Download pdf - Vprašanja in odgovori - Europa

1 ec.europa.eu/trade @Trade_EU

Vprašanja in odgovori

april 2018

Ozadje Zakaj se EU pogaja o trgovinskem sporazumu z Mehiko? ............................................. 4

Kako velik je mehiški trg? Kakšen je obseg trgovine med EU in Mehiko? ............................ 4

Kakšne so pomanjkljivosti obstoječega trgovinskega sporazuma med EU in Mehiko? ..... 5

Kakšna je dodana vrednost novega trgovinskega sporazuma? ............................................. 5

Kaj EU in Mehika pričakujeta od dogovora? ............................................................................... 6

Vsebina .................................................................................................................................................. 6

Kakšen bi bil kratek povzetek glavnih prednosti sporazuma? ............................................... 6

Kako bo ta sporazum vplival na blagovno menjavo? ............................................................... 7

Kako bo ta sporazum vplival na trgovino s storitvami? .......................................................... 8

Učinek ..................................................................................................................................................... 8

Koristi ..................................................................................................................................................... 8

Kateri sektorji bodo deležni največ koristi? ............................................................................... 8

Kako bo sporazum pomagal ne samo velikim, ampak tudi malim podjetjem?.................... 9

Kakšne bodo koristi za evropske potrošnike? ............................................................................ 9

Kako bo sporazum koristil kmetijskim skupnostim v EU? ....................................................... 9

Kako bo sporazum pomagal proizvajalcem prehrambnih proizvodov in pijač iz EU tržiti

njihove značilne regionalne proizvode (geografske označbe)? ............................................ 10

Kako se bo na podlagi sporazuma odprl mehiški trg javnih naročil? ................................. 11

Kako bo dogovor pomagal ustvarjalnemu sektorju, inovatorjem in umetnikom v Evropi?

........................................................................................................................................................... 11

Kako bo sporazum spodbujal medsebojna vlaganja EU in Mehike? .................................... 11

Pomisleki ............................................................................................................................................. 12

Kako bo sporazum pripomogel k spoštovanju človekovih pravic v Mehiki? ...................... 12

Kako bodo s sporazumom zaščiteni evropski standardi, vključno s standardi za varnost

hrane? ............................................................................................................................................... 12

Kako bo sporazum pripomogel k izkoreninjenju korupcije? .................................................. 13


Kako bo s sporazumom zagotovljeno spoštovanje pravic zaposlenih na delovnem mestu

v EU in Mehiki? ............................................................................................................................... 14

Kakšen bo vpliv sporazuma na okolje? ..................................................................................... 14

Katere druge možnosti za spodbujanje trajnostnega razvoja so še predvidene v

sporazumu? ..................................................................................................................................... 15

Ali bo sporazum prisilil vlade EU k privatizaciji podjetij v državni lasti ali razbitju

državnih monopolov? .................................................................................................................... 16

Ali sporazum vsebuje sklic na previdnostno načelo? ............................................................. 16

Ali bo poglavje o trajnostnem razvoju izvršljivo? ................................................................... 16

Kako bo sporazum vplival na javne storitve v Evropi? .......................................................... 16

Kako bo s sporazumom zaščitena pravica vlad do zakonodajnega urejanja v javnem

interesu? .......................................................................................................................................... 17

Zakaj želi EU reševati morebitne naložbene spore z Mehiko v okviru sistema sodišč za

naložbe? ........................................................................................................................................... 18

Postopek .............................................................................................................................................. 19

Kdo je odločal o začetku pogajanj za trgovinski sporazum z Mehiko? ............................... 19

Koliko nadzora nad celotnim postopkom bodo imele izvoljene vlade in poslanci

Evropskega parlamenta? .............................................................................................................. 19

Kako Komisija zagotavlja, da lahko vsi spremljajo potek pogajanj? .................................. 19

Kako je Komisija zagotovila zbiranje stališč vseh zainteresiranih strani, na katere bo

vplival sporazum? .......................................................................................................................... 21

Kdaj so se začela pogajanja o posodobitvi sporazuma med EU in Mehiko? Kdaj se bodo

zaključila? ........................................................................................................................................ 21

Kaj se bo zgodilo po zaključku pogajanj? .................................................................................. 21

Kdo bo nazadnje odločal o sprejetju sporazuma? ................................................................... 22



Ozadje

Zakaj se EU pogaja o trgovinskem sporazumu z Mehiko?

Odkar je leta 2000 začel veljati globalni sporazum med EU in Mehiko, se je svet spremenil.

Evropska unija je:

pridobila 13 novih držav članic,

dodatno razvila svoj enotni trg,

uvedla evro.

Mehika je:

postala eno od najbolj dinamičnih svetovnih gospodarstev v vzponu,

dosegla realno rast proizvodnje na prebivalca v višini skoraj 20 %,

se pridružila OECD.

Leta 1997 sta EU in Mehika podpisali sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju. Vseboval je tudi določbe o trgovini, ki so v glavnem odprle možnosti za blagovno menjavo. Ta trgovinski sporazum je začel veljati leta 2000. Del sporazuma, ki je zajemal trgovino s storitvami, je začel veljati leta 2001. Skoraj dve desetletji pozneje je napočil čas, da se ta sporazum posodobi.

