosebnosti v organiziranju in delovanju gospodarskih družb v gozdarstvu. .

124

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna in razume ekonomske zakonitosti v gospodarski družbi, se usposobi za prepoznavanje reprodukcijskih procesov, zna poiskati ustrezne informacije o podjetju.Uporaba: Znanje je uporabno pri razumevanju drugih predmetov z ekonomsko vsebino, za celostno razumevanje gozdarstva, ključnega pomena je za delovna mesta v gospodarski gozdarski dejavnosti. Refleksije: študent se usposobi za prepoznavanje reprodukcijskih procesov znotraj profitne organizacije, zna poiskati ustrezne informacije o podjetju. Prenosljive spretnosti: Predmet je nadgradnja splošnih podjetniških vsebin, aplicirana na področje gospodarjenja z gozdovi.

13. Temeljni študijski viri:WINKLER, Iztok, KOŠIR, Boštjan, KRČ, Janez, MEDVED, Mirko. Kalkulacije stroškov gozdarskih del, (Strokovna in znanstvena dela, 113 [i. e. 116]). Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 1994. 69 str.Speidel,G., Forstliche Betriebswirstschaftslehre, Paul Parey Verlag, Hamburg 1984, 326 s.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.Pogoj za pristop k izpitu je opravljen kolokvij iz vaj

16. Metode poučevanja in učenja:predavanja in laboratorijske vaje

17. Obveznosti študenta:pisni kolokvij iz vajustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Izpit: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)


125


21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Iztok WinklerOstali izvajalci: doc.dr. Darij Krajčič, viš.pred. Milan ŠinkoWinkler, in sod. 1994. Kalkulacije stroškov gozdarskih del. Strokovna in znanstvena dela113. Ljubljana, BF gozdarstvo, 69 s.Winkler, Iztok. Stroški gozdnega dela = Forest work costs. Gozd. vestn., 1995, let. 53, št. 2, str. 58-65,Winkler, I.( soavtorja B. Košir in M. Medved), 1996. Kriteriji za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdnih del. Zb. gozd. in les 51, s. 7 - 26. Winkler, I. /Marenče, J., 1998. Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih družbenih in gospodarskih razmerah. GozdV 56, 1, s. 3 - 11.


prof. dr. Iztok Winkler

126

Univerzav Ljubljani




Projektiranje gozdnih cest





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Sposobnost izdelave projekta gozdne ceste na osnovi elaborata ničelnice. Sposobnost variantnega odločanja med alternativnimi rešitvami. Sposobnost svetovanja naročniku.

11. Opis vsebine:Projektiranje gozdne ceste. Načrt gozdne ceste. Karakteristične tehnične risbe. Idejni projekt. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Mejni konstrukcijski elementi gozdne ceste. Gozdna cesta kot manj zahteven gradbeni objekt. Vsebina risb načrta gozdne ceste. Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo gozdne ceste. Izvajanje del in gradbeni nadzor. Strokovni pregled zgrajene gozdne ceste. Geodetski načrt novega stanja zemljišča. Inženirska zbornica Slovenije. Licenciranje za projektiranje in nadzor.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: študent razume in pozna strokovne pojme o projektiranju gozdnih cest kot posebni obliki inženirskih objektov.Uporaba: pridobljeno znanje je osnova za razumevanje in samostojno delo na projektiranju gozdnih cest, ki kasneje lahko še formalno nadgrajena z ustreznim strokovnim izpitom pri Inženirski zbornici Slovenije.Refleksija: s teoretičnim in praktičnim znanjem projektiranja gozdnih cest je sposoben praktičnega dela na tem področju.Prenosljive spretnosti: študent je sposoben prilagajanja tehničnih elementov gozdne ceste naravnim danostim ter uravnoteženja ekoloških, ekonomskih in tehnoloških interesov pri projektiranju gozdnih cest.

127

13. Temeljni študijski viri:POTOČNIK, I., 1998. Gozdne prometnice v luči predpisov o graditvi objektov : pripravljalni seminar za strokovni izpit po ZGO - gozdarstvo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 27 s.DOBRE, A., 1995. Gozdne prometnice. -Skeletno študijsko gradivo, BF oddelek za gozdarstvo, 69 s.POTOČNIK, I., 1996. Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove potrebne kakovosti = Utilisation level of transport capacity of forest roads as an indicator of their required quality. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: Gozdarski inštitut Slovenije, str. 27-42.

Priporočena literaturaDIETZ, P. / KNIGGE, W. / LOEFFLER, H., 1984. Walderschliessung.- Verlag Paul Parey, Hamburg, 426 s.KUONEN, V., 1983. Wald und Güterstrassen.- Pfaffhausen, 743 s.POTOČNIK, I., 1998. The environment in planning a forest road network. Forestry Sciences, Vol. 54. Dordrecht; Boston; London: Kluwer Academic Publishers, cop., str. 67-73.POTOČNIK, I., 2003. Forest road formation width as an indicator of human impact on forest environment. Ekológia (Bratisl.), letn. 22, št. 3, str. 298-304



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpisan v letnik.Opravljen seminar je pogoj za opravljanje izpita.

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, seminarski način dela in terenski pouk.

17. Obveznosti študenta:a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) pisni ali ustni izpit, (d) poročila s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen (a) sodelovanja na predavanjih (20%), (b) seminarja (30%), (c) končnega pisnega ali ustnega izpita (50%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen sodelovanja (20%) in poročil s terenskega dela (80%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Učilnica z računalniško projekcijo.

128

20. Metode evalvacije kakovosti:Evalvacija poteka poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Igor PotočnikPOTOČNIK, I., 2003. Forest road formation width as an indicator of human impact on forest environment. Ekológia (Bratisl.), vol.. 22, No. 3, str. 298-304.POTOČNIK, I., 2005. Maintenance of forest road network by natural forest management in Tokyo University Forest in Hokkaido. Croat. j. for. eng., vol. 26, no. 2, str. 71-78.POTOČNIK, I., 1996. Prometna obremenitev gozdnih cest - primer Kamniške Bistriced. Zb. gozd. lesar., 48, str. 193-218.



129

Univerzav Ljubljani




Pridobivanje lesa v izrednih razmerah





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Sposobnost celovitega upravljanja gozdov glede na ekološke, ekonomske in socialne vidike, sposobnost usklajevanje javnih in zasebnih interesov pri rabi gozdov, sposobnost oblikovanja tehnoloških verig v gozdarstvu, sposobnost oblikovanja in vrednotenja varnega dela v gozdni proizvodnji na osnovi študija dela, usposobljenost za ekonomsko vrednotenje gozdov in funkcij gozda ter trženje gozdnih proizvodov, usposobljenost za celostno odpiranje gozdnega prostora in projektiranja gozdne infrastrukture

11. Opis vsebine:OPREDELITEV IZREDNIH RAZMER: Gozdne ujme: vetrolomi, snegolomi, žledolomi, požari. Značilnosti gozdnih ujm z vidika pridobivanja lesa in izkoriščanja lesne mase. Vrste poškodb, prostorska razporeditev, koncentracije. Dejavniki, ki vplivajo na strategije sanacije gozdnih ujm: funkcije sestojev, terenske razmere, stopnja in vrsta ujme, odprtost gozdov. Vrste kalamitet gozdnih škodljivcev in njihov vpliv na pridobivanje lesa, časovni faktor. Tehnični ukrepi v strategijah sanacij poškodovanih sestojev. PRIDOBIVANJE LESA V GOZDNIH UJMAH IN KALAMITETAH: Izbor tehnologij, vpliv koncentracije lesa na delovišču in koncentracije delovišč. Prioritete izvajanja del. Sekundarno odpiranje gozdov. Tehnike dela v gozdnih ujmah z motorno verižno žago. Tehnologije in tehnike dela v gozdnih ujmah s stroji (stroji za sečnjo, stroji za dodelavo, stroji za podiranje, stroji za kleščenje, gozdne žičnice, drugi stroji). Gozdni red. Premiki strojev. Prevoz lesa, manipulacija in skladiščenje. Tehnike skladiščenja lesa: suho in mokro skladiščenje. Primeri pridobivanja lesa v izrednih razmerah. PRIDOBIVANJE LESA V GOZDOVIH S POSEBNIM NAMENOM IN ZAVAROVANIH OBMOČJIH. Prilagojeno prostorsko in časovno načrtovanje tehnologij in prometnic glede na omejitve iz posameznih splošnokoristnih funkcij.