Obseg trgovine med EU in Mehiko je že znaten:

62 milijard evrov v blagu (v letu 2017),

15 milijard evrov v storitvah (v letu 2016).

Mehika kot dinamično gospodarstvo v vzponu, ki šteje 128 milijonov ljudi, podjetjem v EU ponuja velik potencial za povečanje njihovega izvoza.

Vsaka milijarda evrov izvoza EU podpira približno 14 000 delovnih mest v Evropi. Večji kot je evropski izvoz, več delovnih mest lahko EU ohrani in ustvari.

Kako velik je mehiški trg? Kakšen je obseg trgovine med EU in Mehiko?

Mehika je po mnenju Mednarodnega denarnega sklada drugo največje gospodarstvo v Latinski Ameriki in 15. največje na svetu v nominalnem smislu. Spodbuja vrednote, ki so sorodne vrednotam EU, vključno z odprto in pravično trgovino, ki temelji na mednarodnih pravilih.

EU je tretji največji trgovinski partner Mehike. Mehika je drugi največji trgovinski partner EU v Latinski Ameriki, in sicer takoj za Brazilijo.


Podjetja iz EU so izvozila v Mehiko za ...

38 milijard evrov v blagu v letu 2017,

10 milijard evrov v storitvah v letu 2016

ter iz Mehike uvozila za ...

24 milijard evrov v blagu v letu 2017,

5 milijard evrov v storitvah v letu 2016.

Podjetja iz EU bi lahko povečala obseg uvoza iz Mehike in izvoza v Mehiko, če bi bila uvoz in izvoz zanje lažje izvedljiva.

Kakšne so pomanjkljivosti obstoječega trgovinskega sporazuma med

EU in Mehiko?

Trgovinski sporazum med EU in Mehiko iz leta 2000 je zelo koristil podjetjem iz EU. Vendar nekaterih novih in pomembnih trgovinskih in naložbenih vprašanj, ki so danes pomembna, ne obravnava na enak način kot drugi sporazumi, ki sta jih EU ali Mehika sklenili po letu 2000.

Zato na obeh straneh obstaja neizpolnjen potencial za večji obseg trgovine in naložb. Ta neizpolnjeni potencial pomeni:

višje cene,

manj izbire in inovacij, ki so na voljo potrošnikom v EU in Mehiki,

izgubljene priložnosti za ustvarjanje v povprečju bolje plačanih delovnih mest na področju izvoza.

Kakšna je dodana vrednost novega trgovinskega sporazuma? Namen posodobljenega sporazuma je še dodatno olajšati medsebojni izvoz in vlaganja na trgih pogodbenic z:

odpravo netarifnih ovir, kot so:

o mehiške omejitve za prehrambne proizvode iz EU, o težave z varstvom evropske intelektualne lastnine v Mehiki,

znižanjem tarif za več, zlasti kmetijskih, proizvodov,

zaščito geografskih označb – značilnih prehrambnih proizvodov in pijač iz določenih regij EU,

odpiranjem novih trgov na področju storitev in javnih naročil,

zaščito evropskih naložb v Mehiki.


Kaj EU in Mehika pričakujeta od dogovora?

EU želi, da bi Mehika odpravila nepotrebne ovire za evropski uvoz, tako da bi podjetja iz EU lahko povečala izvoz.

Naši skupni cilji so:

odpreti trge obeh pogodbenic za blago, storitve in naložbe,

spodbujati večjo gospodarsko integracijo,

krepiti konkurenčnost,

zagotoviti visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine,

odpraviti, preprečiti in zmanjšati nepotrebne ovire za trgovino,

okrepiti sodelovanje med EU in Mehiko, prispevati k skupnim ciljem EU in Mehike na področju delavskih pravic in okolja

(trajnostnega razvoja), oblikovati pravila svetovne trgovine v skladu z našimi visokimi standardi in skupnimi

vrednotami v okviru demokracije in vladavine prava.

Poleg doseganja teh ciljev bi sklenitev novega posodobljenega sporazuma poslala močan signal svetu, da tako Mehika kot tudi EU odklanjata protekcionizem.

Vsebina

Kakšen bi bil kratek povzetek glavnih prednosti sporazuma?

1. Odprava tarif

Zaradi visokih mehiških tarif v nekaterih sektorjih so evropski izdelki v Mehiki dražji in manj privlačni za mehiške potrošnike.

Mehika nalaga visoke tarife za proizvode, uvožene iz EU, kot so:

prehrambni in drugi kmetijski proizvodi, ribiški proizvodi.

V skladu s sporazumom bo Mehika odpravila skoraj vse te tarife, tako da bodo:

evropski izdelki v Mehiki konkurenčnejši, evropski proizvajalci in izvozniki svoje blago v Mehiki lažje prodali.

Trgovinski dogovor z Mehiko bi lahko evropskim proizvajalcem zelo olajšal izvoz v Mehiko, pri čemer bi bile postopoma odpravljene tarife v višini več kot 100 milijonov evrov na leto.