130

12. Predvideni študijski dosežki:Poznavanje obsega in vrste izrednih razmer s poudarkom na gozdnih ujmah in zavarovanih območjih. Razumevanje povezave med gojitvenimi smernicami v izrednih razmerah ter možnostmi tehnologij pridobivanja lesa. Poznavanje ekonomskih vidikov in omejitve gozdarskih del v izrednih razmerah. Spoznavanje z organizacijskimi pristopi v izrednih razmerah.Znanje in razumevanje: poznavanje obsega in vrste izrednih razmer s poudarkom na gozdnih ujmah in zavarovanih območjih. Poznavanje pogojev pod katerimi načrtujemo tehnološke sisteme v izrednih razmerah.Uporaba: poznavanje vloge in načina izvajanja pridobivanja lesa v izrednih razmerah. Izbira pri uporabi opreme in strojev v izrednih razmerah ter izbira učinkovitih in varnih tehnoloških sistemov, tehnologij, metod in tehnik dela. Refleksija: sinteza znanj s področij gozdnih proizvodov, pridobivanja lesa, organizacije del, ergonomije ter varstva pri delu in gozdnih prometnic.Prenosljive spretnosti: poznavanje reagiranje v kriznih razmerah, sposobnost organizacije in vodenja varnega dela v izrednih razmerah, poznavanje načel gospodarnega ravnanja v izrednih razmerah.

13. Temeljni študijski viri:KOŠIR, B./ KRČ, J 1994 Razmerja med funkcijami gozdov z vidika omejitve pri opravljanju gozdnih del. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Odd. za gozdarstvo in odd. za lesarstvo BF ter IGLG, Ljubljana, 45, s.115-189.

… STODAFOR: Technical Guide on Harvesting and Conservation of Storm Damaged Timber. CTBA, str.105.

Medved, M., Košir, B. 1-006. Varno delo pri sečnji, (Zbirka Gozdarski nasveti, št. 5). Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: Zavod za gozdove Slovenije: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 2002.

KOŠIR, Boštjan. Pridobivanje lesa : študijsko gradivo : [višješolski študij gozdarstva]. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1997. 330 str.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v 5. letnik

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanje, izdelava seminarja, timsko delo v več skupinah na seminarskih vajah

17. Obveznosti študenta:1) sodelovanje na predavanjih, 2) Izdelava seminarja, 3) sodelovanje na seminarskih vajah, 4) pisni ali ustni izpi

131

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena se oblikuje kot povprečje iz: 1) sodelovanje na predavanjih 20%, 2) Izdelava seminarja 20%, 3) sodelovanje na seminarskih vajah 20%, 4) pisni ali ustni izpit 40%



21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Boštjan KoširOstali izvajalci: doc.dr. Janez Krč, dr. Jurij MarenčeKOŠIR, B./ KRČ, J 1994 Razmerja med funkcijami gozdov z vidika omejitve pri opravljanju gozdnih del. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Odd. za gozdarstvo in odd. za lesarstvo BF ter IGLG, Ljubljana, 45, s.115-189.KRČ, Janez, KOŠIR, Boštjan. Stroški dela v različicah delovnih pogojev in izkoriščenosti strojev za sečnjo = Labour costs in diverse forest work conditions and utilization of wood harvesters. Zb. gozd. lesar., 2004 [i.e. 2005], št. 75, str. 105-120.KOŠIR, Boštjan. Priprava dela za strojno sečnjo = Operational planning in mechanized cutting. Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 1, str. 25-31.



132

Univerzav Ljubljani




Načrt za gozdno posest



7. Steber programa / Vrsta predmeta: Izbirni - stroka


vajeLaboratorijske

vajeTerensko

delo Drugo Skupaj ur 45 45


10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna zasnovo načrta za gozdno posest. Na izbrani gozdni posesti spozna posestne razmere (naravne, tehnološke, ekonomske), zahteve lastnika, opredeli probleme, cilije in strategije, med različnimi možnimi variantami gospodarjenja izbere v sodelovanju z lastnikom optimalno in izdela poenostavljen načrt.

11. Opis vsebine:Splošno o načrtu za gozdno posest (pomen, vplivni dejavniki, vsebinski okvir, podlage)

Izdelava načrta za izbrano zasebno posestAnaliza stanja (pregled podlag, možnosti dopolnilnih inventur, celovita presoja stanja, opredelitev problemov)Cilji gospodarjenja (zahteve lastnika), Perspektive obrata, Variante, Strateške usmeritve Gojitveni načrt (analiza sestojev, presoja variant, prioritete ukrepanja) Tehnološki načrt (analiza sestojnih in terenskih razmer, opremljenost s tehnološkimi sredstvi, odpiranje gozdov, izraba nelesnih donosov)Ocena donosov (načrtovan posek, kvantifikacija variantnih možnosti)Ekonomska presoja gospodarjenja (naturalni kazalci, kalkulacija stroškov gospodarjenja, čisti denarni donos, fiskalne obremenitve, investicijske potrebe) Kontrola gospodarjenja (vzpostavitev spremljave gospodarjenja)

Sinteza (presoja alternativnih možnosti, presoja stroškov in uporabnosti načrta)

133

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje zasnove načrta za gozdno posest, razumevanje posestnih razmer, zahtev lastnika, problemov pri gospodarjenju z gozdno posestjo. Študent med različnimi možnimi variantami gospodarjenja izbere v sodelovanju z lastnikom optimalno in izdela poenostavljen načrt.Uporaba / sinteza različnih že pridobljenih znanj na izbranem objektu.Refleksija: študent mora v konkretnih razmerah (izbran objekt) smiselno uporabiti in sintetizirati pridobljena teoretska znanja z naravoslovnega, družboslovnega in tehničnega področja.Prenosljive spretnosti: sposobnost analize in sinteze, sposobnost sodelovanja, sposobnost komuniciranja z lastnikom.

13. Temeljni študijski viri:Ficko, A., Poljanec, A., Bončina, A., 2005. Presoja možnosti vključitve načrta za zasebno gozdno posest v zasnovo gozdarskega načrtovanja. V: Winkler, I., (ur.). Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 123: 119-135.Izbrani aktualni članki.

Priporočena literatura:Košir, B. 2004. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb. GozdV 62, 1: 3-11.Krč, J., Diaci, J., 2001. Ocenjevanje nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo večkriterialnega vrednotenja. ZbGL 65: 59-81.Winkler, I. (ur.). 2005. Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Strokovna in znanstvena dela 123, 326 str.Izbrani članki.




15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v drugi letnik.

16. Metode poučevanja in učenja:Voden seminar, ki poteka indivudalno ali v manjših skupinah. Poudarek je na sprotnem učenju in sodelovanju. Opravljanje izpita je takoj po zaključku kontaknih ur.

17. Obveznosti študenta:a) Aktvno sodelovanje na seminarju, b) priprava in zagovor seminarskega dela, c) pisni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen a) aktivnega sodelovanja na seminarju (20%), b) priprave in zagovora seminarja (najmanj 50%) in c) pisnega izpita (največ 30%).

Ocenjevalna lestvica: 51-60% (6 zadostno), 61-70% (7 dobro), 71-80% (8 prav dobro), 81-90% (9 prav dobro), 91-100% (10 odlično).

134

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Priravljen in obdelan vzorčni primer (gozdna posest) za izvedbo seminarja.

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentske ankete, institucionalna samoevalvacija BF.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilci: prof.dr. Andrej Bončina, prof.dr. Jurij Diaci, doc.dr. David Hladnik, prof.dr. Boštjan Košir, prof.dr. Iztok Winkler

Ficko, A., Poljanec, A., Bončina, A., 2005. Presoja možnosti vključitve načrta za zasebno gozdno posest v zasnovo gozdarskega načrtovanja. V: Winkler, I., (ur.). Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, (Strokovna in znanstvena dela, št. 123). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 119-135.Košir, B. 2004. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb. Gozd. vestn., 2004, 62, 1: 3-11.Winkler, I. (edt.), 2005. Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Strokovna in znanstvena dela 123, 326 s.DIACI, J. / PISEK, R. / BONČINA, A., 2005. Regeneration in experimental gaps of subalpine Picea abies forest in the Slovenian Alps. - European Journal of Forest Research, Eur J Forest Res (2005) 124: 29–36.KRČ, J. / DIACI, J., 2001. Ocenjevanje nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo večkriterialnega vrednotenja. Zb. gozd. lesar. 65: 59-81.DIACI, J. / BONČINA, A., 2003. Aktuelle Forschungsergebnisse zur natürlichen Verjüngung in Bergwäldern Sloweniens. FBVA Ber. 130: 57-65.

22. Sestavljavec učnega načrta: prof.dr. Andrej Bončina, prof.dr. Jurij Diaci, doc.dr. David Hladnik, prof.dr. Boštjan Košir, prof.dr. Iztok Winkler

135

Univerzav Ljubljani




Gozdarsko svetovanje





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilj predmeta je seznaniti študente z vsebino gozdarskega svetovanja in temeljnimi metodami svetovalnega dela, upoštevaje specifičnosti zasebnih lastnikov gozdov.