2. Odprava netarifnih ovir za trgovino


S pravili in predpisi, ki niso skladni z mednarodnimi sporazumi, mednarodnimi standardi ali uveljavljenimi praksami, se lahko ustvarijo ovire za izvoznike iz EU, tako da se jim naložijo dodatni stroški izpolnjevanja skladnosti.

Večina standardov EU temelji na mednarodnih standardih, vendar se mehiški standardi pogosto razlikujejo od mednarodnih standardov.

Zaradi tega so izvozniki iz EU v težjem položaju in imajo več stroškov, ker morajo vzpostaviti ločene proizvodne linije za mehiški trg.

Sporazum bo prinesel izboljšave na več kot 25 področjih, na katerih trgovinske ovire evropskim izvoznikom in uvoznikom otežujejo poslovanje.

Mehika bo svoje standarde približala standardom EU, s čimer bo:

podjetjem iz EU poenostavila izvoz v Mehiko, okrepila mednarodne standarde.

3. Sporočilo svetu, da EU in Mehika odklanjata protekcionizem

V času, ko so protekcionistični ukrepi v porastu, bi trgovinski sporazum med EU in Mehiko poslal jasen signal svetu, da obe pogodbenici:

odklanjata protekcionizem, odpirata vrata poslom in trgovini na podlagi pravičnih pravil in visokih standardov.

Kako bo ta sporazum vplival na blagovno menjavo?

EU želi, da bi Mehika odpravila:

preostale uvozne tarife na evropsko blago,

ovire za izvoz EU, na primer ovire zaradi nejasnih pravil in predpisov.

Poenostavitev izvoza v Mehiko bo predvidoma koristila vsem podjetjem iz EU, zlasti tistim, ki proizvajajo in prodajajo:

agroživilske proizvode, stroje, mineralno gorivo in povezane izdelke, zdravila, transportno opremo.


Kako bo ta sporazum vplival na trgovino s storitvami?

Sporazum bo podjetjem iz EU olajšal prodajo storitev v Mehiko.

Koristi bodo predvidoma imela zlasti podjetja na naslednjih področjih:

poslovne storitve, finančne storitve, telekomunikacijske storitve in transport.

Sporazum bo EU in Mehiki na splošno preprečil diskriminacijo ponudnikov storitev druge pogodbenice.

Sporazum:

bo zagotovil, da lahko EU in Mehika urejata svoje trge storitev na nediskriminatoren način,

ne bo vplival na javne storitve, kot sta zdravstveno varstvo ali izobraževanje.

Sporazum ne bo spremenil pravil EU ali Mehike ali vplival nanje, ne glede na to, ali se nanašajo na tuje ali domače ponudnike storitev, na področju:

zdravja in varnosti, okoljskih standardov, zahtev glede kvalifikacij, delavskih pravic, delovnih pogojev.

Učinek

Koristi

Kateri sektorji bodo deležni največ koristi?

Neposredne ali posredne koristi od posodobitve tega sporazuma bodo imele vse panoge, ki sodelujejo v trgovini med Mehiko in EU. Zlasti pa bi lahko imeli več koristi nekateri sektorji, med katere spadajo:

prehrambni proizvodi in pijače, ker se bodo tarife zmanjšale, v Mehiki pa bo postalo nezakonito prodajati imitacije nekaterih značilnih evropskih regionalnih prehrambnih proizvodov in pijač, kot so parmski pršut („prosciutto di Parma“), italijansko vino vrste prosecco in irski viski („Irish whiskey“),


avtomobili in avtomobilski deli – proizvajalci bodo imeli večjo gotovost, ker bodo lahko še naprej izvažali ob uporabi mednarodnih standardov,

stroji, ker bodo za podjetja EU veljali enakopravnejši pogoji, medicinski pripomočki, zdravila, ker bodo pravila o poreklu poenostavljena.

Kako bo sporazum pomagal ne samo velikim, ampak tudi malim

podjetjem?

Na manjše izvoznike celo manjše ovire nesorazmerno vplivajo, ker nimajo časa ali sredstev, da bi jih premagali. Zato želi EU za ta podjetja v sporazum vključiti posebno poglavje.

EU želi, da bi sporazum:

izvoznikom olajšal ugotavljanje, katera mehiška pravila veljajo za njihov izdelek, povečal preglednost mehiških predpisov, poenostavil mehiške carinske postopke.

Te izboljšave bodo zlasti pomagale malim podjetjem.

Novi, posodobljeni trgovinski sporazum med EU in Mehiko bi:

ustvaril priložnosti za krepitev obstoječih skupnih projektov,

omogočil nove možnosti in programe v pomoč manjšim podjetjem pri povečanju izvoza.

Manjša podjetja bodo imela koristi od:

znižanja stroškov zaradi odprave netarifnih ovir,

poenostavljenih zahtev glede pravil o poreklu,

boljšega regulativnega sodelovanja med EU in Mehiko,

zbliževanja standardov EU in Mehike.

Kakšne bodo koristi za evropske potrošnike?