11. Opis vsebine:Opredelitev temeljnih pojmov s področja svetovanja.Vrste svetovanja gozdarstvu. Udeleženci svetovanja. Svetovanje kot oblikovanje možnih rešitev. Svetovanje kot prenašanje znanja na lastnike gozdov. Revirni gozdar kot nosilec gozdarskega svetovanja. Drugi nosilci (izvajalci) svetovanja. Ciljne skupine svetovanja. Oblike in metode svetovanja. Individualno in skupinsko svetovanje. Svetovanje neposredno v gozdu, seminarji, tečaji, delavnice, strokovne ekskurzije. Študijski krožki.

Specifičnosti pri svetovanju za načrtovanje in izvajanje posameznih del. Tehnološko svetovanje pri nabavi strojne opreme in pri izvajanju del v gozdu. Svetovanje za varno delo v gozdu. Svetovanje pri trženju gozdnih proizvodov. Svetovanje pri izvajanju gozdnogojitvenih in varstvenih del. Svetovanje pri vzdrževanju gozdnih prometnic.Povezovanje gozdarskega in kmetijskega svetovanja.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna nosilce in ciljne skupine svetovanja in razume vrste svetovanja v gozdarstvu.Uporaba: Znanje je uporabno pri oblikovanju rešitev za probleme lastnikov gozdov. Refleksije: Študent se usposobi za organiziranje svetovalnega dela med lastniki gozdov.Prenosljive spretnosti: Študent se nauči izvajanja svetovanja.

136

13. Temeljni študijski viri:Winkler, I., 1999. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Študijsko gradivo. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 129 s.Winkler,I., 1997. Organizacija gozdarskih del. Študijsko gradivo. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 265 s.Osterc,J. (ured.), 2002. Svetovanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Biotehniška fakulteta. oddelek za zootehniko, Ljubljana, 101 s.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (1) Vpis v letnik(2) Opravljeni izpiti iz osnovnih strokovnih gozdarskih predmetov

16. Metode poučevanja in učenja:predavanja in seminarsko delo, seminarske vaje

17. Obveznosti študenta:Izdelan seminar in ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Izdelan seminar in ustni izpit sestavljata skupno oceno (v razmerju 50 : 50)Ocenjevalna lestvica: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)



137

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Iztok WinklerOstali izvajalci: viš.pred. Milan ŠinkoKranjc, N. / Winkler, I., 2000. Metode svetovanja lastnikom gozdov za učinkovito rabo lesne biomase v energetske namene. GozdV, 58, s. 10, s. 419-431Winkler, I., 1996, Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. BF- gozdarstvo, Ljubljana



138

Univerzav Ljubljani




Vrednotenje gozdov





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Študent spozna osnovne metode vrednotenja lesnoproizvodne rabe gozdov in drugih koristi gozdov ter gozdnih škod.

11. Opis vsebine:Uvod. Matematične osnove. Opredelitev pojmov.Cenitev gozdov pri prometu z gozdovi.Cenitev gozdov pri spremembah namembnosti gozdov.Vrednotenje socialnih in okoljskih funkcij gozdov. Standardne in posebne metode vrednotenja. WTP in WTA pristop k vrednotenju socialnih in okoljskih funkcij gozdov Metoda potovalnih stroškov. Kontingenčna metoda. Hedonistična metoda.Vrednotenje infrastrukturnih posegov v gozdove. Vrednotenje škod v gozdovih.

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje: Študent spozna vrste cenitev v gozdarstvu.Uporaba: Študent uporablja znanje pri svojem profesionalnem delu. Refleksije: Študent si lahko z izvedbo cenitve pomaga pri delu, ravno tako pa lahko pomaga lastnikom gozdovPrenosljive spretnosti: Študent se nauči izvajanja cenitev na vseh področjih gozdarstva.

139

13. Temeljni študijski viri:Winkler, I., 1990, Cenitev gozdov in gozdnih škod. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. 35 sMantel, W., 1982, Waldbewertung, Muenchen BLV, 343 s.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: (1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.(2) Pogoj za pristop k izpitu je opravljen kolokvij iz vaj

16. Metode poučevanja in učenja:predavanja in seminar

17. Obveznosti študenta:Ustni izpit.Pisni kolokvij iz seminarskih vaj

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Pisni kolokvij iz seminarskih vaj in ustni izpit se ocenjujeta po lestvici: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)



140

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: prof.dr. Iztok WinklerOstali izvajalci: viš.pred. Milan ŠinkoWinkler, I., 1990, Cenitev gozdov in gozdnih škod.. BF- gozdarstvo, Ljubljana 35 s.Winkler, I. 1997, Ekonomske posledice gozdnih požarov. GozdV 55, 9, s. 409 - 414.Krč, J./ Winkler, I., 2004. Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacije. GozdV 74, s. 125- 139.Winkler, I., 1993. Ekonomsko vrednotenje škod, ki jih v gozdovih povzročijo požari. GozdV, 51, 9, s.394-399.


prof. dr. Iztok Winkler

141

Univerzav Ljubljani




Vodenje projektov





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence: Usposobiti slušatelja za iskanje in prijavo projektov, pisanje poročil in finančno spremljanje projektov. Seznanitev z osnovnimi zakonitostmi projektov, financiranih iz sredstev Evropske unije. Oblikovanje projektnega miselnega vzorca pri slušateljih. Utemeljitev projektov kot potencialne možnosti za zaposlitev. Oblikovati projektnega vodjo

11. Opis vsebine:Definicija projektaVodenje projektovZakonitosti projektnega delaKompetence vodje projektovPregled slovenskih in evropskih projektov s področja gozdarstva in varstva naravePrijavljanje projektovNosilci in partnerji na projektihPisanje poročilFinančno spremljanje projektov

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje in razumevanje pomena projektnega dela, pojmov s področja projektnega vodenja, pravočasnosti prijavljanja, spoštovanja navodil, sprejemanja kontrole, kritike in presoje rezultatov, mrežnega planiranja, koristnosti uporabe računalniških orodij.Uporaba znanja na konkretnih primerih projektov iz serije Life, Life+, Interreg, Phare in drugih aktualnih serij ter njihova povezava z reševanji konkretnih problemov na terenu.Prenos znanja v lokalna okolja, ki omogoča večjo pripravljenost države na črpanje sredstev Evropske unije.Slušatelj bo usposobljen za iskanje projektov iz nacionalnih in evropskih virov zlasti na spletu. Usposobljen bo za pisanje poročil, ki so za vsako zvrst projektov specifična.

13. Temeljni študijski viri:KERN, T. 2003. Management projektov. Fakulteta za org. vede Kranj, 237 s.

142

Priporočena literatura:MOŽINA, S. 1994. Osnove vodenja. Ekonomska fakulteta, 287 s.O'CONELL, F. 1994. How to run successful projects. Prentice Hall, New York, 170 s.WOSTNER, P. 2005. Kako do denarja EU? Gospodarski vestnik, 283 s.Spletne strani MOP, Life, Interreg, Phare, Evropske Unije



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: a) Vpis v letnik študijab) Pogoj za opravljanje izpita je opravljena seminarska naloga

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja in seminarji

17. Obveznosti študenta:(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) kolokvij, (d) pisni ali ustni izpit,Aktivno sodelovanje študenta na predavanjih, ustni izpit in seminarska naloga

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Ocena seminarskih vaj je sestavljena iz ocene sodelovanja na seminarskih vajah (20%) in rezultata kolokvija (80%).Ocena izpita je sestavljena iz ocene sodelovanja na predavanjih (20%), ocene seminarja (20%) in ustnega ali pisnega izpita (60%). Ocene: 5-negativno, 6-10 pozitivno

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Predavalnica

20. Metode evalvacije kakovosti:Univerzitetna anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilec: doc.dr. Darij KrajčičKRAJČIČ, D. 2002. Položaj koncesionarjev za izkoriščanje državnih gozdov na lesnem trgu. GozdV 60, 1, s. 31-33. (COBISS.SI-ID 956326)KRAJČIČ, D., WINKLER, I. 2002. Restrictions on ownership of forests in Slovenia due to their environmental role. Forstwissenschaftliche Beitraege 26, Eidgenoessische Tecchnische Hochschule Zuerich. ISSN 1420-1143. (COBISS.SI-ID 1024678)KRAJČIČ, D. 1999. Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji. GozdV, 57,10, s. 450-461. ISSN 0017-2723. (COBISS.SI-ID 581030)


doc.dr. Darij Krajčič

143

Univerzav Ljubljani




Raba biomase





vajeLaboratorijske

vajeTerensko



10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Glavni cilj je celostni pregled podroičja rabe lesa kot goriva in pregled sodobnih tehnologij pridobivanja, predelave in rabe lesne biomase.