Po zaslugi sporazuma se bodo mehiški izdelki v trgovinah predvidoma pocenili, evropskim potrošnikom pa bo na voljo večji izbor izdelkov.

Potrošniki, ki so hkrati tudi zaposleni, bodo imeli koristi od močnega gospodarstva EU in zaposlitvenih priložnosti v zvezi z izvozom.

Kako bo sporazum koristil kmetijskim skupnostim v EU?

Kmetijske skupnosti v EU bodo imele koristi po zaslugi lažjega dostopa do mehiškega trga in več priložnosti za prodajo svojih pridelkov 128 milijonom potrošnikov v Mehiki.


Potrošniki v Mehiki imajo radi visoko kakovostne evropske proizvode, kot so sir, perutnina, svinjina, predelani prehrambni proizvodi in čokolada.

Mehika bo odpravila visoke tarife na ključne prehrambne proizvode EU, kot so testenine (za katere trenutno veljajo do 20-odstotne tarife), čokolada in konditorski izdelki (veljavne tarife presegajo 20 %), siri z modro plesnijo (tarife do 20 %), jabolka in breskve v pločevinki (tarife do 20 %), skorajda vsi proizvodi iz svinjine (do 45 %) in ekonomsko relevantni proizvodi iz perutnine (do 100 %).

Za druge proizvode bo sporazum prinesel znaten nov dostop do trga ob letnih omejitvah, na primer:

Proizvod iz EU Trenutna mehiška stopnja dajatve

Količina 0-odstotne tarifne kvote za proizvode iz EU

mleko v prahu do 50 % 50 000 ton

drugi siri do 45 % 20 000 ton

sveži in topljeni siri

do 45 % 5 000 ton

Mehika in EU se strinjata tudi o odpravi drugih trgovinskih ovir, kot so nejasna pravila in predpisi, da bodo evropski proizvajalci svoje proizvode lažje izvažali v Mehiko.

Evropski proizvajalci značilnih regionalnih prehrambnih proizvodov in pijač bodo na boljšem tudi zato, ker bo prodaja njihovih imitacij v Mehiki postala nezakonita (glej spodaj).

Kako bo sporazum pomagal proizvajalcem prehrambnih proizvodov in

pijač iz EU tržiti njihove značilne regionalne proizvode (geografske

označbe)?

EU je pomemben proizvajalec značilnih regionalnih prehrambnih proizvodov in pijač, kot so parmski pršut („prosciutto di Parma“), parmezan („parmigiano reggiano“), italijansko vino vrste prosecco in irski viski („Irish whiskey“).

Ti proizvodi imajo poseben status, t. i. geografsko označbo, na podlagi katere potrošniki vedo, da gre za pristne proizvode. Evropskim proizvajalcem ta status tudi omogoča, da dodatno zaslužijo po zaslugi kakovosti svojih proizvodov in zagotavlja, da njihovih proizvodov na tujem ne posnemajo.

Okrog sto alkoholnih pijač z geografsko označbo iz EU je že zaščitenih v okviru obstoječega sporazuma med EU in Mehiko. EU v okviru novega trgovinskega sporazuma želi, da Mehika zaščiti še dodatnih 340 evropskih geografskih označb za vino in prehrambne proizvode. To


pomeni, da bo samo proizvodom, proizvedenim v EU, dovoljeno, da se v Mehiki prodajajo pod zadevnim imenom.

To bo:

pomagalo evropskim proizvajalcem in izvoznikom, mehiškim potrošnikom zagotovilo, da kupujejo pristen evropski proizvod.

Kako se bo na podlagi sporazuma odprl mehiški trg javnih naročil?

Mehiški trg javnih naročil je po ocenah vreden približno 30 milijard evrov na leto.

V okviru novega sporazuma se je Mehika strinjala, da:

evropskim ponudnikom omogoči sodelovanje v večjem številu javnih razpisov,

evropskim podjetjem olajša potegovanje za pogodbe o javnih naročilih,

enakovredno obravnava ponudbe evropskih in mehiških podjetij, zagotovi predvidljivost in preglednost svojih postopkov javnega naročanja,

Mehika se je prav tako zavezala, da bo začela pogajanja z mehiškimi zveznimi državami, tako da bodo do podpisa sporazuma podjetja EU imela možnost sodelovati na javnih razpisih na ravni zveznih držav.

Kako bo dogovor pomagal ustvarjalnemu sektorju, inovatorjem in

umetnikom v Evropi?

Tako EU kot tudi Mehika imata močne sisteme za varstvo in izvrševanje pravic intelektualne lastnine, kot so:

blagovne znamke, patenti, dizajni, poslovne skrivnosti.

Novi sporazum ponovno potrjuje obstoječo zakonodajo Mehike in EU o intelektualni lastnini.

Ta dogovor Mehiko poleg tega spodbuja k izpolnjevanju mednarodnih standardov, zlasti na področju varstva avtorskih pravic.

Kako bo sporazum spodbujal medsebojna vlaganja EU in Mehike?

Sporazum bo evropskim in mehiškim podjetjem olajšal vlaganja na trgu druge pogodbenice, posledično pa bi lahko več mehiških podjetij vlagalo v Evropi ali vzpostavilo proizvodnjo v EU.


Sporazum vsebuje tudi določbe o korporativnem upravljanju. Namen tega je pritegniti in spodbujati vlaganja s povečanjem zaupanja vlagateljev in izboljšanjem konkurenčnosti. To bo vlagateljem omogočilo, da čim bolje izkoristijo priložnosti, ustvarjene s tem trgovinskim sporazumom.

EU je odločena, da bo vključila svoj nov pristop k reševanju sporov v zvezi z zaščito naložb, med drugim sistem sodišč za naložbe. Sistem sodišč za naložbe bo ustvaril predvidljivejše okolje za vlagatelje.

Pomisleki

Kako bo sporazum pripomogel k spoštovanju človekovih pravic v

Mehiki?

Trgovinski sporazum je del širšega novega globalnega sporazuma med EU in Mehiko, ki bo okrepil sodelovanje in redna srečanja na visoki ravni med Mehiko in EU na področju človekovih pravic, varnosti in pravosodja. EU bo še naprej podpirala projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije z namenom spodbujanja človekovih pravic, socialne kohezije in varnosti v Mehiki ter vloge civilne družbe. Novi sporazum bo EU in Mehiki poleg tega omogočil, da s civilno družbo razpravljata o vrsti vprašanj, na primer o človekovih pravicah, med drugim pa tudi o: • sindikatih, • okoljskih aktivistih, • skupinah za človekove pravice, • poslovnih združenjih, • novinarjih, • akademskih krogih in možganskih trustih. Na ta način bo imela EU na voljo več sredstev za razpravo o človekovih pravicah z Mehiko, kot jih ima zdaj.

Kako bodo s sporazumom zaščiteni evropski standardi, vključno s

standardi za varnost hrane?

Tako kot vsi trgovinski sporazumi EU tudi sporazum z Mehiko ne bo vplival na evropske standarde o varnosti izdelkov, vključno s standardi za hrano in kmetijske proizvode.

In prav tako kot vsi trgovinski sporazumi EU tudi ta sporazum varuje pravico EU, da uporabi svoje standarde za vse blago in storitve, ki se prodajajo v Evropi.


Ves uvoz iz Mehike mora izpolnjevati pravila EU o:

tehničnih standardih za izdelke,

varnosti potrošnikov,

varstvu okolja,

zdravju živali in rastlin,

varnosti hrane in gensko spremenjenih organizmih.

Po zaslugi pogajanj EU in Mehika tesneje medsebojno sodelujeta v okviru več mednarodnih organov za določanje standardov na področjih, kot so:

zdravila, kemikalije, Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), Mednarodna elektrotehniška komisija, Codex Alimentarius, tj. prehranski standardi, ki jih določata Organizacija Združenih

narodov za prehrano in kmetijstvo ter Svetovna zdravstvena organizacija.

Ker so standardi EU že usklajeni z mednarodnimi, bodo podjetja iz EU lažje izvažala v Mehiko.

Kako bo sporazum pripomogel k izkoreninjenju korupcije?

Novi trgovinski sporazum med EU in Mehiko je del širšega globalnega sporazuma za preprečevanje korupcije in boj proti njej. Obe strani se zavezujeta k temu, da bosta:

sprejemanje podkupnin s strani vladnih uradnikov obravnavali kot kaznivo dejanje,

preučili, ali naj se podkupovanje v okviru podjetij obravnava kot kaznivo dejanje,

zagotovili, da se fizične osebe ali podjetja, ki ravnajo koruptivno, lahko sodno preganjajo.

Poleg tega si bosta EU in Mehika prizadevali za preprečevanje korupcije. S tem namenom bosta:

vzpostavili in izvrševali kodekse ravnanja za vladne uradnike,

spodbudili podjetja, da bodo:

o usposobila svoje osebje na področju etike, o revidirala in objavila svoje računovodske izkaze.

EU in Mehika se bosta borili proti pranju denarja z zagotavljanjem:


da bo identiteta osebe, ki je resnični lastnik bančnega računa, skrbniškega sklada ali sklada (tj. „dejanski lastnik“) vedno znana,

da bo ta informacija dostopna davčnim, pravosodnim in drugim ustreznim organom. Globalni sporazum bo civilni družbi omogočil, da terja odgovornost EU in Mehike pri izpolnjevanju njunih zavez iz sporazuma.

Kako bo s sporazumom zagotovljeno spoštovanje pravic zaposlenih na

delovnem mestu v EU in Mehiki?

EU ima učinkovito zakonodajo na področju varstva pravic delavcev. Poleg tega sta se EU in Mehika dogovorili, da novi trgovinski sporazum ne sme zmanjševati ali oslabiti obstoječih pravic, temveč jih mora podpreti.

S sporazumom je vsaki pogodbenici prepovedano neprimerno spodbujanje trgovine in naložb z:

odstopanjem od delovnega prava, neizvrševanjem delovnega prava.