11. Opis vsebine:Glavni vsebinski sklopi so:- Les kot kurivo (energijske vrednosti, dejavniki, ki vplivajo na energijsko vrednost, primerjave z drugimi kurivi, standardi)- Potenciali lesne biomase - različni viri, ocenjevanje potencialov na različnih ravneh (regija, država, posamezni biomasni sistem), ekološke in ekonomske omejitve pri izkoriščanju posameznih potencialov)- Tehnologije pridobivanja različnih oblik lesne biomase (polena, sekanci, lesni peleti, briketi), standardi za skladiščenje in transport, poznavanje celotne logistike in problemov, ki se lahko pojavijo v posamezni fazi.- Zagotavljanje kakovosti in kontrola kakovosti lesnega kuriva- Tehnologije rabe lesne biomase – osnovno poznavanje kotlov, kaminskih in sobnih peči - Izračun stroškov rabe lesne biomase- Pregled socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase (pozitivne in negativne posledice rabe lesne biomase)

144

12. Predvideni študijski dosežki:

a.) Znanje in razumevanje: študent spozna značilnosti lesa kot goriva, spozna sodobne tehnologije pridobivanja in rabe lesa ter se seznani z vplivi rabe lesne biomase na razvoj podeželja.b.) Uporaba: Znanje o lesu kot gorivu ter o sodobnih tehnologija pridobivanja in rabe lesne biomase poveže študent z vsebinami predmetov: Ekonomika gozdarstva, Pridobivanje lesa in Gozdni proizvodic.) Refleksija: poznavanje vsebin o lesni biomasi omogoča študentu, da aktivno sodeluje v procesu odločanja o ukrepih pri pridobivanju in rabi lesa in pri ukrepih za razvoj podeželja ter sodeluje pri ocenah potencialov lesne biomase za posamezne lokalne skupnosti ali biomasne projekte.

Prenosljive spretnosti: študent se usposobi za poznavanje lestnosti lesa kot goriva, oceno potencialov lesne biomase iz gozdov in za svetovanje glede uporabe sodobnih tehnologij pridobivanja in rabe lesne biomase.

13. Temeljni študijski viri:1. Kopše, I., Krajnc, N., 2005 Ogrevanje z lesom. Ljubljana: Zavod za gozdove: Agencija za učinkovite rabo in obnovljive vire energije: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. ISBN 961-6425-20-X.2. Energija za jutrišnji svet: sedanje stanje, možnosti in pot do uresničitve. 1994. Bernet N. (ur.). Ljubljana, Slovenski nacionalni komite Svetovnega energijskega sveta: 292 str.3. Grobovšek B. 2005. ODLIKE SODOBNIH OGREVALNIH KOTLOV - VISOK IZKORISTEK IN NIZKE EMISIJE, mreža EnSvet, http://www.gi-zrmk.si4. Krajnc N. 2001. Lesni peleti: strokovna monografija. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: IV, 24 s.5. Krajnc N., Winkler I. 2000. Metode svetovanja lastnikom gozdov za učinkovito rabo lesne biomase v energetske namene = Counselling methods for forest owners in the field of effective use of wood as energy-producing raw material. Gozdarski vestnik, 58, 10: 419-431.9. Hrovatin D., Šubic, L. 2000. Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje. Ape. Strokovna monografija. 28 s.KRAJNC, Nike, WINKLER, Iztok. Socialnoekonomski in okoljski vplivi povečane rabe lesne biomase pri lastnikih gozdov = Socio-economic and environmental aspect of biomass use for private forest owners. V: ADAMIČ, Miha (ur.), WINKLER, Iztok (ur.). Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, (Strokovna in znanstvena dela, št. 123). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2005, str. 207-221.