Z zagotovitvijo, da liberalizacija trgovine poteka vzporedno s spoštovanjem delavskih pravic, lahko pripomoremo k oblikovanju globalizacije.

Vključevanje določb o trajnostnem razvoju v novi sporazum bo pozitivno vplivalo na spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, ker bo spodbudilo Mehiko, naj:

izvršuje temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela,

ratificira temeljno konvencijo Mednarodne organizacije dela o pravici organiziranja in kolektivnega dogovarjanja.

Kakšen bo vpliv sporazuma na okolje?

Komisija je pred začetkom pogajanj izvedla oceno učinka. Ta študija, objavljena leta 2016, je obravnavala morebitne okoljske, socialne in ekonomske učinke sporazuma.

Ugotovljeno je bilo, da bi sporazum:

prispeval k rasti na področju trgovine z zelenimi tehnologijami. S tem bi se izničili morebitni negativni okoljski učinki, kot je povečanje odpadkov in uporabe virov,

prinesel koristi sektorjem, ki porabijo manj energije in proizvedejo manj emisij, ter tako v EU kot tudi v Mehiki spodbudil k prehodu na čistejše proizvodne sektorje,

vendar ne bi povečal povpraševanja po energiji in ne bi privedel do porasta v uvozu naravnih virov.

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/march/tradoc_154396.034027.1.SWD_2015_289_EN%20IAR.pdf


Poleg tega sta se tako EU in kot tudi Mehika strinjali, da trgovinski dogovor ne sme zmanjševati ali oslabiti obstoječe okoljske zakonodaje, temveč jo mora podpreti.

S sporazumom je obema pogodbenicama prepovedano „tekmovanje v zniževanju standardov“. Zato ne smeta neprimerno spodbujati trgovine in vlaganj z:

odstopanjem od okoljske zakonodaje, neizvrševanjem okoljske zakonodaje.

Evropska komisija je z neodvisno svetovalno družbo sklenila pogodbo o izvedbi ocene učinka trgovinskega sporazuma med EU in Mehiko na trajnostni razvoj. Ocena učinka na trajnostni razvoj še podrobneje obravnava morebitne okoljske, družbene in gospodarske učinke sporazuma.

V okviru tekočega ocenjevanja izvajalec organizira več delavnic za zbiranje stališč zainteresiranih strani. Iz ocene je pogajalcem na strani EU razvidno, katere ukrepe bi bilo treba vključiti v sporazum, da se izničijo kakršni koli morebitni negativni okoljski učinki in zagotovi njegova skladnost z okoljskimi politikami EU.

Katere druge možnosti za spodbujanje trajnostnega razvoja so še

predvidene v sporazumu?

Novi trgovinski sporazum vključuje zaveze o:

• spodbujanju trajnostnega upravljanja ribištva in gozdov, • ohranjanju biotske raznovrstnosti, • boju proti nedovoljeni trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. V okviru novega trgovinskega sporazuma se EU in Mehika zavezujeta:

da bosta sodelovali pri razreševanju okoljskih vprašanj in vprašanj o pravicah delavcev, ki so povezana s trgovino,

v prakso prenesli vse večstranske okoljske sporazume, ki sta jih podpisali, vključno s pariškim podnebnim sporazumom.

EU in Mehika sta se prav tako strinjali, da bosta spodbujali različne druge pobude, kot so:

spodbujanje podjetij k sodelovanju: o na odgovoren način, s spoštovanjem okolja in delavskih pravic, o na pregleden način, z odkritostjo glede nakupov surovin za proizvodnjo izdelkov,

pravična trgovina in spodbujanje trgovine z okolju prijaznimi izdelki, kot sta trajnostno pridelana kakav in kava,

energijska učinkovitost in uporaba okolju prijaznih tehnologij, recikliranje.


Ali bo sporazum prisilil vlade EU k privatizaciji podjetij v državni lasti

ali razbitju državnih monopolov?

Ne. Na podlagi sporazuma se od vlad EU NE bo zahtevalo, da:

privatizirajo katero od obstoječih podjetij v državni lasti ali monopol, podjetjem v državni lasti ali monopolom odvzamejo pravice ali privilegije, znižajo standard javnih storitev.

EU bi želela, da bi lahko evropska podjetja prodajala izdelke ali storitve mehiškim podjetjem v državni lasti, ne da bi bila pri tem diskriminirana.

Ali sporazum vsebuje sklic na previdnostno načelo?

Da, sklic na previdnostno načelo je vključen. Previdnostno načelo je zapisano tudi v Pogodbah EU in trgovinski sporazumi EU morajo ti pogodbi upoštevati.

EU zagotavlja, da vsi njeni trgovinski sporazumi:

popolnoma spoštujejo pravico do zakonodajnega urejanja na podlagi previdnostnega načela,

upoštevajo obstoječe predpise EU o varnosti hrane in drugo sekundarno zakonodajo, ki vključuje previdnostno načelo.

Ali bo poglavje o trajnostnem razvoju izvršljivo?

Da.

Poglavje sporazuma o trajnostnem razvoju zajema vprašanja, kot so:

pravice delavcev, okolje, podnebne spremembe.

Obveznosti iz tega poglavja bodo izvršljive s pomočjo mehanizma za reševanje sporov, ki vključuje:

zunanji pregled s strani neodvisne skupine strokovnjakov, vlogo civilne družbe, vključno s predstavniki delodajalcev in sindikatov, v vseh fazah, strokovno znanje in izkušnje mednarodnih organov, kot je Mednarodna organizacija dela.

Kako bo sporazum vplival na javne storitve v Evropi?

Sporazum na javne storitve ne bo vplival.


Na podlagi nobenega trgovinskega sporazuma EU vladam ni mogoče zapovedati, da bi privatizirale ali deregulirale katero koli javno storitev na nacionalni ali lokalni ravni. Sporazum med EU in Mehiko s tega vidika ni nič drugačen.

Vlade EU bodo še vedno lahko nacionalizirale storitve zasebnih izvajalcev. Seveda bi pri tem morale upoštevati svojo nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, na primer v zvezi s pogoji predčasnega prenehanja pogodbe ali plačilom nadomestila v primeru razlastitve.

Trgovinski sporazumi ne vplivajo na sposobnost države, da ureja svoje trge storitev. Poskušajo pa preprečiti vladam, da bi diskriminirale ponudnike storitev na podlagi njihove nacionalnosti.

Sporazum med EU in Mehiko ne bo spremenil pravil, ki jih morajo bodisi domači bodisi tuji ponudniki spoštovati pri:

varovanju zdravja in varnosti ljudi, organiziranju izobraževalnih sistemov, distribuiranju vode, varstvu okolja.

Nekatere države članice EU so se odločile, da ponudnikom storitev, ki niso iz EU, dovolijo zagotavljati zasebne storitve izobraževanja in zdravstvene storitve. Druge države članice so to izrecno prepovedale.

Ne glede na odločitev posamezne države članice ne trgovinski sporazum z Mehiko ne Lizbonska pogodba ne omejujeta:

zmožnosti držav članic EU, da urejajo ali zagotavljajo storitve splošnega interesa, kot je oskrba z energijo in vodo,

zmožnosti EU, da ureja take storitve na nediskriminatoren način.

Kako bo s sporazumom zaščitena pravica vlad do zakonodajnega

urejanja v javnem interesu?

Sporazum ne bo vplival na pravico EU ali Mehike:

da ureja varovanje javnega zdravja, varstvo okolja ali varnost delavcev, da zagotavlja javne storitve.

Na podlagi nobenega trgovinskega sporazuma EU vladam ni mogoče zapovedati, da bi privatizirale ali deregulirale katero koli javno storitev na nacionalni ali lokalni ravni. Sporazum med EU in Mehiko s tega vidika ni nič drugačen.


Sporazum bo EU in Mehiki omogočil, da na prostovoljni osnovi sodelujeta pri nekaterih regulativnih vprašanjih.

Sodelovanje se bo nanašalo samo na splošno zakonodajo EU ali na tiste predpise, ki vplivajo na trgovino ali vlaganja. Zakonodaja držav članic EU ne bo zajeta.

Zakaj želi EU reševati morebitne naložbene spore z Mehiko v okviru

sistema sodišč za naložbe?

EU je zavezana k vključevanju svojega novega pristopa k zaščiti naložb in reševanju sporov, tj. sistema sodišč za naložbe, v vse svoje nove trgovinske sporazume. Sistem sodišč za naložbe:

skupaj s trgovinsko partnerico ustanovi stalno sodišče za vsak trgovinski sporazum EU,

ima visoko usposobljene sodnike, ki so jim zadeve naključno dodeljene,

odpravlja navzkrižje interesov, tako da sodnikom preprečuje, da bi v naložbenih sporih nastopili tudi kot odvetniki,

vključuje pravico do pritožbe zoper sodbo in možnost razveljavitve sodbe sodišča,

vse dokumente objavi na spletu ter zaslišanja prek spleta prenaša v živo, da si jih vsi lahko ogledajo.

EU je že vključila sistem sodišč za naložbe v sporazuma, ki ju je nedavno sklenila s Kanado in Vietnamom.

Podobno kot Kanada ima tudi Mehika neodvisno, nepristransko pravosodje.

EU meni, da je vključevanje sistema sodišč za naložbe v njene trgovinske sporazume korak naprej k uresničevanju višjega cilja ustanovitve javnega mednarodnega sodišča za naložbe,

ki ima:

visoko usposobljene sodnike, pregledne delovne metode.

Mednarodno sodišče za naložbe bi nadomestilo sedanjo množico zasebnih arbitražnih ureditev, vsebovanih v dvostranskih trgovinskih dogovorih, ki jih je v svetovnem merilu na tisoče.

To predstavlja še en pomemben korak naprej pri oblikovanju globalizacije in zagotavljanju pravičnega sistema, ki temelji na pravilih in najvišjih standardih.

http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1608


Postopek

Kdo je odločal o začetku pogajanj za trgovinski sporazum z Mehiko?