15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

16. Metode poučevanja in učenja:Predavanja, seminarji,

145

17. Obveznosti študenta:ustni izpit, seminarske naloge

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:ustni izpiti, seminarske nalogeod 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Učilnica z AV pripomočk

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentska anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilka: dr. Nike KrajncKRAJNC, Nike, WINKLER, Iztok. Metode svetovanja lastnikom gozdov za učinkovito rabo lesne biomase v energetske namene = Counselling methods for forest owners in the field of effective use of wood as energy-producing raw material. Gozd. vestn., 2000, letn. 58, št. 10, str. 419-431, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 793254] DOMAC, Julije, KRAJNC, Nike, RISOVIĆ, Stjepan, MYLES, Hayley, ŠEGON, Velimir. Modeliranje socijalno-gospodarskih aspekata uporabe energije biomase. Soc. ekol. (Zagreb), 2004, vol. 13, no. 3/4, str. 365-376, ilustr. [COBISS.SI-ID 1490854] KRAJNC, Nike. Forests and use of wood biomass in Slovenia. Wood energy, 2003, 1, 2, str. 29-32, ilustr. [COBISS.SI-ID 1153702]


dr. Nike Krajnc

146




Univerzav Ljubljani




Magistrsko delo

3. Študijski program: 4. Študijska smer: 5. Letnik: 6. Semester:Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov 2. 4.



vajeLaboratorijske

vajeTerensko

delo Drugo Skupaj ur 395 395


10. Cilji in predmetno specifične kompetence:Cilj izdelave magistskega dela je usposobiti študenta za samostojno reševanje zahtevnejših strokovnih ali preprostejših znanstveno-razvojnih problemov na področju gozdarstva in upravljanja gozdnih ekosistemov.Predmetno specifične kompotencePoznavanje sistematičnega načrtovalskega in projektnega reševanja problemov.Sposobnost zaznavanja problemov, osredotočenje na najpomembnejše, kritična uporaba pridobljenega znanja in postopkov.Sposobnost zastavitve primernih metodologij reševanja problemov.Prikazovanje in zagovarjanje izsledkov v logičnem zaporedju strokovni in širši javnosti.

11. Opis vsebine:Študent lahko izbere temo iz vseh disciplin gozdarstva in upravljanja z gozdnimi ekosistemi. Posebej se spodbujajo interdisciplinarne teme in skupinsko delo. Študenta ali študente pri delu usmerja mentor. Tema lahko vsebuje terensko delo, ki se lahko izpelje tudi v tujini. Temeljna tematska področja so: gojenje in varstvo gozdov, upravljanje z gozdno favno, krajinsko gozdarstvo, gozdne inventure, načrtovanje v gozdarstvu, rast in priraščanje gozdnega drevja, pridobivanje lesa in drugih gozdnih proizvodov, gozdno inženirstvo in prometnice, hudourništvo, urbano gozdarstvo in arboristika, ekonomika in organizacija, ohranjanje narave, gozdarska politika. Magistrsko delo se javno predstavi ob zaljučku študija.

147

12. Predvideni študijski dosežki:Znanje, razumevanje in uporaba.Študent se usposobi za prepoznavanja problemov, iskanje in kritičen pregled virov, preverjanje primernosti metod in logično prikazovanje rezultatov.Refleksija.Pridobljeno znanje in veščine pri posameznih predmetih se nauči kritično uporabljati, povezovati in presojati na konkretnih problemih, sposoben je znanja povezovati za iskanje novih rešitev.Prenosljive spretnosti.Študent je sposoben samostojnega ali skupinskega projektnega dela, razvije kritičnost do svojih in tujih izsledkov ter pridobi veščine javnega zagovora in predstavitve rezultatov projektnega dela.

13. Temeljni študijski viri:Študijski viri so usmerjeni na problemsko področje magistrskega dela. Študent in mentor skupaj določita temeljne študijski vire.


Slovenski Slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v prvi letnik, odobrena tema magistrskega dela na študijski komisiji.

16. Metode poučevanja in učenja:Usmerjeno samostojno ali skupinsko delo, konzultacije z mentorjem.

17. Obveznosti študenta:Izdelava magistrskega dela v pisni obliki - upoštevaje navodila Biotehniške fakultete, javna predstavitev in zagovor.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:Knjižnica, medmrežje, gozdarske podatkovne baze, terenski objekti v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (glej Zakon o gozdovih Slovenije) in drugimi organizacijami na področju upravljanja z gozdnimi ekosistemi.

148

20. Metode evalvacije kakovosti:Študentske ankete, samoevalvacija, institucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerzev Ljubljani.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:Nosilci: Vsi habilitirani učitelji Univerze v Ljubljani, ki so vključeni v pedagoško delo v sklopu študijskega programa Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri.



149