Odločale so države članice EU, ki so se sestale v okviru Sveta Evropske unije, kjer je bila sprejeta odločitev o začetku pogajanj.

Svet Evropske unije je 23. maja 2016 odobril „pogajalske smernice“, ki se pogosto omenjajo kot „mandat“, za nadomestitev globalnega sporazuma med EU in Mehiko iz leta 2000 s posodobljenim sporazumom.

Vlade držav članic EU so Evropski komisiji zaupale, naj se pogaja v imenu EU. „Mandat“, tj. sklop smernic, določa njihove cilje, ki bi jih Komisija morala doseči.

Prvi krog pogajanj med EU in Mehiko je potekal junija 2016.

Koliko nadzora nad celotnim postopkom bodo imele izvoljene vlade in

poslanci Evropskega parlamenta?

Evropska komisija se pogaja v imenu EU in v skladu s smernicami, ki so jih določile vlade 28 držav članic EU.

Komisija je vedno zagotavljala, da so države članice EU in Evropski parlament prevzeli odgovornost za pogajalski proces.

Komisarka EU za trgovino Cecilia Malmström in pogajalci Komisije:

z državami članicami EU sodelujejo pri pripravi pogajanj in pogajalskih dokumentov, poročajo državam članicam, ki se srečujejo v okviru Sveta, o poteku pogajanj, Evropski parlament redno obveščajo o razvoju dogodkov, poročajo Odboru Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino.

Od januarja 2016 je bilo organiziranih 13 srečanj z vsemi državami članicami EU in 10 srečanj z Odborom Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino.

Evropski parlament je ustanovil tudi posebno skupino za spremljanje pogajanj.

Kako Komisija zagotavlja, da lahko vsi spremljajo potek pogajanj?

Med pogajanji se je Komisija redno udeleževala srečanj s predstavniki naslednjih organizacij, si z njimi izmenjevala informacije in jih obveščala:

vlade držav članic EU, Evropski parlament, organizacije civilne družbe.


Komisija je na svoji spletni strani objavila:

poročila o pogajalskih krogih, besedila predlogov EU, predloženih Mehiki, sporočila za medije, informacije o ozadju pogajanj.

Komisija tudi:

organizira tiskovne konference za novinarje in dialoge z državljani v državah članicah EU ter uporablja družbene medije, kot je Twitter.

https://twitter.com/Trade_EU


Kako je Komisija zagotovila zbiranje stališč vseh zainteresiranih

strani, na katere bo vplival sporazum?

Komisija redno poroča vladam držav članic EU in obvešča Evropski parlament o napredku pri pogajanjih.

Poleg tega je Evropska komisija organizirala tudi številna srečanja s predstavniki več kot 460 organizacij civilne družbe, ki so se registrirale za namene tekočega dialoga o trgovinski politiki. Te neprofitne skupine s sedežem v EU vključujejo:

sindikate, potrošniške organizacije, zveze delodajalcev, poslovna združenja kmetijske organizacije, okoljske organizacije, organizacije za dobro počutje živali, verske skupine, možganske truste, skupine, ki izhajajo iz skupnosti.

Ta srečanja raznovrstnim skupinam omogočajo, da izrazijo svoje mnenje in predložijo pripombe k pogajanjem. Komisija na srečanjih obvešča in z najnovejšimi informacijami seznanja civilno družbo o pogajanjih ter prisluhne izraženim mnenjem.

V letu 2015 je Evropska komisija izdala nove smernice za preglednost. Od takrat je Komisija objavila vse nove pogajalske dokumente, ki so bili predloženi med pogajanji o trgovini.

Vrata Evropske komisije so odprta. Vsaka organizacija, ki jo pogovori zanimajo, se lahko udeleži srečanja z uradniki ter izrazi svoja mnenja in stališča.

Kdaj so se začela pogajanja o posodobitvi sporazuma med EU in

Mehiko? Kdaj se bodo zaključila?

Pogajanja so se začela leta 2016. EU in Mehika sta aprila dosegli načelni dogovor. Namen obeh strani je skleniti končno besedilo sporazuma do konca leta 2018.

Kaj se bo zgodilo po zaključku pogajanj?

Ko bodo pogajanja zaključena, bo v EU besedilo sporazuma:

objavljeno na spletni strani Evropske komisije, prevedeno v vse uradne jezike EU, pregledano s strani pravnikov lingvistov,

http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1833


poslano državam članicam EU, Evropskemu parlamentu in morebiti nacionalnim parlamentom držav članic, da ga odobrijo.

Kdo bo nazadnje odločal o sprejetju sporazuma?

Trgovinski sporazum z Mehiko je del širšega globalnega sporazuma, ki zajema področja v pristojnosti tako EU kot tudi držav članic EU, torej ne samo v pristojnosti EU. To pomeni, da gre za t. i. „mešani sporazum“ in ne za sporazum, ki se nanaša „samo na EU“.

Ko se bodo pogajanja zaključila, ga morajo kot „mešani sporazum“ odobriti:

vlade držav članic EU, Evropski parlament, nacionalni in morebiti regionalni parlamenti držav članic,

v Mehiki pa senat.